rouinfzni »tera- ka 1 Din me«ečno, i« m »prejema list T ttpra »i, naročnina 4 Din, na dom in Eo polti dostavljen »t 5 Din • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 35 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POJVJED££JSK/ Uredništvo: Kopitarjev« ul it. 6111. Teleion it 2050 in 2996 — t. m t izha-la vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica itev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.170. Telefon itev 2992 Rtimnnsli« in češkoslovaški vojaški smučarji na Pokltuki in v Planici Zvezne armade hvalijo naš šport Polkovnika Maly in Demetrescu o našet zimskam športu in skakalnicah Bled, 2. februarja. Kakor je poročal včerajšnji »Slovenec«, so se nameravali tekmovalci, ki se udeležujejo vojaških smučarskih tekeni Male zveze na Pokljuki, podati danes na Planico k otvoritvi smučarske skakalne šole Hud deževni naliv, ki je nekaj nenavadnega v letošnji zimi, pa je preprečil slovesno otvoritev smučarske skakalne šole. Izlet tekmovalcev m go- 9IIIUUII ai\c 3i\an«iiiv o»-»««-• ------ - , . " slov v Planico se je omejil samo na tiste, ki so nastanjeni v hotelu »Toplice< na Bledu Tako sta se danes odpeljali s posebnim vlakom z Lesc na Planico le češkoslovaška in romunska eki|Ja ter vojaška atašeja obeh držav. Naša ekipa pa, ki je nastanjena na Pokljuki, ni prispela. Ko je vlak prispel v Rateče, se je vlila huda ploha. Kljub temu pa so se vsi jiodali pod novo piUIld. Iv IJ LIL, IV, >11, JI« " l------- i 60 melersko skakalnico,, kjer je prisotne goste in tekmovalce pozdravil predsednik /druženja smučarjev Planice brigadni general Radosavlje-vič iz Belgrada. Edini skok Kmalu nato je zdrčal v hudem dežju s skakalnice norveški trener Ldgar Kljub razmoče emu od- in doskočišču je dosegel nad 50 met ov dalja ve, vendar pia se je moral vidno truditi, da ga pri doskoku ni vrglo. Kljub temu pa je pri loku padel, ker mu je v mehkem snegu prehudo zavrlo, zaradi skrajno neugodnega vremena. Dasi so bile skakalnice pripravljene, ie b lo napovedano sk.iknnjc odpovedano in skočil ni nili norveški trener Haagen. V domu ,,Ilirije" se je nato zbralo vse. kar je prišlo v Planico Tekmovalcem in vojnim predstavnikom je bil prirejen skunen obed. ki ro se ga udeležili ludi predsednik Združenja Planice brigadni general Radosavl|cvic. ki ie prisjjel v Planico že včeraj, dalje načelnik štaha 4 armije brigadni general Stajič poveljnik 1 planinskega polka polkovnik 2,ivanovič, general liabni major Vekoslav Kolb, spremljevalec češkoslovaške ekipe kapela u Ivo Fre?l. sprcmltevalec romunske ekipe podporočnik Kalalatovič Ralilio,- ter vojaška atašeja Češkoslovaške in Romunije. Po obedu so si vsi navzočni ogledali snuiSke skakalne naprave, nakar so se zopet podali na postajo V jiosebnein vlaku, ki je vozil iz Rateč nazaj na Bled. je vladalo nted obema vojaškima ekipama ter našimi predstavniki prisrčno razpoloženje in prava družabnost Medtem so se tudi malo razpršili oblaki, tako da so se videli glavni obrisi prelepih gorenjskih planin. Udeleženci iz Romunije in Češkoslovaške se niso mogli dovolj načtidifi lepotam teh naših krajev in niso jih mogli prehvaliti V posebnem oddelku sta bila vojaška odposlanca češkoslovaške in Romunije, ki sta se v razgovoru z vašim dopisnikom izrazila o vsem, kar sta videla, nadvse pohvalno. Češkosi. polkovnik Maly: „Kai takega še nismo videli" »Kaj takega še nismo videli,« tako ie izjavil odposlanec češkoslovaške vojske polkovnik M a 1 y in nadaljeval: »Skakalnica, ki smo jo videli v Planici, je najlepša in največja, kar sem jih doslej videl. Prav tako so tudi smučarska področja, po katerih sem sc vozil in smučal, nenadkriljiva.« Glede organizacije vojaških tekem pa je dejal polkovnik Maly: »Moram priznati, da so tekme brezhibno funkcionirale. Pri vaših vojaških smučarjih sem občudoval izredno brzino, s katero so presegali nase tekmovalce, četudi so imeli vaši startno številko 1 in so morali torej prvi odriniti na progo, ker je vsekakor velik minus pred ostalimi ekipami Vašim tekmovalcem se pozna izredno dobra vaja, ker je zopet dokaz, da so imeli v Norvežanu Haagenu zelo dobrega vzgojitelja, škoda le. da so imeli pri streljanju preveč treme. Vojaško tekmovanje na Pokljuki in prijateljstvo med vojaki smučarji dokazuje visoko vojaško moralo, ki jo imajo armade držav Male zveze. Tekmovalci so s tem, da so v nadvse težkem smuškem področju tako sijajno pre-bredli vse ovire, pokazali mnogo več, kakor smo od njih pričakovan. Posebej vam poudaijam. da je naša ekijia v celoti in vsak njen posameznik nadvse zadovoljen s tako organizacijo in zares ljubeznivim bratskim sprejemom. Posebno smo hvaležni vašim častnikom, ki nam gredo povsod :ia roko. Pri roki sta nam vedno generalštabni major Kolb in naš spremljevalec kapetan Fregl. Kakor vam je znano, bo prihodnje leto vojaško tekmovanje pri nas na Češkoslovaškem in mi bomo pravilno izkazali hvaležnost vaši vojski samo na ta način, da bomo tudi mi organizirali tekmovanje tako lepo in tako brezhibno. kakor ste ga organizirali vi. Posvetili bomo vse svoje sile in sposobnosti, da napravimo sprejem. ki ga vaša vojska zasluži. Rumunski polkovnik DemeireSCU : „Pri vas smuča vse, gospod in kmet" Romunski vojni odposlanec polkovnik Deme-tresen Poinpeus je izjavil: »Od vsega, kar nam je padlo posebno v oči, je lo, da smo našli Inkaj pri vas nekako civilizirano divjino Vsi divja veličastnost vaše nenad-kriljivo lene narave, ki jo človek uživa loko, da ima sredi Ic divjine ludi največji komforl, nas je prijetno iznenadilo. Tako Bled kol Pokljuka in Planico in vsa Gorcniska jc zapustila v nas nepozabne vtise. Povsod smo ludi v športnem oziru našli visoko kulturo. Pri vas smuča vse, gospod in krnel, staro in mlndo. Pa kdo bi se ludi ne smučal v tej lepi pokrajini, ki soma vabi in kliče. Vse lo pa se vrši lako neprisiljeno, do človek dobi vlis, kakor bi bila Slovenija združena v eno samo športno družino. Pri vas se prijateljstvo do športa naravnost vdihava.« Glede orgr.ni/.-ciie vojaških tekmovanj pa jc izjavil tole: »Povsod se pri takih tekmah opazijo pomanjkljivosti in napake šele ledaj, ko je človek že na smučeh, ker organizatorji nikdar ne morejo predvideti vseh potreb, ki pravzaprav sproti nastajajo. Tu pri vas pa nismo zaslutili niti najmanjše pomanjkljivosti in kar je glavno: vse gre točno po načrtu, kar je iz vojaškega stališča hvalevredno. Kajti pri vojaku mora vladali vedno načelo, da se mora vse izvesti tako, kakor določa načrt. V tem oziru moram organizatorjem in sploh vsej vaši vojski priznati neverjetno sposobnost in ji iskreno čestitati. Posebej moram poudariti, da je bil način izvedbe same tekme izvršen tako odlično, kakor ga nismo našli niti v najkulturuejših zupadnih državah.« Romunski odposlanec ic v nadaljnem razgovoru z Vašim dopisnikom zelo hvalil naša smuškn področja, odlično postrežbo tako na Pokljuki kakor no bledu in Plani« i ter se zahvalil za prisrčen sprejem njihove vojaške ekipe Tc vojaške lekmr so bile pravo preskušnja za moč in zdržljivost vojakov Male zveze in t« preskušnja se jc obnesla nadvse od'ično. Kar sc liče prijateljstva, ki smo na opažali pri vsakem koraku, nc najdem besed da bi mogel povedati, kako lepo smo bili sprejeti in kako lepo sc z nami postopa Počutimo sc bolje kakor doma Vaši reprezentanci, ki odpotuje v Chamonix, želim od vsega srca, da zavzame tudi lam častno mesto, ki ga zasluži. »Diplomatska rešitev: vsi so dosegli naiboljše" Romunski vojaški ataše v Belgradu, gencral-šiabni podpolkovnik Teodorescu Georgije jc izjavil : »Včerajšnje tekme voiukov Male zveze jc ftog rešil na diplomatski način. Vse tri ekipe so dosegle najboljše Vaša ekipa jc dosegla najboljši izid v teku, češkoslovaška najboljši končni uspeh, medtem ko jc naša reprezentanca dosegla najboljši izid v streljanju. Tako so zadovoljne in vesele vse tri ekipe in tako naj bi bilo tudi v vseh ostalih zadevah in v sodelovanju Male zveze. t ii .- - tr.VhHH Anglija Starhenibergu 9f a$ie mir s Habsburžani a Praga. 2. febr. SE. Praški listi javljajo dolga poročila iz Pariza in Londona o skrivnostnih razgovorih, ki jih je imel v Londonu avstrijski zvezni pod kancler knez Starhemberg. V francoskem zunanjem ministrstvu, tako piše »Prager lag-Idall , so mnenja, da se je znova začelo zelo živahno delo za organizacijo Podonavja, posebno, odkar je nevarnost za Avstrijo, da postane žrtev kakšnega novega narodnnsocialisticnega jmca. postala večja, ker je vsled abesinske vojne nujno odpadla italijanska obramba avstrijske neodvisnosti. „ . Knez Starhemberg da je hotel novi položaj izkoristiti na ta način, da bi šel angleškim državnikom ponujat obnovitev habsburške dinastije kot najboljši izhod iz težav, ki vstajajo. Nemška ! bitlerjevska propaganda se v Avstriji veča, ne-I varnost udara postaja hujša. Avstrija da je voljna I nasloniti se na druge države v Srednji Evropi, I toda rada bi prišla v njihov krog s habsburškim vladarjem na čelu. Praški list pravi, da je imel avstrijski pod-kanclcr v Londonu živo priliko, da se prepriča, da angleški državniki ne razumejo njegovega jezika Proti Habsburžanom sn bile. so in ostanejo vse države Male zveze. 0 tem vprašanju sploh ni diskusije. Angleški državniki so Starhenibergu dopovedati, da se popolnoma priključujejo stališču Male zveze in da bi vsak poskus obnove monarhije v Avstriji ped Habsburžani, naletel ne samo na nasprotstvo držav Male zveze marveč vseh velesil ter seveda tudi Zveze narodov. Anglija danes polaga veliko večjo važnost na to. da se v Evropi organizira kolektivna varnost, pri čemer potrebuje sodelovanja Male zveze, kot pa vprašanje, če naj se v Avstrijo vrnejo Habsburžani ali pa ne. Oboje se ne more združiti o trli dnnnlnilih sc bodo r><» trditvi lisla povečali izdatki za narodno hrambo za 360 milijonov funlov Nacrl, ki ga jc izdelal ministrski odbor, bo tc dni predložen v odobritev plcnumu ministrskega sveta Izvedba tega načrta je razdeljeno na šest let Dve tretjini navedenega zneska sta namenjeni morim-niči. Po tem načrtu sc bo v kratkem začela gradnja 11 novih linijskih ladij in M> križnrk. Razen lega je v načrtu gradnja 110 rušilcev na leto. Letal bo zgrajenih na leto do 2000, in sicer navadnih m vodnih letal vseh tipov. Vojska dobi nove kredite v znesku 4 milijonov funtov na leto za pospešitev molorizacije. Za krilie teh novih izdatkov nc bodo izdani nobeni novi davki, lemvcč se bodo potrebna sred stvu dobila: o) s posojilom /. 20-1r liiim rokom t 2 ali 2 in pol odstotnimi obrestnr b) s kn.tkoroi iiiim (po vsej piiliki trimesečnimi) blagajniškim boni, lo se 1 velo izdajali od časa do časa po trenutni potrebi. Umor v Metliki Morilci tudi oropati trgovca Metlika, 2. febr. V noči od sobote na nedeljo so vrgli s poslel) prebivalce pretresljivi klici nn pomoč iu slišati ic bilo tudi dva strela. V jutranjih urah ic bil zares odkrit zločin, ki ni nič manj strašen od onega, ki jč bil pred meseci izvršen v Dobravičah. Cevliai-ski pomočnik Tone Zugelj. ki ie ponoči slišal v srce segajoče klice na pomoč in kmalu nato tudi dva strela, je bil tako pogumen, do jc šel v ranih jutranjih urah proti kraju, odkoder so ponoči prihajali obupni klici. Na gričku v Selici, ki lezi zu Metliko pod znano Kramaričevo zidanico, ie Co-lobičeva zidanica. V njej je stanoval pulelen m splošno znani zidar Jakob Pečar, siromak brez premoženja, ali duša in srce sta mu bilo poštena. I.judje so mu radi pomagali in mož se je s pomočjo dobrih ljudi in priložnostnega dela za silo preživljal Njega je našel v njegovem bornem prebivališču Tone Zugelj davi ležali v kotu, pokritega z rjuho in suknjo, le noge so mu molele izpod odeje Ko so odstranili pokrivalo, se je nudil grozen prizor. Mož je bil oblečen samo v spodnjo perilo, obraz ves krvav, kolki razbiti, bil je brez vsakega znaka življenja. Najbrže je mož v teh strahovifili mukah, ko so ga razbojniki napadli z gorjačo, klical na pomoč toliko časa, dokler ni zločinec ugasnil njegovo življenje s kroglo v glavo. Kmalu nalo pa so otroci opazili na Pungerlu, fo je tam, kjer Melličani prirejajo narodne igre na velikonočni ponedeljek, velik kup praznih škatelj od čevljev in poleg njih debelo, okrvavljeno gorjačo. Torej še tatvina! In res, zapiralo trgovine 7. usnjem g. Voljavca je bilo vrženo na spodnjem delil iz tečajev iu tatovi, ki so bili obenem tudi morilci, so odnesli iz Irgovine vse do zadnjega, celo iz. izložbe so pobrali razstavljene čevlje in čevljarsko oiodje, lako da je bila trgovina popolnoma prazna. Poškodovani trgovec ni bil zavarovan in trpi okrog 20.000 Din škode. Vsa Metlika je razburjena in ugiba, kdo bi moral biti morilec. Splošno pada sum na nekega sorodnika, ki je italijanski državljan, pa se nekje potika |io naši domovini. Umorjeni ga je nekoč ovadil, da je kradel, vsled česar je bil tudi kaznovan. Zaradi tega mu je grozil in tudi drugim pripovedoval. da iie bo dal prej miru. dokler ga ne spravi s tega sveta. Po prestani kazni je odšel v Italijo in pravijo, da se je sedaj vrnil iz strahu, da bi moral v Abesiniio. Očividci pa pravijo, da jih je bilo več, štirje ali j>et. >in da so prišli v Metliko z motornim kolesom s prikolico ali pa z avtomobilom in so jo jx> izvršenem zločinu in tatvini ' ubrali v neznano smer. Konditisa so pokopali z velikimi častmi ob udeležbi siolisočev Atene, 2. febr. AA. Danes pojioldne ob H.HO jo bil svečan pogreb generala Kondilisa. Pred pogrebom je bila žalna svečanost v sahorni cerkvi. Udeležili so se je med drugim kralj Jurij II., člani vlade in diplomatskega zbora, vojaški atašeji tuji poslaništev, mnogo aktivnih politikov iu veliko število višjih in nižjih častnikov ter mnogo prebivalstva. Po končani žalni slovesnosti je krenil spro-vod proti železniški postaji po glavnih atenskih ulicah. Sodijo, da je bilo ua ulicah zbranih okoli 100.000 ljudi, med njimi mnogo takih, ki so na pogreb prišli z. dežele v prestolnico. Na čelu sprevoda so nosili odlikovanja pokojnega generala in vence, med katerim je zbujal posebno pozornost venec kralja Jurija II. Nato so se vrstili godba, gojenci vojaške akademije, oddelki gardistov v paradnih uniformah. Pred krsto so stojmli duhovniki. krsto pa jc vleklo na lafeti šest konj. Na levi in desni strani lafete so stopali kot častna I straža generali iu višji častniki. Za krsto je šla liokojnikova družina, člani vlade, politiki, geue-raliteta in admiraliteta, okoli 100 višjih častnikov, mnogo uglednih osebnosti itd. Truplo generala Kondilisa so nn pokojnikovo izrečno željo prepeljali v njegov rodili kraj Tri-kole, kjer ga bodo pokopali polog njegove matere. Vojska grozi z uporom Solun, 2. februarja, b. Vsa Grčija je v strog! pripravljenosti. Čete imajo neprestano orožje prt sebi, ker se govori o novem puču venizelistov. Ni izključna možnost, da pripravljajo puč tudi pristaši mrtvega Kondilisa, ki so silno ogorčeni nad zločinom, ki se je baje zgodil nad njim. Postali so tudi zelo aktivni in imajo neprestano konference. General Placairas je izjavil, da je že sestavljen odbor ter je v imenu tega odbora izjavil, da vojska ne bo nikdi r dopustila, da bi se venizelistični častniki ponovno sprejeli v armado. V Macedoniji jc že prišlo do spopadov med venizelisti in monar-histi. V presiolici je zavladal velik strah zaradi novih resnih nemirov, ki grozijo državi. Razširile so se vesti, da se Venizelosovi pristaši tajno sestajajo in da pripravljajo nov državni puč. Zborovanje slovenskih zdravnikov Novi odbor zdravniške zbornice za Sloveni:o Z abesinskih bojisc Ljubljana 2 februarja. Danes dopoldi. je bila v prostorih OUZD glavna redna skupščina Zdravniške zbornice zu Slovenijo. Udeležba zdravnikov tako iz Ljublja- . ne kakor tudi / dežele je bila sorazmerno in kljub slabemu vremenu izredno velika, saj se jc skupščine udeležilo 131 zdravnikov. Zborovanje je poteklo mirno, debata na je bila .stvarna in smotrena, duši se je nekoliko zavlekla. Kakor znano, je prejšnji teden predsednik odstopil ter je ministrstvo za narodno zdravje in socialno politiko imenovalo nov začasni odbor, v katerem so bili dr. Tičar, dr. Meršol in dr. Dereaui. Dr. Meršol jc podal poročilo začasnega odbora. Zbornica šteje 565 članov, n več knkor lani. Ha so zdravniki sedaj v slabšem socialnem položaju kakor kdaj prej, najbolj jasno kaže dejstvo, da je zasebno prakso odpovedulo 10 zdravnikov. Od zadnje skupščine so umrli štirje člani: dr. Stane Tavčar, dr. Ilober' Frank, dr. Franc Hribar in prof. dr Kdo Slajmer. Njihov spomin so člani počastili s trikratnim vzklikom »Slava!*. Blagajniško poročilo je podal član začasnega odbora dr. Krnost Dereani. ki je predložil tudi proračun za prihodnje leto Proračun je bil (io daljši debati sprejet. Živahna debata se je razvila pri samostojnih predlogih. Dr I ičar je predlagul važne spremembe in dopolnitve pravilnika pogrebnega sklada. Predlugane spremembe so bile sprejete. Pri slučajnostih je v imenu ocenjevalnega odbora sporočil dr. Meršol. da Je bila II. nagradil docentu (Ir. Matka podeljena zobozdravnikoma dr. Francetu Logarju in dr. Antonu Slivniku za popularno medicinsko knjižico Naši zobje« ter asistentu zdravilišča na Golniku dr. Tomtižu l urlnnii za znanstveno obravnavo Problemi iz. epidemiologije tuberkuloze v Jugoslaviji«. Skupščina je po daljših izvajan jih dr. K n 1-lavn zavzela energično stališče v prilog zobozdravnikom v njihovi borbi za interese narodnega zdravja in zdravniškega stanu. Sledile so tajne, pismene volitve. Vložena jo bila samo emi lista ter je bil z veliko večino glasov izvoljen naslednji novi odbor: predsednik: prim u r i i dr. Meršol. podpredsednik priina-lij dr. Božidar Lavrič. tujnik mestni zdravnik dr. Marjan Aličin. blagajnik internist dr. Ivan Drobnič za predsednika disciplinskega sveta dr. Franc Debevec. za podpredsednika dr. Vladimir (iuzelj. Zu tožiteljn je bil izvoljen dr. Ivan Kučar. za njegovega namestnika pn dr. Albert I rtnik Odbor bo upravljal zbornico "i letu. Zaradi vedno večjega šlovila zdravnikov in vedno večje možnosti zaslužka čakajo novi odbor težke naloge, ki jih bo zmogla zbornica le ob solidarnosti vseh zdravnikov. II. družabni večer Kluba koroških Slovencev Ljubljano, 2. februarja. V soboto, I. februarja so sc zbrali v Ljubljani ( lom lil prijatelji -Kluba koroških Slovencev« pri sšeslici« na svojem koroškem večeru. Dvorana ic bila tokrat premajhna za vse gos'«- in marsikdo je moral oditi. Ril je pa res pravi koroški večer. Predaval jc klubov predsednik državni tožilec dr. julij Fellachcr o term: »France Grofenauer in sodstvo bivše Avstro-Ogrske«. Na podlagi originalnih aktov je pokazal predavatelj vso blaznost uv-stro-ogrskega medvojnega sodstva, ki je rabila in tedaj morala ustvarjali žrlve. Pokazal je ponosen lik koroškega Slovenca-borca, vso grdo podlost | in ogabnost predstavnikov avstrijskega vojaškega pravosodja, z zloglasnim majorjem Seliger-icm in glavno pričo, bivšim gozdarjem K. Klinnom, ki še sedaj živi nn Koroškem. Vso veličino poslan-co-mučenika nam ie predavatelj orisal. Tako nam je na podlagi dnevnika Franceta Orafciumerja »Moj profil« pokazal njegove dneve v ječi v Me-lersdorfu na Nižjeavstrijskem, kjer je trpel Gra-fenauer v fakozvani >Hundcabteilunn dolge mesece lakoto in mraz. Predavanje jc med udeleženci večera zapustilo globok vlis Pevski zbor kluba je nato prepeval pod vodstvom Hanžeka Novaka, upravitelja pošle, žalostne in vesele koroške narodne. Učitelj g. lekel in upravnik g. Novak sta izpolnila odmore s koncertnimi točkami. Gosli in harmonika sta se našli v pravih koroških vižuli. Aplavz je bil res zaslužen. Nalivi po Sloveniji Ljubljana 2. lebruurja. V noči nu nedeljo je pričelo liti skoraj po tsej Sloveniji, posebno hudi nalivi pa so bili na Gorenjskem, zlasti v dolinah, ki niso odprte proti jugu. V Ljubljani je pričeli rositi že v soboto zvečer, deževalo pa je sko/ vso noč ter tudi danes ves dan z. malimi odmori. Redki izletniki, ki so šli danes iz Ljubljane na Gorenjsko. so sc vrnili razočarani, ker jo lilo skoraj pruv povsod. Posledica močnega deževja je. da je Sava zopet znatno narastla ti r vali velike množine motne rjave vode v nižino, F.nako so narasli tudi vsi njeni pritoki. Nevarno pn je pričela zopet groziti Ljubljanica. Ljubljančani so danes povečin" ostali doma ali pa so se zatekli v javne lokale. Obisk gledališč in kinogledališč je bil povsod prav dober. v večjih kavarnah pa popoldne skoraj prostora nisi dobil. Tako je. kadar vreme prisili mestne prebivalce, da tudi ob nedeljah ostanejo zvesti svojemu mestu. V 94. letu starosti je v soboto mirno v tiospo-du zaspal gospod Jurij Jezeršek, železniški kurjač v pokoju. Pogreb bo danes ob 3 po|ioldne z. Vi-dovdanške ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskrene so-ži.je! Osebne vesti Belgrad, I. februarja, m. Pri telefonskem prenosu vesti o imenovanju g. dr, Ivana Kavčiča se nuni je pomotoma vrinila sledeča pomota: Dr. Ivan Kavčič je s kraljevim ukazom imenovan za načelniku splošnega oddelku pri generalni direkciji državnih železnic in ne pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu, kur s tem popravljamo, Poslancem JRZ Iteuter poroča: Abesinska vlada št zmerom trdi. da ie odnesla veliko zmago pri krvavi bitki v Temin jenu. Zdi se pa, da je In bilka ostala neodločena, ker zavzemata obe vojski iste postojanke kakor prej. Spričo dosti boljše oborožile italijanske vojske so |>a abesinske izgube brez dvoma večje od italijanskih. Glavno zaslugo za uspeh pripisujejo \bcsiuci lasu k n si. ki je poveljeval nerednim oddelkom v prejšnji italijnnsko-abcsinski vojni pred 40 leti. Kakor poročajo iz \ddis Abebe. mislijo vojaški strokovnjaki, da Miesinei lahko zavza: mejo Mukulo kadarkoli hočejo, ker je položaj mestu zelo težnk. ker se Italijanom ni posrečilo pregnati Abesinee iz l embijena. Vbesinei so tako prepričani, da bodo Mukalo dobili avtomatsko v roke, da sploh ne mislijo nu napid na mesto, ker bi jih tu napad nepotrebno stal velike človeške žrtve. Italijani so svoj poslednji napad izvršili po sodbi abesinskih krogov v glavnem zuto. ker se zavedajo, da je cesta Mu-kulu-Aduu v nevarnosti. Prednji anesinski oddelki sc ta trenutek nahajajo v neposredni bližini te ceste, ki bo zuradi navzočnosti lerednih abesinskih oddelkov po vsej jniliki postala ne-porabnn. Vsekuko se zdaj začenja odločilna bilka zu to cesto, dolgo 120 km. \ Addis Abelu mislijo, du so Italijani zbrali močne oddeUe jugozahodno od llausiena Bas Kosu je zbral sv i jc cele blizu Abule, vojska rasa Ul«uje.te se im uuliaju blizu Sekcta v rezervi, da jo poš.jejo tja. kjer bi bilo potreba. Na jugu so zbrane črte d.T.žasinača Balon, prejšnjega guvernerja po-ktujine Sidumo, ki imu nadomestiti rasa D-st) Maršal Ludendorllučit iu ki bo poskušal reorganizirati vojsko rasa Deste z novimi ojučenji, ki so že poslana. Nekateri oddelki teh polnočnih čet liodo razdeljeni tudi nn druge dele južne fronte, kjer ie '.ikisto i iičukovuti italijanskega nuiadn. Nova poveljnika na jugu Adis Abeba, 2. februarja, b. Tukajšnji politič-ni opazovalci trdijo, da je cesarjev sklep, da pošlje na južno bojišče dva svoja stara sposobna in izkušena generala, naletel na s|ilošno odobravanje v Abesiniji. Oba stara borca dedžas Gabre Marion, sedanji notranji minister in dedžasmač Balča bosta imela glavno nalogo, da pregledata celotno južno bojišče ler da ohrabrila vojake za nove borbe. Izvršila se bo udi potrebna reorganizacija armade. Zanika se vest, da bi cesar llaile Selasie odstavil svojega zeta rasa Desto, kei se je prepričal, da ni bila njegova krivda, da so Italijani dosegli zmago. Vsakomur je jasno, da se na tamkajšnjem področju Abesinci z golimi puškami in noži niso mogli braniti proti letalom in tankom. Zaradi tega so se vrnili tudi v hribovite kraje. Povetinik tetatcev Addis Abeba, 2. februarja, b. Za vrhovnega poveljnika vsega abesinskega letalstva je imenovan negušev osebni pilol Mika Papičev. Abesinske letalske sde znašajo vsega skupaj b letal. Novi poveljnik abesinskega letalstva je sin ruskega generala. Oženil se je s princeso iz cesarske hiše. Sestra njegove žene je žena rasa Nasibuja. Belgrad. 2. februarja. Vsi gg. narodni poslanci. člani kluba Jugoslovanske radikalne za-jednice in kluba skupščinske večine, se pozivajo, da dne 3. februarja 1930 ob 9 dopoldne zanesljivo pridejo na skupno sejo plenumu teh klubov, ki se bo vršila v dvorani kluba v prvem nadstropju j narodne skupščine. (Iz predsedstva kluba Jugoslovanske radikalne znjcdnice in kluba skupščinske večine — predsednik kluba IR/, Dragiša Cvetkovie.) Osnutek zakona o sodnikih Belgrad, 2. febr. m. Pravosodni minister dr. Mile Miškulin je poslal posameznim ministrom na vpogled in proučitev osnutek zakona o sodnikih. Zakonski osnutek je izdelan docela v duhu neod- j visnosti iii nepremestljivosfi sodnikov. Osnutek j dalje predvideva, da bodo sodniki pričeli svojo | kamero za eno stopnjo višje kakor doslej. V tem , oziru se zakonski osnutek razlikuje od splošnega j uradniškega zakona. Drugače pa so plače urad- j [likov izenačene s plačami ostalih uslužbencev. V i zakonskem osnutku je obravnavan tudi položaj j ženskih juristov. ženski jurisfi so po dosedanjem j zakonu o sodnikih postale največ tajnice okrožnih in višjih sodišč. Po novem zakonu pa bodo lahko postale sodnice zu maloletnike in skrbstvene sodnice 7 novim zakonom o sodnikih pn bodo isfo-lako izenačeni v vsakem oziru sodniki z državnimi tožilci. Politične razgrajat e so pometali z gospodarske konlerence Belgrad, 2. februarja, m. \ veliki dvorani Inžon jerskega doma v Frunkopanov i ulici so imeli tukajšnji gospodarski krogi danes dopoldne velik shod. na katerem je govoril tudi gradbeni minister Marko Kožul. ki je med drugim izjavil, da se moro vpraanje razdolžitve naroda vzeti kot državni problem, ki ga je treba rešiti. Zn njim je govorilo še več drugih govornikov. Na shod sla pa prišla jevtičeveu poslanec Dragiša Milovnnovič in dr. Srpko Vnkanovič. Oba poslanca sta mislila, da se na raznih shodili lahko tako nemoteno razgraja kakor v narodni skupščini, pa sta se temeljito zmotila. Kajti zborovalci so nniprej zgrabili dr. Srjiko Vukanoviču. nato pa še Drugio Milovanoviča ter ju vrgli iz zborovulne dvorane, pri tem pa so zborovalci obema naložili nekaj udarcev po grbi in dobila stu tudi nekaj krepkih brc. Nedelja shodov Belgrad. 2 februecin m. Danes je bilo po vsej državi več političnih shodov. Tako jc i nistor zu gozdove in niouiKe Gjura Jankovič govoril na dveh shodili v šajk.škem Sv. Nikoli in v l itelju. Minister Jankovič je govoril o na-1o"h|i sedanje vlade, o novi politični stranki Jll/. in o vprašanju razdolžitve kmetu. V tem oziru je posebno podčrtal napore sedanje vlade, da bi se zvišale cene kmetijskim pridelkom. Opozicija na je imela svoja shoda v Alek-sincu in Soko-banji. Na obeli shodili je govoril bivši minister Grol, ki ie tudi na teh shodih napovedoval sporazum takozvnne združene opozicije. Govoril je pu tudi proti povrutku flnlis-buržunov. Naslednji govornik dr. Tkonič pa je ostro nastopil proti fašizmu, ki ga pri nas pro» pagirnjo razne politične frakcije, ki v narodu nimajo prav nobene zuslombe. Belgrad, februarja, m. Današnja prijateljska tekma med Jugoslavijo in BSK se je končala z izidom 3:2 (2:2) Vse uničiti z vsemi sredstvi S strupenimi plini, bolezenskimi bacili, armade in narod" »S. Miincben, 29. jan. SE. Tukaj je izšla najnovejša knjiga generala Ludendorffa pod imenom Der totale Krieg« Stari nemški maršal, ki si ga je po smrti maršala Hindenburga vzel nemški narodni socializem za vzor vseh kreposti, v tej knjigi razlaga, kako naj se vodijo bodoče vojne. »Brez napovedi vojne se morajo začeti sovražnosti. pravi maršal, izbruhniti morajo nenadoma in nepričakovano in se ne smejo končati prej, da sovražnik ni popolnoma uničen, in sicer ne samo sovražne armade, ampak tudi vsa sovražna dežela s prebivalstvom vred. V ta namen morajo služiti vsa sredstva, najmodernejši eksplozivi, strupeni plini, bombardiranja, bacili nalei/jivih bolezni, zastrupljevanje vode ..,« Maršal uči nadalje: »Vojna je najvišji napor vsakega naroda za ohranitev svoje samobiti. Zaradi tega mora tudi v mirovnem času biti zadnii cilj »totalne politike«, da pripravi narod na ta boj Velik dan v Parizu Vse okrog srednje Evrope Pariz, 2. februarja, c Današni dan je bil veliki 1 dan mednarodne diplomacije v Parizu. Dopoldne je odpotoval iz Pariza ruski zunanji minister Li-I vino v in njegov odhod je dal slutiti, da se sedaj začenja poglavje mcdjfirodnih pogajanj, pri katerih zastopnik sovjetske Rusiije nima kaj delati. To je zelo pomembno, ker to pomeni, da Rusija nima in ne more imeti vodilne politične vloge v Evropi, še manj pa, da bi pri urejanju teh zadev bilo potrebno sodelovanje sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija bo torej sodelovala pri novih preobratih v Srednji Evropi semo v toliko, v kolikor prihaja vpoštev kot pogodbenica s Francijo, Češkoslovaško in Romunijo. Lahko se reče, da je bil današnji dan pred-vsem veliki dan srednjeevropskih problemov. Dopoldne je F I a n d i 11 najprej sprejel T i t u 1 e s c a , 1 s katerim je imel daljšo konferenco, nakar se je Flandin odpelial v hotel Ritz, kjer stanuje romunski kralj. Konferenci je prisostvoval tudi romunski zunanji minister Titulescu in finančni minister i Antonescu. Nato je kralj Karel priredil kosilo, kateremu so prisostvovale navedene osebnosti, na i kosilo pa je prišel tudi bivši jugoslovanski posla-I nik v Parizu dr. Milan Spalajkovič. Po tem kosilu je še bolj potrdilo mnenje, da i gre tokrat za vprašanja Podonavja in Srednje i Evrope, dejstvo, da se je izvedelo, da se je knez Starhemberg odločil, da v popoldanskih urah zapusti London in takoj odide v Pariz, Knez Slar-hemberg pride v Pariz proti večeru. Njegov prihod drže v tajnosti. Odbor za podpiranje mehikanskih katoličanov Ncwyork, 2. februarja. AA. llavas poroča: Nn pobudo katoliškega nadškofa v Baltimoru msgr. Michneln Cliurcheya je ustanovljen odbor za podpiranje preganja nili mehikanskih katoličanov. Odbor tvorijo katoliški šk >fi Zcii-njenih držav, duhovniki in bogoslovji Po potrebi bo ustanovil v /edinjenih državah tudi nekaj bogoslovnic in druge šole zn katoliške begunce iz. Mehike. V teh šolah bodo učili v špunščiiii za življenje in smrt. Osnova vojne se je spremenila. Zato se morajo spremeniti tudi politike. Vojna in politika služita samo enemu cilju: ohraniti obstoj naroda. Vojna pa je vrhu tega še najvišji in najmočnejši izraz narodove veje do življenja. Politika mora torej biti vojni podrejena.« »Ofenziva je ideal vsakega vojskovanja. Ofenziva prinese zmago in zmaga je tista, ki odločuje. Kako bedasto je vso to prizadevanje, da se vojna odstrani in prepreči vsaj podmorska vojna. Nobenega usmiljenja. Vsako ladjo, tudi nevtralno, je treba potopiti, vsako naselje bombardirati.« »Če pa hoče narod zmagati v »totalni vojni«( potem potrebuje šefa, ki ima vso oblast in ki sam odloča o življenju in smrti vojakov in vs?ga naroda. Takemu šefu se mora narod slepo pokoriti.« Knjiga je povzročila v nemških krogih veliko navdušenje. Inozemski krogi jo pa smatrajo z? »izliv bolnih možgan«. Japonska drobi Kitaj Peking, 2. februar ja. A A. V zvezi z japonsko odločitvijo o skorajšnji ustanovitvi bloka petih samostojnih pokrujin (llopej. Čuluir. Sui-jun. šmisi in Šantung) se opaža živahno gibanje odličnih kitajskih in japonskih osebnosti na severnem Kitajskem. Predsednik političnega sveta jiokrajin llopej, čahar in Srngčej je odšel v Cinan v spremstvu generala Doinare na konferenco z guvernerjem "santungu Po uradnem poročilu je konjuiicn 29. kitajske armade začela izpraznjevati Kalgan. Ta evakuacija je začetek splošnega umika 29. armade iz pokrajine llopej. na Japonsko zahtevo. 3000 mož. nerednih oddelkov, ki so pred kratkim zasedli mesto Čangping. (>0 km severno (»d Pekinga. so sestavili neodvisno narodno vojsko. Ta trenutek se ukvarjajo z organizacijo dveh divizij. ki jima bodo nučeloval' japonski častniki. Iz raznih krajev v I lope. ju poročajo o zbiranju razbojnikov. Bati se je, du ne jiride do izgredov v pokrajini Peking in cbi ne bi ti izgredi imeli političnih posledic. Belgrajske vesti Belgrad, 2. febr. m. Ob II dopoldne ic bila v predsedstvu vlade konferenca, ki se je je udeležila večino ministrov. Predsedoval ji jc ministrski predsednik dr Stojadinovič. Belgrad, 2. febr. m. Tukajšnja podružnica Merkurja jc imela danes občni zbor, no katerem je članstvo ostro obsodilo poslovanje centrale v Zagrebu. Belgrad, 2; febr. m. Hitri dopoldne ob 10 bo zopet pričel zasedat plenum narodne skupščine. Za 9. uro napovedan plenarni sestanek poslanskega kluba jl?Z in skupščinske večine. Dunaj, 2. februarja. AA. Odkrili so tajno komunistično organizacijo, ki je imela svoj sedež v neki tukajšnji tovarni za obutev. V zvezi s lem odkritjem so aretirali 118 oseb. Moskva. V lakulsku v Sibirii so ugotovili temperaturo 75 stopinj pod ničlo. Pariz, 1. febr. c. Danes so se zopet začeli nemiri proti profesorju Jezeu, ko jc hotel nadaljevati svoja predavanja. Pravno fakulteto so moraii zapreti. Spod Pred začetkom IV. zimske olimpijade Samo trije dnevi nos ločijo od največjih borb no belih poljanah. Zadnje priprave orgamzatoričnega in športnega značaja so izvršene in narodi, 28 po številu, so se zbrali v Oa-Pa. 1592 olimpijskih tekmovalcev se bo 10 dni borilo v južni Bavarski za najvišjo zmago, ki jo moremo doseči v športnem življenju. Letošnje število tekmovalcev ie trikrat večje od onega v Lake Placidu (Amerika), kjer so se vršile zimske igre v letu 1932. In letošnja udeležba da-leko prekaša ono v Sant Moritzu 1928. leta. V teh številkah se izraža uspeh skrbnih priprav posameznih narodov, najbojj pa prieditelja samega, ki je napravil v današnjih razmerah več kot se napravit da. Celo tako daleč so šli Nemci, da jih niti letošnja izredno neugodna zima pri izvedbi zim-skosporinih tekem nc bo ovirala. Olimpijske zimske igre, ki sc prično 6. februarja v Ga-Pa bodo sploh največje zimsko-šporino tekme, kar jih doslej svet pozna. Pa šc na nekaj ne smemo pozabiti: ogromen razmah zimskega športa v zadnjih letih ic tolikšen, kakor v nobeni drugi športni panogi. Ako pogledamo za 20 let nazaj in primerjamo število tedanjih smučarjev današnjimi masami, takoj spoznamo, da jc postal smučarski šport narodni šport v pravem pomenu besede. Krog prijateljev zimskega športa je od leta do leta večji, v vedno večjem šievilu se udejstvuje mladina v zimskem športu in kdor enkrat spozna koristi in pa zabavo tega športa, ta bo postal njegov večni prijatelj. S številom pripadnikov te športne panoge pa rastejo ludi uspehi najboljših. Iz širokih mas sc odkrivajo posamezni talenti, ki dvigajo rezultate do neverjetne višine. Od leta do leta opazujemo, do gredo uspehi vedno višje, da mojstri zboljšujejo rezultate prejšnjega leta, kar ima pa zopet za posledico, do oni, ki nc stremijo zo velikimi uspehi tudi želijo napredovati in se nc zadovoljijo z običajno vožnjo. Iz tega torej sledi, da vrhunski uspehi niso samo današnji moderni pojav, ampak so potrebni in izvirajo iz pravadnih časov, ker je človek že od nekdai tak, da hoče napredovati. Pomislimo samo 15 do 20 let nazaj. Tedaj srno smatrali smučarske skoke 80 m za nemogoče. Pa ta vzrok nc tiči samo v tem, ker tedaj še nismo imeli takih skakalnic, kakršne imamo danes. Pa ne samo uspehi v skokih, temveč tudi tehnika terenskegu smučanja, predvsem smuka in slaloma, se jc v zadnjih letih izredno spopolnila in se prilagodila večjim zahtevam. Tam, kamor se pred nekaj leti šc noben človek ni upal s smučmi, ti vozijo danes po najnevarnejših strminah v tempu, ki nas spominja na hitrost najhitrejšega brzovlaka. Pri smuku se cesto doseže brzina blizu 70 km na uro in prejšnjo nedeljo jc vozil znani svetovni mojster fiiirgcr Ruud v Kitzbiichlu (Avstrija) z brzino nad 80 km na uro. Oni, ki trdijo, da je pri gotovih zimsko-šport-nih panogah precej pretiranosti, imajo deloma tudi prav. Človek, ki ie hotel voziti proge, ki so iih izbrali v Švici in nekaterih drugih krajih z a smuk, so bile življenjsko nevarne. Pravi artist je moral biti oni, ki se je v takih tekmah plasiral na sprednja mesto in prevozil progo brez nezgode ali morda celo brez padca. To nevarnost so kmalu spoznali in dandanes zbirajo pri prvenstvenih in olimpijskih tekmah take proge za smuk, da moro uporabljati tekmovalec vse finese alpinske tehnike, če hoče pravočasno prispeti nn cilj. Ne samo hitrost, ampak tudi obvladanje lercna s pomočjo »dilc« je važno. Vsekakor se bo pri predstoječih olimpijskih igrah zahtevalo mojstrsko obvladanje. Zato gledamo na predstoječe olimpijske igre z velikimi nadami. Pri tem pa nc smemo pozabit, da bomo sadove videli šele po igrah. Kajti tisoči in tisoči sc bodo zopet navdušili za ta lepi šport, in to jc najlepša nagrada za olimpijsko zmago. Olimpijsko srečanje bodočih telovadnih in športnih učiteljev Olimpijske igre so najlepša prilika za proučevanje telesnih vaj in telesne vzgoje. Ob tej priliki se sestanejo najboljši tekmovalci sveta izbranih iz vseh strok, gran ter iiajlx>ljši sxrokovnjaki, učitelji in vodje. Sijajna je ideja Nmčije, da je pozvala iz vsake narodnosti, ki bo sodelovalo na olimpijskih igrah, po 30 moških slušateljev, športnih in telesnovzgojnih višjih šol. Le-ti so od nemške meje dalje gostje Nemčije. Moštva bodo stanovala skupaj, tudi prehrana in delo bo skupno. Za prihod je določen 23. julij 1036 odhod iz Berlina pa 16. avgusta Začetek dela. — Nemci namreč vabiio bodoče nastavnike na marljivo strokovno delo in na obilo učenje — ie v petek 23. julija. Cas ieer bodo zbrani slušatelji skoraj vseh svetovnih telovadnih in drugih visokih strokovnih šol izkoristili, da piokažejo metode svojega dela, vaje, način učenja. ustrojstvo šol, predavanja in razprave. Za čas olimpijskih iger bodo bodoči nastavniki delali dopoldne v svojem posebnem taboru, popoldne pa bodo pod vodstvom posečali igre Za to notranje delo na kongresu pripravljajo Nemci udeležencem mnogo poučnih izletov, pose-tov, ogled Berlina in okolice. Slušatelji naše nove visoke šole za telesno vzgojo naroda, 30 po številu, bodo imeli tako priliko, da si že v prvem letu študija ogledajo olimpijske igre in se seznanijo s svojimi kolegi z vseh delov sveta. Domača telovadba Zopet nekaj novih vaj. Danes bomo pričeli tudi z onimi vajami, ki zahtevajo še prav posebne spretnosti in gibčnosti. So to obenem hitrostne vaje, katere moramo vplesti v vsak trening in v vsak program gimnastičnih večerov. 1. vaja. Iz osnovne sloje dvignemo roki v od-ročenje, dlani sla obrnjeni dol. Nalo začnemo izvajati zasuk telesa v desno in na levo stran, z nogama pa stojimo ves čas ua istem mestu nu tleh Tako ponovimo vaie kakih desetkrat. Kot drugo vajo iz omenjene začetne osnovne stoje izvajamo kroženje rok najprcjc naprej, nato pa nazaj. Središče kroga, ki ga opisujeta roki, naj bi bil v ramah. Krogi noi bodo čim večji in kar najhitrejši. Tretja vaja iz istega položaia pa jc tale: Dlani rok zasučemo nazaj, nakar pričnemo izvajati hitre in ostre zamahe navzad. Noto zasučemo dlani na-vzgoi ter izvajamo Mične sunke navzgor In končno zasučemo dlani naprej in izvajamo omenjene sunke nnvspred. (Slika 1.) 2. vaja. Iz osrovne stoje (nogi vzporedni in oddaljeni druga od druge za širino dveh dlani) izvajamo poskoke nor.ivnost in čim višje navznor, v najvišji točki pa skrčimo nogi tako močno, du se s koleni dotaknemo prsi Koleni moramo Potegniti k prsim Vajo ponovimo kakih osemkrat To je izborna vaja, ki je, če io pravilno in dovoli izvajamo, tudi precej utrudljivo. (Slika 2.) T Japonski prestolonaslednik Akihito Tsugo na potovan ju. Očividno se zavedajoč svojega dostojanstvu koraka mali prestolonaslednik ob roki svoje v/ >;iteljire k vlaku, ki ga odpelje z nje-nekoliko starejšo sestrico Yori v cesursko palačo v Ilavuiul govo Mariborski šport Primorje s Rapid 3:2 (2:1) Maribor, 2. februarja. ® _ Rapid je za pripravo za predstoječo prvenstveno t sezono povabil na prijateljsko tekmo moštvo Primorja iz Ljubljane. Sicer je deževno vreme povzročilo zelo slab odziv občinstva. Navzočih je bilo le kakih 200 gledalcev. Moštvi sta nastopili v postavah: Primorje: Logar, Hassl, Jug II, Šinkovec, Kukanja, Boncelj, Janežič, Pupo, Bertoncelj II, Jež, Uršič. Rapid: Sinkovič, Barlovič, Antoličič, Pučkar, Rakar, Zgonc, Klobasa, Bosendorfer, Marčinko, BBumel, Križan. Potek igre: Rapid napada. Že v 6. minuti poda Hassl prekratko svojemu vratarju. Levo krilo izkoristi priliko ter zabije prvi gol. 1:0 za Rapid. V 9. minuti pobegne Janežič po desnem krilu in ostro zabije pod prečko. 1:1. Takoj za tem reši Pučkar siguren gol. Napadi valovijo s polja na polje. Pepček silno strelja, toda vratar Rapida krasno brani. V 30. minuti center Uršiča, ki ga Pepček precizno plasira v desni kot gola. 2:1 za Primorje. Drugi polčas: Že v začetku zasidra za ca 10 minut v 16 m prostoru Rapida. Žoga kar noče iz nevarnega polja. V 9. minuti je Janežič prost in spravi žogov v mrežo. 3:1 za Primorje. Pepček poskuša z ostrim strelom izrabiti priliko, toda Sinkovič v lepem stilu brani. V 21. minuti Hassl s faulom ovira Bischofa. Diktirano llm Rakar sigurno pretvori v gol. 3:2 za Primorje. Zaradi oponiranja je sodnik prisiljen izključiti branilca P. Juga. Pepček gre na branilsko inesto, kar pa se vidno opaža v napadu Primorja. Centerhalf R. Rakar parkrat bombardira od daleč, toda brez uspeha. Igra se po večini v sredini igrišča. Nato konec. Navzlic zgodnjemu terminu in pomanjkanju treninga sta obe moštvi podali prav lepo igro. Primorje je bilo tehnično nadmočno, toda Rapi-dovi igralci, posebno Baumel, Barlovič, Pučkar in Sinkovič so s silno borbenostjo dosegli prav zadovoljive uspehe za svoj klub. Po današnji formi Rapida sodeč, ima prav lepe izglede v pred-stoječi prvenstveni sezoni. Sodil je g. Nemec — prav dobro. Hitrostni rekord v knockoutu Boks je šport, v katerem se lahko kaj hitro zmaga. Mnogim svetovnim boksarjem se je |X>-srečilo nasprotnika premagati v neverjetno kratkem času. Nekateri so rabili celo samo nekaj sekund. Najkrajša borba pa je trajala le 1 in pol sekunde. V naslednjem prinašamo seznam dosedaj najhitrejših zmag. Prima Carnera je zadal knockout udarec Jack Gagnonu že v 95 sekundi. — Svetovni mojster Tommv Burus proti Jem Roche v 88 sek. k. o. — V borbi za evropsko prvenstvo težke kategorije je zgubil Anglež Joe Beckett leta 1919 od Francoza Carpentiera v 71 sek. s k. o. — 61 sekund je rabil Paul Journee (Franc.), da je premagal Holandca Pier van de Beera. — Jack Malone (USA) je položil svetovnega prvaka Mice 0'Dowd (USA) v 60 sek. k. o. — 1932. Henser (Nemčija) premaga Španca Martineza v 45 sek. k. o. — 1907. Svetovni prvak Burus Južnoafričana Bili Sqiresa v 45 sek — 1896. Bob Fitzsimmous nad Peter Maherjem v 35 sek. s k. o. — 1919 je premagal Carpentier Angleža Joe Becketta v drugič s k. o. topot v 18 sek. s k. o. — Paolino Belgijca Delarge leta 1925 v 10 sek. — Zamorec Al Brovvn leta 102O Francoza — 1918 Jack Dempsev v 18 sek. Freda Fultonn !!uniery v 8 sek. k. o — V 6 sek. je zgubil Dick Barden od Frank Morana in Billy Lambert od llarrv Pigeona leta 1906. — V Johannesburg (Južna Afrika) ie leta 1806 premagal BiH Dohertv svojega nasprotnika O. Croppcr že v 5 sek. s k. o. 1897. V Carson City (USA) je izgubil borbo Mar- tin Flaherthy od Dal Haukensa v 4 sek. — V Nevv Yorku je leta 1925 Ben Marko zmagal kar v 2 sek. s k. o. nad Nick Coppianom. — V istotako dveh sekundah je izgubil svetovno prvenstvo v lahki teži leta 1902 Billy Rosser od znameniteoa Danca Battling Nelsona. — 25. aprila 1928 pa je bil postavljen rekord v hitri zmagi. Angleški mojster Al Foreman je potolkel Ruby Levina vi in pol sekundi s k. o. — Preostane še možnost doseči zmago v 1 sami sekundi. To bo, ako bode kdaj doseženo, gotovo svojevrstna športna senzacija! Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, delu,e raba naravne Franz-Josefov® grenke vode, zavžita zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljo Franz Joselovo vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg S. br 30474/35._ 25 sfeafeačeu čez 7'60 m Skok v daljavo spada med one panoge lahke atletike, v katerih že od nekdaj donunirajo zastopniku Amerikancev, pa bodi to že pri olimpijskih igrah ali pa v ožjem boju za naslov svetovnega rekorderja. Sele v zadnjih letih sta se pojavila v Japoncu Nambu in zamorcu Catorju (Flaiti) dva prvovrstna atleta enakovredna Amerikancem Prvi ie postavil leta 1931 še sedaj veljavni svetovni rekord z 7.98 metri, drugi Cator pa je skočil 7.937 m daleč. Najboljši Ameriikanec je bil zamorec de llart Uubbard, ki je bil na pariški olimpijadi leta 1924 prvak z 7.445 m, leta 1927 po svetovni resortier z znamko 7.96 m. Zmagovalec na Amsterdamski olimpijadi leta 1928 Amerikanec Ham je četrti ska-kač, ki je preskočil mejo 7.90 m, on je namreč skočil na olimpijadi samo 7.73 m pa je še istega leta popravil svojo znamko na 7.905 m. Interesantni so rezultati, ki so bili doseženi na posameznih olitn-pijadah: 1896 Clark (USO) 6.35 m, 1900 Kraenzlein (USA) 7.025 m, 1904 Prinstein (USA) 7.34 m, 1908 lrons (USA) 7.48 m, 1912 Outterson (USA) 7.60 m, 1920 Petterson (Švedska) 7.15 m, 1924 Hubbard (USA) 7.445 m, 1928 Ham (USA) 7.73 m, 1932 Gordon (USA) 7.64 m. Iz tega je razvidna velika premoč Amerikancev pri olimpijskih igrah. Vprašanje je, kako daleč bo moral skočiti oni, ki bo hotel odnesti trofejo na prihodnjih olimpijskih igrah 1936 v Berlinu. Ali bo moral preskočiti znamko 8 metrov. — Lestva 25 najboljših skakačev sveta, ki so preskočili znamko 7.60 m je sledeča: 1. Nambu (Japonska) 7.98 svetovni rekord piostavil leta 1931. 2. Hubbard (USA) 7.06 m, 1927. 3 Cator (Haiti) 7.937 m, 1928. 4. liani (USA) 7.905 ni, 1928. 5. Boyle (USA) 7.88 m. 1931. 6 Peacock (USA) 7.87 m, 1931. 7. Tonison (USA) 7.785 m, 1931. 8. Le Oendre (USA) 7.765 m, 1924. 9. Gordon (USA) 7.752 tn. 1931. 10. Oray (USA) 7.736 m, 1931. 11. Barber (USA) 7.73 m, 1031. 12. Ovvens (USA) 7.72 m, 1932. 13. Hill (USA) 7.70 m, 1029. 14. Fultner (USA) 7.70 m. 1931. 15. Oourdin (USA) 7.60 f, 1921. 16. Brooks (USA) 7.69 m. 1932. 17. Ciray (drugi) (USA) 7.665 m, 1930. 18. aBtes (USA) 7.65 m, 1931. 19. Long (Nemčija) 7.65 nt, 1934. 20. Doberniann (Nemčija) 7.645 m, 1928. 21. Kocher, mann (Nemčija) 7.64 m. 1028. 22. Mell (USA) 7.63 ni, 1931. 23. 0'Connor (Irska) 7.613 m, 1001. 24. Guttersou (USA) 7.60 m, 1912. 25. Alrahams (Anglija) 7.60 m, 1925. — Pri zaprtju, motniab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. fc&i4 'm-« * HB ~ SRsl sif^SIIzžt? 3. vaja. Iz zukoračne stoje dvignemo roke v predročenje, sc oprimemo z rokama kakor pri molitvi, zasučemo roki za 180 stopinj na ven (od sebe proč, du gledala dlani.napicj), nakar dvignemo sklenjeni roki nad glavo. Iz tega poiožaiu začnemo izvajati kroženje v desno, pri čemer gremo v globok predklon v desno slran, nalo nadaljujemo kroženje v globokem predklonu v levo stran tako, da pridemo v močan predklon na levi strani, nakar sc še vedno v krožcnlu vzravnavamo in obenem prehajamo v zaklon in vzročenje rok. Polem sc vaja prične izvajali od začclka Kroženje v desno izvedemo kakih osemkrat, nakar ponovimo ludi osemkrat vaio v nasproino stran. (Slika 3). Pri tej vaji, odnosno kroženju, ne smemo bi'i trdi, ampak sproščeni, tako, da sc res predelajo oni deli telesa, ki so za gibčnost človeškega telesa najbolj potrebni: boki, hrbtenica. Kroženje naj bo enakomerno, v začetku bolj počasno, potem pa tempo malo pospešujemo. Kadar gremo v predklon, glavo mrtvo povesimo, dočim morajo ostali kolenu ves čas docela napeta. Mariborski drobiž Maribor, 2. februarja. Gostovanje Ljubljančanov. Jutri, v torek, ____________. dne 4. t. m. bo v mariborskem gledališču konccrltu-recitncijski večer. Član ljubljanske opere, g. Angelo Jure bo zapel dve operni ariji, vrsto umetnih pesmi — med drugimi po eno Kogeievo, Svarovo in Pavnikovo ter narodne. Spremljal ga bo g ko-pelnik in komponist dr. Danilo Svara, ki bo improviziral ludi klavirsko spremljavo h Gregorčičevi »Soči«, ki io bo ob zaključku sporeda rccitirai g. Milan Skrbinšek, režiser ljubljanske drame. On in njegova hčerka, gdč. Majda Skrbinškova, bosta recitirala tudi pel monologov in In dialoge iz »O-tlicla« in »Macbelha« ter šliii pesnitve iz Cankar-jevih, Župančicvih in Kosovelovih del Akademska kongiegacija. V ponedeljek ob 20 v frančiškanski kapeli običajen sestanek. f Nodučitelj Anion Hren. V Hrenovi ulici 10 v Sludcncih pri Mariboru ic umrl nadučitclj g. Anton Hren, star šele 55 lel. Pokojnik jc bil mož poštenjak in plemenita duša. Dasi ni bil pristaš našega nazoru, jc užival vendar zurudi «voje velike koncilijantnosli in ljubeznivosti vsesplošen ugled, llticjstvoal sc jc zlasti na pedagoškem polju kot vzoren šolnik, bil jc tudi velik narodnjak. Pokoi niegovi dušil Rokovnjaško v Belnnvskcni gozdu sc ic zopet razbohotilo Tekom 14 dni so bili izvršeni nič manj kot 4 ropatski napadi v gozdu in na njegovi periferiji. V četrtek zvečer ic neki dcluvcc l«>mn ušel roparju, ki jc skočil iz grma predeni s kliccm »Življenje ali denar«, snoči pa jc poslal žrlev najbrž istega roparja reven hlapec, ki zasluži jedva loliko, da si na dan prihrani bonh 5 dinarjev 2c v mraku jr pribržul v Plolilovo gostilno na Tc/nu hlapec ilcnrik Zupančič iz Pa/vanju ter rucd glasnim jokom pripovedoval, da so ga na cestnem kn-žišču pri Belnavskem ribniku oropali. Neznan moški mu ic strgal zavoj, Ivi ga jc nosil pod pazduhe ter zbežal v gozd. V zavoju jc imel Zupančič obleko, ki si jo jc kupil v mestu zn ležko prcslu-ženc in prihrantcnc dinatie. Veliko afero raziskuje mariborska policija. Circ za goljuliio v znesku 25.000 Din. O podrobnostih ni mogoče v intcie.su nadaljnc preiskave začasne šc ničesar poročati. Vlomilci v hiši. S ponarejenimi ključi ie vdrl nekdo v stanovanje vdove po železniškem kurjaču lltišule Lorenc na Tržaški ccsli št. 2. Odnesel u ic golovino in razno zlatnino v vrednosti 2000 Din Težek karainbol se jc pripetil sinoči na križišču Strossmajerjcvc in Smetanove ulice Neki mo-tociklist jc zavo/.il v Rolvorijev avloloksi ter mu siri šipo na oknu Največ škode trpi motociklist Proračun celjske mestne občine Celje. 1. februarja. Na mestnem poglavarstvu je razgrnjen pro-ručun mestne občine celjske in je nu vjiogled vsem davkoplačevalcem, ki plačujejo občinske doklade. Novi proračun je ruzdeljen v dva tlela, v rednega in izrednega. Razlika od dosedanjih proračunov je ta, da so v rednem proračunu tudi vsa inestna podjetja. V partiji osebni izdatki je postavka 2.670.949 (prejšnje leto 2.646.016) Din, od tega odpade zn policijo 348.00U Din. Materialni izdatki znašajo 5,865.214.57 (prejšnje leto 5.882.780.62) Din, zu policijo je v proračunu za mnterialne izdatke 218.925 Din. Za narodno p ros ve ti je izdatkov 697.419.50 Din za socialno skrbstva 819.030 Din in za občinsko gospodarstvo 637.050 Din. Materialni izdatki elektrarne in plinarne znašajo 3.872.904 Din, klavnice 332.850.50 Din. vodovoda 498.200 Din, pogrebnega zavoda 268.020 Din. meščansko oskrbovalnega sklada 237.600 Din in nepričakovanih izdatkov je 30.322.30 Din. Skupno znašajo materialni izdatki za mestni« podjetja 5,248.896.80 Din. Skupni izdatki 13,^5 060 (prejšnje leto 13,343.623.62) Din, torej znaša letos proračun izdntkov 441.436.75 Din več knkor prejšnje leto. Izredni proračun: sklad zu regulacijo Savinje predvideva izdatkov 26.000 Din in prav toliko dohodkov, sklad zu regulacijo Savinje in pritokov izdatkov 749.600 Din in prav toliko dohodkov. Drugi izredni izdatki: unuiteta za na- kup Kvaternikovega posestva (120.000 Din), regulacija Sušnice (200.000 Din), gradnja Planinskega doma na Celjski koči (150.006 Dim itd. znašajo skupaj 685.000 Din dohooki pa 53n.ooo Din, primanjkljaj v znesku 155.000 Din se bo kril iz izkupičku za prodana poslopja in zemljišča. Proračun mestnega avtobusa predvideva 1,315.628 Din izdatkov in t,320.000 Din dohod kov, torej prebitka 4.372 Din Zn kritje potrebščin se bo pobirala 50% doklnda na vse direktne drž. davke, dal je posebna 5% doklada prav tako na vse direktne davke za zaposlitev brezposelnih in 3% gasilska doklada. Iti partija da dohodkov pr proračunu 2.(73.S40 Din. Takse bodo vigle 1.254.700 Din, trošarina 1,671.200. kuluk odpade dohodek od imovine znaša 1.124.312 Din. dohodek mestnih gospodarskih podjetij in ustanov je sledeči: elektrarna in plinarna 4,141.800 Din klavnica 550.900 Din. vodovod 690.000 Din, pogrebni zavod 30«.200 Din, meščansko oskrbovalni sklad 237.600 Din, razni dohodki t.642.068.50 Din. Skupaj dohodki 13.794.620.50 Din. izdatki 13 milj. 785.OfiO.3r Din, prebitek 9.560 13 Din. V bivši mestni občini je znašala doklada na vse direktne drž. davke dosedaj 45?<ž, zu regulacijo Savinje 20% in gasilska doklada 3%. V okoliški občini je znašala obč doKlada 88%. V novem proračunu znašajo vse občinske doklade nu direktne drž. davke 78%. >i * TRGOVSKEGA SOTRUDNIKA mešane stroke, prvovrstno moč, z večletno prakso, izložb, aranž., sprejmem k manufakturi ali železnim. Prosta tirana, stanovanje in mesečno 800 do 1000 Din. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Mes,r> na deželi« št. 1385 V zvezi z scavi pri angleškimi vojaškimi pripravami v Egiptu je priredila egiptovska armada v pu-• ■ • katerih se je med drugimi udeležil ludi gornji od- Kairu obsežne vojaške vaje delek uorskeca topništvu Od. Soče čeg ZUo Profesor Josip Apih 1853-1911 K 25-letnici njegove smrti Slovenci kaj radi pozabimo zasluge nusih velikih mož. Navadno zamudimo njihove iubileie. Kdo se šc spominja profcsoria Josipa Apiha ki ie legel pred 25 leti. dne 21. januana 1911 ruden k večnemu počitku v Trdni vasi tam za Celocem, kamor so kmalu za njim ponesli b»di megova tovariša. cclovško profcsoria dr. lakoba Skcta in IVOnT, S'»a so prevzeli v Celovcu dedščino profesorja Aniona lanežiča. so vzgo|il. generaci|o no-vih ljudC ki so v Brejčevi dob, bih nosilci,, pre-pujenega botbenega slovenstva na Koroškem / Anhovo šole so pnšl. zavedn.slovensk.uclcln Koroškem katerih so koroške utrdkvisticiie iole lako nulno potrebovale. V dvajsetih letih. k. nh r los.p Apdi preživel v Celovcu kot profesor Z učKču, kot ravnatelj dekliškega !" ravnatelj privatnega učiteljišča pr. uršulmkah jc opravil velikansko delo. Čeprav ie nemška oho-tasi dodobra uničila Ap.hovo delo. kolikor ic bilo zaznavno na zunaj, čeprav pašuido danes na celovškem učiteljišču sile, k. so slovenstvu doi k™ sovražne, jc Ap.hov spomin te ostal v go ih učencih, v njegovih knugah m tudi v - družb sv. Mohorja .kalcrc blacjajmk ic bil profesor Apih po vnrh zaslužnega Srnina lanežica. vse do svoji prcranc smrti. . . » Apih ic bil Oorcnicc, roiak nadskola di. a. B )cqhča. ki jc bil hidi njegov sošolec. Bojen ie M 16 marca 1853 I v Zapuzah pr. Bcgun.ah. Ko mn jr mlademu umrla mali, sc ie oče poroči v drnoir s Heleno leghčevo. leto ljubljanskega vla-dikc hiša ic potreboval gospodinie. 8 otrok pa skrbeče vzgontrlucc. Mali Apih se ic pridno učil, bH te odhčniak. Gimnazijo je obiskoval v Liublici-m, filozofuo pa ic študiral na Dunaju. Ze 1 18/6. vc bil imenovan za suplcnta na deželni veliki redita v Novem ličinu na Moravskcm. kter je bil leta 1879 stolno nameščen kol profesor zgodovine, ge-ocjrafijc m nemščine. Tu si je izbral tudi svoio življenjsko družico. L. 1892. je napravil Apih sc izpit zo slovenščino ter jc na povabilo slovenskih koroških voditeljev zaprosil za razpisano mesto profcsoria za slovenščino na učiteljišču v Cc ovcu Tu ic poučeval poleg slovenščine šc zgodovino m /emljcpisic ler nemščino, bil te hkrati imenovan tudi za ravnateha dekliškega liceja, vendar |c moral radi nestrpnosti in ogabne gonje celovških Ncmcev to mesto žc I. 1897. zapustili. Naslala |C trdni proti Apihu ccla vihra in v koroškem deželnem zboru so rjoveli nemški poslanci, ces da ne gre da sc trpi sramota, dn bi slovenski učiteli po-nčeval nemška dekleta (pravilno: hčerke celovških ncmškutarjcvll Čeprav so ga podpirali vsi trezni Ncmci, med numi škof dr. Knhn in deželni predsednik Schmidl-7.abierow, sc jc moral Apili umakniti Sc pred svojo upokonlvijo 1. 19«) te prevzel ravnatclistvo učiteljišča pri ss uršulmkah v Celovcu, kjer ic bil pravi oče svojim goicnk. m. Na poti v ta zavod sc jc zgrudil 19 januana 1911, zadet od srčne kapi Njegov pogreb ic pričal o veliki priljubljenosti, ki jo jc užival. Ob njegovem grobu so naiboli jokali njegovi učenci, slovenski koroški učitelji. . Apih je bil priznan zgodovinar. Iz Novega Ji-čino ie pošiljal »Liubljanskemu Zvonu« in »Slovenski Matici« svoje obširne zgodovinske razprave Tudi najzrelejše njegovo delo »Slovenci in leto 1648« tc nastalo v Novem (ičinu Profesor dr It« lice Kolntk, ki jc opisal življenje tega velikega slovenskega učitelja, meni v svoji razpravi v kole-dariu Družbe sv. Mohoria za I. 1912, po kateri razpravi sem povzel tudi večji del podatkov o življenju profcsoria |osipa Apthal, da »brez vsake nepotrebne hvale lahko trdimo, da ic ta knjiga do lisic dobe, v kaleri je izšla, najboljša, po virih spisana, slovenska zgodovinska knjiga!« I/. Ic njegove knjige morajo črpati vsi, ki hočejo opisati dobo našega narodnega prebujenja, še danes. -Apih ic pisal ludi nemške zgodovinske razprave Pri neredni stolici, napetosti 6rev vsled zapeke, odvaja naravna FR ANZ - JOSEFO V A flreoka Toda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabila Franz-Josefova voda • polnim uspehom pri odraslih kakor tudi pri otrocih. K««r p* mUi. poi. in tiiuv r-dr. S-br. 15485, 35. V. 35. v »Oesterreichisches Jahrbuch«, m v cclovško »Carinthio I«, kjer je izšla obširna njegova razprava o razvoju šolstva na Koroškem izza časov Marije Terezije. Ta razprava ic pokazala, kako je bil Apih tesno povezan s šolo. Ustanovitev in zgodovino narodne šole na Slovenskem jc popisal Apih v Letopisih Matice Slovenske I. 1894 in 1895. Ta spis obsega dobo od I. 1740 do francoskc dobe. Za »Slovensko šolsko Matico« jc napisal Apih obsežno knjigo »Zgodovinska učna snov za ljudske šole«, ki jo jc po njegovi smrti dokončal prof. dr. Matko Potočnik. Ta knjiga jc bila namenjena slovenskim učiteljem in krasi šc danes naše učiteljske knjižnice. Danes, ko so izginili šc zadnji najelementar-nejši ostanki slovenskega šolstva na |v na ptice se je v sedanjem času tudi po Goriškem, kjer ljudje dozdaj niso zasledovali ptic. da bi jih pojedli, razširil v toliki meri, da je goriško društvo za varstvo ptic izdalo komunike, v katerem ojjozarju prebivalstvo na prepoved in občutne kazni, ki jih določa za tak lov lovski zakon. Umrl je v Gorici 90 letni Sosič-beg. Pokojni. ki je bil rojen v Trstu, je bil 35 let diplomn-tični kurir egiptskega sultana, oziroma kedivn in je šel v pokoj kot egiptovski častnik Zaradi eksplozije razstrelilnega inatcrijuln | jc bil v Gorici v ulici sv. Antona ubit mladi j Rudolf Simončič. Regulacija mesta Pulja, za katero jc izdelal načrt rimski arhitekt Lanzi in katera jc v resnici velikopotezno in lepo zamišljena, bo stala, kakor je Lanzi izračunal, kakih milijonov lir. Zamisel načrta ni ta, kakor v prejšnjih časih, dn bi bilo vse na enem kupu. amjiuk sloni nn čim večji decentralizaciji, tako du bi sc nove zgradbe gradile na periferiji. Samo to smo radovedni, koliko časa Ivo potrebno za grandiozni načrt in kje se bo zanj vzel denar Za župana v Tinjanu v Istri jc zopet potrjen fašist Roman Depiera. Davki sc v današnjem časn gotovo hudo občutijo. Istrska županstva opominjajo prebivalstvo. da je treba za kozo imeti posebno dovoljenje. 7. vsemi kolki in pisarniškimi taksami stane tako dovoljenje 8.30 lir za žival. Če kdo ne plača, mu živalico konfiscirajo. Slovenec, padel v Afriki. V nedeljo i. februarja je bila v Idriji velika spominska slovesnost, pri kateri so odkrili spominski napis Fortunatu Razpetu iz Spodnje Idrije fašističnemu miličniku, ki jc 3. januarja padel v bitki v italijanski Kritreji. Ob 10. je bila orna muša v idrijski cerkvi, potem pa velik zbor na trgu in razkritje spominske ploče. Na plošči jc zapisano, da jc Razpet s svojo smrtjo potrdil italijan-stvo, ker je padel za zopetno potrditev italijan-stvn heroične eritrejske zemlji" ob rek: Gcdgeda Zubbaha. To dokazuje, da je 3. januarja moral nek abesinski oddelek vdreti na italijansko ozemlje. 120 zavojev živil je goriški Acroport v Mirni razdelil med ondotne revne družine. Dozdaj so letalci v Mirni razdelili med prebivalstvo že kakih 28 kvintalov živil. Pri tej priliki so sc vršili tudi patriotični nagovori Aretirali so knrahinerji v Cerknem, ki je živahna kontrabuntarska točka, Margareto Golob, ki sc jc skrivala pred kaznijo 3 mesecev in 2<>50 lir zaradi tihotapstva. 90 letico življenja je praznoval te dni v Tržiču (Monfulcone) bivši občinski svetnik Jakob Ricci, velik iredentist, ki jc med vojno bil od avstrijske oblasti in contumuciam obsojen nu smrt. ker sc jc bil podal v Italijo in se boril proti habsburški monarhiji. Marija Komelj, ki se piše danes Comelli in je seveda slovenskega rodu. je razstavila v Trstu svoje slike, katere kritiko hvali. Večinoma slika morje, pa tudi hribe. Dcmografični bulletin od 30. januarja zaznamuje v Trstu 9 novorojencev, in sicer 2 moškega in 7 ženskega spola, 6 mrtvih in nobenih porok. Tako sc dosledno izkazuje tendenca tržaškega prebivalstva po izumiranju. Resen čas, ki nalaga italijanskemu prebivalstvu velike žrtve za abesinsko vojno, ne pre- prečuje. da nc bi imeli vsak dan kje kakšen velik ples v iiredpustni sezoni. To je naravno, ker baš v takem času ljudje potrebujejo razvedrilu. Revizijo volilnih imenikov za mesto Trst je odredil župan, da sc popravijo. Reklamacije se morajo vložiti do 15? februarja. O turških vpadih na Primorsko piše dr. Cusin v »Archeografo Triestino« Našel je v slavni nmbro/ijanski knjižnici v Milanu nek beneški dokument, ki v tem oziiu nudi važne podatke. Napisan je leta 1475. Ve.ndur je še bolj važno poročilo nekega Jakoba Valvasona iz Videmskega beneškemu generalnemu prokurotorju Istre Alojziju Nlocenigo iz li la 1566. Prvi turški vpad v Julijsko Benečijo jc bil letu 1469, in sicer so se takrat pojavili pred Novim gradom, nu drugem pohodu 1471 pa so vdrli tja v lurlunijo. Pot jih je vodila preko l>ogatca in Postojne v Viouvsko dolino, odkodei so hrumeli čez Klano in Novi grad v Prosek in l)evin tja v dolino Riž.nne in Rozundrc. Njihov glavni cilj pa je bila bogata Furlanska nižina. ^iLNAPo^j eoMPC.! PfrfcVOMŽj l»ol««i («0Nt< j »Gospod doktor, danes smo dobili spričevalu. Ali bi mi mogli dali kakšno injekcijo, da nc bi čutil bolečin?« rSi ".'„ .refili h ii ES r 31 j MM y y , J i »Za božjo voljo, otroci, kaj pa vendar počenjale?« »Filmamo, mama!« Pri prometnih nesrečah odpade 50 odstotkov žrtev na pešce. LJUDSKA POSOJILNICA 1 V LJUBLJANI regtstrovana zadr. i neomejeno zaveto | MihloSiCefa cesta Ste*, e (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/„. Spomini župnika Fr, Treiberja Da sem svoje spomine zapisal, ine je vodil umo ta namen, da sc moja doživetja o narodni borbi koroških Slovencev otmejo pozabljenosti, Ne gre za mojo osebo, ker nisem niti srednjedobro nadarjen, tudi nisem igral kake odlične vloge, ampak samo ljubezen do našega slovenskega naroda na Koroškem, katero sem podedoval od svojega dobrega očeta, me je gnala, da sem svoje skromne moči žrtvoval v dobrobit naše pravične stvari. Mladost Rodil sem se dne 22. junija 1863 v Bačah, de-kanija Beljak na zgornjem Koroškem. Vas Bače ie srednje velika vas s približno 50 hišnimi številkami in se nahaja ob iztoku prekrasnega Baškega jezera, katera jezera edinstven kinč je krasni otok v njegovi sredini z letoviščem. Starši so mi bili Tomaž Treiber, posestnik, pivovar v malem slogu in gostilničar, p. d. Cvanegar v Bačah štev. 8, mati pa Katarina roj. Burgstaller iz župnije Sv. Lenart pri sedmih studencih. Da je naša družina starejša družina v Bačah, služi v dokaz, da smo imeli pri nas shranjen cinast vrč, ki je imel napis N. T. 1781 (Nikolaj Treiber). Ta Nikolaj Treiber ie imel dvoje posestev, eno poleg drugega se nahajajoče p. d. Cvanegarjevo in Jerovcovo. Prvo je izročil svojemu najstarejšemu sinu Francu, Je-rovcevo pa mlajšemu sinu Antonu. Ta Anton je bil oče Franca Treiberja, pesnika in župnika v Sv. Jakobu r Rožu (umrl 1878). Od Franca izvira naša družina. Bil je pa Franc, kakor mi je moj ded .Janez Treiber pravil, bolj slab gospodar in šaljiv človek. Ko je Cvanegarjevo posestvo izročil svojemu sinu .Janezu, mojemu dedu, je bilo posestvo vse zadolženo. AH moj ded .Janez Treiber je bil vzoren mož,