Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 48.	Cena ednoga drobca 1 krona.	27. novembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi Cena za eden kvadratni centimeter 1.50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina
Živinska küpčija
v Prekmurji.
2.
Vsaka voskosrčnost v tom odri je nepravtlna, Či' tüdi dotične določbe obilnih predpisov neso ravnoč natenčno izpunjene, govorijo pri nas le dane razmere nujno i zapovedajoč, da se naj ne odlaša z izvozom živine. Pri danešnjo! razmeti med našov kronov i litrov, morejo zlasti Italijanski trgovci našemi kmeti plačati živino v tistoj razmeti, štera približno odgovarja blagovnoj vrednosti, što zna, kak dugo bodo Italijani plačüvali takše cene? Ali naj čakamo, da bo naša živina pri slabi i skromni krmi popolnoma se pošilila? Ali Znamo lehko, kak dugo bo italijanska méja odprta zay našo 'živino? Bog nas Vari kakše küžne bolezni 1 Naša slabo krmljene i za toga voljo malo odporna živina bi vsa podlegia bolezni.
Morebitna bojazen, dat bi se Živina vtégnete preveč izvažati, je popolnoma nesnovana i neu-temeljena. Mi vemo dobro, da moremo brez oškodovanja našega Živinskoga stanja na jezere glav izvažati. Vsaki dober gospodar pa tüdi zna, keliko sme prodati svoje živine brez toga, da bi njegovo gospodárstvo škodo, trpelo. Te da samo tisto proda, kaj je njemi više i kaj lehko proda brez svojega kvara. Itak pa zna vsakši, ki pozna naše ljüdstvo, da naš kmet ljübi svojo Živino, od nje se teško loči i jo proda samo te/ či je že na to prisiljen, da si more naküpiti živinske potrebščine za sebe i za svojo drüžino. Ne bojte se, nigdar ne bo prodao več živine, kak njemi je to neobhodno potrebno. Kak bi tüdi! što bi njemi
pa na sprotoletje orao njive, odket bi jemao gnoj! To naš kmet zna vse dobro. »
Ob edenajsti vüri aa j Tesnejše prosimo, naj ne ostane nas glas v püstini kričečega. Naj le še pripomnimo, da je vladi tüdi sveta dužnost včiniti vse, da si nakloni srca najnoveših sodriav-Ijanov, Odpraviti vse nedostatke, Šteri bi vtegnolf ali gotovo rodili nezadovoljstvo. Zastopana naée-lo naj velja, tüdi če bi pozamez-niki tekla krv Iz nosa.
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet.
Občutno je zadel avstrijski obrtni zakon siromašne prekmurske obrtnike, ki so si morali vsi s precejšnimi stroški nabaviti nove obrtne liste, čeravno so imeli stare pravilno izpostavljeno. Kovači, tesarji morajo, čeravno so spretni v svoji stroki in že več let izvršujejo svojo obrt po starem, v Prekmurju še edino veljav-nem zakonu,/ delati izpite po avstrijskem zakonu v Ljubljani in če tega izpita ne naredo, ki ga zbog siromaštva niti delati ne morejo, ne smejo izvrševati svojega obda. če ga pa kljub temu izvršujejo, se jim nalagajo visoke globe. Prizadeti so pa s to naredbo ne samo .obrtniki, ampak tudi kmetje, ki morajo daleč iskati obrtnike, ki ga potrebüjejo, po avstrijskem pravu so ustanovljena tudi gasilna društva ter mora vsaka hiša plačevati zanje davek, ki ga prej ni bilo. To ljudstvo hüdo vznemirja zlasti Se ker ima samo • dolžnosti ne pa ob enem tudi volilne pravice pri volitvi revizorjev.
Večina Šol v Prekmurju je verskoga (konfesionalnega) značaja Te šole so vživale poprej popolno avtonomijo, a Ijubijanski višji šolski svet jih je suspendiral. Oblast'se ni nikdar uradno obrnila na prekmurski kat vikariat. ali evangelijski seniorat, da bi se zadeve naših verskih šol sporazumno rešile, nego Je avstrijske pred-
pise okrajnih šolskih svetov in višjega šolskega sveta raztegnila na nove šole, a na ta način, da še zdaj nimamo okrajnega šolskega sveta v Prekmurju. Z učiteljstvom se popolnoma samovoljno razpolaga ne da bi samo en domač človek smel k temu kaj pripomniti. V višjem šolskem svetu še zdaj ni zastopan noben prekmurski vikariat po svojem veroučitelju in njegovem namestniku.
Uradništva je v Prekmurju zdaj skoro desetkrat toliko kot pod madjarske upravo, a med tem Prekmurcev v popolnoma aczadostnem številu. V vsaki službi imajo Prednost oni Iz „Prcka“, a naši domačini si morajo z največji!«! težkočami priboriti kako službo.' In to ne v kakih večjih po-zicijah, celo do najskromnejših slüžb je težko priti domečinu. Nekaj se fle Sicer še zbodalo v tem pogledu, prí pošti in orožništva Nameíčenje tajnikov je zdaj.«-te km- učitelj! - domačini sa pa itak vsi v slüžbi', a le dolgo ne v zadostni meri. Pa ne samo da domačini težko pridejo do službe, marveč so tudi pri plači zapostavljeni Ko so oni iz „Preka\ ne vem iz. kakega naslove prejemali dnevnice, jih naši domačini niso dobili Pa še zdaj v naj novejšem času jih ali sploh ne dobijo ali z ostalim! ne v enaki meri.
A to so vse bolj splošne pritožbe. Da se uteraeljenost teh pritožb dokaže, bom v naslednjih točkah navedel nekaj konkretne slučajov.
U. Mnoga desetletja hodi naše ljudstvo na madjarske na delo, kjer po neke vrste z zakupom obdelüje zemljo veleposestnikov in ta svoje delo zasluži v prvi vrsti zrnje. Naš gornji kraj je namreč pasivcn in ljudstvo je prjsiljeno iti preko meje slüžit sí svoj krűh, ker zemlje ali nima ali pa ne v zadostni kölicini in še ta Zemlja, koli kor jo ima, je najslabša. Pri tisočili našega prebivalstva je to delo Živinska potreba. Letos je oblast našim ljudem delala mnogo ovfr in jih ni püstila preko meje na, delo kljub mojemu protestu v Ljubljani ter kljub urgenci g. ministra za socijalno politiko, da se morejo tozadevno odredbe pokrajinske vlade ukiniti. Ljudstvo, ki je bilo nage in1 lačno, je šlo preko meje na delo in kakor vsako leto, je tudi zdaj redno prišlo domov ter pripelja^ oziroma
27. nov. 1921.
NOVINE
2
ima še pripeljati svoj kruh. In tu se zgodi sedaj nikaj takega, kar je naše prebivalstvo najbolj razburilo in privedlo do žalostnih manifestacij. Madjarska vlada je zacarinila kvintal zrnja po 16 madjarskih kron, naša carinarnica je pa zahtevala kljub vsem mojim prošnjam in brzojavom 180 K. zaj kvintal. Ker edina naša železnica ne vozni, je moralo ljudstvo najeti vozove in na teh spraviti težko zasluženi svoj živež domov v 30—40 km in še več oddaljene kraje. Samo ob sebi je umevno, da je del zasluženega zrnja potrošila voznina, drugega pa carina in siromak, naš delavec, je moral priznati, da je delal vsled mačehinskega postopanja naše vlade zastonj celo leto. Prisluženo zrnje, iz katerega bi se moral oblačiti in živeti on in njegova veččlanska družina in katero (oves, ječmen) bi edino moglo zrediti njegovo zadnje svinče, zadnjo kokoš, da more plačati davek itd., je moral deloma že prí carinarnici prodati, ker svota predpisane carine je pri njem, siromaku, ki nima ni krone kapitala, pojem nečuvene visočine. Gospod minister za socialno politiko je drage volje sprejel v svoje uradovanje akte teh naših delavcev, katere sem mu z vsemi uradnimi podatki izročil.   (Dale.)
Kak bodo „Novine“ v novom leti?
V novom leti bodo „Novine“ vekše. Velika, predrzna reč je to. Še letošnjih dugov nesmo vöplačali pa si li ščemo ešče vekše vezati na šinjek v novom leti. Zaistino velika, predrzna reč A z božov pomočjov li idemo naprej pa od svojega načrta ne odstopimo. Novine bodo vekše. Vsako drügo nedelo dvakrat tak velike kak letos. To je stalno. Če pa se dosta naročnikov zglasi, pa vsako nedelo do dvakrat tak velike kak dozdaj. Ka pa cena? Štampar nas je pozdravo s tem obečanjom, ka ceno štampanja more podignoti čeravno nedo vekše Novine. Dozdaj nam je prišlo sküpno na tjeden dvejezero koron stroškov pri Novinah. Po novom leti bo tak več, do Novine vekše ali nej. I ar do vekše več moremo plačati i zato ar kem več dela tem več se plača za njega. Zvün toga za papir tüdi teliko več, keliko več ga potrošimo. Po najfalejšem i najpravičnejšem računi, gda za uredništva ni filera ne računamo, do nas Novina koštale 40 K. od falata. To de zato cena Novinam: 40 K. na leto 1921. I ta cena ne je zvišana od letošnje ar do Novine vekše i štamp de dragši. Če meter platna košta 20 K. za dva metra damo 40 K. I gda to damo, nikdar ne pravimo da je trgovec ceno platna podigno. Ravnotak se ne sme praviti da mi podignemo ceno Novinam, ne, nego
plačamo za nje 20 K. več, ar do teliko vekše.	
I mi te ne zdignemo cene, gda se povsod zdigavajo. Ka pomeni to?  Dvoje. Obprvim to, ka mi iščemo samo vaš hasek, dragi Slovenci, nej  pa svojega, obdrügim pa to, ka je  vaša sveta dužnost, da vi to ljübézen  opazite i jo povrnete. Kelikokrat se nam je pravilo nori ste, ka se mantrate brezplačno. Ljüdstvo je nepošteno, za vaše trüde se še norčari i kem več dobra njemi včinite, tem hüjše je. Kelikokrat se nam je v to formo gučalo i nas nadigavalo, naj vas povržemo i zapüstimo, kabi šli svojo pot i mi to nesmo včinoli. Šli smo dale naprej, držali smo v roki nevtepeno zastavo ljübezni do vas svojega naroda i ometani z blatom nezahvalnosti ne od vseh, Bog ne daj, nego li od vnogih, smo se borili za vašo zemelsko i nebesko blaženost. Z té poti nikdar dol ne stopimo, dokeč smo živi. Ljübili smo vas, ljübimo vas i bodemo vas dragi Slovenci, ste katoličanci ali evangeličanci. To je naša pot. To je naše veselje, to je naša blaženost, štera zvira iz včinjene dužnosti. Mi to delamo, ar smo to dužni po ljübezni. In? Vi ste ravno to dužni včiniti, ar ste dužni ljübiti. Dužni ste ljübezen z ljübeznostjov povrnoti. Dužni ste nam z delavnov ljübeznostjov proti priti, v naš šereg se spraviti i pod našov zastavov, na šteroj se blišči najsvetejše ime. Jezuša Kristuša, korákati najprej do cila. I té cio je vaše dobro na düši i na teli, v večnosti i v časi. To je vaša dužnost. Slovenci, katoličanci i evangeličanci. Mi smo delali vsikdar na to, da vere v Boga ne zgübite. Ar če jo zgübite, ste postali nema stvar i te se sovražili, pobijali, klali med sebov i živeli v najvekših krivicah i v najvekšem neredi. Preminoli časi vam svetlo pokažejo, kama pride človek brez vere. Poleg toga pa smo delali, z cele moči vsikdar, da se vam bremena zlejšajo, da vam pravde pravico delijo, da mate zemelski dom blaženi i miren, za to smo delali dozdaj. Za to ščemo i ozdaj. Vsa naša politika se je sükala okoli toga, da vam pomagamo i ne sebi. V tom se ločimo od drügi strank, štere iščejo obprvim sebi pomagati i samo zatem drügim.
Glasilo té naše ljübezni so bile Novine dozdaj. V novom leti bodo tüdi Novine. Tü ščemo pokazati svojo ljübav páli do vas i to v povekšanoj meri. Tü zamorete vi tüdi dosta i dostakrat bi bilo potrebno kaj vam naznaniti, v šteroj reči vas podevčiti, potanačivati, a nesmo mogli. Premale so bile. Zato je povekšamo, ka Vam več povemo, ka Vam vu večih rečeh pomagamo. Tü nam pridite zdaj na pomoč. Tü pokažite zdaj svojo ljübezen! Té povekšane Novine naj si naroči vsaka Slovenska hiža, katoličanska i evangeličanska. To je vas vseh duž-
nost, ki verjete v osebnoga Boga, da imate samo krščanske novine i da nemate protikrščanskih. Ki podpira tiste novine, štere proti Kristušovomi navuki pišejo, je sovražnik Kristušov. Što šče takši biti? I vsaki je, ki samo en filer da na proti krščanski štamp. Vsaka hiža naj si do 15. dec, naroči naše krščanske Novine. Povekšane do koštale samo 40 K. v novom leti. Na delo ki ljübite svoj narod i njegovo krščansko mišljenje, ste katoličanci ali evangeličanci. Na delo i širite naš list. Pole za nebiranje naročnikov i čeke smo vam odposlali, če je pa što ne bi dobo, naj piše v Črensovce na uredništvo po nje. Imena vseh naročnikov pošljite v Črensovce do 15. decembra. Znate zakaj je to potrebno, paper je najmre strašno dragi i zato ka je z naslovi dosta dela i trebe dosta časa dokeč je ne na štampajo. Do 15. decembra pošljite zato, dragi širitelje, imena vseh naročnikov na novine za l. 1922.
Na delo, ki ljübite naš narod! Na delo. Dvanajseta vöra je odbila. Slabi časopisi, slabe novine, štere zagiftajo vero v Boga i ljüdstvo za nos vodijo, naj bogati žepe svojih sovražnikov, pravimo takše slabe novine rastéjo i se širijo kak gobe po deži. Banke štere derejo ljüdstvo, gda térjajo od njega od 14 do 20 procentov intereša z stroški vred, podpirajo z temi interešmi vašimi tiste slabe novine, štere pišejo proti vašoj veri i proti pravici, štera vam ide na hasek bankam i vsem kapitalistom. O kak žalostno je to gledati, gda siromak tistoga podpira z svojimi penezi, ki blati njegovo vero i podira njegovo hižo! Odprite si zato oči! Vidite, da je zdaj drügi svet, kak je pred bojom bio. Ščista drügi ljüdje, drüge düše, drüga srca, drüge misli, drüga nakanenja so se porodila na svet i vse to sovraži tebé, ljüdstvo naše. Sprevidite to vsi, ki ljübite to ljüdstvo. Sprevidite i nam pomagajte širiti Novine, prosimo vas lepo, da rešimo pogubljenja naš narod. Ki ljübi svoje ljüdstvo, bo z nami na deli. Zdaj pa na delo v božem imeni vsi! Hodimo! Klekl Jožef
 vp. pleb. nar. poslanec, urednik Novin.
Glasi.
Hitro je dobo plačo. „Neueste Züricher Nachrichten“ i drügi listi z Badena nam opisavaja te dogodek od ednoga socialnoga demokrata, šteri se je pripetio té dneve: V Waldshuti so mladi delavci z tovarne (fabrike) Lonza no poti proti domi se stavili pred razpetjom pri cesti. Eden izmed mladencov se približa križi, vzeme Kristuša med režanjom i preklinjanjom svojih tovarišov i ga pali pribije na
3
NOVINE
27. nov. 1921.
križ z glavov doli med smejom navzočih. Po dvema dnevoma so delavci tovarne Lonza bili svedoki groznomi prizori. Mladenca, šteri je dovršo bogokrunstvo nad križom, je zgrabo stroj (mašin) v delavnici, ga potegno med dva potača z glavov dol i ga je dorečno razdrobio. — Bog včasi hitro plača. Tü je tüdi tak napravo. Največkrat dugo čaka, ar je smilen. Drži se svoje reči na križi, gda je vmirao: Oča, od püsti njim, ar nevejo, ka delajo. A po smrti se nede več držao té reči, nego de kaštigao vsakoga, ki se je z njegovoga čakanja i potrpljivosti norca napravo z svojim nepobolšanjom.
Zvoni brez carine se tečas ne smejo z inozemstva (Austrija itd.) k nam privažati, dokeč zakonodavni odbor ne reši predloga Financijsko — Ekonomskoga Komiteta. — To naj vzemejo na znanje, ki so zdaj sledkar naročili zvone, ali kim so ešče ne prišli. Tak se čüje od vse strani, da več ne dovolijo brez carine zvonov notrivoziti, ar se že v zadostnom števili zlevajo v našoj domovini. Stem šče finančni minister zdraviti tüdi našo kapajočo valuto. Bomo v kratkom vidili.
Pošteno zabavo, gde ne nevarnosti za greh, nikomi ne kratimo, niti ne smemo. Samo sv. Pismo nam pravi, naj se veselimo, a dodene, ka v Bogi. Gde je dostojna veselica, to je gde se greh na dela niti prilika na smrtni greh se ne ponüja, tam ma mesto vsaki. A nikak ne odobravamo veselice, štere segajo v pozno noč brez pazke namladino, i so s plesom zdrüžene, čeravno majo najlepše namene, kak čiste dohodke obrnoti na cerkev, siromake itd. Mi se držimo pravoga krščanskoga naziranja, ár smo krščanski list, da gde je nevarnost zgübiti poštenost, čistočo, da to ne odobravamo. Vse ma svoje mere i meje, veselje tüdi. Pa dobri nameni stem samo trpijo i se oskrunjajo cerkvene reči, če so zdrüžene z nevarnimi veselicami. Če bi što vstopnino, štero plača na veselici i ka potroši na njej, dao na orgole, zvon, oltar, siromake itd. jeli keliko več bi dobo dober namen? Gučimo od nevarnih veselic i nepoštenih. Poštene zabave zagovarjamo, na šterih se ni Božoj časti ni zveličanji naše düše kvar ne zgodi. A kelko je teh?
Na prošnjo, štero so vložili naš g. poslanec na invalidski odsek za naše sirote in invalide, je prišel te odgovor. Apr. štev. III. 13926/21. Gospod narodni poslanec. Komanda Mariborskoga vojnoga okrožja v časi od 31. oktobra do 6. novembra 1921 v Cankavi. Tisti den pride tüdi zastopnik invalidskoga odseka v Prekmurje in bo vojnim vdovam (dovicam) na razpolago na razne prošnje do njega. Če mislite za primerno, pozovite 1. ali 2. novembra sestanek invalidov in dovic v Cankovi. Pričaküjemo Vaše tozadevajoče sporočilo. (Ne bilo mogoče zavolo kesne pošte. Ur.) Po g. vladn.
svetn. drji Vodopivci smo prijali dnes od Vas zavitek prošenj, štera bomo včaši reševali. Prosimo Vas, da potom Svojega lista obvestite prizadete invalide in dovice od toga in potolmačiti, da je invalidsko pitanje rešeno v kraljevini SHS že zdaj mnogo boljše, nego v šteri koli državi v Europi. Z invalidskim zakonom, šteroga zdaj rešüjejo in pride tüdi v sküpščini med prvimi na vrsto, bodo pokojnine invalidov in dovic velike (do 3600 K in drügi doklati za drüžinske člane še posebno tak, da bo znašala za invalidovo nepreskrbljeno drüžino mesečna pokojnina do 1200 K.) Že zdaj so deležni vsi. vojni invalidi potrebnoga zdravljenja; dobivajo proteze in ortopedske aparate (napravljene roke, noge). Dela nesposobni invalidi in vojne dovice z ne preskrbljeno deco dobivajo poleg pokojnine ešče trafike, podporo in posojilo brez intereša. Oni invalidi, šteri se morejo kaj včiti pridejo ali v primerno školo, kot učenci, ali pa kak vajenci k rokodelskim mojstrom ali obrtnikom. Invalidska uprava preskrbi tüdi vsakoga invalida z potrebnimi sredstvi in pripomočki, da lehko začne samostojno rokodelstvo. V oktobri se že otvori v Celji Invalidski dom, kje bodo prekmurski invalidi dobivali tozadevajočo preskrbo. Podrobnosti izvejo prizadeti na sestanki.
Organizacije občinski tajnikov za Prekmurje. Dne 20. npvembra je bio sklican sestanek obč. taj. Vsled maloga števila udeležencov se ne mogla ničesar končnoga sklenil, da pa je zadeva zelo važno, prosimo vse tovar&e, da se brez pogojno in ob vsakom vremeni vdeležijo novoga sestanka, šteri se vrši v nedeljo, dne 4. Decembra, ob 10 vöri popoldan v Narodnoj ČitaJnici pri g. Dobray v M. Soboti. Ponovno vabimo vsi tovariše, da se brez ppgpjnp odzvejo tpmi vabo!. Dnevi S sledeči: 1.) organizacija, 2) Uiv-.ev gospodarskoga položaja. Pripravljahti odbor obč. taj. za Prekmurje.
Velki Dolenci. G. okrajni glavar, dr. Lipovšek nam naznanjajo, da je komisija za rekrutiranje ugodila prošnji občine V. Dolenci i tak fanti iz V. Dolenec nedo šli na štelingo v D. Lendavo, kak je to prle povedano bilo, nego pridejo v M. Soboto dne 28. npvembra.
Orožne vaje (fegyvergya-korlat) so ešče uradno na prek-licane, zato či koga vojaška oblast ripozavljè, more iti, ár ovači bo prisiljeni na to i ešče ostro kaštigan.
Dom i svet.
Što šče Lendavo z okolicov odcepiti od Prekmurja?
Tak smo zvedli z Belgrada, ka D. Lendavo z okolicov šče odcepiti od Prekmurja i prikapčo z Medjimurcom vred Varaždinskoj županiji dr. Žerjav liberalec. On je predlagao to vladi i Vlada je to sprejela i predložila za sprejem v odbori. Sprejeto to ešče ne v odbori, a itak velikoga pomena je, ka je Vlada té predlog sprejela. Trebe veliki protest napraviti i ga poslati v Belgrad. Edna norost je té celi načrt, Čeden človek nikdar ne de delio Prekmurja, Štero je edna celota tak gospodarska kak zemljepisna pa tüdi politična. To deliti samo bedak more.' Namen delitve je pa staro sovraštvo liberalcov proti našoj krščanskoj stranki. Liberalec Žerjav je po zasedanja Prekmurja na lastnö roko ponüdo horvackomi bani Dolnje Prekmurje, naj je vzeme pod lastno upravo. Bojao se je močne krščanske stranke na Dolenskom. Gornjega Prekmurja nese je bojo, vüpao se je, ka do evangeličanci liberalci. Da krščansko stranko oslabi v Sloveniji, zato Šče Lendavo odcepiti dr: Žerjav. To je prvi zrok te namene. Drügi je, da svadi 'Horvate p i Slovence i tak on kak tretji ma hasek za Svojo liberalno stranko. Tretji zrok je liberalna politika, štera bi rada naše krščansko misleče domače ljüdi stépia z obečane Eszterházijove zemlje i to dala kakšim liberalnim prps-tovoljcom iz Horvacke ali ovak sebi na hasek to zemljo delila. Štrti zrok je pa nesramna špekulácije. Odtrgali bi nas od jedine železničke postaje. I da bi samo na to bili navezani, razni špekulanti bi zavoljo kakše küge zmišl-jene to zaprli i naš kmet bi mogo svojo živino tá šenkávati, ár se ne bi - mogla izvažati. — Proti toj strašnoj krivici napravimo veliki protest. Prekmurje je edno i nedeljeno. Vüpamo se, ka prekmurski liberalci tüdi podpišejo protest i obsodijo svojega Žerjava.Ali so njemi oni lejko tosami tanačivali zavolo kakših mastnih dobičkov ?
27. nov. 1921.
NOVINE
4
Ka pa vlada?
Z Belgrada nam poročajo, ka se ešče pogajajo stranke, ka narédijo vlado. Vremen ta beži, ne dela se nikaj, zvün tü pa tam gda v šterom odbori. Če bi vsi tak leni bili kak je ta liberalno-samostojna vlada pri deli i novom sestavljanji, glad bi nas vse vzeo. Ka vlade ne vzeme glad, se ne trebe bojati.
Pošta.
B. I. Bogojina. Prosimo, da naznaniš Bot Davidi bivšemi cestari, ka je njegova prošnja za penzijo poslana od delegacije ministerstva financ pod št. A. IV. 2273 ax 1921. na pokrajinsko upravo, oddelek za javna dela. Sem je že šlo od nas urgeranje. Tü urgérajte i vi, če se do Božiča ne reši penzija. R. J. M. Sobota. Prošnjo vložili, da se od kompetentne oblasti stari predlog pri ministerstvi za definitivno imenüvanje. Odgovor gda dobim, ti ga pismeno naznanim. Gergar Janoš, Keréc Karol, Kelemen Jürij, Čahuk Aleksander, Ozvatič Viktor, Gergar Ludovik, Kutoš Aleksander, Novak Alek-
sander, Küčan Viktor, Kelemen Janoš, Križovci. Vašo prošnjo smo dobili i napravili stopaje, da se poslüne. Odgovor višešnje oblasti Vam naznanimo páli v Novinah. — Vsem. Ki kakšo prošnjo vložijo na našega g. poslanca, naj čakajo odgovor vseli v Novinah. V pismi se samo zvünredno da odgovor. To pa zato, ar na stotine pisem prihaja i je fizično nemogoče vsakomi v pismi posebi odgovoriti. Kardoš Ivan. M. Sobota. Vaša prošnja je ešče dozdaj ne prišla v Belgrad. Pisali smo za vas v Ljubljano i prosili hitro rešitev. Če svedočanstva zdravnikovoga k prošnji neste vložili, vložite kem prle. Nagy Kolomana domači. M. Sobota. Dajte glas Deáki, da naj v Ljubljano napravi še edno prošnjo za slüžbo. Tak se vüpamo ka bo šlo. I mi smo napravili potrebne stopaje v Ljubljani i Belgradi.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šoštarske potrebščine kak tüdi tisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Trüge (škrinje) za mrtve v
vsakoj velikosti i vse mrtveče
potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Naročte si Novine!
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Vabilo na podpis.
Dovoljüjemo si Vam vlüdno sporočiti, da je občni zbor našega zavoda dneva 30. okt. 1921. skleno zvišati delniško glavnico (alaptőke)
od K. 10,000.000 — na K. 30,000.000 —
i zatoga voljo vöda 50.000 novih delnic (részvény) po 400 K. nominalne cene.   Nove delnice se lehko küpijo po sledečih pogojih:	
1. Delničarje (részvényesek) poleg zakona majo pravico opcije i tak da na vsakšo eno staro delnico dobijo dve novivi po K 600 — za komad, prištevši 5% intereša od 1. julija t. l. do dneva vplačila. Zavoljo izvršavanja opcije morajo predložiti stare akcije.
2. Akcije, štere so više ostale, se ponüdijo v pisanje onim, ki jih ešče nemajo, nedelničarom po K 700 — za komad, prištevši 5% intereša od 1. julija t. l. do dneva vplačila.
3) K novim akcijam bodo priloženi kuponi za leto 1921.
4. Subskripcija, ali izvršavanje opcije, se vrši pri bančnih podružnicah v G. Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murskoj Soboti i Velkovci v časi od 10. da 30. novembra t. l.
5. Razdelavanje neoptirani akcij si pridrži upravni svet.
Z odločnim spoštovanjem
Jugoslovanska Union-banka
prele Mariborska eskomptna banka.