«9a|i torek, Crtrtak ta
poM»«n» mmus.f"*°“
rogtata«i>»wta,ii » ptoa*
n
m opr".
I/I. - VMM' m m -mOtm - *** , tt Ivu* tet* K Us	f	»-
(■ <o
.■a^Vt®0^ '
■*
LETO IV.
ŠTEV. 72.
LJUBLJANA, dne 19. julija 1921
Socijalne in gospodarske odredbe v ustavi.
Na Vidovdan sprejeta ustava naše kraljevine ima XIV. oddelkov, izmed katerih nas gospodarske kroge najbolj zanima 111. del, ki obsega v členih 22 do 44 socijalne in gospodarske odredbe. V njih je dana smer in določen cilj bodoče gospodarske zakonodaje in okvir bodoče gospodarske politike. Zato smatramo za potrebno, p®drobno razpraviti obseg teh določb, pri katerih naše gospodarske korporacije niso imele prilike soodiočevati, niti niso bile v tem bistvenem in za cel gospodarski razvoj temeljnem vprašanju vprašane za mnenje. Slovenski tekst teh določb je:
Člen 22: Država skrbi, da se vsem državljanom ustvari enaka možnost pripravljenosti za gospodarske posle, h katerim se nagibajo. V tej smeri bo uvedla strokovni pouk in organizacija ter uredila stalno podpiranje izšolanja siromašnih otrok.
Čl. 23: Delovna moč stoji pod zaščito države. Žene in nedorasli se morajo posebno zaščititi pred zdravju škodljivimi posli. Zakon odreja posebne določbe za zavarovanje in varstvo delavcev in predpisuje delavni Čas v vseh podjetjih.
Čl. 24: Proizvodi duševnega dela so last autorja in uživajo državno zaščito.
Čl. 25 : Svoboda pogodb v ekonomskih odnošajih se priznava, v kolikor ne nasprotuje družabnim interesom.
Čl. 26: Država ima v interesu celote in na podlagi zakona pravico, d-posreduje v gospodarskih odnošajih dra žavljanov v duhu pravice in odklanjanja družabnih nasprotstev.
Či. 27 : Država skrbi 1. za pripravo splošnih higijeničnih in socijalnih pogojev, ki se tičejo narodnega zdravstva;
2. za posebno varstvo matere in malih otrok;	3.	za čuvanje zdravja vseh
državljanov; 4. za pobijanje akutnih in kroničnih bolezni, kakor tudi za pobijanje zlorabe alkohola; 5. za brezplačno zdravniško pomoč, brezplačno dajanje zdravil in drugih sredstev za čuvanje narodnega zdravja siromašnih državljanov.
Čl. 28: Zakon stoji pod zaščito države.
Čl. 29: Država gmotno pomaga narodnemu zadružništvu, istotako država podpira gmotno tudi druga narodno gospodarska podjetja, ki ne delajo za dobiček. Takim zadrugam in takim gospodarskim združitvam se daje v krogu njih poslov pod sicer enakimi pogoji, prvenstvo pred ostalimi podjitji. Predloži se zakon o zadrugah z veljavnostjo za celo državo.
Čl. 30: S posebnim zakonodavstvom se uredi kmetijsko poljedelsko zavarovanje.
Čl. 31: Zavarovanje delavca za slučaj nesreče, bolezni, brezposelnosti, nesposobnosti, starosti in smrti se bo uredilo s posebnim zakonom.
Čl. 32: Invalidi, vojne sirote, vojne vdove in revni, za delo nesposobni sta-riši v vojni umrlih ali padlih vojakov, vživajo posebno državno zaščito in pomoč v znak priznanja. Vprašanje o usposobljenosti invalidov za delo in o vzgoji vojnih sirot za delo in življenje se bo uredilo z zakonom.
Čl. 33: Pravica delavca k organiziranju, da doseže boljše delovne pogoje je zajamčena.
Čl. 34. Posebna pažnja se bo posvetila pomorstvu in morskemu ribar-stvu. Zavarovanje oseb pomorskega poklica za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in smrti, se bo uredila s posebnim zakonom.
Čl. 35: Država skrbi za zgraditev
in vzdržavanje vseh prometnih sredstev, kjer to zahteva splošni državni interes
Čl. 36: Oderuštvo vsake vrste je prepovedano.
Čl. 37: Lastnina je zajamčena. Iz lastnine izvirajo tudi obveznosti. Njeno uporabljanje ne sme biti na škodo celote. Vsebina, obseg in omejitev zasebne lastnine se odredijo z zakonom.
Razlastitev privatne lastnine v splošnem interesu je dovoljena na podlagi zakona, proti pravični odškodnini.
Čl. 38: Fidejkomisi se ukinjajo. Zapuščine v splošnokoristne namene se priznajo. V katerih slučajih se sme iz-premenitl namen in predmet zapuščine vsled izpremenjenih razmer se bo določilo^ zakonom.
Čl. 39: Z zakonom o davku na dedščino se mora zagotoviti državi udeležba pri dedištvu, pri čemur se je treba ozirati na stopinjo sorodstva med dedičem in umrlim ter vrednost dedščine.
Čl. 40. Jemanje trena in ostalih potrebščin za vojsko se vrši samo proti pravični odškodnini.
Čl. 41. Zasebni veliki gozdni kompleksi se razlastijo po zakonu in preidejo v last države ali samoupravnih teles. V koliko morejo biti veliki gozdni kompleksi last drugih javnopravnih teles, ki že obstojajo, ali ki se bodo šele ustanovila, določi zakon.
Pravo gozdno zemljišče, katerega pogozdovanje zahtevajo klimatični in kulturni oziri, preide istotako po zako-konu o razlastitvi v last države ali samoupravnih teles, v kolikor se pogozdovanje ne more doseči na d.ug način. Veliki gozdni kompleksi, katere je tuja oblast podarila posameznim osebam preidejo po zakonu v državno ali občinsko last, brez kakršnekoli odškodnine tem osebam. Gozdni zakon bo odredil pogoje, pod katerimi se morejo poljedelci in oni, ki se postransko bavijo s kmetijstvom, okoristiti s sekanjem drv za
Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja.
(Po zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič).
I. doba 1850—1855.
(Nadaljevanje.)
Razen tega izkazuje statistika še sledeča podjetja odnosno obrte in poklice: 1 zavarovalno družbo, 2 informacijske pisarne, 1 zastavljalnico, 5 lastnikov privilegijev 12 lastnikov ladij, 20 špediterjev, 2 časnikarska, podjetja in od prostih poklicev 12 advokatov in in justicijarjev.
Ljubljana je tedaj štela 21.000 prebivalcev, od katerih je pripadalo 1632 ljudi obrtniškemu in tovarniškemu stanu. Kljub temu se je pri obrtnikih v Ljubljani malo naročalo in opažalo se je že tedaj močno tehnično zaostalost ljubljanskega obrtništva. Na drugi strani pa so kreditne težkoče ovirale razvoj. Leta 1857 se je ustanovil v Ljubljani za obrtni kredit »Aushilfskassen Verein«, ki je v treh mesecih že štel 151 članov. Prva dva meseca ]e bilo vloženih že 3.163 fl 30 kr. in seje dovolilo 2.715 fl. posojil. Rezervni fond je znašal 146 fl 56 kr.
Zbornica je že tedaj zahtevala ustanovitev višje obrtne šole v Ljubljani, toda Čakala je samo pol stoletja na njeno uresničitev. Medtem je obrtniški stan propadel in so ga prekosili nemški
in češki obrtniki, ki so bili tehnično šolani in so napredovali z razvojem industrije in novih obrtov v inozemstvu.
Enako se je zbornica potegovala, da reši ekonomsko situacijo Dolenjske. Glavni vir dohodkov na Dolenjskem ie bil razen Detih tovarn in domače industrije, ki se je ohranila do danes, trgovski promet med Hrvaško in Slavonijo na eni, z Ljubljano ter Trstom na drugi strani. Ko 'je bila zgrajena železniška zveza Zidanmost—Zagreb—Karlovec se je mahoma obrnil ves promet tja in neizogibna usoda Dolenjske je postala obu-božanje in propadanje. Skozi 40 let so se naši prvaki borili za dolenjsko železnico zaman. Vsled pomanjkanja železniških zvez. so zgubila podjetja na Dolenjskem vso možnost konkurence in so drug za drugim razpadla, papirna tcvarna v Žušemberku, obe steklarni v Kočevju, žrebljarna v Zagracu pri Žužemberku in livarna ter železarna na Dvoru.
Dokler ni bila odpravljena carinska meja napram Hrvaški so vsaj dolenjska vina mogla nekoliko prosperivati, potem pa je začel tudi zanje trd konkurenčni boj proti hrvaškim.
Zbornica je zato predlagala vladi, da naj bi ustanovila kako »državno manufakturo«, kakor se je tedaj nazivalo industrijska podjetja, in se je posebno ogrevala za tobačno tovarno, da bi ljudje prišli zopet k zaslužku.
Do dograditve železnice je dobro prosperirala montanska industrija. Ko pa je stekla železnica, so se razmere mahoma popolnoma predrugačile. Glavni
centri montanske industrije so bili Zagorje, Dvor, Kropa, Trž'č, Železniki in Šmarje.
V Zagorju je bila razen premogovnika tudi cinkarna in svinčarna. Cinkarna je bila ustanovljena leta 1841 in z dvornim komornim dekretom z dne 21. marca 1844 je bila dovoljena preureditev. Rudo je dobivala iz Rablja in Pliberka in sicer od erarja in privatnikov. Rabeljsko rudo so prevažali preko Belepeči in Podkorena v Ljubljano z vozom in odtod z železnico v Zagorje. Izdelovala je po lutiški metodi fini cink v ploščah.
Leta 1852 se je obratovalo v dveh pečeh in produciralo 3508 centov cinka v vrednosti 31.500 fl. Leta 1853 se je konštruirala tretja peč in je znašala skupna produkcija 4065 centov v vrednosti 40.000 fl. Surovin se je porabilo 10.540 centov in za topljenje v cinkarni 55.900 centov premoga. Vsebina rude je rude je variirala med 38 in 40%, Na cent izdelanega finega cinka se je porabilo 138/* centov premoga.
Leta 1854 in 1855 so bile od 4 peči samo tri v obratu. Surove rude se je porabile 13.820 odnosno 13.911 centov v vrednosti 19.348 oziroma 20.866 fl. in izdelalo finega cinka 4780 centov, odnosno 5087 v vrednosti 54.970 oziroma 57.990 fl. Delovni zaslužki so znašali 5046 odnosno 5.324 fl. Leta 1856 je znašala produkcija 4098 3 cente cinka & 11 Va fl. v skupni vrednosti 47.150 fl. Premoga se je porabilo 50.062 centov.
(Dalje prihodnjič.)
stavbe in kurjavo, kakor tudi pasti živino v državnih in samoupravnih gozdih.
Čl. 42. Peudalni odnošaji se smatrajo za pravno ukinjene z dnem osvo-bojenja izpod tuje oblasti. V kolikor so bile kje pred tem rokom storjene krivice z razrešenjem fevdalnih cdno-šajev ali z njih pretvoritvijo v privatno-pravne odnošaje, se ima z zakonom izvršiti poprava. Kmetje, kakor sploh poljedelci, ki obdelujejo zemljo v kmetijstvu podobnih odnošajih, se potrjujejo za svobodne lastnike državne zemlje in ne plačajo zato nobene odškodnine, n se imajo uaedščiti .
(Dalje prihodnjič.)
Nove finančne naredbe.
Pretekli teden so izšle tri važne finančne odredbe in sicer: 1. začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za dobo od 1. junija do konca tekočega leta, ki obsega razne izpremembe neposrednih davkov za posamezne pokrajine naše države; dalje 2. začasni zakon o državni trošarini in o taksah in pristojbinah in konečno 3. nova uvozna carinska tarifa.
Ti trije zakoni, ki globoko posegajo v naše gospodarsko življenje, so datirani že z dnem 27. junija. Začasni zakon o trošarini in pristojbinah stopa v veljavo, v kolikor zavaja nove določbe s 1. septembrom t. 1., uvozna carinska tarifa pa je stopila 16. julija v veljavo.
Splošno smo pričakovali, da bodo dvanajstine prišle v proračunskem odseku parlamenta v razpravo, ker je finančni minister grozil z dernisijo, ako se mu ne odobri proračun. Ker ima biti ta prvi proračun po ustavi že ogrodje normalnega proračuna in ker se ogromno delo zanj ni moglo v tem kratkem času izvršiti, še manj pa v proračunskem odseku razpraviti, našlo se je izhodišče na ta način, da se z nekaterimi izpremembami mesečne računske dvanajstine podaljšajo do konca tekočega leta, tako da bi se v bodoče koledarsko in finančno leto krili.
Začasni finančni zakon odobrava vladi za sedem mesecev tekočega leta izdatke v znesku 2.296,114.321 dinarjev in 2.914,707.978 kron. Nezadostno predvideni izdatki se smejo prekoračiti z največ 5°/o od skupne svote odobrenega kredita za materijalne stroške. Povečanje posameznih proračunskih partij dovoljuje do svote 100.000 dinarjev finančni minister, preko te svote. pa ministrski svet na predlog finančnega ministra. Finančni minister je pooblaščen, da sme odobriti izplačila do svote pol milijarde dinarjev preko proračunane svote za draginjske doklade, penzije in invalidske podpore. S krediti, ki so bili predvideni v pro-račiinu za ministrstvo za prehrano in obnovo dežel, bodo razpolagali ministrstvo trgovine in industrije, ministrstva za socijalno politiko, poljedelstvo in vode, v kolikor so prevzeli posamezne funkcije likviduiočega ministrstva. - Ministrstvu za narodno zdravje se odobrava kredit 100 milijonov dinarjev in še poseben kredit 5 milijonov dinarjev za pobijanje epidemij.
Izmed odredb, ki se tičejo izpre-memb direktnih davkov v Sloveniji, ki so obsežene v čl. 36. finančnega za-kOiia, je omeniti sledeče:
Realni davki.
1. Postavka zemljiškega davka
se ugotavlja brez vsakega popusta s 20*/o od obdavčilne osnove, ki se povišuje na štirikratni katastrajni čisti dohodek. Na podlagi tako odmerjenega davka se pobira še 120°/o enotna državna doklada! Dosedanji 2 °/o prispevek za elementarne škode in meli-joracije še ukinja.
2. Tarifa hišne razredarine po zak. z dne 9. febr. 1883, (drž. zak. 17), se izpremeni v XIII., XIV. in XV. razredu na sledeči način:
XIII. razr.	s	4	prostori	za	stan.	2 50	D
XIV. »	»	3	»	»	!'*>	1-25	»
XV. »	»	2	»	»	»	1'—	»
Vse druge davčne postavke ostanejo neizpremenjene. Tako izpreme-njene davčne postavke za davčno leto 1921 se za stare in nove hiše potrojijo.
Davčna postavka za hišno najemnino za dvoletje 1921 in 1922 se določa za mesto Ljubljano z 20°/o, za vse ostale kraje za leto 1921 z 12°/», pogodbene odnosno ocenjene hišne najin arine brez kakršnegakoli popusta. T e določbe se ne nanašajo na posebne Rostavke	za	hišno najemnino	za nove
gradbe po tarifi zakona z dne 23. fe-k ruarja 1911, štev. 242.
(Dalje prihodnjič.)
Razvoj poštno-čekovnega urada v Ljubljani.
■Vi to >ili •: * ' t
Poverjeništvo za promet je takoj po prevratu prekinilo vse zveze z poštno hranilnico na Dunaju in je že meseca decembra 1918 poslalo takratnega komisarja dr. Božo Maričiča na Dunaj, da prouči organizacijo poštne hranilnice in da osnuje čekovni urad v Ljubljani. Narodna vlada je bila sicer sklenila ustanoviti v Ljubljani lastno poštno hranilnico, a je ta sklep predrugačila, da se osnuje najprvo urad za čekovni promet. Tako je bil začetkom meseca februarja 1919 ustanovljen z devetimi uradniki poprejšnje dunajske poštne hranilnice, ki so se prostovoljno javili v i ašo službo, poštno čekovni urad, ki je že tekom prvih mesecev dokazal, kako potrebna je bila njegova ustanovitev in kakšne koristi ima od tega naše narodno gospodarstvo.
Koncem prvega poslovnega leta je štel 1.656 čekovnih računov z 41,495.343 kron 38 vinarjev imovine. Čekovni promet je znašal v prvem poslovnem letu od 17. februarja do 31. decembra 1919 skupaj 2,017.083.041 kron 48 vinarjev z 927.101 transakcijami. V drugem poslovnem letu je število lastnikov računov naraslo na 2331 s končno imovino 80,816.410’66 kron. Transakcij je bilo 1.699.433 s celokupnim prometom 6,128.333.176 kron 18 vinarjev. V teh številkah je jasno izražen pomen čekovnega urada za naš drobni denarni promet. Ako cenimo po statistiki žigosanja in zamenjave množino krožeče gotovine v Sloveniji na okroglo 700 miljonov kron, je znašal promet čekovnega urada nad osemkrat toliko.
Od lastnikov čekovnih računov je stanovalo	'
leta 1919 leta 1920
1. v Sloveniji	1.577	2099
2. v ostalih pokrajinah kraljevine SHS 5	36
3 v inozemstvu	74	186
Mala udeležba ostalih pokrajin Jugoslavije se da razlagati iz tega, da je bil poštni ček malo vpeljan po ostalih pokrajinah, v Srbiji pa sploh nepoznan, konečno mnogi interesenti tudi niso vedeli za ljubljanski čekovni urad in niso poznali pogojev za otvoritev računa. Enako je bilo z inozemci, ki deloma tudi niso imeli zaupanja v našo vlado, da ne bi eventualno dala mahoma vse gotovine pod zaporo ali pa jo celo zasegla. To je veljalo predvsem za Avstrijce, dokler niso bile določbe mirovne pogodbe znane. Pa tudi pozneje je vladala vsled različnih vesti v valutni reformi med inozemci splošna vzdržnost. Večina pa sploh ni vedela, da je dopustno, da si inozemci smejo otvoriti tekoč račun pri jugoslovanskih čekovnih uradih.
Povprečni dnevni promet je znašal leta 1919 .3565 transakcij s 7,718.011
kron in se je povišal v letu 1920 na
povprečnih dnevnih 5.627 transakcij z 20,292.494 — kron, torej se je vrednost dnevnih transakcij skoro potrojila. Skupne vloge so znašale leta 1919 kron 1 029,289.192 —in izplačila 987.793.849' Leta 1920 so dosegle vloge 3,083.827.121 kron in izplačila 3,044.506.054 kron.
Najmanjši je bil promet meseca februarja 1920, ko so dosegle vloge komaj 169 miljonov, in izplačila pa 165 miljonov kron; najjačji pa meseca decembra s 353 milijoni vlog in 343 mlj. izplačH.
Od vlog je bilo leta 1920 62 8 % vplačanih vsot po položnicah, 0'7 °/# po poštnih nakaznicah, 34 "Vo v klirinškem prometu, 0'6 #/o v izmenbenem prometu in 1'9 °/o na drug način. Iz te statistike posnamemo važnost kliringa, ki je že pri malem številu računov dosegel svoto 1,050.995.927 kron. Izmenbeni promet se je šele začel razvijati. Čekovni urad je v preteklem poslovnem letu stopil v poslovno zvezo s poštno hranilnico v Sarajevu in z novoustanovljenim čekovnim uradom v Zagrebu in na ta način omogočil izplačila za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo in za vse pokrajine v območju poštnih ravnateljstev v Zagrebu in v Vel. Bečkereku. Ta zveza je vsled povišanih poštnih pristojbin za trgostvo posebno ugodna.
(Konec prihodnjič.)
H kritiki o Adresarju za Slovenijo.
Že v predgovoru omenjene knjige opozorilo je uredništvo Adresarja, da hvaležno pozdravlja dostojno strokovno kritiko, ki b» znala in pošteno uveljavljala uredniške in tehniške težkoče pri sestavi in izdaji knjige. Ravno pri taki svetovni knjigi, kritika najbolj pospešuje razvoj, dviga zanimanje, in pre-doči širšim krogom veliko važnost te stroke za povzdigo in procvit naše trgovine in obrti. Obenem pa tudi zdrami k uvidevanju in delu one kroge, ki dosedaj niso poznali, niso znali in ne izrabljali te panoge strokovnega dela. To kritiki drage volje priznamo. Pač paje potrebno, da se nekateri nedosta-tki te knjige, navedeni omenjeni kritiki, pojasnijo v koliko so opravičeni in kako so nastali.
Kritik razdeli svojo oceno po vsebini in kakovosti Adresarja. Kar se tiče vsebine moramo priznati, da bi vseboval Adresar morda res lahko bogatejšo vsebino, pri čemur pa moramo uvide-vati, da je izdala po osmih tako viharnih letih le temelj in razveseljiv začetek zopetnega dela na tem polju. Pripomniti pa moramo, da ne spada v strogo naslovno knjigo statistika, ki spada pod krajevni repertorij, ravno-tako ne statistika poljedelstva po kulturah, ki spada v posebno panogo kulturne in agrarne statistike, kakor tudi telelonski in brzojavni seznami, ki bi se event lahko pridejali le kot potrebna dobrodošla pomožna knjiga Adresarja. Ravno z ozirom na silne težkoče pa moramo priznati uredništvu, da je bilo upravičeno, pri tem prvem delu omejiti se strogo le na ožjo naslovno vsebino. Interesenti bodo to pač sami uvideli in bodo ravno z ozirom na to rade volje podpirali uredništvo pri nadaljevanju in izpopolnjenju započetega dela.
Kar se pa tiče vsebine glede razvrstitve in grupacije, odnosno izpopolnitve raznih panog, moramo povdarjati, da je knjiga razvrščena po vzorcu najmodernejših strokovnih knjig. Treba pa je tudi od interesentov malo več zanimanja pri uporabi knjige. Poleg kazala bi bilo morda umestno še kratko navodilo o uporabi Adresarja.
Kar se tiče časopisja bi bilo umestno navesti smer lista, seveda pride to v poštev samo pri par političnih listih, vsi drugi natančnejši podatki pa spadajo v časopisni koledar.
Gledek strokovnih pridobitnih zadrug, glede bank, hranilnic, zavarovalnic in podobnih zvez in zavodov pa je bilo zahtevi kritika res skoro nemogoče vsreči, pač pa se to lahko uredi pri dodatku, odnosno v prihodnji izdaji Adresarja.
V tem viharnem, valovitem času, ko je vse vrvelo in kipelo, padalo staro in oživljalo in bujno poganjalo novo življenje, so odrekli celo državni in
civilni uradi in niti na strokovno merodajnih uradnih mestih, nismo mogli dobiti zanesljivih in točnih podatkov.
Naše železnice niti danes niso tako urejene, da bi nam hudilb točno sliko, ki bi vsebovala vse potrebne podatke. Za Čas urejevanja odnosno poprave Adresarja niso bile niti glavne proge definitivno lastninsko določene, meje še niso bile urejene, ravnateljstva ekspoziture in železniški uradi so se menjavali. Še slabše pa so bile razmere na lokalnih progah, na katerih je promet redrio 'zastajal.
Hvaležni pa smo kritiku in se pridružujemo njegovemu dobrohotnemu pozivu, krajevnim zadružnim organizacijam, trgovstvu in obrtništvu, da zbero svoje podatke in pojasnila v svrho poprave potrebnih, med izdajo nastalih sprememb odnosno v svrho izpopolnitve te za naš razvoj eminentno važne in potrebne knjige.
Dopisi.
Stari kovani drobiž. Pri trgovcih se nabirajo velike množine kovanega drobiža, če tudi ga pridno oddajajo svojim odjemalcem. Nastane tedaj vprašanje — kam z drobižem ?! — Šel sem z drobižem k državnim blagajnam s prošnjo, naj mi ga premenjajo, toda ena me je poslava k drugi, druga mi je rekla, da ga ima dosti in tretja pravi, da ga pri vplačilu sprejme le za par kron, največ za deset kron — ta urad je kr. pošta.
Uradni list je prinesel naredbo, da morajo vse državne blagajne sprejemati 20 vin. drobiž v neomejeni množini, ni pa povedano, ali naj ga sprejemajo samo pri vplačilih, ali naj ga tudi strankam premenjajo. Slednje je neobhodno potrebno, ker, če ne bo mogoče trgovcem drobiža pri državnih blagajnah oddajati, bodo s tem prisiljeni omenjeni drobiž odklanjati, kar bo povzročilo veliko nezadovoljnost pri nižjih slojih in rodilo mržnjo do državnih oblasti.
Oblasti sicer odrejajo, da naj gredo uradi ljudstvu vsestransko na roko, vendar se povečini tozadevni uradi zato ne brigajo, ker jim je državni red in dobrobit ljudstva deveta briga.
Priporočati je, naj se 20 vin. žel. drobiž, kakor tudi 10 in 20 vin. nikel-nasti čim preje potegne iz prometa, ker nima ljudstvo več zaupanja vanj in pa, ker imamo dovolj — lepega in novega drobiža v parah in še posebno sedaj, ko se je izdal nov papirnati 25 parski drobiž. Stem bo tudi pozabljena bivša mačeha. — Avstrija.
Kompetentna oblastva se prosijo, da naj to prepotrebno stvar čimprej urede.
Izvoz in uvoz.
Objava o prometu s soljo. Uprava državnih monopolov objavlja na podstavi sklepa upravnega odbora samostojne monopolne uprave, odločbe ministrskega sveta z dne 20. junija t. I. in odločbe gospoda ministra za finance z dne 28. junija 1921, št. 4314 :
1. Prepoveduje se uvoz soli privatnim osebam na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2. Uvoz soli se dovoljuje samo onim, ki so sklenili nakup soli pred to uvozno prepovedjo, če to dokažejo s predpisanimi listinami.
3* Prošnje za dovolitev takega uvoza soli naj se najkasneje v 20 dneh po razglasitvi vlože pri delegatih ministra za finance, ki jih pošljejo samostojni upravi monopolov v rešitev.
Zoper rešitev samostojne uprave monopolov je dopustna pritožba na ministra za finance.
4. Dovoljeni uvoz soli se mora izvršiti najkasneje v štirih mesecih od dne, ko je prejel uvoznik odlok, da mu je uvoz soli dovoljen.
Preko tega roka se dovoljuje uvoz soli samo, če uvoznik, ki je bil po tem odloku upravičen uvoziti sol, dokaže, da ni sam zakrivil zamude.
O tem določa minister za finance.
5. Pokrajinske vlade morajo določiti maksimalne cene trgovski (privatni) soli po dejanskih stroških trgovcev ; cene pri prodaji na debelo pa ne smejo biti večje od monopolne cene.
6. Monopolna prodajna cena soli
se znižuje za 10 dinarjev od 100 kg z vse vrste soli.
7.	Promet s soljo je v vsej kraljevini svoboden.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Naša trgovska pogajanja z Italijo
so bila 14. t. m. odgodena na nedoločen čas, baje radi resne bolezni predsednika italijanske delegacije g. Lucciolija in radi odpotovanja italijanskega poslanika v Beogradu, grofa Manzonija ter člana iValijianške delegacije, grofa Sforze, katere je pozval minister zunanjih del dellaToretto v Rim. Glavni vzroki prekinjenja trgovskih pogajanj pa niso bolezni in odpotovanja, marveč neupravičene italijanske zahteve glede Baroša, glede 700km2 carine prostega zadrškega zaledja in zavlačevanje evakuacije tretje dalmatinske cone. Pogajanja se bodo nadaljevala šele tedaj, ko bo italijanska vlada izpolnila obveznosti rapallske pogodbe. Kakor je iz vsega razvidno, trgovska pogodba še ne bo tako kmalu sklenjena, kakor se je pričakovalo.
Pomanjkanje sladkorja v kockah. V večjih krajih, posebno na Hrvatškerh, se je pojavilo pomanjkanje sladkorja v kockah, dočim je kristalnega sladkorja dovolj. Nekatere trgovine imajo še zaloge sladkorja v kockah, vendar ga dajejo le še svojim starim odjemalcem. Opozarjamo, da je sladkor na potu in da se ga bo v par dnevih zopet dobilo v vsaki količini.
Rekord sladkorne žetve 1920 v Severni Ameriki. Zaključne številke za žetev sladkorja leta 1920 izkazujejo, da je bila ta žetev sploh dosedaj največja. Skupni donos 1,266.148 ton presega rekordno žetev od leta 1916 za 12°/o in slabo letino 1919 za 49°/o. Leta 1913 je prvikrat žetev prekoračila 1,000.000 ton in od tedaj je le v letih 1914 in 1919 donos padel pod to množino. Množina pesnega sladkorja je od dne uvedbe sladkorne pese stalno ra-stla, donos sladkorja iz trstike gre že 15 let nazaj.
Industrija.
Odpustitev delavcev v industriji žarnic v Holandiji. V holandski industriji žarnic v Eindhoven se je nočno delo ustavilo in hkratu odpustilo 150 delavcev. Glavni vzrok temu je pomanjkanje naročil; posebno za eksport ne obstojajo nikaka naročila več.
Denarstvo.
Zamenjava 10.000 kronskih bankovcev. Uradni list je prinesel naredbo, po kateri se bodo od 19. t. m. do 15. avgusta z madžarskimi žigi žigosani bankovci po tisoč in desettisoč kron zamenjavali za nove državne bankovce samo še tako, da se starim bankovcem odtegne 25 °/o vrednosti.
Carina.
Nova uvozna carinska tarifa. — »Službene Novine« so 16. t. m. razgla-siles premembo dopolnitve zakona o carinski tarifi, kakor tudi njene nove maksimalne in minimalne postavke. S tem dnem je stopila nova uvozna carinska tarifa v veljavo na vsako blago, za katero do vštevšega 15. julija še ni bila plačana carina, brez ozira na to, ali je carinski pregled izvršen ali ne. Po uveljavljenju nove uvozne carinske tarife se davek na poslovni obrat pri uvozu ne bo več plačeval, pač pa luksuzni dodatek. — Uvozna carina se plačuje v zlatih dinarjih, 100 dinarjev enako 400 srebrnim (papirnim) dinarjem, ažijo za plačilo ostalih uvoznih dačbin in luksuzne takse pa ostanejo 100 %>, to je 100 ziatih dinarjev enako 200 srebrnim dinarjem. Vse tarifne številke vsebujejo maksimalne in minimalne postavke, vendar se bo rabila skoraj izključno le minimalna tarifa, ker smo skoraj z vsemi državami, fazven Madžarske, v pogodbenem stanju. Da se izračuna iznos carine v kronah, se pomnoži dinarska postavka s 16. V sledečem navajamo nekatere važnejše minimalne postavice v primeru z dosedanjimi, ki so navedene v okleoaiu — Iznos se računa vobče za 100 kg ’ - 1- Poljedelski proizvodi. Št. 1. pšenica in rž D 5 (prosto); št. 3.
koruza D 2.50; št. 5. riž, oluščen D 10
(6.50); št. 7. zelje D 10 ,(4.50); grozdje za vino v sodih D 60 (4); št. 17. sveže limone D 10 (proste)'; št. 25. kava sirova D 50, kava pražena in zmleta D 150; št. 26. surogati kave D 50 (35); hmelj D 5 (4); št. 58. slanina usoljena D 45 (prosto); št. 76. sirove kože D 10 (prosto). — Ako se uvožena koža pre-delena zopet izvozi je carine prosta; št. 93. deske 1 kub. meter D 17 (10.50); št. 103. moka 100 kg D 8 (6.50); št. HO. sladkor neizpremenjeno razven kock. ki plačajo D 40 (30); št. 115. vino do 12 odstotkov v sodih D 10T), v steklenicah D 150; št. 116. šampanjec D 400; št. 121. pivo v sodih D 40 (12), v steklenicah D 65 (25). — Zemeljski proizvodi so večjidel neizpremenjeni, razven nekaterih industrijskih proizvodov, ki se iz njih izdelujejo; št. 138. Roman-cement 100 kg D 2 (1.35); Port-land-cement 100 kg D 5 (2.35). — III. Izdelki iz voska, masti itd.: št. 184. sveče lojeve D 40 (25),' voščene D 170 (150);‘št. 186. prosto milo D 30 (18). — IV. Kemijski proizvodi večjidel neizpremenjeni; št. 215. modra galica D 3 (1.50). — V. tekstilne materije večjidel neizpremenjene; št; 272. bombaž, beljen itd. D 8 (14). Bombažna prediva in tkanine do malega neizpremenjene; št. 280. pletena in prepletena roba v komadu, ki se prodaja na meter D 150 (130), v izdelanem stanju nogavice, rokavice itd. D 280 (150); št. 281. čipke D 800 (359). Predivo od kodelje, lana itd. neizpremenjeno; št. 296. tkanina od lana, kodelje, grobo platno za zavijanje od jute D 15 (12); št. 299. platnene in mrežaste tkanine v komadih, ki se prodajajo na meter D 280 (250); št, 311. predivo od volne neizpremenjeno; št. 313. predivo od česlane volne jednožično sirovo D 50 (80), beljeno, barvano, tiskano H 80 (90); št. 323. pletena in prepletena roba v komadih, ki se na meter prodajajo D 325 (300); beljena, barvana D 425 (400); nogavice, rokavice in druga izdelana volnena roba E). 480 (450); št. 352. knjigovežko platno prosto (60); št. 364. moški kloouki iz klobučine od komada D 2 (1); št. 367. slamniki, moški, opremljeni od komada D 1.50 (0.90), neopremljeni od komada D 1 (0.60), ženski slamniki, opremljeni od kem. D 4 (2.50), neopr. D 2.50 (1.50). VI. Usnje: št. 374, 1 podplati v kruponih 100 kg D 100; št. 379. obuvalo ako je v paru težje kakor 1250 gr. D 300 (270), ako v paru tehta od 750 do 1250 gr. D 425(350), ako v paru tehta od 400 do 750 gr. D 625 (400); če par tehta od 400 do 750 gr. D 625 (400); če par tehta manj ko 400 gramov D 500 (400). — Vlil. in IX. del prinašata le malo izprememb; št. 141. sita D 100, sita z dnom od konjske dlake D 200. — XI. Papir. Št. 448. karton grob, z obeh strani hrapav ali satiniran D 8 (3.50), prevlečen s katranom itd. D 6 (3.50), sijajni karton D 15 (20); št. 450. pak-papir, neuglajen D 10 (6); št. 451. papir za tisk D 15 (11), za črtanje D 35 (25); br. 457. papir s tiskanimi linijami za račune D 80 (50); št. 470. knjige za trgovske beležnice, bloki D 75 (60); št. 473. knjige in tiskovine v našem jeziku 100 kg D 80. — XII. In XIII. št. 495. opeka 100 kg D 0.30 (0.16); št. 504. izdelki od majolike 100 kg D 25 (20); št. 510. steklenice 100 kg D 18 (7)- — XIVV Št. 536. železo, sirovo je svobodno, železo za kovanje, sirovo jeklo itd. svobodno, nefasonovano železo D 8 (2), fasonovano železo v obliki T, v obliki dvojnega T, v obliki Z itd. D 2 (2), v obliki L in v obliki -j- D 8 (2); št. 537. pločevina sirova od 1 mm in več D 10 (5), pod 1 mm D 2 (5); št. 538. žica valjana nad 1 mm D 10 (6); št. 539. železne cevi, kovane, valjane, neobdelane in prosto obdelane
D 12 (8.59), fino obdelane D 16 (12), iz litega železa (prosto obdelane D 8
(4.50); št. 546. kuhinjsko posodje iz pločevine ali 'kovanega'železa‘neobdelano ali prosto obdelano D 30 (20), fino izdelano D 50 (26); Št. 549. kose in srpi D 30 (20); št. 552. kompletni plugi D 15 (12); št. 642,. dinamo stroji motori, teža oe 500 do 3000 kg D 15 (17), teža od 500 kg ali manje D 25 (22), teža nad 3000 kg prosti; št. 643. transformatorji do 1500 kg D 30 (20). — Podrobneje o uvozni carini bomo še razpravljali.
Promet.
Tranzitni promet preko Špilja v Ljutomer bo mogoče zopet ustavljen, ker avstrijska vlada trdi, da se na tej progi prevaža jugoslovanska vojska.
Zamenjava znamk. Minister za pošto in brzojav je dovolil, da občinstvo zamenja prejšnje znamke za nove (ame-rikanske izdaje) ter je določil za zamenjavanje rok od 16. julija od vštevši 15 avgusta t. 1. Zamenjati se morejo le znamke, ki so imele frankovho vrednost pred oddajo novih amerikanskih mark v promet, to so: srbske znamke z dvoglavo podobo Kralja in Prestolonaslednika in znamke ljubljanske emisije.
Nov zakon o telegrafu in telefonu. V ministrstvu za pošto in brzojav je izdelan nov zakon o telegrafu in telefonu. Zakon je izdelan po primeru zadnjih zakonov o telegrafu izdanih v Angliji, Franciji in v Švici ter se ozira na novo nastale potrebe. — Trgovske kroge bo zanimalo, da novi zakon dovoljuje velikim trgovskim podjetjem in uredništvom časopisov, da imajo svoje radiotelegrafične postaje, urejene za prejem poročil.
XXVI. redni občni zbor Dolenjskih železnic. »Dolenjske železnice so imele svoj XXVI. redni občni zbor dne
9.	julija 1.1. Od 31.000 delnic tega podjetja bilo je na občnem zboru zastopanih 27.547, Predsednik, dvorni svetnik Šuklje je podal obširno poročilo o družbenem poslovanju v dobi od 1. januarja 1920 do 30. junija 1921. Drastično je naslikal vse težave in zapreke, ki jih je moral premagati upravni svet, predno se je moglo pričeti prve dni oktobra z rednim poslovanjem. Po ugodnem uspehu pregleda računov in bilance, o katerem je imenom revizijskega odseka poročal gosp. bančni ravnatelj Tykač, je občni zbor dal absolutorij upravnemu svetu. Potem se je vršila volitev namesto od-stopivših upravnih svetnikov Iv. Kneza in Frana Šukljeta, ki sta soglasno bila z rova izvoljena. Občni zbor je dalje potrdil kooptacijo dr. Ivan Tavčarja v upravni svet in na predlog predsednika, kateri je priporočal, naj bode v upravnem svetu zastopano prebivalstvo ob kočevski progi po posebnem zaupniku, izvolil veletrgovca Antona Kaj-feža v družbeno upravo. V revizijski odsek so bili izvoljeni g. A. Tykač, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, g. A. Kralj, ravnatelj Zadružne zveze in g. A. Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda. Končo je občni zbor soglasno sklenil sledečo resolucijo, katero je nasvetoval upravni svet in utemeljeval predsednik. Ker so se z izpremembo družbenih pravil in obratne pogodbe leta 1913 neoporečno krčile po koncesijski listini zajamčene pravice glavin-skih delnic, sklene občni zbor: a) da je pred vsem z izpremembo §§ 1 in 11 družbenih pravil zopet uzpostaviti prvotno koncesijsko dobo s tem, da se jo podaljša za 15 let, tedaj do 1. decembra l. 1961. Ta podaljšek naj se uporabi za amortizacijo glavinskih delnic po amortizacijskem načrtu, ki ga mora potrditi država. Vsied tega se pooblašča upravni svet, da v tem smislu izpremeni družbena pravila ter izpre-
menjenim določilom preskrbi državno potrdilo, b) dalje se pooblašča upravni svet, čim preje pogajati se z državo v to svrho, da se pregledajo še ostale določbe pravil ter zopet uveljavijo pravice delniške družbe Dolenjskih železnic in njenih delničarjev v polnem obsegu. Po seji občnega zbora se je sestal še upravni svet ter iz nova izvolil svoje predsedstvo, namreč dvom. Svetnika Šukljeja predsednikom in Dr. Hribarja njega namestnikom«.
Otvoritev direktnega prometa z Madžarsko, ki je bilo določeno za
10.	t. ni., je tačas odloženo na 15. t. m.
Iz nailh organizacij.
Spomenica glede terjatev proti bivšemu erarju. Zveza trg. gr. in zadrug za Slovenijo je poslala vodstvam jugoslovanske demokratske stranke!, slovenske ljudske stranke, slovenske kmetske stranke, kabinetu ministrstva za poljedelstvo, kabinetu miriištrstva z& finance in predsedništvu ministrskega sveta spomenico o gospodarskem položaju upnikov, ki imajo terjatve proti bivšemu erarju s prošnjo, da bi se izposloval kredit 17 in '/2 miljona dinarjev, ki naj bi se porabil za to, da se da trgovcem, industrijalcem, podjetnikom in obrtnikom predujem na njihove že likvidirarte terjatve napram bivšemu erarju do visokosti njihovih terjatev. Ker je rešitev vprašanja terjatev proti bivšemu erarju za naše gospodarske kroge, ki so v neposredni bližini fronte pod oddajami veliko trpeli, naj-vefje važnosti, bi bilo neobhodno potrebno, da se zadeva v č;tn krajšem času ugodno reši.
Dobava, prodaja.
Razpis dobave soli. Interesenti se pozivajo, da stavijo intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismene ali ustmene ponudbe za dobavo 10000 kg bele, kamenite, drobne soli, ali bele morske soli fran-ko intendantsko skladišče v Ljubljani, ali franko skladišče trgovca. Sol mora biti v vreč:.h prodajalca; sol mora biti čista, suha, bela, slana in brez kakove primesi druge soli. Kavcija znaša 10°/o. Pismene, s kolkom za dva dinarja opremljene ponudbe je poslati najkasneje do 20. (dvajsetega) julija t. I. 11. ure dopoludne na gori omenjeno intendan-turo. Podrobne pogoje je mogoče vpo-gledati pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Nabava nepremočljivega blaga za dežne plašče. Poverjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek želi nabaviti približno 300 metrov dobrega nepremočljivega blaga za dežne plašče. Pismene ponudbe (zapečatene in kol-kovane) z vzorci vred naj se pošljejo omenjenemu invalidskemu oddelku najkasneje do 28. julija 1921. ________________I______________________
Dfnrffl CP cela naprava iz železa za
riUUU 4« eno venecijanko s cirkularom na jermen — transmisija. Naslov se izve v upravništvu.
in sicer 3 vagone 20 ™/m, 7 vagonov 25"’/™. 1 vagon 30 m/m, ava vagona 50 m/m in 1 vagon 75 m/m, smreka, hoja in bor, od , kojih je 30% vzporedno blago,
bukovega oglja
ter več vagonov
ima na prodaj Knežji gozdni urad v Oplotnici, postaja Konjice. - Ponudbe je poslati najkasneje do 15. julija 1921.
Galanterija, drobnarija, papir In pletarshl Izdelki na debelo
Baloh in Rosina
MARIBOR. Grajski trg it. 3.
“ sledna kava,
kavlne konserve «« ■ IIHIH | s sladkorjem, ®	■	kavine	konserve
brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Delniška družba »TRIGLAV*
tovorno branil v Smarci pri Kamniku.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
A\AAAAA\ \ / /	Veletrgovina	v
) A. Šarabon \
) V Ljubljani (
\	priporoča	f
{ Špecerijsko blago y
f raznovrstno žganje \	moko
\
/
\
✓
\
✓
S
s
In deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo,
Lastna praSarna sa kavo In miln sa dliavo s elaktrlCnlm obratom. Canlkl na raspolago.
duoro
olle
karboline]
Ilir
Zvonarska ulica S (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana1* Import. Eksport.
Prodajamo in Metno nc debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko* fužinarsko in kemijsko stroko.
———					VeletrgroTTina z železnino ♦ Pinter in Lenard, Maribor	
NA DEBELO.		NA DEBELO.
		
		
oricmm Špediterji ,.ljubljanskega velikega semnju
žgr
Ljubljana, MarSbvr, Beosrad, Zagreb, Rakek, Trst, W!an. Raznovrstne špedicije.'
qqqqqic^qqppe%s
BALKAN
d. d. m mednarodne transporte«
Reekspedicije. - Preselitve $ pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentura.
P
Pozor! Trgovci! Pozor!
Zahtevajte ponudbe za
J
rujavi omotni papir
na zraku sušen.
Cele vagone in manjše količine razpošilja
LiiM Šef, Maribor
tovarniška zaloga papirja in pisalnih potrebščin.
m
mm*
.St   „
SS-SMSRCiiSVa^C.
VAR5TVEHA Zl/IAMKA
nm
šx
v
Telefon interurban št. 148.
— Brzojavi: Papiršef, Maribor. 5
ODPREMNO PODJETJE
STEVO	TONČIČ	t	MARIBOR
Oddelek za! razpošiljanje [poštnih:.paketov.
GO. TRGOVCI!
Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene^na odrejeno mesto, ako iste' oddaste nadnaslov
STEVO	TONČIČ	*	MARIBOR
(Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — [Postrežba! hitra in točna.
Za čim večje posluževanje Jte vrste odprave prosi
s posebnim spoštovanjem
STEVO	TONČIČ	I	MARIBOR
Telefon 230 in 330.	—	—	Brzojavi: Tonspedit.
Tovarna olja In flrneia
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
SkladiSCe t Beograd, Novi Sad.
NAJCENEJE.
Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnifoo laneno olje, prima j laneni NrneZ, lanene tropine jj In druge vrste oljnih Izdelkov.
Brzojavi: ZABRET, KRANJ. I
ADRESAR
za Slovenijo 1921
se dobi v uredništvu, Sodna ulica 5, vezan za ceno K 320‘— ter se priporoča p. n. interesentom, da ga sami pridejo iskat, ker si s tem prihranijo poštne stroške.
Ivan Jelačin
LlubSIana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
IHItlllUlUllmHIHHIIHlIlHIIHIIMIHHHHIHIIHHHHIHIIHHIHIIHIIIIIHHIIIIHIHHlIllllllin«
S	1
Zaloga
pohištva
=	=
I	I
Karol Preis
H a r l b o r
Slomškov trg 6
Na debelo.
E k s p o r t .
:
Nadrobno.
Ceniki brezplaCno ! In poStnine prosto.
I
Izdelovanje | žičnih vložkov |
za postelje.
| : Š	j
ii mini imiiiiiiiiiiiitiiutiiii 11111111 m um ii m n m um i um iiuiiii m ii m i m im t luiiiiiiiiiia
prej:
A. Zanki sinovi.
Medič, Rakove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Hovlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.
Telefon: 64
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhje In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo l
L C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
O'
K).
EN GROS
EN DETAIL
v
AT
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ------  Zadar,	Zagreb.	-----
rV
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
d/V
Lastnik: Konzorcij za izoajanje »Trgovskega Lista«. — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani