•c ■ ' * "	-
^ \ I __	«««««|
Vp^t^. V tehčJih fl Ivi . /A ^^ /% l^B I I 1 f\	na dan dobivate...
B-% \ ^"n.pot^bu-i VJI JLJJljlkJ JL^	NAE0DA" 1
j® % \ ielovanje. Skušajte ii ^^ . ™ ™ w ^ ^k. jhl	# ro pošti naravnost na dom
imi \ Milino vnaprej plačano. I ' .	I fiLn ^ fa^r—ikw
= > . , ; . I^rf slovenskih Anerikl	č5?ajte, kab vas zanima
-----"** B<*—* ^ ****	W rtifc« r«rt Offlf M Ww lit,	miar Art W Cwptw «f M »rt* 111»._
yo. ;><), - srev. 59. (Telephone; CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, MARCH 29, 1943. - PONEDELJEK, 29. MARCA, 1943	VOLUME LL - LETNIK LL
CELA ČRTA V TUNIZIJI V OGNJU
Včeraj eo Amerikanci na osrednji fronti v Tuniziji vdafili z veliko alio ter v sovražno črto prodrli 20 milj, ko so zavzeli Fondouk, na jugu pa je angle&a oima armada gen. Montgomeryja napravila nove vrzeli v Mareth črti, (levo krilo pa je daleč za utrjeno črto dospelo do predmesja E1 Hamme. Tako so Angleži oddaljeni samo se 16 mHj od Gabesa, ki je njihov cilj in ko bo zavzeto to pristanišče, bo armada feldmarsala Rommela razcepljena na dvoje.
Lewis ogorčeno zavrnil zafrklico demagoštva
Washington, 26. marca. — John L. Lewis je pred zašli-sevalnm odsekom senata ostro zavrnil senatorja Bali a, (rep. Minn.) ker ga je ta nazval demagoga z o žirom na Lewisovo trditev, da so premogarji v mnogih krajih aktualno gladni
Vesti o bojih v Rusiji
&kih vrhov, ki so jih zavarovali z minami. Za s^boj razdirajo Nemci ceste in most/ne, toda Rusi so sovražniku vedno tesno za petami.
Ribiška pogodba med Rusijo in Japonsko podaljšana
Japonska in Rusija, ki se ne nahajata medsebojno v vojni, ki pa se bojaijeta na nasprotnih straneh v svetovni (borbi, sta podaljšali svojo ribiško pogodbo na Daljnem Iztoku.
Moskovski radio, ki o tem po. roča, pravi, da bo morala Japonska Rusiji za pravico ribolova plačati 5 odstotkov več kot laiiisko leto m plačati mora v zlatu, kot doslej.
"Nič posebnega se ni zgodilo"
Včerajšnje poročilo z ruske fronte kratko pravi i "Nič po-s .fonega se ni zgodilo." Pri vsem tem pa fronta ni bila mirna.
Kot poroča Associated Press, ruske prednje straže preizkušajo nemiške postojanke pred Jarcevem, južno od Smol en ska in pogosto pride do vročih "bitk. NemCi pa hočejo za vsako j ceno obdržati svoje postojanke in kažejo vedno yeliko bojevi-1 tost.
Včeraj so Rusi napredovali južno od Bijelija ter so osvobodili 7 krajev. Xa tem kraju fronte se je pričel tajati sneg m nastalo je veliko Ma-to. Nemci se krčevito drže vasi in gor-1
Na celi tuniški fronti so sedaj zavezniki pričeli prodirati. Na severu je angleška prva armada pričela prodirati proti Djebel Atoiod severno od Tame-re. Malo nižje na jugu so Fraoi-cozi pričeli z Oussedrtia gorske planote prihajati v nižino, še dalje proti jugu pa -so Amerikanci zavzeli Fondouk, desno krilo ameriške armade pa je napredovalo med Miaknassyjem in E1 Gmettarjem.
Včerajšnja poročila s fronte v Tuniziji so zelo razveseljiva, toda p redno bo dobljena zrnata, bo še mnogo hudih bojev.
Kratiko rečeno, na celi 260 milj dolgi tuniški fronti so se pričeli srditi boji in v 48 urah je mogoče pričakovati z bojišča zelo važnih poročil.
Kot pravijo poročila s fronte so v teku zelo vroči boji okoli E1 Hamme. Med bitko pa divja hud peščen vihar.
Ko bodo Angleži zavzeli E1 H an itno, Jtedaj Jbo^o dogpf li^ do. ceste. Tč i pelje naravnost v Ga-bes.
Nadaljne napredo»vanje na o-srednji fronti proti Gabesu bo <j>ostavilo Rommelovo armado ob ^rareth črti v veliko nevarnost in bo vpled tega primoran umakniti se proti severu, da ne bo obkol jen ali pa odrezan od severne armade.
Na celi fronti je zavezniška zračna sila močnejša kot pa o-stška. Navzlic peščenim viharjem na jugu m dežju na osrednji in ^evmii fronti zavezniški aeroplani prizadevajo sovražniku ogromno škodo. .
V gostem bamBin.il—močnem južnem viharju, ki dvigne cele obtoke peska—so aeroplani pri-'zadeli Jtommelovi armadi tako veliko šikodo, da se je general Montgomery osebno zahvalil za veliko -pomoč in uspeh poveljniku zračne sile generalu Harrv-ju Broadlmrstu.
RAZPREDELBA TUJIH DELAVCEV V NEMČIJI
London. (ONA.) Delavci, katere rcaciji vlačijo v nemško industrijo in poljedelstvo od vseh strani pregažene Evrope in iz dežel osiščnih zaveznikov, štejejo sedaj okrog osmi mili« ljonov in so porazdeljeni v pet različnih Vategorajj z oza^rom na prehrano, oibleko, stanovanje in zdravstvene potreibe.
Zivežai odmerki in vse drugo, kar je deteveu v Nemčiji do voljeno, zavisi za posameznega
delavca od tega, kateri kategoriji je prideljen.
Navodila m odredbe za porazdelitev delavcev v različne kategorije so izdane po nacij-skih oblastih in vsi odgovorni uradniki dobe kopije, ter se morajo po njih ravnaiti. Ena taka kopija je prišla tudi v London in je bila objavljen«.
Iz objavljene kopije je razvidno, da spadajo v prvo kategorijo delavci iz osišču prijateljskih držav in to so Španca, Ru-murnci, Madžari, Bulgari in I-tatijani. Nemčija je napravila glede teh delavcev posebne dogovor z vladami njihovih dežel in zato so deležni r>rrvilMn-K>v
BOBZNIMENJEVALCI 1 DELAJO LEPE DOBIČKE
Washington. — Robert E. Kline, pravni svetovalec kongresnega odseka za mornariške zadeve, je izjavil, da delajo nekateri borzni menjevalci (brokers) tako velike profite, da jih komaj utegnejo sproti prešteti.
Kline je rekel, da je skrajni čas, da kongres nekaj ukrene z oizirom na,to nezaslišano situacijo, ki je takorekoč posmeh v obrajz ljudem, ki resnično in i-skreno delujejo in žrtvujejo za vojni napor dežele.
Pravdnik je podal en primer Ln sicer primer nekega wneh-intonsfkeg« menja«a, Lesterja Baker ja, ki je skupno s svojo ženo napravil v letu 194*2 čez 266 tisoč dolarjev profita na borzi^— isti par je v letu 1932 napravil samo nekaj čeci 23 tisoč dolarjev.
Omenjeni par je bil zaslišan pred kongresnim odsekom in sta oba dejala, da ne računata za nakupovanje in transakcije na borzi nič več ko.t je predpisano in nikakor ne skušata delati dolbička na račun vojnega položaja. Vkljub temu pa je bilo dognano, da sta imela čistega dobička, ko so bili plačani, vsi davki, čez 67 tisoč dolarjev; —kot izjemnost pri vplačitvi dohodninskih davkov, si je Baker zaračunal 40 tisoč dolarjev stroškov za gostitev in obdarovanje civilnih uposljencev pri mornarici.
•Baker in njegova žena tvorita agentsko firmo Fleetwood ■Craftsraien Inc., katera ima kontrakt za dostavljanje mo-drooov iz žime za mornarico. Družba ima petmilijopski kontrakt. za izdelovanje teb modro-eov.
ki jih dmgi ne poznajo.
V	dragi kategoriji so Danci, Holaaidlci in Norvežani, katere smatrajo Nemci iza Nordike in j"ian zato dovoljujejo nekoliko več prednosti.
Tretja (kateregorijo tvorijo Francozi in Belgi jci	,
V	čerti so Jugoslovani, Grki, Poljaki in Cehi. S temi se
LAGTJARDIA BO POKLICAN V ARMADO
N6w York, 27. marca. ^ Na mizi predsednika Eoosevelta je menda odlok, po katerem bo mogel služiti newyonski župan La GuardSa kot vojaški governor kjerkoli na ozemlja zasedenem po ameriških četah.
Smatra se, da bo to 'ozemlje' najbrž Italija, ko bodo ydrle tja ameriške čete.
i
Po radiju je bilo rečeno tudi, da bo imel LaGuar^ia med svojimi svetovalci tudi Louis Adam:ča. Natančnih poročil o tem še ni.
Kruh se bo podražil
New York. — Faris R. Bus-seli, predsednik Wand Baking Co. je rekel, da se bo kruli kmalu moral podražiti in to radi zvišane cene moke m povišanih delavskih plač. Moka, ki jo i-majo rame kompanije še v zalogi, ne bo držala zavedno, je izjavil Russell, poleg tega pa se je podraži|o vse, kar se upo-rablfta pri pečenja kruha.
i Nagrada za generale ob zapečku
New York. — William Hel-'bein, stanujoč na 120 Central Park South, New York "Oity, je pripravljen izplačati kateremukoli generalu iz zapečka aH naslanjača $2500 v vojnih bon-dih, ako more napovedati leto, mesec, dam in uro zmsaige nad Nemčijo. Vsakdo 7», ki hoče tekmovati v tej zapečni strategu ji, moa*a kupiti vsaj eno vojno znamko od zlatarja, pri kateremu lahko dobi polo za konte-stamte. Helbein je namreč zlatar in bo izvedel ta kontest potom zlatarskih trgovin po vsej deželi. Denar za nagrado bo izplačal sam.
ravna kot s člani " imferijorne jožnovzhodne ra&e.''
Ruski civilisti in vpjni »ujetniki so v peti kategoriji m ti nimajo prav nobenih pravic.
"Kadar me napivljate,demagoga prej ko morem jaz dati odgovor na tozadevno točko preiskave, vrženi vaš rmziv na_ za j vam v obra^ gospod," je dejal Lewis.
To je bila le ena primera iz burnega zasliševanja ^Lewisa, ki ni ostal nobenemu nič dolžan, ampak je imel, po svoji stari navadi, pripravljene pikre in ostre ter primerne odgovore za vse preiskovalce senata.
Lewis je pozneje pojasnil svojo utemeljitev glede aktualne lakote med premogarji. Dejal je. da so njegovo tozadevno izjavo tako nategnili in popačili, da je marala biti napačno razumljena. Faklično, je dejal Lewis je na tisoče premogarjev in njihovih družin podhranje-
.^JlL^rok Jeate^ jftjjfia«^..
sten easlužek premogarjev, ki
s svojo nizko pfečo ne morejo zmagovali draginje, • katera skokoma narašča in so zato prisiljeni si pritrgovati na hrani in obleki.
Lewis je bil poklican v Wa: shington pred«ena.tni odsek od razgovorov, ki se vrše med pre-mogarskimi baroni in majuer-sfco unrjo.
Lewis je tudi indirektno udaril po vseh onih, ki vpijejo in delajo šum po deželi radi izostajanja delavcev od dela. Rekel je, da mora pač vsaki pameten in <r"izsoden človek pričakovati, da bo pri večjem številu raposljenega ljudstva tudi več izostajanja od dela. Poleg tega je treba upoštevai, da je v tovarnah in drugod sedaj uposljenih mnogo žensk, katere morajo imeti včasib dan oddiha od cesto zelo napornega dela, kakršnega niso bile navajene in katero je v mnogih oeirih oelo škodljivo njihovemu zdravju.
Razsodnost lahko vsakomur tudi pove, da vsi ljudje, ki so danes nposljeni v industriji, niso prvovrstnega, zdravja in to je dobršen del vzroka izostajanja
od dela .
Poljski jjuerilci osvobodili 53 jetnikov
Radi jsko poročilo povzeto po britski radijski oddaji navaja, da so guerilci na Poljskem napadli ječo pri Pinsku in osvobodili 53 jetnikov. Ubili so tri nacije in deset so jih. prijeli rt o-1 da Nemci so se potem maščevali s tem, da so ustrelili' vseh 30 jetnikov, fc5 so še ostali v ječi.
^_ l
I
Rahmaninov umrl
Veliki ruski virtuoz na klavir, skladatelj in kapelnik Ser-gej V. Rahmaninov, ki je 50 let bil prvovrstni glasbenik v Evropi in Ameriki, je včera j u-mrl na svojem domu v Beverly Hills v Los Angeles, Cal. Pobrala sta ga pljučnica in vnetje rebrne mrene. Prejšnji četrtek je bil star 70 let
Ameriški in angleški poveljniki na konferenci v Indiji. Z leve na desno so: maršal Wawedl, vrhovni poveljnik v indiji; ameriški general Stillwell, bi poveljuje ameriškim četami v Indiji in na Kitajskem; general Amodid, vrhovni poveljnik amei ške zračne sile, genaral Sommerwell in maršal sir John DilL
Razne vesti
London, 26. marca. 1—. Jugoslovanski guerilci so spustili v zrak važen železniški most na progi med Zagrebom in Splitom. Kakor je bilo rečeno po moskovskem radiju, bo vzelo več mesecev preden bodo mogli most popraviti za promet. V nekem drugem distriktu so guerilci pobili več kotj200 Nemcev ter zajeli šest okopnih topov in enajst strojnic. *
Havana. —Zakladniški tajnik Kube je izračunal, da imajo tamkaj 37 milijonarjev. Toliko število oseb prejema letno več kot 6000 peset obresti od naloženega kapitala. Na podlagi le-
obresti, se mora torej smatrati da pripadb 37 državljanov Kube razredu milijonarjev. *
^Washington. — Predsednik Roosevelt je te dni imenoval John K. Caldwella za poslanika v Etijopiji. Caldwell, ki bo zdaj zastopa Zdr. države v Etijopi-
ji, je star diplomat.
*
Stockholm. — Jarl Wasasts-jema, finski poslanik na Švedskem je poda'! res:|]ma?ijo in
odpoklican bo 15. aprila. *
London. — Rusija ima nove vrste napadalno letalo, za katero je deloma odgovoren Sta^. lin, ker je sam nadz:ral in di-rektiral načrt za vzorec, kakor tudi gradnjo letala samega.
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Slovenije
Ta oglas italijanske okupacijske uprave dokazuje, da tudi v onih krajih Slovenije, v katerih imajo Italijani oblast zares v rokah, še vedno obstoje skrite zaloge orožja, ki jili narod hrani za odločilna uro. Zanimivo je tudi, in značilno za razmere pri nas, da apelira italijanska oblast na- poželjenje po denarju, du bi izsledila taka skrita oporišča novih bodočih uporov v že pacificiranih krajih.
Francoski uradniki na Španskem so resignirali
Madrid. — Štirje člani francoskega poslaništva v Madridu in celotno osobje nradov v Barceloni, Bilbao, Valenciji in Ma-
>e TX>lnžiln resijmaeiin.
Zaloge orožja v Sloveniji
1 Ljubljansko Jutro je pred par meseci prineslo noslednji ogks italijanskih zasedbenih oblasti:
4'Visoki komisiariat za Ljubljansko pokrajino sporoča;
"Opozarjamo, da-je vojno miuisterstvo odredilo naslednje . premije v denarju za one civil-ne osebe, ki bi naznanile obstoj materiala, ki ga je smatrati za •| vojni plen, pa ie skrit: 1 "od" vrednosti dobljenega
►	materiala v znesku 10,000 lir 16 odstotkov,
"od vrednuosti od 10,000 do
►	100,000 lir 8 odstotkov z naj-• manjšo vsoto 1600 lir in
"za vrednost nad 100,000 lir 4 odstotke z najmanjšo vsoto 8,000 lir." *
*	«	* /v	A.	AAUVIJ \J •
VAŽNO OBVESTILO ZA K TOPNIŠKEGA URADA
New York, 23. marca. — Iz urada tujejezične ali med-uarodoicstne divizije za prodajo vojnih boradov in znamk poročajo, da je zelo važno, da društva, kulturne iin dru-
ki bodejo med raznimi narodnostmi nakupljeni tekom meseca aprila.	___- _
j vsakdo, ki bo kupil kak bond j napisal svojo narodnost in na ta način bo lahko vsakdo storil j svojo dolžnost, tudi taki, ki res nimajo časa ali prilike, da bi prijavili kaki domači skupini ali društvu naknp bonda ali bondov.
j Departmet poudarja, da ni treba pošiljati imena, samo skupno vsoto, ki jo bo dosegla fraka narodna skupina tekom aprila meseca.
Xa delo torej tajniki in vsi drugi, ki se zanimate, da bi tudi Slovenci imeli vdelano ploščo, ki bci pričala o našem deln Z3 zmago Amerike! Potn&gajmo zgradHi ladje, ki bodo porazile sovražnika.
V	mesecu aprilu namreč bo kampanja 20 nakup bondov, ki bodo pomagali zgraditi 100 P. T. ladij, katere bodo stale 40 milijonov dolarjev.
V	teh ladjah (bodo vdelane plošče, ki bodo govorile o tem, koliko je ta ali ona narodna skupina prispevala. Iz tega ozira je torej zelo važno, da prijavimo vsak bond, ki ga bodemo kupili v aprilu. Tajniki naših društev in dirug h skupin naj posebno skrbe, da zabeležijo nakup bondov za članstvo.
Sioer pa bodo imele banke, pcšfcni uradi in vsi drugi nra-di, kjer se prodaja bonde, posebne pole, na katere bo lahko
-CLAS NAKOPA- - Wan ft
-GLAS NARODA"
vnet ev id fpmji
..... .....j. •» \ \ i ■ ' ■ i ii ■'
rmak Batom. Mtat; tpif Bode?Tiauarc^Joeepii Pta« of Mim ct Um eorponttoi and rtlwn of abort oCflean: m VWT IS* 8TftPDT, HBW TOBK. N. T.
50th Year
"Qlaa Naroda" Is lasued erery day except Saturdays, Svadaji u< iWidaya
■■lisisiiUlns Yearly *	AdvertiasaieDt on Afw—t
Za osio lete volja Uat ae Ajoeriko m Kanado #•.—; aa pol leta 1 •a tetirt leta 9LSO. — Ze New York a oelo leto |7.—; »a pol lAa »3.50. Ea Imenatvo sa celo Mo fT.—: sa pot leta $8.50.
-Olaa Nasada" lakaja mk) dan In—!■ sabot . aedel} la praanikov
"GLAS NAHODA". ti« WIST lttk STREET. NEW YORK, N. T. Tefapfaeae: CBelaea t-1141
MONDAY, MARCH 29, 1943
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
flt,M»71—Na Mirila«™, polka
Kje so moje rožice MariCka pegla—polka Duqnesne University Uunbarlca orkester
fit. MMJ—Terezlnka polka
Na planincah—valfek Jerry Koprlvfiek In orkester Za toz. cenik ln cene plo$$ se obrnite na : JOHN MABSICH, Inc, 4*3 W. 43nd St., New York

RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
Iz prejšnjih dni.
Jfe opisa afere podjetja "Našitka ' ' katerega pravi kotniki niso znani m katero je leta pustošilo wše gozdove" — bi bilo zahaivo ssopet prečitati vsaj par odlomov. Evo jib:
"V milijonske afere « pod-feupninami je zapleteno vež »to Ijadi, med njimi"ugledni" politiki — Ta proces (v leto 1935) je najarefiji, Jcar jih je ibilo v Jugoslaviji in poznavalci menijo, da 4>i celo fraaooski Sta viski o-strmel, če bi zvedel, katko je ta dražba uspevala pri nas in kako so si delničarji s podkupninami, dinarskimi ki milijonskimi, pridobivali milijarde. •
"Proces traja že več mesecev, a javnost je o njem z vedete kaj malo, ker če pred nekaj meseci tisk nI smel pisati o tej aferi obširneje in tako je ostalo javnosti prikrito, toliko 'u kater* "ugtedne" politične o-seiraosti so zapletene vanjo.
I ' ' Naeicka'* je sekala gozdove, ibavila se je z lesno industrijo. ; Vel;kanski gozdovi v Slavoniji in Bosni,, pa tudi v Prekjonrju in drugod so večjidel iasefeaaj. Kdo jih je izsekaj! Nt*šička! Katere gozdove* Državne, In Našieka. je potem spet prodajala les državi (železnicam, itd.)
"Dokazano je, da je Našička podkupovala vsevprek. Od države postavljene komisije za prevzem žeieznSkiii pragov in drugega lesa od Nasičke za državo, so prejemale redno nagrado, to se pravi,, podskupine.
"Toda poleg teh podkupnin so se ivrSile podkupnine tudi v Beogradu. Tudi ministri so med onimi, ki «o temu "bogatemu podjetju nastavljali, dJa&i, da so kap ali vanje, ne dinarji, ampak milijoni. Ko je sodišče zdaj za»l'šalo generalnega ravnatelja Nasičke. se je ugotovilo, da je drdžlba plačala v petih letih nad 36 milijonov podkupnine. Družba je te izdatke knjižila kot "diskretne izdat-1 ke."
"V talkoimenovanem jugoslovanskem gospodarskem življenju je igrala Naži<&a eno glavnik vlog, bila je ena največjih podjetij in kakor vsa velika podjetja (torej vse »sše gospodarsko življenje) v rokah tnjeev. Drža vne goodove so izsek aH tujci, rudnike imajo tujei, železnice aom grade francoska podjetja, stoječe železnie* so baje le še nekoliko naše — in povsod ?e dogajajo sleparije in zločini nod državnim premoženjem in življenjem i*£JŠifa deiaveev. — Pisec tistega opisa se vprašuje, kje d& je tista idealistična Jugoslavija, ki naj bi bila naša.
(Dalje jutri.)
Včasih je že zarodi jasnosti ka-kega^arguraenta potrebno, da se ozremo nekoliko nazaj in se prepričamo o tej alj, oni stvari, da, so nam potem la^e razumljive stvari, ki se danes razvijajo bodisi v naši Slveniji m Jugoslaviji ali pa kje drugje. Tukaj, torej podam par iz starih listov in publikacij vzetih dejstev, novic in poročil—komentarjev pa naj si dela vsak sam. ' V priročni knjižici ali kole-darSku' 'vSoča", iz leta 1938, ka-■ terega je izdala "Zveza jugo-. slovanskega emigrantskega u-l druženja", je naveden odbor U . organizacije, kakor tudi/ imena . posameznih društev ali podružnic Udruženja. Društev je na-I vodenih 38, podružnic pa 7 in » kakor je razvidno iz imen kra-" j jev, kjer so društva obstajala, ' J so bili v njih organizirani naši 1 Primorci po četi Jugoslaviji, L kar je umljivo, ker naši ljudje iz Primorja so ae naselili kjer-' koli so mogli dobiti zemljo ali j 1 zaslužek v Jugoslaviji, ko so " prišli tja iz Prknorja, kjer so jih, izpodrvali ItaMjpni z umetno ustvarjenimi slabimi ekonom-1 skkni razmerami.
Y kn}iž:ci je naveden cel od-
; bor te velike organizacije in na 1 čelo. kot predsednik, je dr. Ivan M. Čdk, ki je bil kot tak izvo-* fcjen meseea oktobra, leta 1937. " Ostal'h imen morda zdaj ni var-} no ponatiskovati. ker pač ne ve-1 mo kje so zdaj ti odborniki, a 1 dr. Čok je med nami v Ameriki ? in zato n;č ne škodi ako vemo, ' da je res -bil na čelu te organi-1 zarije. Med istrskimi rojaki se širijo govorice, da ni bil res L | predsednik, itd., kar je čudno, 1 j ko je vendar v istrskem kole-jdarčku naveden natančen se-1, znam o uradnikih i g. odbornikih "[udruženja Primorcev in Istri-' ' janov.
*
i j
| bedo in potrebo, ki jih je do-zdaj gonila v ponižanje. Jugo-f slavija »i je e svojo borbo in svojim požrtvovajem zaslužila k ne le pravico do svojega ob-' -stanka in do življenja, ki bo i odgovarjalo potrebam in na-( rodni volji, temveč tudi obvie-. zan^st in dolžnost človeštva, , da ji zajaimči tak obstanek.
i I Jugoslavija, 'ki bo obsegala
i'vse južne Slovane, bo zemlja ^ ---
[ (Nadaljevanje na 3. str.)
! ha do uspeha. Ynst^ uspehov, lahkih in težkih, se je pretrgala na jugoslovanskem 27. marcu. Ogromno silo z neizčrpnimi viri bogastva in ljudske moči. Sovjetska Unija in Združene države, so vstopile v vojno. Jugoslavija ni več sama.
Na ogromni ruski fronti se ne-povrnljivo krha nacistična in fašistična vojna mašina. Italijanskega afriškega imperija
ni več, brez slediu je iteginil.
Le vprašanje kratkega časa je, kdaj se bodo z afriškega kcn-tineijt^ prelile zavezniške aile v Evropo. Tisoči britanskih m ameriških letal vsak dan in vsako noč obeipljajo sovražnike z dežjem bomb. Vsa industrija Amerike se je s silnim zamahom zagnala v vojno produkcijo, milijoni mlade niče v stoje z orožjem v roki in čakajo, da »e jih požene v boj. In tako je na vseh frontah Zedin* jenih narodov. Imeli ste do-vclj hrabrosti, da osamljeni prenesete naval sovražnikov in da odgovorite s splošno narodno vrtajo; zakaj bi vam danes zmanjkalo zaupanja, ko so | vse sile dobrega v človeštvu .mobilizirane za boj proti našim jsovratžnfkcm? Borba, katero j vodite, ni le borba za narodni! -obstanek, ni le borba za to, da se Srfbi, Hrvati in Slovenci Tl-' -šijo narodne smrti, ta borba gre tudi za to, da se ustvari na svetu nov, pravičnejši red, v katerem bo Jugoslavija le eden sestavnih delov. Združ ne države, Velika Britanija in Sovjetska Rusija so objavile vsemu širokemu svetu, cprte na neizmerno silo svojega orožja, na neštevilne milijone ljudi, na ogromna bogastva, katerih ni mogoče izčrpati, da so se obvezale, da orožja tako dolgo ne bodo odložile, dokler sovražnik človeštva in oni, ki mu služijo, ne bodo uničeni v svojih gnezdih, strti, tako da ne bodo nikdar Več dvignili glave. Potem šele bodo postavljeni temelji novemu svetovnemu redu, v katerem bodo narodi svobodni vsega, svobodni od stTaha, da jih še kdaj pogazijo divjaške) sile, svobodni od straha nred
Obletnica 27. marca 1941.
slavije ni več, se je ves narod uprl in od takrat naprej, s tistimi slabotnimi sredstvi, ki eo mu na razpolago, z golimi rokami in bos, večkrat lačen kakor sit, toda oborožen s spoznanjem, da brez umiranja ni vstajenja, nadaljuje svojo bor-, bo.
Jn talko ae zdaj že 4ve leti dobri de»l človeštva z navdušenim začudenjem ozira na zem-' ljo Sifcov, Hrvatov in Sloven-1 eev, ki z od dne do dne nara-! ščajočo silo vstaja in dokazni je, da narod, če je plemenit in hraber, in pameten, četudi slabe jši, utegne rešiti ne le svoj ohstanek, temveč tudi ono, kar je najdragocanejše v človeštvu.
Ddbri del človeštva dobiva inspiracijo od hrabre boifce jugoslovanskih kmetov, delavcev in izobražencev, ki so našli edini odgovor, e katerim je mogoče uničiti naeižcin in fašizem in ga za vse veke iasruvati iz človeštva Toda to je borba do konca, v kateri ni in ne more Ibiti kompromisov niti s sovražnikom, niti z onimi, ki n. služijo. Sije zla stoje prepade-uo pred dejstvom, da tank, letalo in najbrutalnejše nasilje ne morejo uničiti ideje. Dve leti potem, ko so proglasile, da ! *e je Jago»l*vija sesula in s svojim razpadom dokazala, da »ploh nikdar ni imela pravice do življenja, ter da skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bi nikdar več obnovljena, morajo priznati, uradno in neuradno, da le vedno a vsemi silami svojega orožja bijejo boj proti složnemu odpora vsega naroda. Zato pa je udarec, ki' ga je 27. marca 1941 naš narod1 zadel Hitlerju ne le moralno oma.iai Hitierja ln njegovo 6ilo, temvrČ je p« dveh letih narod- j nega odpora najboljši dokaz za' to, kako Absurden je njegov novi red v Evropi, kakšna laž je red. ki ga nacizem in fašizem vsiljujeta zasužnjenim narodom .
V vojaškem oziru pa je vala borba zdaj, ko se je os išče za-plelo v smrtni objem s Sovjetsko Rusijo, pokazala kje se nahaja najeiabejša točka Hitlerjeve rmaeine. Jugoslovanska zjmlia, katero stresa upor kakor sila vulkana, je prikovala naše dragocene vojaške sile, katerih ne more odpoelati tja, kjer ga bo neizogibno zadel snmrtoDoeni udarec.
Ko se je dne 6. aprila 1941 začelo nečloveško bombardiranje Beograda, ko so se z vseh strani začela valiti sovražne sile, da preplavijo in potope vso Jugoslavijo, ko je peščica domačih izdajalcev dvignila glave v triumfn svoje izdajalske zmage, je bila Jugoslavija z Grčijo osamljena na evropskem kontinentu. Pomoči ni imela pričakovati od nikoder. Narod je bil prepuščen samemu eebL Toda ravno v tem trenot-kra je nastal preobrat. Preobrat v sreči Hitlerja,, ki je bil db tistega dne borakal od twpe-
f C	, % i ;
(JIC.) — Danes praznujemo slavno in bridko obletnico dneva, ko se je Jiugoslavija uprla paktiranju z nacifašizmom, sovražnikem človeštva.
Ob tej priliki je preko krat-kovalne (postaje CBS naslovil minister Sava N. Kosanovič, narodu v domovini naslednji govor:
CBratje Ln sestre; — Ko je pred dvema »letoma dne 27. marca 1941 skozi ves svet odjeknila vast, da se narod v Jugoslaviji, s svojim kraljem na čelu noče pokoriti Hitlerju, se je #oveštyo raaveselilo in aa-čudilo. Ali je mogoče, da ima majhen narod od komaj 15 milijonov duš, zadosti srni; losti, da zavrže Hitlerjevo ponudbo in odkloni vstep v družbo toliko drugih, ki so ppdpisali trojni pakt — tega se prej ni nikdo pred ranil storit i In to povrfe tega še v trenot'ku, ko je bila Velika Britanija v vsej Evropi še nezlomli.na v borbi, dočim sta bili sovjetska Rwija in Združ. države ee nevtralni. | Takrat je to za človeštvo po-; menilo povratek samozavesti, povratek vere v pravice in moralo, povratek zaupanja, da I brutalna sila ni vse, ki da se ji sile dobrega morejo upreti. Niti «ni, niti svet nismo mcrr' I pričakovati, da bo knelo 16 milijonov Siflxv, Hrvatov in Slovencev v sebi dovolj sile in moči, da bi ee dolgo časa npi-ra4i obroču 150 milijonov fa-šiBov. Bilo je le vprašanje, bodifeo dni življenja nam je še priaoTenih — a ravno to daje naši žrtvi največjo lepoto.
Do 27. marca je človeštvo, zrlo na Jugoslavijo kakor na vse druge, ki so pred nami, ob-kolj.ni od sovražnikov in odrezani od prijateljev, počasi in postopoma zapadali čedalje te s aejšemu dušečemu objemu U lerja. Prijatelji, ki so nas poznali dtobro, so bili razočarani, toda tolažili so se, da je potop Jugoslavije neizogiben, ter da mora tudi ona kreniti na pot, po kateri so šli skoro fsi evropski narodi brez izjeme; da na podlagi kompromisov s qo-vražnikiom poskuša zakasniti uro svoje emrti. .
Naš 27. marec je bil blisk, ki je nenadoma pretrgal mrak,, v katerega se je potapljala Evropa. In ta blisk »odločitev, da ?e raje vrže v «nrt nego v suženjstvo, gesta, da se slabejšd narrd predrzne močnejšemu zločinskemu narodu povedati, da je zločinec, bi bilo dovolj slave za nas narod. Človeštvo bi s pobožnostjo zapi»ak> v zgodovino ime naroda, H je to storil. In ako bi bil naš na-rod po 27. marcu zaradi sovražnikove pomoči odložil oro" bi mu nikdo ne mogel ničesar očitati. Tc<da kaj «e je godilo v mnicif Po uradnem polomu, po Hitlerjevi in Musso-linijevi izjavi — 12 dni po in-vasiji — da ie je "umetna zgradlba" razsula in da Jugo-
THE UNITED YUGOSLAV RELIEF FUND M ACTION
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK bili je aova knjižica
U Ms fnljpjM	Kaka
ytttitl
ameriški državljan.
Pok« TprtfaaJ. ki Jib navadno •odnlkl stavijo pri topita m dr-iaTttanstTo, vcebtij« kajmea to t O. dola nekaj Tiinlb ixaie la »»odortne ZeaioJenlk drtor, t III. dela pod na siot am Rasno, pa Progla« neodvisnosti. Ustava Zedl-ajenlh drtar. Uacolaov pvvor v Qettysburwi, Peedsednlkl Zedlnje-nlk ditav ta Poedlna driavo.
Crm knJHMi > »amo 50 centov.
In ae doki pri: 8LOVEHC FfJBUSHJNO CO. SI« West 18th Si, Mow Y«fc
RECENT meeting of tke Board of Directors of tke American Friends of Yugoslavia. Inc.. sponsoring ttae United Yugoslav Relief Fund, in tke Board Room of International Business Machines Corporation. 57th Street and Madison Avenue, New York, when arrangements were made for an Initial relief operation Involving 1236,975 in invalid rood parcels, medical chests and sanitary items for Yugoslav prisoners of war. „ _
As you see them, from left to right, the participant« in the meeting are: J. G. PHILLIPS, Treasurer of International Business Machines and Assistant Treasurer of the United Yugoslav Relief Fund; EUGENE F. HARTLEY, personal representative of MR. WAT80N; MATILDA BPENCE ROWLAND, Associste Director, United Yugoslav Relief Fund; MME. SLAVKO GftOUITCH, member of the Board; ROBERT O. LOOSLEY, Executive Vice-President, the National War Fund; WILLIAM M. CHADBOURNE, Vice-chairman of ihf Board, United Yugoslav Relief Fund; TH0MA8 J. WATSON, member of the Bosrd and National Chairman, United Yugoslav Rflief Funtf; HAMILTON FISH ARMSTRONG, Vice-Chalrm*(i of the Board; BART ANDRE8S, National Director of the Fund; MALVINA HOFFMAN, member of the Board; MRS. JOHN W. FROTH INGHAM, member of the Board; COLONEL FRANKLIN Q. BROWN, member of the ^oard, and JEANNE KAVANAGH, Secretary to MR. ANDRESS.
"SPANISH In n LfiSSONS" — Span-<4in* v Xa-tih nlijih ~ flpanski sr {leftka slovnica. — Spisal Je je R. D.
t! Cortina. Ca knjiga Je popolna ln ptav ntt P*-.rajiana. Od prve do zadnje strani Je e popolnoma ista, kot Jo Je pisat&J i a pisal ln kot Je bila prvotno iedane m rUJo ceno. Cena Je sate nlaka, ker -so se porabile prvotne tiskarske for-ne, ln ker Je pisatelj sprejel nitjo ceno.
Po tej prtprootj stopnjevalo! metodi 'am Corlota pomaga, da ee lahko na-aHte ipanKine.
ro praktično učenje ima kar najmanj oexanimivih in npleteaft alovničnik <«avil ter vaa od brati, govoriti ln ra-nrmeti Špansko.
Corlntovo kratko metodo so odobrili ■ifiteljl, profesorji, tole, poslaništva ln ksi»ortne tvrdke po orient sveta. Je ■rsktiCno, priprosto ln nspeAno.
Podanik Je Ulo le nad t,000fi09 ortlnoTik knjig.
Ce vaf u knjiga sanimlva. Jo lak so naroSte pit
KNJIGARNI 8LOVENTC PUBUSH ING COMPANY, as West 18th Street, Hm lor^ w. % ^ gena la samo sm-
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON j PARADE
Ker iell. da se Um Mj ratflri a
PIANO HARMONIKO
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Ur. Jsery W. Kepriviek uredil 1 s zalotnikem, da rojaki lahko dobe skladbo po snliani ecnl, ta Je
Sedaj 35c
Naročite lahke todi pri:
Slovenic Publishing Co.
tl< Wert istk 8L, Hm Test
I V E S T F KOMU
POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA
! u. s. o.
NAJPREJ ZMAGA, POTEM MEJE . . .
V	petek av-ečer je v Aimaipolisu, Md., pred obema. aftx>mi~ oama mary-Landa-ke legislature govoril angleški vnanji minister Anthony Bdfen ter povdaril pred vsem, da morajo Združene dripave, Ameriki, Ruaija in Kitajska najprej izvojevati zmago nad o^iakmi državami, potem pa (bodo postavile na sveiirred in skrbede, da ae bo v bodoče več prišlo do kake nove svetovne katastrofe.
Že nekajkrat je bilo v raanih lifftih poro&ano, da Eden ni Aofoer govornik m tudi, ko smo ga ie vožirat sijali govoriti na radio, mu kot govorniku nismo mogli 6e*titatL V xadnjsm govoru pa je prišla do veljave tudi precejšnja govorn ika zmo-
Žnost.
Vsekajo pa se ma mora priznati vettka diploma taka gpret-! nost. Kot diplomat se ndejstvuje ie tokih deset let. Postal- je angleški vnanji min ster, ko je bil star komaj 35 let. Bil je VBft-nji minister pod mareJo ministrskega predsednika Clmntoer-laina, s čegar polit ko pa se ni strinjal in je odstopil kmalu po anonsfcovgkem sporazumu, s katerim je ChanAerlain Hitlerju dovolil, da se je polastil Sixtetov in d«ije konokal skozi Oško na Poljsko in od tam že naprej. Posledice Cbamberla nove politike okuiajo sedaj vsi narodi sveta m v olbilni meri jo prenaša tudi Ohamberlainova dežele Angi ja.
Eden gi je iizbral ravno marylandgko kgislaturo, da je pred njo govora, ker je bfl njegov prednik sir Rcfcert Eden go-verner province Maryland, ko je spadala Še pod angleško kropo pred ameriško revoluejo. Z»to je rekel, da se v Maryland« počuti kot doma.
V	vsem svojem govoru j« povdarjal. da k trdna odločnost aaveaniakih narodov po vojni more zagotoviti trajen mir.
Prodno pa bo izvojevana zmag*, bodo Združeni narodi do-£>«3i 5e marsikateri poraz in razočaranje, toda končna zmaga nad osiščem je gotova.
Po njegovem zatrdita ko sedanji zavezniški narodi v veliki meri krivi sedanje vojne, ker se n:so zmenili za svarila, ki so pribaja'a dan za dnem. Vsatea dežela je upala, da ne bo potegnjena v vojni metež. toda v tem upanje se je prevarila, kajti zlobni diktatorji so ali za tem, da zavladajo celemu svetu.
Ang'ija je bila po Dunkirkn v največji nevarnosti, da jo osvolji Hitler. V Dnukirku je izgubila vse orožje in vso vojaško opremo. Tedaj pa ji je prišla na pomoč Amerika s svojim lend-leasom, pričel je pr hajati vojni materjal in sedaj-je Anglija aa trdnih no-gah, da se more ubraniti nemškega vpada.
"Tedaj nam je prvič v zgodovini kot narodn pretila nevarnost, da bomo uničeni. Vsaka strahota je bila mogoča. Sli smo sikoei ogenj," je rekel Eden. "To orožje je za nas pome-njalo raeslioček med življenjem in smrtjo. Taka velikodušnost in zm panje pomeni v zgodovini dveh narodov več, kot pa govori državnikov in vse diplomatsko delo.**
V	ddbi med obema vojnama je biia volja miroljubnih narodov dobra, toda njihovo delo je bilo slabo. Iz narp&k te dobe prihaja naslednji nauk: svojih oken ne smemo zapreti in jih za-grn ti z zastori in ne smemo biti brezbrižni, kaj se godi v sosedni hiši in onstran ulice. Noben narod ne more zapreti svoje meje in opati, da bo živel varno. V eni dežel7 ne more biti blagostanje, v sosedni pa pomanjkanje; ne more biti mir na eni polobli, v drugi pa vojna. Nikdar noben narod ne more bti varen sredi trdnjav sosednih narodov. Zato morajo vsi Združeni narodi, posebno še Združene države, Anglija, Sovjetska Unija in Kitajska delafei »kupno v vojni in v miru. In po vojni morajo te države skrbeti, da bodo roparske države popolnoma razorožene.
Sedanja vojna pa mora biti zaključena e popolno zmago zaveznikov m brezpogojno predajo osiškib držav. Zavezniške države pa bodo skrbele, da Nemčija, Italija in Jaiponska ne berio irkdar več mogle napasti kake države in zopat pričeti noro vojno.
Eden pa je tudi povedal nekaj zelo važnega, zlasti za male] narode, ko j« rekel: "In vzamem si priložnost, da zatrdim, da nimamo nikakih tajnih pogodb s kako državo in po tej vojni si tud: ae nameravamo raošijiti svojih meja in povečati svojih poseati."
Poglavitna misei celega njegovega govora pa je Wla složno delovanje med vsemi, narodi. Ena ali dve državi sami ne mo-0 retra jamčiti za mir, temveč skupno vsi narodi. Vsi narodi morejo živeti v miru aamo jf sknupnem delovanje in mir ne pozna nobene meje.
"Vri imamo samo qn potni list—svobodo; en oiij—zmago, popolno din gotovo; in en namen—pravičen in trajen mir."
*OLAg MAWPI" Hm l«t
Kratka Dnevna Zgodba
Pivo v starem veku
MONDAY, MARCH 29, 1943
■ ' ■	" h .H	, - i .—-
^OBLETNICA 27. KARO A
1941.
(Kadaljevasije s 2. Mr.)
svobode in socdalne pravice, zemlja, v kateri be odločal tnali človek » naroda. '— vsi Srbi, Hrvati in Blovenei so ua-rod malega &ov«ka — kajti vojna se ne bo zaključila z jedrom maloga čdoveka. Do tej vojni morajo vse sile dobrega v Čk>v*štvu zediniti v veliko sorodstvo narodov, v katerem bo glavna osnova čk-vefk m spg&ovanje do človeka- Zaradi tega jo jasno, da moramo mi i&rbi, Hrvati in Slovenci stati strnjeni v eno celoto, da bomo v človeštvu, a predvsem na Baikami in v vzhodni 5£vro-pi igrali ono vlogo, kat.ro kot narod zaslužimo. Misel naše iskupnošti je tako močna in v toliki meri nam jo narekujeta tako naša zgodovina, kakor naš geografski položaj, da je tudi nasi sovražniki z vsemi svojimi sredstvi zavratne propagande, orožja, dttnaeih izdajalcev "i- Pavelica, NVdiča in. vaseh onih, ki jim posredno in neposredno služijo niso mogla zastreti. Sovražnik je po svoji invaziji, izvedeni po davno pripravljenem načrta, poskušal izkoristiti vse zmote in tddbosti. In hotel vsa&esuu kcsčku razdrob.jene Jugoaltu vit odahniti svoje posebno fiv-j 1 jen je. Slovenija, Hrvaška, Srbija, Orjia gora, naj bi bile na razvalinah Jugoslavije izdaj ni--^ki posredovalci sovražnikov. Toda narodov odpor je kljub v&eift ranam, katerv nam je sovražnik zadal in potem poglobil in zastrupil, te koče v krvi ifcipet ©pojil v celoto, moralno še mnogo sjlnejšo nego kdaj-koli. Zavedni Srbi, Hrvati in Slovenci, tudi oni, ki razlikujejo v postranskih političnih vprašanjih, se spajajo v enoto, kadar nastopi vprašanje odpora proti fašizmu in onim, ki mu služijo — a ravno tc jo ono, 'kar najbolj imponira človeštvu, in ravno tega se naši sovražniki najbolj boje. Aiko i piše danes italijanska fašistič-I na/'Stamipa": "Mislili smo, . da je jugoslovanska ideja, ideja srbsko-lirvaekega sporazu-; ma ngrtss iu pokopana, t-eda (guerikiki bojevniki so jo zopet oživili." — potem je to pač največje priznanje, ki ga je mogla dobiti Jugoslavija, največje, katero ste mogli doživeti vi. Na tej poti vas čakajo zanesljivi in tudi največji uspehi. .
£a dan druge obletnice 27. marca moremo reči s mirno vestjo, da pomeni 27. marec v zgodovini človeštva preobrat usode Hitterja in njegovih hlape- v. Vaša borba v domovini, dve leti pozneje, je najboljši dokaz za to.
IZ LONDONSKEGA KATKA-

SPISANA V ANGLE&JINI ^gj
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
inttiiiimiinniiiiii[iiiiminmMM^
Združeni narodi potrtT
G1	bnjejo ves odvisni ži-
araen
delati v Ameriki . . .
ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekolike
Cena knjiire-	pomaga, ako mu je jnp-
•	goSe letos obdelali
J €\	VICTORY VB*
Pripravite se sa to de-lo že sedaji r
V UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj je * I mI fatfld f^ VEZAVI	KAR VAM JE TREBA VEDETI O
TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI I
Skoro 1400 strani —	tao* tunk«* n» pedn*««
rsa o i : i.	** •	« mSM
»OU bllK vianju. • tnnienim h >MI trt«. ,	NaJnovrJV pa > VRTNARSTVO
Popolni voditelj za «« br^^^^^^j. vojni vrt.	rMtU*. novr w<riar1nr wHttfl
4brfrdiM luult na pw Popolna vsaka hnrdi vsaka stran. kar WH»s. PHreJma a vsaJw> pasrkjf
vsaka slika — mnogo NOVE snovi t MnriEeaih »rtavah, ea vsake w<je novih llnstraHJ!	,n	•«•»•
F.IHNA VRTNARSKA EHOKLO T°	*	L D
PEOUA ZA DOMAČO POTREBO! MOUB- ^	»
M* vtssfclh — ne Je Jnsoe, nw vrtMntn, ki f» essdje rrtaankl t*
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING 00. 216 West 18th Street	Hew Yoric, K. %
Vero hode jo vpreči v službo okupatorjev.
•"Niaj ves avet ve o eataru skfli prizadevanjih teh reakci-jonarjev, ki hočejo vpreči katoliško vero v službo {okupatorjev. -----
f* Naj ves svet ve, da je jugo-'sJovauska vlada v Londonu dobro dbve&e&a o vstrn, kar *e trtcaj dogaja, toda ta vlada na M6G to molči in vzdržuje v svojih vpstab Judeža Bkarijota, Oralo Miha$ovi*a.
Borba je pravična in odgovarja
katolilki moralnosti.
"Naj ves »vet vc, da ne bodo niti niuke niti «nrti ločile ka-toliiškib Slovencev od njihovih bratov kojnuBistov in «fctaiih! i?voibodobpro;.v iti snj.p iz dna fifca prepričani, da osvobodilna borba, ki jo vodimo za pra-yidno stvar, odgovarja zabte-vajn katciiiške moralnosti.
-<Mi smo uverjeni, da bojno imeli tudi v -bodoencetj zajam- i ceno popolno sviebodo ve«t.i in verskih naborov.
. Oči katoličanov so uprta proti i	* vzhodu.
1 "Naj ve« k vet ve, da so oči slovenskih katoličanov uprt< 'proti Vzhodu, proti velikemu >: geniju, ki bori za bxioco , sšreoa potlačenih, posebno malih narodov. Btakiia in nepre- j magljivi rdeži aitnadi.
"Živ.la na^žu skupna berba iskrenih katolikov proti pa^an-' f kenvu faižiztnu in nacizmu, i 4,Naj bo idea Kiistusa kra-j Ija ideja velike neumrljivi Iju-i bezai in bratske vzajemnost j, re^nicHO veajera v naža srca." j (Podpis: Metod Mrkuš. doktor bogoslovja in duhovnik rinwko katoliške župnije v Ljubljani, kaplan gl. štaba Na-I rodne oavobcdilne vojske Ju-* go»lavije in pnTti/anv-kib odre-idov Slovenije.)
Po " Enakopravnosti.M
i FARMARJEM NI SLABO
Ker mi je naročnina poteki* 20. anarjsa, vam tukaj pošljem 3 dolarje za pol leta iu 3 do-> larje za novega naročnika. In hočem malo napisati is tega j ' ntntoga Michigan a, ker ee noče] nobeden o^iatšiti ,četudi nae je , dosti tukaj okoli Trenary in Traonika, pa aiislkn, da vsi. , raji« berejo, kot q>iaejo. Ko bi i jaz tako rada pisala, ko* berem i ven, da hi bili vsi 'Slovenski
I listi polni sajno moje pioave, ker jaz tafeo rada bere« posebno le kake dop^e, kot je od. Mrs. Lakanič, iz Minnesota in Ivan Bnkovinekega k Pitts-^ bsmgha in Se dm^e, posebno . postni, ko je take lepo pri peči sedeti in časopise krati. Zdaj naj pa če opišem, kako ae imamo tukaj.
Bela imasno vež ko preveč, posebno taki, ko sva same dva in oba dva že 6ez 60 tet. Pa šef ko fee -človek ne počuti dobro, ali detati pa mora, ker bla-go hooe je«ti in ne gleda, £e meivi ali ne. More5 iti v hlev in k prašičem. Zadnji teden 1 se tnioj motfc ni dvbro počutil, pa Sem morala biti tam* povsod. In bila je nevihta da bi še vrag* ne šei ven ali jas sem morala iti in kako sem t daj gazila po ene^a ker so bili tako veliki zameti, da eem komaj če« pri-ftla. Če ne bi morala, ne bi šla; vein. Včasim sem tako kfelaj farmo, aH zdaj bo pa mislim i najboljČf, ker tn^aj po farmah je dosti dela ki dseti jedil. Mi-
■	slim, da zdaj je tistim, ki so se VčasSi smejali nam farmarjem, da oni no bodo tako delali, kot mi tukaj, pa mislim, da bi vdaj radi. "Pred par leti je bila tu-
■	kaj ena farmari«*, ki & rekla: ' Jaz bi ne bila na farmi za nič, l — letos pa je pisala, da naj ji t pošljem kaj mesa in masti, <$a
1 ona ne more nič dobiti, tudi, za denar ne. Lrjndjp dosti zaslužijo m imajo dosti denarja,! pa kaj koneti, ko ne morejo kupiti. Pa naj bo zadosti, da ne bo preveč.
Ostajam vaša naročnica v- Cecilia Vesel
Trenary, MHjeh.
ko trpežno, da so ga lahko razpošiljali po svetu. Najbolj je slovelo pivo v mestih Hamburg, Wisamar, Braunschweig, Danzig. Od 15. stoletja naprej se je pivo v Nemčiji tako razširilo, da ga niso več kuhali doma, ampak da bo nastale velike pivovarne posameznih zadrug, iz katerih so. izšle potem sloveče rodovine pivovarnar-jev.
SLOV. KATOLIŠKI DUHOVNIK DR. M. MXKUS PRAVI, DA JB MZEAJLOVIČ IZDAJ ALSO.
Značden govor, ki ga je imel pp radiu 'Svobodna Jugoslavija" dr. Metod MSkui, dn-hovnik rimsko katoliške župnije v Ljubljani in kaplan Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije ter partizanskih odredov Slovenije.
Katoliški flovenski duhovnik iz Ljubljane, dr Metod M^ikua, je imel po radiu Svobodna Jn4, goslačija" govjor, v katerem je nazval Mihajloviča Judeža Iš-karijota ter pozval katolik«! • vsega sveta, da podprejo borbo j jOsvdbodikve fronte. .
Govor, ki ga je im:l dr. Me-' tod Miferoš s svojega mesta med partizani^ kjer opravlja kot njihov jaSki kaplan slruž-j bo duhovnega pastirstva, je krnel naslov: " Katoličanom vsega sveta'"
Borba reakcionarjev ob strani'
okupatorjev.
44fiR;oro Ae dve ktl se narodna vojska Jugoslavije hrabro in uspešno bori pnoti okupatorskim silama," je rekei dr. Mi* krtl v svojem govoro. <4*Kljab neaaslišanemn trpljenju in mukam, slovenski narod še vedno živi. Nesreča, beda in zlona-mere so dovedie do situacije, ko so nekateri zapeljani ljudje postali žrtve protinarodnih,' reakcijonarnih etementov, in tako zavedeni se bore ob strani okupatorjev. .
Borba »dajte ob strani okupatorjev.
"V Sloveniji,, kjer se je nar rod solidaimo boril nad leto dni proti okupatorskim silam* je kriminalna banda I>raš# Mi" hajloiča tudi izvajala iadajni-čka dela.. In tako s« mali, toda junaški slovenski narod danes bori na dveh frontah — proti okupatorskim silam in proti lastnim zapeljanim bratom. .
investirajte v %me*iko
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVING RONDO ie STAMPS
■ 1)1 tliiMMM—iM^MWui I f
ADVERTISE in
C,I_AS NARODA*
Spet stara pesem: 'Vera je v nevarnosti.'
"»Ker se v osvobodilni boTbi v Sloveni^ s katoličani ramo o rmmi bore tudi komunisti in drugi svOfc(odo ljubeči Slovenci, so okupatorji in reekeijo-narji dvignili krik in vik, s katerim žele zavesti narod, češ, da ta bovba ogrožava katoliško vero. Z vporabo take hudičeve metode je naffim ne^ prijate!jfllri| uspelo zavesti del katoliške duhovščine.
."Vse to se dogaja ppd praporom antikonmnizma in 6es1x> tudi v imenu kralja Kristusa.
S sovrainim orodjem po bratih
<"Vtee to delajo ti ljudje z orožjem, ki eo ga dobili tod okupatorjev, in tudi v uniformah okupatorjev z drzno trditvijo, da so oni jugoslovanska redna armada.
•"Toda ve$ svet naj ve, da so ti reakeijonarji zasadili nož v hrbet lastnega naroda; dooim se na£ nanod junaško upira o-kuptorskim silam, pomagaj« ti ljnhje sovražniku, da ostane
na5 narod Se da^e v snženjefcvu.
• " ■% .»-j,- -
Cievetend. Anton Bobek (!■>, 1m
IIacot J(£ok RMBM Jtrard Aotua Ncftod«
i.oralu, i jO u t*	Jetut K ni hi
Y'nnf«to»rn. Aptop EtfepU
>umqof
ctnmem OUr. J. bMu »INNSILViNU:
B»mvmmr, J oba iaratk^r rnnraaniib. J. Bnwm OoTcrdale In okolica. Job. P»wrtm>
r«mt OQr'.'satt Rjprfi - - »t. Blodnikar
Sfwm>BH, mak Nomk
HofMr GMv. Wt. rtmdiak Imperial, Vence Paleieb
JtkaKM«, Ma Pil—ti Eraja, Aat. TaaftaO ' n*rw Prank Balloek Midway, Jo-m CM
Plttabrfrjt te okonea, TUE» Prata Staaitaa, a Bna	t
Torti« Oreak, h. SaMfrav , W«a Newton. Jcaa^h Joraa
<fIBOONWNi.	- J
miwaakea, Waat AUla, F* «b«a
VIOMIRQ: Back SfMrtnct. I l^l T> DlnaaoadviUc. Jaa Baltaa
la. kateaa k enfrt. «a !>'.!!!%. u*.
■PRAVa 411.4« UMP*'
t M 'A
IUj. JIMU:
Su Vraaclacw Jatak laaaMa ■
i .j uHAiX) f ieWo, Pmutt *Mlim. »'aiiHfvi, M. j. Harak INDIANA;
T»dianapotiš: Fr. Markioh
ILLINOIS r
- Obka<o J
'lawn J. raka (OWrm. tBa»re
ia llUnola-
J+U*, iaaala llkUlii
L« Salla. J. Speltck Mascoutah, Martin Dolerie aorte cbteasu la W||MP> IVacM M\BTLANO
EitaUlar tr Vatm^wm mCHIQAN: ontmfc L. naataf
MfNNRSOVa: j.
m. jm. j. pam G'Jbart, Lonte Vaaari
MONTAaa:
ttooadnp. M. M. P»»ta*
I*.
•*1BRA»lA
'»Mi. P. Hru«*rtrt
M« fUtUL: Howan^a
IJM? rail* Pna Vm, rmak T^
________VA2NO ZA NAROČNIKF.
Polag naalova W raavldno d<< kdaj tiaat« plaCano narotelao Prt* »«Wni mmp< ■■ai?f. drasa daa te tratja pa lacn. Da Ma prftn »tt" wpotwlwa dela In «»miko» Vr* pradmii da Padate Muhi-no pravnCipao poravnati PoffJlU- aaroftMno naravocT nate m Je . na Pluftifff na Van Karnpnlkr ▼ VaHm kraja ali pa k**erenn Ibb^ aaatiMiatkov knllh lanw an tMraaa a MteHari #rkanl «o opra< < j «*al oatekatl raoi dma» aaaatelaa, kfrr * kaj <*Mfa i«JakoT «» •tealta ZaatnpiU ko Va* iaro« potrdilo aa MaCano narofalm
OCrVTDEC PRIPOVEDUJE O TtAZMKRMf V DOMOVINI PRED NACIFASlSTlCKIM VPADOM IN POZNEJE
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal Rev. K Zakrajšek
Knjiga "Ko sna iU t aarja bridkosti" pripoveduje, kaka Je Hitler nawUvlJnl Umasiee in fanjke" in pripravljal "rtnip" » Jueodovane in nabava Mata ie delca prej kat Ja Je HfMd. C aupaiam Je adpri tatvornlee, akarl li alaia pa Ja |riU» laaltaa H «mo&> bridkosti" na Slovenijo ia aetata Jugoslavijo. Mte ■fy"ljahwal" «a Nemec, vfyiffrn in |>fn^*«r	t tetife
ljudi in nPbovo seaaljo.
Pisatelj pravi: •— Prepričan sem, da aem tvojim aiaari Sktei rojakom nato ustregel a tem, 4* sapi to poplael. kako Je Ao vsega tega priflo 1» kako aa Je godila KJte je Ameriki sen o ten predaval, se ml bili poalaifdci kraMpi » te pojasnila. Te knjiga pa omogočaj* 0» bode ta po-Jaaaila prifila v vae naselbine.
Knjiga j« Ano izdelana, ima 207 strani in Je rezana v platno.
Stane $2.50
Naročite knjigo — "KO 3XO fiU V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega naroda. — Naročite jo lahko pri:
--- — ! i i —
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West IBth Street	New Yo* Oifr
- - -1 i ., ■ *
ah nasi sovražniki še vedno muli jo, da jhn bo fMpeio odvaditi Srhe, Hrvate in SWovenee streirdjenja za avohodof
I>ve leti že divjajo nepne-stani, besni gverilski bo^t ki ^o ravno zdaj najbujei aa 1 ju marionetne 'Paveiieeve države. .	I ■ v Da bi se opravičila napram nanodu zaradi svojih neua^e-ho*r v boja v grkerikkiaa cpO kretom, citira Paveli^eva ractfc postaja Indijo — pozaba pA, da je v Indiji preko 300 mHijo nov ljudi in le 60,000 angleških vojakov. Ako prenesemo to razmerje v Jugoslavijo, bi bc morala Pavelieeva vlada vadr zevati z vojsko od komaj 3.00C vojakov. Zanimivo bi Vilo,, o-pazovati koliko dasa bi vzdrževali svojo oWaat, ako bi je vsiljevali nalemn naroda a a« »edfbenimi fetarm od le 3.080 vojakov. .
GPavelioeva hrvaška radio oddaja odkrito priznava, da šteje londonski radio med avoje najnevarnejše sovražnike. IS a Hrvaškem je strogo prepovedano poslušati London ali Moskvo. To najMje pokaže veli-ko razliko med faiizmom in I demokracijo. Y svobodnimi de-' naokratičnih semljah more vsakdo po&liaaati kogar in kar hoče tndi kritika in mišljenje sta svobodna.
Toda zdaj nacifaeistična Pa-veliioeva postaja odgovarja na londonske emisije, in »talko ofce-mm tudi priznava, da Hrvati navzlic *vsem grožnjani in smrtni kazni vendar poslušajo radio London, -ker jim prinaša resnico. Fašisti in vstaši hočejo, da se jim vse pokori po suženjsko, ker vedo, da jim sicer ne bi bi'Jo obstanka na via-dL Po dveh letih prelivanja krvi in grozah preganjanja —
šano prvo ter viezaoo pivo, katero je v kleti Še enkrat vrelo. K-vas so poznali že stari Ba-ibiloncL Nikjer pa ni povedano, ali so kvas uporabljali tudi za izdelovanje piva. Hmelj so v poznih babilonskih časih roe* kakor devali k pivu. AH tso hmelj uporabljali že prej, ni znano. Pivjo ao spravljali v mehovih vrčih in kadeh. Sla je bilo (bolj okusno, «o mu do^ dajali žafrana, cimeta itd. Spočetka so varili pjvo kar po hišah. PoBntje pa je nastala cvetoča pivovarniaka obrt, to je Ibiio že k 3000 pred Kristusom. Takratne pivovarne So baje im>de do 4000 sodčkov piva v zalogi. Ti sodčki so bili seveda iz gline. Za preživljanje babilonskega ljudstva j« bijo pivo najpotrebnejše sredstvo. Kmetje in delavci so dobivali na dan po 1 liter navadnega piva, nižji naimežčenci 1 liter boljšega piva, vodilni u-radniki pa %o diotbivali kar po 0 Htrov najboljšega piva na dan. Pivo in kmii <so Bah&ontcd tudi darovadi bogovoan. .
Tndi na Gnekom «o v starem v^ku kuhali nekako pijaoo, vendar so Grki vedno najrajše pili evoje dobre vino. .
Tudi stari Germani so po Hintzeju že kuhali pivo,-samo podrobnosti niso znane, kako ee je to godilo. Zdi se, da so stari Ndmici že poznali eiad. V bistvu pa so za pridelovanje piva porabljali ječruen in oves, redkeje pa pšenico in rž. Tako pridobljeno pijaoo eo hranili r lesenih pjosedah. Pijačo so •menda pripravljale Ženske. Hmelj so začeli porabljati v zahodni N! jmeiji ob preseljevanju narodov. Vendaj po znanih podatikih hmelj tedaj na Nem-§kem ni Ibil splošno znan in je šele pofcneje prišel ie finskih krajev. Prava ljudska pijača pa jejpivo poetalo na NemSkem šle v 16. »to let ju. Ko so v začetku 14. stoletja začeli dodajati Mme'!}, je pivo postalo ta-
Že v prastarih 4ft aih so ku-i hali pivo. Verjetno pa je, ga ga ni'so znali tako kuhati kakor ga znajo kuhati danes. Že v najstarejših časih so poznali pivo kot vsakodnevno okrepči-V, kot4tekoči kruh" ki so ga uporabi j a,li tudi pri verskih obredih. Nemški prof. UJintpe je spisal knjigo o zeoaljepieu in Zgodovini prehrane ter je nabral o pivu tele podatke:
V Egiptu so imeil pivo na prvem nlestu alkoholnih pijač. Pripravljali so ga nelkako tako, kakior še danes egiptovski fe^aui pripravljajo svpjo t4!bi>-zo". Glavni živež revnega človeka je takrat bil kruh in pivo*. Poleg tega so pa siromašnspM sloji uživali tudi bob, česen in po-r. Mati je »vpjemua&u vsak dan v ioio prinesla dva |*iva. Kralj je kbneUi vsak dan dejal 4 hlebe kruha in dva vrča piva. Pivo ao tudi darovali bogovom ie v najstarejših časih. Pili m ga k skodelic, ali ga pa srebali po cevki, da so. se izgogniJi tre^e, to je ostankov ždta in kruha. Egiptovski kralj RajttZSB 1H. poroča, da je temlplom daroval vsega skupaj 466,308 vroev pi*| va. Pivo so uvažali v Egipt iz inoziTOstva, zlasti pa iz Sirije in Baibilonije. Iz teh dežel so pošiljasli v Egipt pivo v zapečatenih vrčih, označenih z etiketama. Takjo pivo so Egipčani zelo čislali.
Močno razvito pivovarništvo so imeli v stari Babiloni^i. Profesor Hintze sodi, da eo' morda tam kuihali pivo že v 7. tiaočktju pred Krietusonj,. Poznali so najbrže tudi že slad, ki so ga pridoibivali na ta način, da ejo ječmen namočili, ds jo vzklil in to hranila. Za pridelovanje piva' so porahljdli tako zvani "pivski kruh" ki eo ga delali iz slada, testa in nekaterih drugih sirovin. Ba-foiltmci so imeli več vrst piva; navadno ječmenovo pivo, črno pivo, naiboljSe pivo, boljše me j
"GLAS NAHODA- New I«l
w MONDAY, MARCH 29, 1943
Slikar Ivan Vavpotič umrl
di rodbinsko, se je vendar že leta 1906 odločil za domovino. Sprejel je mesto na Idrijski retfcri. Toda šoLsko delo ga; ni moglo navdušiti. ^Nastanil se je v Ljubljani in se posvetil svobodnemu umetnišketaju delu. Dolga leita je sodeloval v I Narodnem gledališču in prispeval 'k razvoju naše inscenacije.
V	Ljubljani se je živaihno udeleževal vsega umetniškega in sploh kulturnega življenja. Bil je funkcijonar naših umetniških združenj, član raizni!h žirij itd. Ni mnogo umetnikov ki bi si tako kakor on prizadevali da bi ee po poti organizaei je in samopomoči izboljšali socialni pdožaj slovenskega umetnika. Za tako delo ga vzposebljft njegov lahko bi rekli, realistični j pogled na življenje. .
SZdaj je Ivan VavpotiČ dokončal živi jen jsfeo pot. Njcgo-! va smrt bo užalostila vse, ki so j ga poznali. Pot njegove«ga živ-i l.jenja, te-žka in trudna pot slovens l^egra umetnika, pa bo- v naši umetnostni zgodovini za 'vedno zaznamovana z uspehi : njegovega vztrajnega in ponos-
'nesra dela. — (JIC.) (--
GOVOR PROF. LAVRINA
| (JIO.) — V teku slovenske oddaje na londonskem radiju 'je t>rof. Lavrin govoril približno naslednje:
Nemci smatrajo, da mora totalitarna vcjna -prinesti totalno uničtnje duševnega in kulturnega življenja vseh pod-jarmljenih narodov. V pogledu medsebojnih odnosa je v med ■ narodi, so torej Nemci sprejeli J naj« io nekaksntnaciona!-i nega 'kanibalizma in uničujejo kulturno življenje vseh, onih' narodov, ki pridejo pod njihovo oblast. .
j V početlru svojega režima so i zažigali knjige doma, v svoji lastni zemlji. Čemu naj bi pto-I stopali bolj po človeško v za-'sedenih deželah prav posebno pa Še takrat, kadar pridejo v stik z narodi, "ki so jim trn v peti, kakor na primer Slovenci. Najprej so na Čehoslovaiikem uničili šole, ustavili prosvetno delo in zapirali mladino. Od lam so krenili naprej in opu-1 stopili vso Evropo. .
To je logično in v nemškem dul u. Vračajo se nazaj v primitivno divjaetvo.. Toda Evropa tega ne bo sprejela Ona se bori, ker je različna od Nemcev po svoji morali, kakor je različna kultura od barbarstva.
V	tem pogledu so vsi narodi enodušno istega mišljenja. .
S ponosom povdarjamo, da je naš delež v tej borbi ogromen. Leta 1918 smo začeli v svoji novi svobodi »razvijati za pad no kulturo in smo jo dvignili do zavidanja vredne višine. S ponosom naglašamo, da v naši literaturi ni bilo prostora za šund. Znano nam je tu v Londonu, kako strašno je težka vaša borba za obstanek. To£a naša kultura in moralna premoč nam bo še več pomagala kakor orožje in nam zajaneči-la plodove zmage. .
"ACotijo se oni, ki mislijo, da, je zdaj prišla že naša zadnja ura Našo slovensko stvar ne brani le naš telesni odpcr, tem več tudi nala moralna čistoet. Napnimto vsi svoje sile, složno si začnimo gladiti boljšo bodočnost na temel'ju težkih ifc-(krašenj zadnjih štirih let. Razvija jmo ideje in -vrednote, na katerih bo ■počival novi, boljši svet.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
•"Bazovica," prinaša v svoji številki od 14. ftbr. vest o smrti velikega slovenskega umetnika, slikarja Ivana Vavpoti-ča. iFosmrtno oznanilo prinašamo v izvirnem besedilu:
"Z Ivanom. Vavipotičem, ki je umrl 12. febr. v ljubljanski »bolnišnici, je izgubila slovenska umetnostna kultura enega svojih reprezentantov. Uknrl je slikar visokih kvalitet in široke razglednosti, neumoren delavec na področju likovne u-
nmetnosti, vnet posredovalec med umetnostjo in občinstvom. Njegova smrt je prišla nepričakovano kakor toliike velike stvari v življenju.
iNovica o smrti akademskega slikarja Ivana Vavpotiča, ki se je bliskovito raširila po mestu,] jo globoko odjeknila med pre-j bivalstvom, saj je bil Vavpotič še pred dnevi čil in zdrav in ga je smrt dohitela skoraj nepričakovano. .	i
•.Dne 6. febr. se je Ivan Vavpotič neverjetno močno prehladih Napadel ga je močan kašelj, nakar je z glavobolom na-j stopila tudi vročina. Bolezen se je naglo slabšalo. Dne 9. fe-! brurja so nezavestnega prepe-1 ljali v splotšno bolnišnico na od-delefc 7jx notranje bolezni. Ta^n so zdravniki ugotovili vnetje desnega uJesa.
Ivan Vavpotič se je rodil 2L februarja 1877 v Kamniku. Leta 1897 je dovršil gimnazijo v Novem mestu. Ni šel — kakor drugi — na univerzo, da bi sa bil pripravil za kak 'donosen* po k lie, sledil je nagibu svoje nadarjenosti in se odločil za ti-! sto prezirano umetnost, o kateri je takrat zaioela pisati mlada generacija s Cankarjem in Župn čičem. Od leta' 1897 do J 1899 je študiral na umetnostni akademiji* v Pragi. Študij v središču češke umetnostne kul-i ture je bil odločilen za ves Vovpotieev razvoj in do neke itfčre za ves značaj njegove umetnosti. S Prago^n s češko umetnostjo je bil tetsno povezan tudi mnogo pozneje. Leta 1900 jo študiral v Parizu na Eeole d<u Louvre in delal v ateljeju češkega rojaka Alfonza Muche. Leta 1902 se je izpopolnjeval i na Dunaju, leta 1903 in 1904 je delal pri sloveč ,m češkem mojstru Hvnaisu v Pragi in postal leta 1905 učitelj risanja na ondotni Strakovi akademiji, čeprav ga je Praga vezala čustveno in umetniško, nato pa tu
■-T a s k e n t-H
Ruska povest iz dni velike lakote. . Napisal: ALEKSANDER NEVEROV '
■29.—..................................
.Miška je s stratoam gledal mužike, onemogle od -pcrta, pogledoval je v stepo, ki je bila brez življenja in ljudi, in srce se je krčilo. A!bo je postaja blizu, je dobro, a če je do nje st- širideset vrst t Oddrobil je majhen košček v žepu, ga je \ ta k nil v usta, da bi s kruhom umiril pojavljajoči se nemir. Vi jak je pogledal na Miškov žep z lačnimi očmi. .
"Imais kruh?"
Miška je pogledal Trofitma. Trofim je rekel z lenim glasom: \	'
"Kakšni kruh? — Glino Mi."
Siarec ee je zganil. Sidor in Jermolaj sta dvignila glavi, a /.enaki z dekletom sta p' «iedali s hr£(penečimi očmi. Lačna razburjena grulea je nekaj sekund sedela z napetimi ušesi. Ali je veter prinesti radostno besedo, ali pa je zemlja zašepetala izmučenemu telesu.
'•Kje je kruh?" je vprašal iF^jotra. Vojak je potkazal na Miška. "Ta človek ga ima." Miška se je prestrašeno dvignil, pripravljen boriti se za poslednjo radost na življenje in smrt. Njegove oči so se svetih- kak or oči podlasice, ki stopi, pravkar iz luknje.
Nemudoma je vstal rudi Trofim. Prime Miiško za roko: *4 Pojdi v a. Sama p«, znava pot."
Miška Trofim. sta n kaj korakov proč. Nato sta ustavila in nista prone-];ala gledati muiikov z vznemirjenimi očmi. Tudi muzi ki ao gledl globoko zamišljeni na njiju, kakor da >e pripravljajo na napad. Zadaj za njihovimi hrbti >o je pokazal dim. V večerni-zarji se je ostro začrtaval dolgi " lak. o-i lokomotive so se bliskale s kratkimi bleski. "Or!" je kriknil Pjotra. "Som gre." Pri pogledu na daljni vlak so se zopet na novo razburjeni i m žil i pripravljali nanj na majhnem hribčku. Sklenili so " iti se stopnišč vagonov, obesiti se na zadnje odbijače — -<uno da ne ostanejo čez noč v strašni stepni tišini. Žalostno-je pctipal vojak svojo leseno nogo. . "Ne morem skočiti, sodrugi."
Baba se jo razveselila, ker vojak ne bo skočil, in je rekla s pohlevnim glasom:
44Ne skačite, mužiki, ubijete se."
Niso jL odgovorili. Baba pa, ki je z grozo mislila, da Ihj morala ostati v stepi, je v obupa prosila Boga, da bi vojak ne skočil na vlak in da bi muižiki ostali skupaj.
Vlak je raza ostrega ovinka prihajaj vse bližje. ' Naglo te jo bližala lokomotiva s svojiinti jeklenimi komolci, dimnik > sopihal skozi črna, široko razprta usta. Nežno ee je talil beli dim pare.
Pjotra se je sklonil k starcu. "(Ded, stroj prihaja, vstaneš?"
41 Nekako bo že šlo, mislim."
K ostalim ie rekel Sidor glasno:
"Skačite na razna mesta. Ne stojite topa j."
Trofim je učil Miška
"Ko se zagrabiš, se obrni z glavo k lokomotivi, da te veter' na vrže*'	'
"Skočiš z mano?"
"Skočim, kjer se mi posreči. Sem gibkejši od tebe." Bil je poštni vlak. Na hiibčku je nekoliko zmanjšal hitrost. Zahraala je lokomotiva — železni konj je pogledal s svetlimi .nekli prednjih svetilk na zbrane. Vroča para, ki jo je spustil strojevodja, je zasikala, sunila babo z ddkietc«m vstran, vrgla starca z nasipa. Kakor v sanjah je zsliŠal Miška Trofimov glas. "Skoči!"
In zopet je, kakor v sanjah zagledali nasproti bežeče stopnice pri zelenem vagonu. Stegnil je roke naprej in zakričal glasno, brezzavestno: "Dčd!"
Mimo je švignila Trofimova glava V zraku so zaplesale Trofimove noge. Ko je Miška začutil, da je Trofim skočil na vlak, se je kmečka samozvost in sila globbko skrita v juajhnc*irt telesu, dvignila kakor cgromino pero in ga vrgla naprej. Stopnišč? je zbežalo mimo. Zbežalo še drugfo. Tz « ken vagonov so gledali ljudje na dečka, ki je bežal ob vlaku v širokih laptih in so nekaj kričali. Mi£ka pa je, težko di-haje, široko razširil vroes nezdravi in se je hotel zagrabti za /adnj- stopnišče. Ali neka nevidna sila ga je odtrgala od zemlje, zdrobila in vrgla v črno, globoko jamo.
Počasi stopajo naprej drug za drugim, ki niso skočili na vlak: Jermoiaj, Pjotra, vojak z leseno nogo, babi, dekletce. Zaostajajo, sedaj ta, sedaj drugi. Razdvojeni vgled temne -trail vzbujajoče noči, kličejo drug drugega in gredo uporno d -d je. Tipajo po travi, jo. trgajo in drgnejo z njo zobe. Počivajo nekoliko in zopet gredo naprej, trdovratno, neuklonliji-vo. Vojak zopet p ripoveduje o hladni, čisti vodi in zelenih vrtovih, a starec, ki ga je pot utrudila, trpi pokorno v visoki, ■?uhi travi pod nasipom. S svojimi mislimi objsma poslednjič ugasla domaČa polja, Čuti vonj dotuiaČe zemlje in v poslednjem pozivu ljubezni poljublja s svojimi starimi, umirajočimi ustnicami stepnato kirgiško.zemljo, kakor svojo domačo,, ljubljeno.
"Bodi, mati žemljica, za stare, za njlade — kmetom v radost."
Strašno ljuds&o gorje je prišlo in dahnilo človeku v obraz. A razcvetelo se je v doisedaj nevkini radosti z vseh. strani, z vseh cest prihaja delovno ljudstvo, iz vseh vasi, iz velikih in majhnih- Vsak nese zrnce, postilja mir v domači, lačni zemlji m ačna zemlja rodi zlato klasje in ee raduje vsa izmučena z radostjo izmučenih. Šineko se- razprostirajo pomladanski po-sovi, okrasi se zemlja z zeleno obleko. Smehlja se starec ze-h nenvu polju — smehljaj umira na raztegnjenih in pomodrelih ustnicah-	'
"Prinesi sad, ti branilka naša!"
VlaM vozijo mimo, pešci, ki so jih vrgli iz vlakov, hodijo mimo. A nikdo ne vidi človeške radosti na mrtvih starčevih ustnicah, ki je padel na .svojem dolgem potu..
Slava tebi, brezizmeni! • ,	(Nadaljevanje prihodnjič.)
TftAHOfUH L im
NOVA IZDAJA-
Dobri Atlas
je nujno potreben
■ - - - ■ - ■ - ■ -
...in ravno v
H AMMON DO VEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoraen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav sveta—abecedni seznam 7.«nUe|>UDl nretavalnl odbor je Ut>r*l Ime*
•j v -i	tet tiso« slik ium najbolje barvane ilik»~
dezel, provinc—navaja površino, ta zblrta k taka popolna, da > «a T«ake«a a«-prebivalstvo, davna mesta in -wwdih, potrebna t^oo vojne Id po vejnL
f .	IllCSia in	lldju&ni so naoaslednji remije vidi: — »vet
kraj na zemljevidu.	Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob Izbre-
bn vojne), Angleško ototje, Francija, Nem-Seznam mest in trgov—navaja «J». i talija, šviea, Hoiandska, Beittja, S»«d-1	I	j v	ska. Norveška, Danska, Unija sovjetskih soeja-
ime kraja, okraj, in arzavo, pre- tl<Ui«nlh repubUk, Bolcanka, Rnmmuka, J aro-
bivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav-v pol- ^^^^
nih barvah, vsega skupaj 56; ce- Jn*na AmeHka (ioinl dd), Afrika, Severna 1« .. i«,,	Amerik«, Kanada. Zdnrfene driave. Mehika. O-
la vrsta narodnih barv.	srednja Amerika In Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
--T	SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	Jk
Ta atlas, ki hud sebe popraTlja, Ima namen	f J H H #^1/%/*
reiitl marsikatera naaprotujofa si vprašanja.	■■■■ S m i>lAj J
ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so	A ^^^r skladišie svetovnega manja ln podajajo rar-
»ežno?t zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-	PO P0ŽTI
jlne Id gioboflno oceanov in jeser, dolgo« najdaljših rek ln prekopov, površino poglavitnih	V URADU — 35 CENTOV
otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgo-	._____
\ort na mnoga dnnasnja vpraiSanja
--- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
V kolikem obsegn podpirajo Bolgari ofenzivo osišča proti guerilcem, je razvidno iz dejstva, da so edmice bolgarske vojske v zadnjem tednu meseca februarja obkolile vas Milano-vac v vzhodni Srbiii, ker so dobili poročilo, da ^e tam skrivajo uporniki. Vas so popolnoma izropali in oplenili. V sosednji vasi Večane, so Bolgari vzeli 20 talcev in 14 iamed njih so ustrelili. Ostalih 6 je ušlo v trenutku, ko so Bolgari uibijali 14 nesrečnih žrtev iia hribčku nad vasjo. .
V zvezi s tem preganjanjem je bila porušena in upepeljena vas Donja Reka, v kateri fco ustrelili 18 premožnejših kmetov, <med njimi tudi župana. Obtožili so jih, da so "sprejemali pod streho osebe, pripadajoče pcikretu patriotov in odklonili izročiti podatke, ki bi utegnili prioomoei k njihovi a-retaciji." V'Trsteniku so ustrelili 200 rodbinskih očetov. Zadnja poročila trde tudi, da so letala nemške Luftwaffe po-pfoJnorfa porušila nieetece Bosanska Krupa. .
IZ CELJA.
(Lokalni nemški časopis prinaša 2. marca pogrebna oznanila osmih oseb, ubitih od "banditov"; eden isamed njiii je bil "BLotdkfuehrer" drugi pa "Scharfuehrer der Wehrman-schaft" v Celju..
(Blockfuehrer poveljnik skupine his, ki v nacistični u-pravi izvršuje sikoraj diktatorsko politično cfolast nad vsemi, ki stanujejo v njih. Sohar-fuehrer pa je poveljnik čete na-, cistične mestne straže.)
VOJNA ZA SOVRAŽNIMI LINU AMI.
Beograjski časopis "Nkwo L Vreme" glasilo marijonetske-L ga srbskega predsedjoika Mila-, -na Xedica, poroča* da,je bilo t v me>tu Požarevaia aretiranih in ustreljenih 400 ljudi, češ, da , so krivi prestopkov iproti "ob-. stoječemu miru in redu, ter sa-. botiranja ukazov glede splošne mobilizacije dela.*' Dodatno k 1 temu številu ustreljenih, je bi-I k> še nadaljnih 300 oseb zaprtih j v koncentracii^ka taborišča.
Jng-oslovanski uradni kro^i poročajo, da je nemški vrhovni ipoveljnfk okupacijskih čet. general Bader, začel že meseca januarja veliko gonjo proti vsesm ki so v Srbiji, Bosni ali na Hrvaiškem osumljeni sodelovanja ali zvez z gueriltekimi silami. Vsega skupaj je bHo lostreljenih v Beogradu 1.250
talcev in sicer v dveh posamez" nfh skupinah.. Doodaj je nemška vrfiovna komanda objavila 350 im(Pn ubi+rh
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of % ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^
QZ	Spisal mani piafeae« na Stevens	^
CQ ?!	Institute of Tf«hn^ogy v angteMini	^
C	George W. Barnwell
^	Cena $1.98 R
2 Se glede na to, aU ste Me pofetnik, Vtm bo ta knjiga
^C telo koristna In mnogo vredna. NAROČITE JO DANES! C
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Ml WEST 18th STREBT_ NEW YORK CITl
Note I
ZM
PIANO-HARMONIKO mil
KLAVIR
BRKJ2ZE3 OF Sl'Ul^Q	j
TIME OF B1XJSSOM (Cvetni čaa> ■ , VO JEZEitD
'KOLO _i
TAM NA VBTN1 UiUODI
maribob waltz_ |
spa vaj milka uoja	i
ORPHAN WALTZ_j
dekle na vrtu
oj, mablcka. pegljaj_
BARClCA
mladi k a petanu_
gremo na Štajersko stajebis_
oappt polka
Ce na tujem
35 centov komad
_ -I™"*1-
moja pekle je fie mlada _Pottckamad;_
Zvezek 10 slovenskih pesmi za piano harmo-_niko za $1.— *
NaroČite pri knjigarni
SLOVENIC PUBLISHING CO. Z1C Weft 18tk St. New Ta«*