Poštnina plačana T gotovini.
Leto LXTV., št. 235
Ljubljana, petek 16. oktobra I93I
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IS DPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica št. 6
Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 In 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg st. 8.----CELJE.  Kocenova ulica 2. — Tel. 1<K).
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE.   Ob kolodvoru 101. — «— « Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351,
ZAMORA NA ČELU REVIZIJ0NI5T0V ?
španski ministrski predsednik Zamora napoveduje borbo proti ustavi — Katoliški poslanci zapustili parlament — Pred prekinitvijo odnosa jev z Vatikanom
Madrid, 16. oktobra. Nova španska vlada pod predsedstvom Azana je imela včeraj svojo prvo sejo. Po seji vlade je Azana izjavil, da bo vlada nadaljevala dosedanjo politiko za ojačanje republikanskega režima ter da se bo strogo držala določb ustave, kakor jo bo sprejela ustavodajna skupščina.
Zdi pa se, da bo izprememba režima izzvala v Španiji nove notranje borbe. Takozvani katoliški poslanci, 42 po številu, so po dolgotrajnem posvetovanju naposled zapustili parlament in se odločili za borbo proti onim določbam nove ustave, ki ločijo cerkev od države. S podporo duhovščine upajo, da jim bo uspelo pridobiti mase in najkasneje pri prihodnjih volitvah zopet doseči oblast v državi. Iz izjave, ki jo je podal snoči bivši ministrski pred3ednik Zamora, sklepajo, da se bo tudi on pridružil tej skupini. V svoji izjavi napoveduje, da bo pričel propagando za revizijo nove
ustave, čeprav nova ustava v celoti ni še niti sprejeta.
Protikatoliške demonstracije se še vedno širijo. V Madridu samem je prišlo včeraj zopet do velikih izgredov, pri čemer je bilo 14 ljudi ranjenih. Policija je morala rabiti orožje, da je demonstrante razgnala. Tudi v provinci zavzemajo protikatoliški nemiri vedno večji obseg. Obljuba režima, da bodo ogromna cerkvena in samostanska posestva razdeljena med delavstvo in male kmete, je na mah pridobila široke mase za režim. Vpliv duhovščine, ki je bil tako-rekoč vsemogoč, je skoro čez noč izginil in malo je verjetno, da bi mogla duhovščina zopet pridobiti svojo prejšnjo dominantno pozicijo.
Madrid, 16. okt. PapeŠki nuncij mon-signor Tedeschini je včeraj posetil novega ministrskega predsednika Azana. Imela sta daljši razgovor, po katerem je Azana izjavil novinarjem, da je šlo samo za vljudnostni poset ter da je bil
Debata o Briiningovi deklaracij
Zanimiva ugotovitev dr. Briininga na napade nemške ljudske stranke
Berlin. 16. oktobra. AA. Iz dosedanjega poteka velike parlamentarne razprave o vladni izjavi še ni mogoče sklepati na izid glasovanja o zaupnici vladi, ki bo takoj po končani razpravi. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne je bil govor vodje nemške ljudske stranke posl. dr. Dingeldeva. Stališče te stranke bo najbrž odločilno za izid glasovanja.
Poslanec nemške ljudske stranke Dingel-dev je predvsem kritiziral politiko prvega Bruningovega kabineta. Očital je. da bivša Bruningova vlada ni omogočila sodelovanja vseh strank, ki so bile pripravljene za aktivno in pozitivno politiko. Priznal je, da so grešili tudi voditelji nemškega gospodarstva, toda krize niso izzvale napake nemških gospodarstvenikov, temveč inozemski činitelji. V nadaljnjem govoru je zahteva!, naj da Nemčija pobudo, da se reši po mednarodnem potu ves komplek? gospodarskih vprašanj, ki tež:jo ljudstvo. Vlada je kriva, če se gospodarska kriza do tega trenutka ni omilila.
Dr. Dingeldey je nadalje izjavil, da njegova stranka ne more več podpirati Briinin-gove vlade. Pristavil pa je, da še ni sklepala, ali naj glasuje za nezaupnico ali pa se vzdrži glasovanja. Sprva je njegova stranka podpirala Briininga, kasneje in zlasti v zadnjem času pa uvajajo vladni zasilni ukrepi nove davščine, kar otežuje nadaljnjo podporo.
Ko je dr. Dingeldev vprašal, zakaj vlada ni namesto državne intervencije med delodajalci in delojemalci uvedla prostovoljne delovne skupnosti, je dr. Briining glasno vpadel, da je državna vlada hotela to skupnost že uvesti lani pred binkoštnimi prazniki, da pa so to preprečili veleindustrijci. Kancelar Briining je ugotovil, da je nemška vlada že meseca aprila delala na to. da se organizira skupno z gospodarstveniki akcija za rešitev krize, da so pa to preprečili ravno gospodarski krogi.
Nato je govoril poslanec centruma Leick, ki je obljubil vladi podporo stranke.
Amerika in mandžurski spor
Japonska se protivi sodelovanju Ze din jenih držav pri razpravah sveta Društva narodov o kitajsko-japonskem sporu
ženeva, 16. oktobra. AA. čim je dospel Dđgovor japonske vlade o sodelovanju Ze-linjenih držav v razpravah sveta Društva narodov o kitajsko-japonskem sporu, je predsednik zasedanja francoski zunanji minister Briand sklical tajno sejo predstavnikov Nemčije, Anglije. Italije in Španije. Na seji so obširno razpravljali o stanju, ki je bilo ustvarjeno z odgovorom Japonske, niso pa sprejeli nobenega končnega sklepa. Odgovor japonske vlade predstavlja obširen dokument, v katerem se Japonska ne protivi direktno sodelovanju Zedinjenih držav pri reševanju kitajsko-japonskega spora, vendar pa Japonska naglasa mnoge razloge, zaradi katerih smatra, da ne bi bilo treba povabiti Zedinjenih držav k sedanjemu zasedanju sveta Društva narodov. V glavnem se iz odgovora japonske vlade lahko sklepa, da japonski delegat pri Društvu narodov ne želi, da bi se pridružil kolektivnemu koralni ostalih članov sveta Društva narodov v Washingtonu.
Ženeva, 16. oktobra. AA. Izredni odbor sveta Društva narodov je imel včeraj popoldne dolgotrajno sejo. Pozneje je razpravljal z japonskim delegatom Jožizavo o poročilu japonske vlade svetu Društva narodov. V tem poročilu izraža japonska vlada pomisleke glede juridičnega značaja povabila Zedinjenim državam, naj se udeleže razprav o kitajsko-japonskem sporu. Angleški zunanji minister Reading je izjavil, da je bilo načelno vprašanje glede sodelovanja Zedinjenih držav rešeno s pristankom Japonske že septembra. Sedanji nesporazum je zgolj problem izpremembe metode tega sodelovanja, ženevski krogi trdijo, da bo ameriško sodelovanje omejeno zgolj na mandžiirsko vprašanje.
New York, 16 oktobra. Senator Borah
je izjavil, da od Društva narodov glede
ureditve spora v vzhodni Aziji ne pričakuje mnogo. Z edin jene države se ne bodo mnogo vmešavale v ta spor. Mir se bo najbrž dosegel s tem, da bedo zastopniki drugih držav stopili v zvezo z Japonsko.
ženeva, 16 oktobra AA. Povabilo Zedinjenim državam, naj se udeleže razprav sveta Društva narodov o mandžursk^m sporu izrecno poudarja, nai ameriški delegat prisostvuje razpravam le kot svetovalec brez pravice do glasovanja.
Japonske zahteve
Ženeva, 16. oktobra. A A. Po najnovejših vesteh je Japonska za ukinjenje vojaških operacij v Mandžuriji postaviia naslednje pogoje:
1. prepoved sovražne propagande proti Japonski na Kitajskem
2. končno veliš vno priznanje laponskili pravic v Mandžuriji*
3. direktna noza*anja Kitaisko v Nankin^ti in prisotnosti zastopnikov s«.
Preprečena kriza japonske vlade
Tokio, 16. oktobra. AA. Nezadovoljstvo javnosti in širših krogov z vladno politiko v Mandžuriji, ki da je oreš»bka. ie dovedlo do trenutne krize japonskeea kabineta Vi pa ie bfla kmalu premagana. Predsedniku vlade se !e posrečilo oreoričati vnd:lne ja-nonske državnike, vnditelie strrmk in vola-šrva, da bo japonska vlsda z energpo ▼p-ščftila interese proti KUalski.
med Japonsko in v dn«rih me^ih v mandžirrskih obln-
Predsed«iV $tv«tr?i*ki^ rvezmh železnic umrl
Dunaj, 16. oktobra Včeraj je nenaio ma umrl predsednik avstrrskrrt zveznih železnic Franc Penzig, star 67 let
papeški nuncij   pri njem kot starosta
madridskega diplomatskega zbora. Papeški nuncij je v svoji izjavi novinarjem to potrdil, dodal pa je. da obžaluje, da so se razmere v Španiji tako izpre-menile, da bo zelo težko ohraniti diplomatske odnošaje med Span:>o in Vatikanom.
V izvajanju ustavnih določb, ki so bile sprejete glede odnošajev cerkve do države, je prosvetni minister danes že izdal odlok, po katerem se redovnikom in duhovnikom zabranjuje poučevanje v šolah. Škofom se za enkrat znižajo njihovi prejemki iz državne blagajne za 50 odstotkov. Nadaljnje odločitve glede izgona redovnikov bodo še sledile. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo papeški nuncij Tedeschmi v kratkem zapustil Španijo in odpotoval v Rim Ln smatrajo, da bo s tem obenem izvršena prekinitev diplomatskih odnošajev med Španijo in Vatikanom.
Mednarodna finančna konferenca
B a s e 1, 16. okt. Upravni svet banke za mednarodna plačila je stcl-enil 6klioati vse države, ki so zaradi obstoječih finančnih tožkoč izdale devizne omejitve, k skupni konferenci, na kateri naj bi se dogovorile po enotnem postopku. Ta konferenca bo najbrž« na Dunaju ter se je bodo predvidoma udeležile Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Grčija, Italija in Jugoslavija.
Angleške volitve
London. 16. oktobra. Voditelj delavske stranke, bivši zunanji minister Henderson je imel na snočnem shodu delavske stranke govor, v katerem je med drugim naglasi!, da se smatra slej ko prej za predsednika svetovne razorožitvene konference, ker je bil izvoljen ne kot angleški zunanji minister, marveč kot oseba.
London, 16. oktobra. A A. Danes bodo imenovali v vseh volilnih okrajih kandidate za parlamentarne volitve, ki bodo 27. oktobra. Macdonald, ki je bil ves teden na volilni agitaciji, se v torek odpelje v spremstvu hčerke v druge volilne okraje. Govoril bo med drugim v Bassetlawu, kjer kandidira njegov sin, član narodne vlade. Posetil bo tudi Lichfield in Debrv, kjer kandidira tajnik za domijone Thomas. V Seaham se vrne z letalom v petek in ostane tam do volitev.
Osnovanje francoske družbe za trgovino z Rusijo
Pariz, 16. oktobra. >Petit Parisien« napoveduje osnovanje posebne francoske družbe za trgovino s Sovjetsko Ru6ijo. V tej družbi bodo združena vsa večja francoska podjetja. Osnovna glavnica bo znašala za enkrat 500 000 frankov. Če se bo ta sistem obnesel. bo zaključitev oficijelne trgovinske pogodbe med Francijo in Sovjetsko Rusijo nepotrebna.
Kolera v Iraku
Jeruzalem, 16. oktobra, V Iraku se bliskovito širi epidemija kolere. Obolelo je prebivalstvo celih vasi. Zaradi slabih prometnih svez in močvirnatega terena je pobijanje te nevarne bolezni zelo otežko-eeno Vlada tudi veliko pomanjkanje cepiva in drugih sredstev za uspešno pobijanje kolere. Ker se je bati, da bi se bo-Ipzen razširila tudi na Palestino, je palestinska vlada izdala najstrožje ukrepe ter uvedli na meji zelo strogo karanteno.
Revizija stanovanjskih
najemnin
Poziv hana vsem hišnim posestnikom dravske banovine, da revidirajo previsoke najemnine in znižanje do konca meseca javijo sreskim poglavarstvom
Ljubljana, 15. oktobra. AA. Glede na inicijativo, katero je prevzela Pokrajinska zveza hišnih posestnikov za dravsko banovino in z namenom, da tudi s svoje strani podkrepi upravičeno zahtevo po znižanju stanovanjskih najemnin, je ban dravske banovine naslovil na imenovano Zvezo naslednji dopis:
»Z velikim zadovolistvom sem Dreči-tal vaš poziv »Vsem hišnim posestnikom, zlasn ljubljanskim,« ki ste ga objavili v svojem glasilu »Moj dom« in ki je bil nato ponatisnjen tudi v dnevnem časopisiu. Pravilno pojmujoč socialne potrebe sedanje dobe ste naslovili resen in temeljito motiviran apel na vse svoje člane, naj ne odklanjajc brez vzroka oddaje stanovanj najemnikom z otroci in pri določanju višine najemnin uvažajo splošne gospodarske in dravinjske prilike v zemlji. S tem ste po-krenili pravilen način rešitve dveh pe-rečib vnnčqn- cnn^vn niske ga problema, in sicer ravno onih. ki sta v zadnjem času povzročala, zlasti socialno in gospodarsko šibkim slojem, obilo gorja in nesreče.
Pridružujem se v celem obsegu razlogom in zaključkom, ki jih navajate v svojem pozivu. Izven vsakega dvoma ie, da so najemnine v večjih mestih in predvsem v Ljubljani mnogo previsoke, ker daleko presegalo predvojno zlato pariteto. V dobi, ko so znatno padle cene življenjskih potrebščin, ko se pod pritiskom obče gospodarske krize znižujejo prejemki državnih in zasebnih uslužbencev in delavcev, je zahteva po restrlnkciH stanovanjskih najemnin upravičena in zasluži, da jo prizadeti uvažujejo. V interesu hišnih posestnikov pa je, da sami po lastni volji
in preudarnosti pristopijo k reviziji stanovanjskih najemnin in jih spravijo v sklad z načeli socialne pravičnosti in obstoječim dejanskim položajem. Jasno je, da bo, ako ostane sedanje nemogoče stanje, država primorana vzeti svoje državljane v zaščito in zakonskim potom rešiti to vprašanje v smislu načel, ki ste jih izrazili in utemeljili v svojem pozivu.
Zahvaljujoč se vam za pravilno pojmovanje in dobro voljo, ki ste jo pokazali s tem svojim apelom, vas prosim, da delujete pri včlanjenih hišnih posestnikih z vso energijo na to, da se najemninske cene stanovanj čimpreje primerno znižajo.
S svoje strani hočem budno slediti nadaljnjemu razvoju od vas započete akcije ter pozivlam tem potom vse hišne posestnike, da po pravilni oceni v vašem apelu vsebovanih razlogov doprinesejo prostovoljno svojo žrtev k omiljeni?! sedanje gospodarske in socialne krize.
Ker ie njihova odločitev nujna in ne trpi odlaganja, zato naj hišni posestniki svoje tozadevne ukrepe do 31. t. m. sporoče pristojnim sreskim načelnikom, odnosno mestnim načelstvom v Ljubljani, Mariboru in Celju ter naj navedejo poleg najnujnejših krajevnih podatkov o svojih hišah ime in poklic strank, katerim se je najemnina znižala, število stanovanjskih prostorov ter višino dosedanje in znižane najemnine.
Prednji dopis je istočasno priobčen vsem v prednjem odstavku omenjenim oblastvom in bo objavljen tudi v dnevnem časopisju.
Ban: dr. Marušič, 1. r.
Velik požar v Spuhlji pri Ptuju
Ogenj je uničil štirim posestnikom domove in vse pridelke
Ptuj, 16. oktobra. V prijazni vasi Sp uhlja, ki je oddaljena od Ptuja kake tri Četrt ure ln Šteje 139 hiš, je izbruhnil včeraj ob 16. katastrofalen požar. Posestnik Alojzij je zapazil, da švigajo ognjeni zublji iz kupa slame za gospodarskim poslopjem. Klical je na pomoč in prihiteli so sosedje z vedri vode ter pričeli gasiti. Včerajšnji dan pa je bil zelo -viharen in je hud veter hipoma prenesel ogenj na druga s slamo krita gospodarska poslopja. Plameni so zajeli tudi stanovanjsko hišo soseda Tomaža Brenkoviča. Ta hiša je zgorela z gospodarskim poslopjem vred do tal ter si je družina resila golo življenje in živino. Posestnik ceni škodo nad 70.000 Din, zavarovan pa je bli samo za 12.500 Din. Svinjak in hlev sta pogorela tudi posestnici Mariji Bolcer. Na tem posestvu pa je močan veter dobro učinkoval, kajti pihal je v nasprotno stran in je tako ostala stanovanjska hšda z gospodarskim poslopjem vred nepoškodovana. Vsa ta posestva so na severovzhodu vasi. Ker je veter pihal proti jugovzhodu, so se vnela tudi poslopja Adolfa Rosen-
felda in Antona Horvata. Ta posestva so od drugih oddaljena dobrih 500 korakov. Adolf Rosenfeld je železničar, ki si je šele pred kratkim s svoijmi skromnimi prihranki postavil svoj dom. Le nekaj pohištva je rešil ln pri reševanju se je tudi močno opekel, škode ima nad 200.000 Din. Antonu Horvatu pa je zgorelo vse. Tudi dve svinji in tellce niso mogli več rešiti iz gorečega hleva.
Tudi posestnik Zelenik, pri katerem je začelo goreti, je dobil pri reševanju hude opekline. Pogorelcem je prihitelo na pomoč šest gasilnih društev, ki pa niso mogla uspešno gasiti zaradi močnega vetra in pomanjkanja vode. Sele gasilci iz ptujskega mesta so uspešneje stopili v akcijo, ker so bili opremljeni z dovolj dolgimi cevmi, da so lahko vodo napeljali iz pol druge kilometer oddaljene Drave, d očim so morali drugi gasilci s svojimi pripravami Črpati vodo iz domačih studencev. Pogorelet so obupani in nujno potrebni pomoči, ker jim je ta katastrofa uničila ne samo domove, temveč tudi vse pridelke.
Najboljše, naftrajne^e. raio u najcenejše!
Iz policijske kronike
Ljubljana, 16. oktobra.
Nasilen ponočnjak je šofer Ivan Sch. V noči od srede na četrtek je kolovratu po gostilnah in se čez mero nalezel božje kapljice. V takem stanju je potem priko-lovratil v kavarno >Leon« v Kolodjvorski ulici, kjer je začel v pijanosti nadlegovati goste, preprečiti je pa tudi hotel dvema gostoma biljardi ran je. V kavarni je nastal hud pretep, med katerim je Sch. silno divjal. Otepal je kakor besen okrog sebe, lomil stole in metal gostom kozarce v glavo. Lastnika g. Pogačnika, ki ga je hotel pomiriti, je sunil z vso močjo par-krat med rebra. Končno je stražnik bojevitega šoferja le ukrotil in ga odpeldal na policioo, kjer so ga zadržali toliko časa, da se je iztreznil. Seveda bo moral Ivan Sch poravnati škodo v kavarni, ki znaša okrog 1000 Din.
Dva razboriteža sta tudi delavca Avgust T. in Štefan Kovšca. Pred nekaj dnevi sta se zvečer stepla v neki kavarni z drugimi ponočnjaki, kozarci so švigali po zraku, pa literske steklenice in lomile so se noge stolom. Bila je res pravcata bitka, od katere je imel naj večjo izgubo kavarn ar, kajti nasilni ponočnjaki  so mu napravili  nad  200 Din
škode. Štefan ln Kovšca bosta imela opra/vka s policijo.
Snoči okrog pol 1. je opazil avtotaksi Bmerik Filipan, da mu je nekdo iz avtomobila pred Hafnerjevo gostilno v Prisojni ulici izmaknil usnjat suknjič in čepico v skupni vrednosti 1500 Dim. Šofer je stekel za neznancem in ga vjel ter Izročil stražniku. Policija je ugotovila, i a gre za brezposelnega rudarja Ivana B.f stanujočega v mestni ogrevainici na Poljanski cesti. Pri zasliševanju je B. dejal, da je suknjo »ukradel samo« za šalo, verjetno pa je, da bo za šalo nekaj časa sedel.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:   Amsterdam  2273.78 _ 2280.62
Bruselj 785.14 — 790.50, Curih 1098.45 _' 1101.75, London 213.51 — 221.01, NewyorK 5591.01 _ 5608.01, Pariz 220.68 — 221.34, Praga 165.86 — 166.36, Trst 287 42 — 293.42.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.05. Pariz 20.09, London 19.75, New7ork 510, Bruselj 71.75, Milan 26.40, Madrid 45.75. Amsterdam 207, Berlin 116.75, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.10, Budimpešta 90.02 in pol
Stran 2
>S L O V E N S K I N A R O Dr, dne 16. oktobra 1931
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Predsedstveno poročilo — Finančne in druge tekoče komunalne
zadeve
Ljubljana, 16. okt. Včeraj je bila po daljšem odmoru zopet  redna  seja  ljubljanskega občinskega sveta.
Župan dr. Puc je po ugotovitvi sklepčnosti v avooih predsecistvenih poročlib pre-ivsem poudarjal važnost kraljevega akta z dne 3. septembra t. L, 6 kater**m je bila dana našemu narodu
nova ustava.
Brez dvoma je ta ustava, kakor je na-glašal g. župan, sposobna, da tvori pod lago udejstvovanja najširših plast! našega naroda pri delu za gospodarsko in poli tično preureditev države. Zato je pTav, da izreče občinski svet Nj. Vel. kralji svojo najiskrene-jšo zahvalo za ta čin. (Splošno odobravanje vseh občinskih svetnikov.)
Nadalje je poročal župan, da je finančno ministrstvo, oziroma ministrsko predse istvo z odlokom od dne 15. septembra odobrilo proračun ljubljanskega mesta, kakor ga je sklenil občinski svet. — Nadzorstvena oblast je odobrila tudi prodajo poslopja Delavske zbornice, kakor je sklenil občinski svet. _ Občinski bp miki ljubljanski so pretekli ponedeljek v deputaciji izrazili ministru za grad-bo dr. Kramerju prošnjo, naj vpliva na bansko unravo, da bi -pospešila pogajanja m zaključek glede elektrifikacije naše banovine pri čemer je v prvi vrsti prizadeta mastna občina ljubljanska, ki ima najmočnei-o elektrarno v banovini. G-o-s>n.i minister je obljubil, da bo zastopal interese mestne občine ljubljanske. — Maršalat dvora .je sporočil, da je Nj. Vel. kralj dovolil, da se zavod za onemogle, za katerega je bil položen temeljni karnet ob proslavi lOletniee njegovega vla-dania. imenuje >Dom kralja Aleksandra«. -— 2ur.au se je nato v toplih besedah spo-nr.n;al v zadnjem času umrlih zaslužnih narodnih delavcev, predsednika odvetniške ziborniee dr. Danila Marajona, ki je bil več let član Občinskega sveta, odvetnika dr. Krisperja. zaslužnega delavca za razvoj našega tujskega prometa in vztrajnega tihega sodela/voa za napredek Ljubljane. ::\ pokojnega prvomestnika GMD notarja Hudovernika, odličnega pravnika in narodnega borca. Občinski svetniki so počastili njihov spomin s trikratnim klicem slava.
Poročila finančnega odseka
O predlogih finančnega odseka je po-roC*al občinski  svetnik Tavčar.
Dovoljen ie bil kredit iz proračunske rezerve v znesku 7000 Din za nakup dveh ma.sk prut: strupenim plinom za poklicne gasilce. Ziidrucja »Dom in mir« je bila opro^Z-cna plačevanja prirastkarine. ker £re nabavo cenenih stanovanj za njene liane, .lusio.-lovenska sokolska Matica bo na poštne korospondenčne karte natisnila propagandne slike ra/nih. za tujski promet pomembnih krajev države Na prod.lojj finančnega odseka je bil dovoljen kredit Din IZ500 za natis 100.000 ljubliansk;h s^kic na pustnih dopisnicah. Ivanu Voj-skoviču je bila odpisana dolžna najemnina, ker ie brez sredstev Na prošnjo Gremija trgovcev je občinski svet selena! prispevek k stroškom kurjave in razsvetljave za premija: to Š > v Ljubljani, m sicer za kurjavo v /n:>ki] 8000 Din in za razsvetljavo v znesku 3095 Din. Odobrena je bila na-dalje naprava ograje v drevesnici centralnega Šolskega vrta in odobren v to svrho kredit 10.000 Din. Mirotu in Cirilu Staniču se proda mestna parček v Koleziji v izmeri 5% kvadratnih metrov po 14 Din za kvadratni meter. Slednjič je občinski svet odklonil pritožbe .Josipa .lamn-ika, Emila Auersperga in Marije Pavličeve proti predpisu prirast-karine, enaki pritožbi Josipa Pretnerja je občinski svet ugodil v toliko, da je znižal dcl< tub prirastkarino
Poročila gradbenega odseka
Za gradbeni odsek je poročal podžupan pruf. K. Jarc. Anici Lesjak. Franu Bregar-ju, Rajku Turku, Družbi American Mos tors in Evaldu Popoviču se dovolijo zaprošene parcelacije /cmljvšc. Mestna občina oJsropi potreben svet /a regulacijo Malega Grabna brezplačno. Predlog odseka za uvedbo razlastitvenega postopanja o zemljišču Ane Trdinove v svrho podaljšanja ulice Karla Kotnika je bil odvoden do prihodnje seje. da se med tem morda doseže sporazum z lastnico <<lede odkupa. O ponudb; Milana Cimermana za .lakoba Grobarja slede odkupa sveta v Šiški je bilo sklenjeno, da se odkloni, občina pa je pripravljena zamenjati ponuđeni gozdni svet na Šišenskem hribu z zemljiščem v razmer?-ju 10 : 1 . ker je prvi svet cenjen na 9 Dan kvadratni meter, drugi pa na 90 Din kvadratni meter. Ugodeno je bilo prošnji Frana Zelenika za prodajo dela mcstrle parce? le pri Koleziji. Cirilu Tavčarju se proda 90 kvadratnih metrov mestnega sveta pri Koleziji po X* Din, Vijemu Plesku 526 kvadratnih metrov v Trnovem po 25 Din, Aleksandru in Ivanki Goli ji ob strugi Gra-daščice mestni svet kvadratna meter po 10 Din. Rudolfu Douganu se vrne odkupljena parcela 220-8 v svetokriškem okraju pod pogojeni, da odstopi v primeru potrebe potreben svet za razširjenje Kopališke ulice. O pritožbi dr. Ažmana proti odloku stavbnega dovoljenja, ki določa napravo trotoarjev, je bilo ^sklenjeno, da velja upros'itev naprave trotoar ja samo za dr. Ažmana. ne pa za njegove pravne naslednike. Mestni elektrarni se dovoli zgradba podzemeljskega transformatorja na križišču Tržaške in Bleiweisove ceste. Ugodno je bila rešena prošnja Štebeja in Slokana glede podpisa reverza za izredno 6tavbno dovoljenje Slična prošnja Alojza je Zidan je bila odklonjena. Odobrena je bila ponudba J. Kozlerja za odkupnnno v zvezi z Teverzom za stavbno dovoljenje adaptacije njegove hiše v Šelcnburgovi ulici. Prav tako je bila sprejeta ponudba odkupnine Forstcrja in Gogale v zvezi z reverzom za stavbno dovoljenje. Prošnja Frana Mališa za preložitev Heidrichove ulice je bila zavrnjena.
Regulacija Dunajske
in Emonske ceste
Podžupan prof. Jarc je nato poročal v imenu gradbenega odseka o načrtih za regulacijo Dunajske in Emonske ceste Po daljši razpravi sta bila načrta soglasno odobrena. Obširneje poročamo o obeh načrtih na drugem mestu.
Personalno-pravne zadeve
Za personalni pravni odsek je poročal namesto načelnika dr. Bohinjca, ki se zadnje seje odseka nI mogel udeležiti, ker je bil zadržan, obč. svet. dr. R a v n i h ar o raznih prošnjah za sprejem v ljubljansko domovnsko zvezo.
Oskrbovanje državnih mostov
Ministrstvo za gradbe je pozvalo mestno občino, aaj v smislu novega cestnega zakona prevzame v oskrbovanje državna mostova, šentjakobskega čez Ljubljanico in karlovškega čez Grubarjev prekop. Stroške za ;>opiaviia mostov nosita država in občina na polovico.
Ugodilo se je prošnji knezoškoiijskega ordinarijata o prenosu lastništva pokopališča pri Sv. Krištofu na pokopališki sklad v Ljubljani, kar je v glavnem samo formalna zadeva.
Občinski svet je imenoval kot zastopni ka v I. stavbni zadrugi mestnih nameščencev občinska svetnika inž. Bevca in inž. Zupančiča, v stavbno zadrugo ^Domačija inž. Bevca Ln mag. nadsvetnika Mačkov-ška. v stavbno zadrugo .»železniška družina« pa obč. svet. Zupančiča in mestnega gradb. svet. inž. Mušiča.
Pogodba z Maloželezniško družbo
Maloželezniška družba je predložila načrt pogodbe z občino zaradi odškodnine za uporabo mestnih cest. Ker je mestna občina lastnica dveh tretjin delnic Maloželez-niške družbe, je jasno, da je njeno razmerje sedaj drugo, kakor je bilo svoječasno, ko je prvi tramvaj gradila družba Siemens Halske. Personalno-pravni odsek je k pred loženi pogodbi predlagal razne spremembe, nie-d drugim!, da mora Maloželezniška družba vsa dela javno razpisati, da mora obliko prometnih voz določiti mestna občinska uprava in prav tako tudi vozni red in voz n ino. Družba mora vsako leto meseca januarja plačati za dosedanje proge 500 Din priznavalnine za uporabo mestnih cest, v bodoče pa za vsak nov kilometei nadaljnjih 50 Din. Mestna občina lahko zahteva od Maloželezniške družbe vsak čas potrebna pojasnila in poročila. Za poravnavo sporov se določa posebno razsodišče, čegar predsednika imenuje, ako se ne doseže sporazum, deželno sod.išče v Ljubljani. Pogodba traja do 1. 1941, ko preddejo vse naprave in ves vozni park Maloželezniška družbe brezplačno v last mestne občine.
župan dr. Puc je poudarjal, da je mestni občini dana prilika, ker ima dve tretjini delnic v rokah, da po potrebi pogodbo tudi izpremeni, če ji ne bo prijala,
Obč. svet. F r e l i h je priporočal odkup zadnje tretjine delnic Maloželezniške družbe, nakar je župan dr. Puc pripomnil, da so se pogajanja sicer pričela, vendar pa se niso zaključila, ker zadeva ni tako nujna in ima občina druge važnejše Izdatke.
Po raznih pripombah obč. svet. dr. FettUha, ki je opozarjal, da pogodba ne sme ovirati razvoja družbe, in obč. svet. Rupnika o odnošajih napram tvrdki Sie-meus-Halske, je bil odsekov predlog soglasno sprejet.
Izpopolnitev upravnega odbora Maloželezniške družbe
župan dr. Puc je sporočil, da bo v soboto občni zbor Maloželezniške družbe, na katerega dnevnem redu so volitve v upravni odbor. Po statutu družbe izpade iz upravnega odbora četrtina članov. Občinski svet so doslej zastopali v njem podžupan Jarc, obč. svetniki dr. Fettich, Unbas, dr. Lukan, dr. Klepec, Orehek, inž. Dit-rich iu Josip Turk. Zadnji trije izstopajo na podlagi žreba iz upravnega odbora, do čim izpadeta iz nadzorstva obč. svetnika Tavčar in inž. Zupančič.
Na predlog obč. svet. R e b e k a je občinski svet sklenil, da imenuje občina v upravni odbor Maloželezniške družbe dosedanje svoje zastopnike.
Za zgradbo malih stanovanj
Obč.  svetnik  Anton   Likozar je vložil
naslednji predlog za zgradbo malih stanovanj :
Ministrstvo za finance je z odlokom D. R. br. 57.572 z dne 11. maja 1928 odobrilo mestni občini najetje posojila 6,000.000 dinarjev
za zgradbo malih stanovanj.
Ker to poso>llo ni zadostovalo, je bilo dovoljeno z odlokom ministrstva za f»i-nance z dne 5. januarja 1929 D. R, br. 178.399-2« najetje dodatnega posojila 1,000.000 Din v naivedeno svrho. Od tega posojila je trenutno na razpolago še okoli 700 000 Din.
Mestna občina je za ublažitev stanovanjske bede doslej porabila nad 60 milijonov dinarjev ter s tem prevzela nase breme, ki ga spričo težkega gospodarskega položaja ne more več zviševati. Lahko pa podpira stanovanjsko akcijo s tem, da nudi strankam, ki žele graditi maJa stanovanja, jamstvo adi primerna brezobrestna posojila v gotovini proti obrestova-nju, kakor je določeno za mestno občino. V vrsto takih posojil bi spadala tndi posojala strankam, ki si žele zgraditi barake pod doslej običajnimi pogodi, predvsem tako. da ostane mestna občina lastnica barak do odplačila dovoljenega posojila.
V to avrho predlagam, da se ostanek en orni H jonskega posojila za zgradbo malih stanovanj cca. 700.000 Din porabi na naslednji način:
1. Za refundacijo izrednih dohodkov
mestne občine iz akontiranih posojil na račun od ministrstva za finance z odlokom od 25. Julija 1930 br. 38.587 odobrenega garancijskega posojila do zneska 400.000 Din.
2. Za refundacijo pravtako izrednih dohodkov mestne občine iz začasno akontiranih posojil za zgradbo barak 117.000 din ar jev.
3. Ostanek okroglo 183.000 Din za do voljevanje novih posojil strankam, ki si žele zgraditi  barake pod  navedenimi po-
groji.
Vsa ta posojila naj se dajo strankam brezobrestno in se morajo odplačati v roku do največ treh let od dne, ko je bilo posojilo izplačajo.
Odplačilo mora mestna blagajna odvajati redno vsak mesec Mestni hranilnici ljubljanski.
Obresti in amortizacijo naj krije mestna občina iz rednih dohodkov.
Predlog je župan odkazal finančnemu odseku.
ZmanjSanje doklad
na uslužbenski davek
Obe. svetnik D. Kosem Je vložil naslednji predlog:
Z odobritvijo proračuna mestne občine ljubljanske je bila odobrena tudi 60% mestna in 13% cestna d oklada na vse direktne davke.
Tako sta se pričeli obe doklad: pobirati tudi od uslužbenskega davka in sicer od davka, ki je predpisan na plače, ki presegajo 4000 Din na mesec.
Isti dokladi se pobirata tudi od izrednih dohodkov, ki se obda/vžujejo po členu 96 davčnega zakona. S tem se obdavčujejo tudi iaredni dohodki delavca, uslužbenca in sploh malega človeka, ki sicer morda z vsemi skupnimi dohodki — rednimi in izrednimi — ne presežejo 4000 dinarjev na mesec. V tem je nedoslednost, ker bi morali spadati v zaščitene dohod ke do iznosa 4000 Din mesečno vsi dohodki, torej redni in izredni.
Obenem s predpisovanjem avtonomnih doklad na direktne davke, na dohodke preko 4000 Din in na dohodke, obdavčene po čl. 96, pa so se pričeli izterjavati tudi zaostanki za vse leto nazaj, kar je tem hujše, ker so davčna bremena že itak občutna in se tem pridružijo tako še vsote, ki naj krijejo nepredvidene davčne zaostanke, ki jih zlasti mali človek d! pričakoval. In pričakoval jih je tem manj. ker je mestna občina ljubljanska že za leto 1930 opustila pobiranje doklad na uslužbeni davek, pri čemer je žela vsestransko odoforarvanje.
dede na vse to predlagam, naj občinski svet sklene:
Zaostankov na naslov 60% mestne do-klade in 13% cestne doklade za leto 1931. k! izvirajo Iz dohodkov, obdavčenih po čl. 96 davčnega zakona in spadajo v prvo stopnjo, torej do 1000 Din, mestna občina ljubljanska ne izterja. Dosledno s tem opusti obdavčenje teh dohodkov tudi v prihodnjem proračunskem letu, kolikor ne bodo vse mestne doklade na direktne davke z bodočim proračunom ie temeljno izpremenjene tako, da bo zaščiten in obvarovan težkih bremen delavec, uslužbenec, obrtnik in sploh mali človek na račun  gmotno bolje stoječih slojev.
Predlog je župan odkazal finančnemu odseku.
Obč. svetnik Rajner je vložil v imenu stavbne zadruge »železniške družine« predlog, nad se ena izmed ulic na svetu, kjer grada »železniška družina« ob kamniški železmicl svoje stanovanjske hlse, imenuje po županu dr. Pucu. Župan Je ta predlog odkazal gradbenemu odseku.
Plačevanje kuluka
Obč. svetnik Frelih je ob zaključku seje omenil, da je ban dr. Marušič izdal 25. septemlbra odlok, po katerem se more odplačilo za banovinski kuluk odgoditi do 31. septembra, pozneje pa plačati v obrokih. Prosil je, naj bi ae mestna občina poslužila te pravice in naprosila bansko upravo za odgoditev plačila banovinekega kuiluka. Nadalje je prosil župana, naj posreduje pri ministru za gradbe dr. Kramerju, da se omogoči popolna ukinitev občinskega  kuluka v Ljubljani.
Župan dr. Puc je odvrnil, da bo pač ukrenil vse. kar je mogoče, vendar pa preko ukrepov centra.lne vlade ni mogoče iti. Gotovo pa bo občinska uprava vedno poudarjala svoje stališče, da je načelno proti kuluku, ker ni za naše razmere primeren.
Obč. svetnik Frelih je interpehral žu pana 8e zaradi začasne zgradbe Kmetij ske družbe na dvorišču ob Gosposki uBci nakar je župan dr. Puc pojasnil, da so b!!! po ponovnem komisijskem ogledu interes! meščanov in občine rvorpolnoma zavarovani.
S tem Je bila javna seja zaključena. Na tajni seji so rešili razne personalne zadeve manjšega pomena. Razpisana služba mestnega zdravnika je bila podeljena dr. Mariju Ahčinu.
Pogodil je misli
Znamenito čarovnik Belachi je po končani predstavi zapustil dvorano. Pri izhodu je Betachi izročil vratarju napitnino. Ves začuden je gledal vratar od svoje roke, v kateri je držal napitnino, na znamenitega čarovnika in je končno vzkKknil: »Res zna misli uganiti!« Belachi je dal namreč v svoji raztreseno-sti vratarju Aspirin tableto, ki jih je vedno nosil s seboj in lahko si mislimo vratarjevo začudenje, kajti mučil ga je bas revmatizem.
Odkritje sponi
dr. žerjavu
Navodila udeležencem velike nedeljske spominske svečanosti na pokopališča pri Sv« f^rižu
Ljubljana, 15. oktobra. Na pokopališču pri Sv. Križu jc vse urejeno in pripravljeno za svečano odkritja veličastnega spomenika, kateremu bodo v nedeljo dopoldne prisostvovale množice častilcev nepozabnega dr. Gregorja Žerjava Ljubljančanom se bodo pridružili mnogi dež elan i ter počastili spomin velikega narodnega delavca in njegove blage življenjske družice, ki ju je smrt združila tudi v skupnem <jrobu. Mnogi tudi že te dni pohitevajo na pokopališče, da si ogledajo ureditev nove grobnice. Slika, ki jo pri-občujemo, predstavlja grob. v katerem sta dr. Gregor Žerjav in soproga Milena počivala do preteklega torka, ko se je izvršil prenos njunih krst v novo grobnico, urejeno v isti črti in oddaljeno jedva 100 korakov. V pričujočem grobu pa sanjajo večni sen starši im sestre dr Gregorja Žerjava.
Spored slavnosti
v nedeljo je naslednji:
1. Ob 9. uri slavnostni občni zbor ZJvD v veliki dvorana Kazine v proslavo desetletnice ZKD in v počastitev spomina ustanovitelja in prvega predsednika, nepozabnega dr. Gregorja Žerjava.
2. Ob 11.15 odkritje spomenika na pokopališču pri Sv. Križu:
a) Godba Sokola T. zaigra koral:
b) Foersterjevo kantato »Umrl je mož«, zapoje Hubadova pevska župa;
c) slavnostni govor ministra za javna dela g. dr. AUberta K ra m e r i a ln odkritje spomenika;
č) spominski govor minfstra Svetislava P o p o vi ć a:
d) spominski govor staroste Tugoslovenske gasilske zveze g. Josipa Turka:
e) spominski govor zastopnika delavstva;
f) spominski   govor zastopnika kmetov; 2) spominski govor    min:stra  gosp. Ivana
P u c 1 j a:
h) Prelovčevo   z.ilostinko    "Zadnje slovo« zapoje Hubadova pevska /upa;
i) godba Sokolu I. zaigra koral.
3. Popoldne ob 15. se bo vrsiil v veliki dvorani Kazino sestanek, na katerem bo poročal minister g. dr. Aibert Kramer.
Polovična vožnja
Ministrstvo za promet je dovolilo pod MSBR. 23&18 od 26. septembra 1931 polovično vožnjo vsem udeležencem slavnostnega občnega zbora ZKD, ki je združen z odkritjem nagrobnega spomenika dr. Gregorju Žerjavu.
V Zvezi kulturnih društev včlanjena društva naj izdajo svojim članom, ki bodo potovali v Ljubljano, le&itimacije. Na od-hodni postaji naj kupiio udeleženci celo karto, ki velja tudi za povratek z legitimacijo, na kateri bo potrdila ZKD, da sa je dotičnik proslave res udeležil. Potrdila bo izdajala ZKD v Kazini v nedeljo od 9. do 10.30 in od 15. do 18. ure ter v ponedeljek med uradnimi urami
Polovična vožnja velja od 16. do 20. oktobra 1931 za vse razrede in vlake, izvzem-h ekspresne.
Spominske razglednice
Odbor za počastitev spomina dr. Gregorja Žerjava je založil 3 razglednice, in skrer fotografijo pokojnega dr. Žerjava, njego-vo masko, ki jo je napravil akademični kipar Boris Kalin, in sliko grobnice s spomenikom. Serija vseh treh razglednic se bo prodajala v nedeljo v Kazini in na pokopališču po 10 Din Ru/crlednice je umetniško izvršila t^rdka M. Tičar Ker je čisrl dobiček namenjen za kritje stroškov, se pričakuje, da bodo razglednice kinVM v«rt prijatelji in častilci za spomin na odkritje spomenika idealno ustvari t jočemu politiku in državniku dr. Gregorju Žerjavu.
Iz ječe pobegnil
Ljubljana. 16. oktobra. Ko so v jetnišnici deželnega sodišča vćeraj opoldne delili menažo, so bili mahoma vsi pazniki arlamirani in po celicah se ie naglo razširila vest, da je kaznenec Janez Plajbes pobegnil. V jetnišnici je bil Plajbes zaposlen kot hišni delavec. Včeraj opoldne je izrabil ugodno priliko in jo popihal skozi stranska vrata. Odnesel pa je civilno obleko nekega drugega kaznenca, ki bi moral po kosilu zapustiti ietnišnico, ker je kazen odsedel. Kaj je Plajbesa na zimo gnalo iz ječe, ni znano. Pravijo, da ga je neodoljiva ljubezen do izvoljenke premotila, da je pobegnil. Bil je močno zaljubljen v neko Cvetko, ki je bila tudi za rešetko, a je zapustila jetnišnico pred dnevi.
Janez Plajbes je bil rojen 1. 1908 na Golniku in je nevaren zločinski tip srednje postave. Po poklicu ie čevljarček, a v zaporih se ie izučil metlarstva. Je pustolovske narave. Drži močno na elegantno obleko. Spomladi se je okrog Kamnika izdajal za solastnika tovarne metel Andrej Gostinčar & drug iz Zgor. Kašlja ter je 5 strank oci-canil za Dribližno 1000 Din. Na Javorniškem rovtu pa je posestniku Janezu Noču ukradel 1700 Din. Bil ie 28. marca aretiran in pozneje pred malim senatom obsojen na 20 mesecev robije. Presodel je že 6 mesecev, toda zahotelo se mu je zlate svobode. Plajbes je Žc drugič pobegnil i-z jetrriŠnice.
Zvočni kino Ideal |
Nedelja. 18. oktobra: Vrktoriia in njen hu-zar. Lzjven.
Prva repriza Novakovo opere >I.<ater-na« bo v soboto 17. t. m. pod taktirko kapelnika fttritofa za red D. >Latema< j« operno delo visoke umetniške vrednosti, polna prekrasnih glasbenih motivov in ie stalna repertoarna opera vseh roških i_fle-dališe. Zasedba posameznih vlog, kakor pri premijeri.
VViktorija in njen huzar< se ponovi v ljubljanski operi v nedeljo dne 18. t. m. po običajnih opernih cenah in premijerski zasedbi. Pri obeh dosedanjih vprizoritv.-Hi je dosegla opereta v vsakem pogledu popoln uspeh.
Koledar.
Dane«: Petek, 16. oktobra katoličani: Gai, Florentin, Veleoa, pravoslavni 3. oktobra : Dionisii«.
Današnje prireditve.
Kino Matiea; Revizor Haeelhun.
Kino Ideal: Ljubavni ekspres.
Kino Dvor: Železna maska.
ZKD: Matineja zabavnih »voćnih šaio-i^er ob 14.15 v kinu M&tieL
Simfonični koncert orkestra kraljeve gar-ne ob 20. v TtnJonu.
Jakopičev  paviljon:   Jakčeva raastava.
Mineraloški institut: predavanje <Vr. Jesenka oh 18.
Defurne lekarne.
Danes: TrnkoczT, Mestzti trg 4. wi Kamor,  Miklošičeva  eeeta 20.
Danes premiera vesele, z lepimi šlagerji   m   Izvrstnim humorjem prepojene spevoigre
(Osem dni sreče)
Georg Aleksander Dina Gralla JoseS Sehmidt
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. tn 9. zvečer
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 30.
Petek, 16. oktobra: Zaprto. .Sobota, 17. oktobra: Vest. Red K. Nedelja,    18. oktobra:    Takšna je prava.
Ljudska   predstava po znižanfh cenah.
Izven.
★
Francoska drama >Vest<, ki je doživela v . sredo na našem odru ob premijeri tako lep uspeh, se ponovi v soboto 17. tm za red E. Posamezne vloge so izvrstno zasedene. Režija je Ciril Debevčeva.
Ljudska   nedeljska  dramska predsta va. Naša drama ponovi v nedeljo 18. t. m. po znižanih ljudskih cenah izredno zabavno a  docentno veseloigro   >Takšna  je pravac. OPERA Začetek ob 20. Petek, 16. oktobra: Zaprto. Sobota, 17. oktobra: Latema. Red D.
I
Vsa Ljubljana se zopet smeje in smeje... kajti
S
skrbi kot nekdaj pri »LAŽNEM FELDMARSALU« za imenitno zabavo s svojimi novimi, izvrstnimi dovtipi!
Pridite in prepričajte se! Krasno dopolnilo! Abonma 4. Predstave ob 4., % 8. \v. 9 ■>.; zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Obzirna soproga.
— Si zadovoljen z zafconorn?
— Pa še kako! 2ena *e *e:o obzira* z menoj. Pomisli, pomaga mi ceio pomivati posodo in krpati raz: -*rano parilo.
enev. /OD
>S L O V E N S K T N A R O D«, dne 16. oktobra 193i
Stran 3
Dnevne vesti
— Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani ponovno razpisuje mesto kon t r aktualnega asistenta v institutu za vodne zgradbe na tehniški fakulteti. Prosilec mora imeti diplomo gradbene stroke. Prošnje je treba vložiti do 1. novembra.
— Iz državne službe. Premeščeni so: preglednika računov Vinko Sterle od mestne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani k mestni kontroli pri centralni carinski blagajni v Zagrebu, Josip Girtler pa od mestne kontrola pri direkciji državnih železnic v Ljubljani k mestni kontroli poštne direkcije v Zagrebu in nadzornik finančne kontrole glavnega oddelka v Ložu Ivan Papež za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Nisu; imenovana sta za pristava banske uprave dravske banovine Modrijan Boris s službenim mestom pri okrajnem glavarstvu Maribor, levi breg in Alojzij Lenarčič pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, oba brez pravice do dnevnic.
— Natečaj za skico grba mesta Beograda. Beograjska občina razpisuje natečaj za najboljšo skico grba mesta Beograda. Prva nagrada znaša 5000, druga pa 3000 Din. Skice je treba poslati občinski upravi do 1. novembra.
— Za velik* sadni sejem v Ljubljani, ki gra priredi v dneh od 36. do 27. t. m. >Sadjarsko m vrtnarsko druStvot v paviljonu *G< na velesejmu, kažejo naši sadjanji veliko zanimanje, že do sedaj se je priglasilo več podružnic »Sadjarskega in vrtnarskega društva , kakor posameznih p rod u cen lov % več sto ameriškimi zaboji. Tudi zaloge, ku jih imajo razstavljal-ci doma, so prav obilne najrazličnejših sort, tako da bodo imeli domači in tuji trgovci obilo izbire.
— Nesreče in nezgode, ik>rštnar Franc, trgovski poslovodja iz Ljubljane, se je včeraj peljal z motornim kolesom iz Celja v Ljubljano. Zvečer mu je med vožnjo nenadoma ugasnila svetiljka. ker je pa prehitro ustavil motor, je padel in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Včeraj je padel z zidarskega odra v Ljubljani 17-!etni delavec France Starkelj in si zlomil levo nogo. — Marija Korošec, rojena 1901, je bila včeraj zaposlena v Cerkljah na podu pri mlačvi. Burja je nenadoma zaloputnila težka vrata, ki so ji padla na levo nogo in jo zlomila. Koroščevo so tudi morali prepeljati v bolnico.
— Terjal re nagih državljanov napram madžarskim tvrdkam. Interesenti, ki imaio terjatve napram tvrdkam na Madažarskem, pa jih radi madžarskih zakonskih predpisov o ureditvi prometa z devizami in valutami ne morejo izterjal?, naj sporočijo svoj naslov, iznos terjatve, naslov dolžnika, kakor tudi datum in posel (dobava lesa itd.), iz katerega izvira terjatev, nemudoma Zbornici za TOI v Ljubljani.
— Oprema faktnr z zlato klavzulo. — Nekatera firme opremljajo z vadnjem času fakture s klavzulo, kj ?e glasi: sCene se razumevajo v dinarjih po vrednosti težin* dvaje?tšest in pol miliurama čistega zlata. C*leri 1. zTkona v denarju od 11. maja 1931r. Take klavzule re tudi navajajo samo določilo zakona o denarju, so po svoji vsebini izrazi "zlate-r klavzule, kakoršne v naši Irraljevini po predpisih niso dopustne. Opo zarjanro vse pr'zadete. da v ižogi b kazenskih posledic opusate Like klavzule. ki so kot nedopustne itak brez pomena, pač ;>a le po nepotrebnem begajo javnost, ker rz-ražajo dvome v stabilnost naše valute.
• Slovenski klub v Sarajevu bo imel v ne*1ol;o ob 9. v svojih prostorih svoj 15. redni občn: zbor s poročili funkcionarjev
— Prodaja. Dne 30. t. m. se bo vršila pn glavnem skladišču materijala v Mariboru ofertalna licitacija clede prodaje 22.500 starega ; ;t!>irja in ■!■">.000 kg razbitega Stekla. — Oglas je na vpogled v pisarni za TO t v Ljubljani.
— »Kvdarju je naslov seriji 10 razglednic, ki jih ie narisal in v sporazumu z beograjskim listom "Sigurnost u radnicima«, organom bratovskih skladnic, izdal naš znani akad. slikar Ivan C*argo. Razen v fratnikovih deb'h ne poznamo pri nobenem drugem našem umetniku toliko socijalnena Sata, kakor v teh tragično velikih f'argovih rudarjih, a tudi dela pri nas še nikdo ni vpodobil s tako silo in monumentalno enostavnostjo, kakor se nam odkriva v teh razglednicah. Že sami naslovi: Vorač. Delo. Rudarska mati. Prihod iz rudnika. Moč. Odhod v rudnik. Poslednji koraki do rešitve. Nesreča v rudniku. Tovarištvo rudarjev in želja za počitkom — nam predočujejo dramaiične prirode. vso njih globino pa občutimo šele v pretresljivih risbah, ki so najboljša dela Ivana C*arga. Cela serija sla-n*= le 15 Din in se dobi pri upravi ^Sigurnosti v rudnicima* v Beogradu, Cara Lazara II.
— Po pomladi zima. Komaj smo se pohvalili z izredno toplim in lepim vremenom, že je nas presenetila nenadna vremenska izprememba. Zapihala je burja, ozračje se je hitre ohladilo in s toplim vremenom smo za letos najbrž pri kraju. Temperatura je padla v naši državi povprečno za 10 stopinj in sicer v enem dnevu. Posebno hladno je bilo včeraj in na naših planinah je snežilo. Sneg je pa pobelil samo vrhove, ki so se davi lesketali v jutranji zarji z novo snežno odejo. Snega seveda ni zapadlo mnogo in če bo količkaj toplo, bo še skopnel, razen onega na Triglavskem pogorju.
— Policijsko letalstvo v Jugoslaviji, že dalje časa obstoja namen, da ustanovi tudi Jugoslavija policijsko avijacijo. V to svrho se uče nekateri člani policijskih uprav pilotiranja in je včeraj napravil prvi policist v Jugoslaviji pilotski izpit in sicer komisar beograjskega letališča.
— Vreme.    Vremenska   napoved prav5, da bo Helomn  oblačno in hladnejše vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma deževno. Največ dežja
so imeli v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu U.3, v Splitu 14.2, ▼ Ljubljani 12.. v Zagrebu in Skoplju 12.3, v Mariboru 10 in v Beogradu 8.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7682, temperatura je znašala 5 stopinj.
— Iz Zagreba bo tekel v Beograd. Znani tamburaški rekorder Dragotin Majetič ni več zadovoljen s svojim rekordom, ker so ga prekosili že drugi in zato je sklenil priboriti si slavo Se na drugem polju. Sklenil je napotiti se peš iz Zagreba v Beograd, toda ne počasi, ker bi hodil predolgo, temveč hitro, kar se bo dalo. Pravi, da bo rabil za to dolgo pot samo 40 ur. Kar bo pa pri tem zaslužil, bo dal za pasivne kraje.
— Orkan nad Sremom, Iz Mitrovice poročajo, da je besnelo v sredo zvečer nad Sremom strahovito neurje z nalivom. Vihar je izruval mnogo dreves in porušil okrog 20 kolib. Najbolj so trpele vasi ob vznožju F ruške gore. Potoki so tako narasli, da je voda poplavila obširna polja, kjer kmetje baS sejejo pšenico.
— Ne zamerite mi. da sem se ustrelil. V Klokočevcu pri Osijeku si je končal v sredo življenje gostilničar Luka Petrovič". Do 2. zjutraj je kvartal v neki drugi gostilni, potem je pa odšel domov, legel v posteljo in ee ustrelil s puSko. Ker strela nihče ni slišal, so našli moža mrtvega sele zjutraj. Pri njem je ležal listek, na katerem je bilo zapisano: >Nikar mi ne zamerite, ker sem se ustrelil.«
— Zaradi vžigalice sin ubil očeta. V Bosanski Dubici so se sprli Luka Mataruga ter Jožo in njegov sin Nikola Mandič zaradi vžigalice. Prepir se je kmalu izpremenil v pretep, ki ga je plačal Jožo Mandič z glavo. Sin ga je udaril devetkrat s sekiro tako močno po glavi, da je obležal mrtev.
* Obleke iu klobuke kemično čisti, bat va oHsfra In lika tovarna Jo* Reich.
Pri želodčnih te/kočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1-2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo poležati v postelji in jim zelo prija voda. »F ranz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijski trgovini.
Iz Liublfane
—lj  Prihod   orkestra   kraljeve garde.
Davi okrog pol 10. se ie z beograjskim br-zovlakom, ki je imel 27 minut zamude, pripeljal orkester kraljeve garde, ki priredi drcvi ob 20. simfonični koncert v Unionu pod vodstvom svojega znanega dirigenta polkovnika Pokornega. Na kolodvoru je orkester pozdravi] kapelnik podpolkovnik dr. Cerin, navzoči so bili pa tudi nekateri predstavniki vojaštva iu naših glasbenih ter pevskih društev. Člani orkestra v gard-nih uniiormah so se razšli po mestu in si ogledali njegove znamenitosti.
—lj Javna dela. Pri novem Čevljarskem mostu sta oba krajna opornika že del j časa zbetonirana, za srednjega pa kopljejo temelj nad 2 m globoko pod strugo. Ob kraj-nih opornikih betoni rajo te dni obrežne zidove. — Ureditev obrežij od zatvornice pri Krakovskem nasipa proti Čevljarskemu mostu, kjer so strugo regulirali letos, bo cajbrž končana še 'a mesec. Na Grudno- | vem nabrežju je obrežje narejeno že delj časa, na Krakovskem nasipu je pa še treba :';:suti precej materijala ob zatvornici, ker je bil tu breg daleč odplavi jen. Na Bregu in Gallusovem nabrežju je delo opravljeno !o polovice; tu za zravnanje obrežij ne potrebujejo toliko materijala, zato delo bolj '^aglo narpreduje. — Novj most za pešce mod Gradasfco in Cerkveno ulico že ometavajo in bodo vsa zidarska dela ob ugodnem vre-menu kmalu končana. — Tudi glavni tr-r.ovski most bo nafbrž še ta mesec končan. Tri piramido na bregovih so zgrajene, četrta bo te dni. peto, ki bo stala med mostno ograjo sredi mostne dolžine kot protf-rasje kipu, so pa začeli graditi. Na zgornji strani tega mostu betoni rajo veliko peri-šče, odnosno stopnice, ki segajo od mostu ob strugi okrog 20 m v dolžino.
—lj Pesek dežuje. Tudi to smo doživeli v Ljubljani. Snoči je pihal močan veter in ljudje, ki so hodili po Dunajski cesti mimo nebotičnika so se prestrašeno ozirali, od kod jim dežuje pesek na glavo. Ozirati se pa ni bilo mogoče dosti, ker si je bilo treba zatisniti oči in hiteti iz območja našega ponosnega nebotičnika, ki je stresal t vrha droben pesek, da ga je raznašal veter na vse strani. Take nevšečnosti se pač ne bodo dale preprečiti, dokler nebotičnik ne bo pod streho.
—lj Komorni koncert, na katerem izvirajo gg. Jeraj Karol, Muller Avgust in Svetel Hcrbcrt čajkovskega a-mol in Beethovnov essdur klavirski trio, priredi Nar. že-lezničarsko glasbeno društvo »Sloga« v dvorani kina Ljubljanski dvor v ponedeljek. 19. t. m. ob 20. Čajkovskega klavirski trio je zaradi obširnosti in tehničnih tei-koč zelo redko na sporedih. Skladba, pisana v dveh stavkih z zaključno varijanto, je glasbeni kolos širokih linij in velikih dimenzij. Navzlic velikim tematskim kontrastom, pestrosti varijacij zapušča delo vtis krepke enote, polne najlepših, duhovitih glasbenih zamislekov. Temu mogočnemu delu sledi še Beethovnov mehki in veseli es-dur trio. Vstopnice po 2 do 6 Din so v trafiki palače Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti.
_lj Ljubljanska oblastna strelska družina vabi članstvo strel, družin, ki spadajo pod njeno oblast, na celodnevno tekmovalno streljanje, ki ga priredi pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizije 18. t m. na vojaškem strelišču v Ljubljani. Vab ljeni tudi član! Društva ostrostrelcev in SLD, za katere so priprarvljjene posebne tarče Slovesna otvoritev bo ob 9. Med streljanjem svira vojaška godba. Dragocena darila, ki so jih darovale ljubljanske tvrdke, se bodo razdelila zvečer ob 20. v
restavraciji   štrukelj.   Oblastna strelska
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730
Na splošno zahtevo še danes! Nepreklicno zadnjikrat!
Fairbanks
Dooglas
v filmu viteštva
ŽELEZNA IIASKA
Nadaljevanje filma »Trije mušketirju -
Ob 4., 1 o 8. in 9. uri zvečer Cene 4.— in 6.— Din
družina ima na razpolago za tekmovanje dovoljao število novih, preizkušenih pušk in municije kal 7.92. Obenem se obvešča članstvo, da bodo jutri ob 15. strelske vaje aa vojaškem strelišču, kjer bo vsak lahke preizkusi] puške in se pripravil za nedeljsko tekmovanje.
—rj Spominska žalna svečanost v gaju judenburških žrtev bo na dan Vseh svetih ob 16. uri z naslednjim sporedom: godba zaigra žalnico, združeni pevski zbori zapo-jo žalostinko; jgovor bivšega - ojnega do* brovoljca dr. P. Aljančiča; Libera, pojo bivši vojni kurati; združeni pevski zbori zanojo »Oj Doberdob«; godba zaigra za zaključek žalnico. Med govorom dr. P. Aljančiča bo oddala časrtn-a četa vojakov y počašcenje padlih junakov salvo. Gaj judenburških žrtev bo zastražen po rediteljih Zveze bojevnikov in policije. Občinstvo naj 9e strogo drži reda in ne hodi i>o grobovih.
—Ij Gradbeno   gibanje   v Gradišču. V
Gradišču je bilo podiranje Luckmannove hiše že pretekli teden končano, zdaj kopljejo in betonirajo že temelje za novo Luckmannovo hišo, ki bo stala v stavbni črti z drugimi poslopji v Gradišču. — Za dramskim gledališčem jrradi Dravska hranilnica svojo novo stanovanjsko palačo. Tudi tu so že pretekli teden začeli z betoniranjem temeljev, zdaj grade že podpritličje ter deloma pritličje. Luckmannovo stavbo gradi inž. Tavčar, palačo Dravske hranilnice pa stavbnik Miroslav Zupan.
—lj Današnji ribji trg. Ribja sezona je oživela, zlasti je pa zopet narastel uvoz morskih rib. Današnji ribji trg je bil z njimi dobro založen. Na trgu so bile vse mogoče vrste morskih rib, celo jegulj ni manjkalo. Prodajali so sardelice po 12 do 14, skombre po 26, očade. celovi in arbone po 32, labodnice po 32, barbone po 36, škarpine po 2n, glumače po 20, nekaj je bilo tudi tuna. ki so ga prodajali po 45, jeguljo pa po 32 Din kg. Domačih rib ni bilo mnogo, prodajali so ščuke kakor običajno po 30, pečenke po 14 do 15 in lipane po 35 do 40 Din kg. Kmetje so prinesli na ribji trg tudi nekaj žab, prodajali so žabje krake po 0.75 do 1.50 Din komad. Kupčka z ribami je bila precej živahna.
—lj Gobe na trgu. Davi so na trg pripeljali precej gob. največ seveda jurčkov in pa sivk. Jurčkom je cena že nekoliko poskočila, prodajali so jih po 5 do 6 Din merico, zelo poceni so pa sivke in lisičke, za katere se Ljubljančan' ne navdušujejo posebno. Prodajali so sivke po 1.50 Din liter, lisičke 1.50 do 2 Din liter. Kot rečeno s temi gobami ni bilo posebne kupčije, pač so gospodinje precej nakupovalo jurčke.
i- O varstvu prirode in narodni!« parkih bo govoril drevi ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi univ. profesor dr. Franc Jes-nko. Predavanje našega odličnega rastlinarj i in votvarite lja našega narodnega parka * tr?glav»kem pogorju nam bo odkrilo toliko lepega, da naj predavanja noben ljubitelj on rode ne zamudi. Vstopnine ne bo.
—lj Simfonični koncert orkestra kraljeve garde bo drevi ob 20. Orkester, ki šteje nad 80 godbenikov, je korporacija, ki v BeogTadu stalno prireja simfonične koncerte pod vodstvom svojega dirigenta polkovnika Pokornvja. V svojem programu ima najznamenitejša dela vseh svetovnih literatur. Ima po večini same prvovrstne moči, je izvrstno uigran in stoji v vsakem pogledu na zelo visoki ucnetnišiki 6topnji. Oba njegova koncerta po prevratu v Ljubljani sta bila prav posebna atrakcija. Ker bo drevi po več letih edini nastop orkestra kraljeve garde, smo prepričana, da bo naša publika v obilnem številu posetila nocojšnji koncert ter tako pokazala svoje živo zanimanje za velike simfonične koncerte, ki so itak precej redki v našem koncertnem življenju. Vstopnice od 40 Din navzdol v Matični knjigarni. Opozarjamo, da se dobe še vseh vrst ln cen. Koncert se vrši v uojonskl dvorani.
—lj Propagandno društvo v Ljubljani ima otvoritev plesne šole v soboto 17. t. m. c-b 20. uri v veliki dvorani hotela Uniona pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja in pod vodstvom plesnega učitelja g. F. Trosta. Sodeluje priznani -Jazz - Nagode«, razen novih plesov se bodo poučevali že skoro pozabljeni domači in slovanski plesi. Vabila so razposlana, informacije in reklamacije od 13. do 15. ure v damski sobi, kavarna Emona. — Odbor. 544-n —lj Danes filmska predstava z vočnimi Mirky miškami v Elitnem kinu Matici. ZKD priredi danes ob 14.30 v kinu Matici vele-zabavno predstavo z zvočnimi črtnimi filmi v katerih nastopa znana in oboe priljubljena >Mieky miška«. Ta mali vražek bo to pot vzbujal salve smeha v svojih novih šalo i grah kot zaljubljeni Romeo, kot Spreten mornar, kot pogumni junak i. t. d. Skratka na sporedu je kar 6 takih izvrstnih šalo-iger in burk. Da bo spored vseboval tudi kaj resnega in poučnega se bodo začetkom predvajali nekateri zanimivi zvočni tedniki. Ves spored je izbran tako, da je poskrbljeno za razvedrilo in zabavo in to v prvi vrsti za našo mladino, ki se bo od srea nasmejala pri izvrstnih burkah in komedijah. Starši, pripeljite svojo deco in privoščite ji veselo urico zabave. Cene zelo nizke! Isti spored se ponovi Se jutri ob 14.90 in v nedeljo ob 11. Ne zamudite tega sporeda!
—lj Plesne vaje Ljubljanskega Sokola se vršijo v nedeljo 18. t. m. ob 20. uri zvečer v Narodnem domn, vhod iz B1eiweieo-ve ceste. 545-n
—lj Članom Kol trezne mladine! V soboto se vrsi sestanek v akademskem kolegiju in sicer ob pol 5. popoldne. Sestanek je zelo važen in je obvezen za vse člane Kol TM. Sestanku bo prisostvoval tudi odposlanlk  Saveza  TM  iz Beograda.
—lj Pevci ljubljanskih moških zborov!
Ne pozabite, da je v soboto zvečer ob 20. uri skupna vaja v pevski dvorani Glasbene Matice. Note: Ant. Foerster »Umrl je mož«, J. Prelovec >Zadnje slovo«. Udeležite se vaje vsi! V nedeljo dopoldne ob 11. pojemo pri odkritju spomenika dr. G. Žerjava na pokopališču pri Sv. Križu. Uprava Hubadove župe JPS.
—lj SO Preporod. V dvorani Trgovskega doma se bodo vršile vsako soboto točno ob pol 20. uri plesne vaje SO Preporoda. Cenjene obiskovalce in obiskovalke vljudno prosimo točnosti. Zlasti velja to za gg. novince, ker se prične plesni pouk točno ob pol 20. Vodstvo plesnih vaj je poverjeno priznanemu strokovnjaku gosp. prof. Jenku. — Odbor.
—lj Plesni večer — perfekrija vsako soboto ob pol 9. zver. v >Kazinic pod vodsttutn mojstra Jenka. Sonny - Boy Jazz. Vabljeni ljubitelji družabnega plesa. Članarina Dni
15. Studenti Din 10. 543-n —lj     Ravnateljstvo   mestne elektrarne
ljubljanske sporoča svojim konzumentom, da mora v nedeljo 18. oktobra od 8. do 16. ure ustaviti električni tok -.a trofazni strani na omrežju nekaterih transformatorskih postaj. ker preureja svoje naprave.
—lj   Prenos  zemeljskih  ostankov. Dne
16. t. m. so bili preneseni na ljubljanskem pokopališču zemljski ostanki blagopokojnoga nadučitelja - Sokola g. Kristij ^n-gelmana v lastno novo gTobnk-o št. 1 na 65. oddelku, to je v bližini, takoj a ;i-r-kvico sv. Križa.
—lj Trezna mladina! Ustanovu! občni zbor  Mestnega   sreiišča  se  vrši   v soboto
17. t. m. ob pol 5. popoldne v akademskem kolegiju. Udeleže naj se ga pol .g delegatov polnoštevilno še tudi ost .11 člani.
Regulacija Dunajske
in Emonske ceste
Ta važna prometna žila bo po možnosti v vsej dolžini
izravnana
Ljubljana, 16. oktobra.
5no5i je občinski svet sklenil regulirati anonimni trg pred kavarno »Evropo« in zravnati Emo:->:ko cesto od Rimske ceste pa qo mo<štu čez Gradascico.
Gradbeni odsek je prvotno nameraval pred7ožit; občinskemu svetu nov načrt regulacije vsega mesta, vendar se je pa pokazala potreba po regulaciji nekaterih delov mes*a tate o močno, da ni mogoče več čakati z njo.
Pred kavarno »Evropo« imamo sedaj !e nekako razpotje, ki je nastalo še v star:h časih, ko se je v Emoni odcepila od "dike Rimske ceste med Oglejem in Celjem pot proti Gorenjski. Ta pot. ki jo vidimo na vseh starih načrtih prejšnjih .-stoletij, se je končno razvila v glavno prometno žilo z Gorenjsko in je segla čez Ljubelj tudi na Koroško. Do potresa je bila desna stran Dunajske ceste nezazidana, le nasproti »Figovca« je stal veliki diskalceatski samostan s cerkvijo, ki so ga pozneje predelali v deželno bolnico. Za to stavbo so bili vrtovi in travniki, tja do Blatne vasi. ki se sedaj imenuje Kolodvorska ulica. Razpotje so imenovali zaradi rimskih ali ajdovskih grobov ob veliki cesti Ajdovščina, in dandanes se zopet potegujemo za to po* menljivo ime. ki nas spominja pradavn-ih časov rimske Emone. Kakor rečeno, Ajdovščina nikdar ni bila trg, temveč vedno le za tedanji promet dosti široko razpotje, ki so ob njem stali tudi hlevi za poštne konje, pozneje last Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta, ki nanj spominja sporni nak a plošča na njegovi rojstni hiši pri »Figov eu«.
Ta stran razpotja je po potresu ostala neizpremen.icna, na drugi strani so pa med Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico zrasla nova visoka poslopja. Iz srede minulega stoletja je tudi Medjatova hiša, ki je dolgo po vsej Kranjski slovela za največje poslopje v deželi. Pozneje je na prostoru male gostilne zrasla tudi za tedanjo dobo ogromna palača »Evrope s kjer so napravili pompozno kavarno po vzoru velikih dunajskih in trža&ih kavarn. Od izpre-memb, ki so nastale takoj po potresu, se pa to razpotje nd izpremenilo, čeprav se je Ljubljana več kot podvojila, premet na križišču pa gotovo podesotoril.
Z avtobusnim prometom je nastal na Ajdovščina najfrekventn-ejši ljubl-jnski prometni center in vsaik dan je bolj očitno, da ta prostor tolikega prometa ne more vzdržati. Ne samo, da je potrebno promet razdeliti, predvsem se mora tudi razširiti starodavno razpotje v čkn večji pravd trg.
Ta naloga se je mestnemu gradbenemu uradu posrečila popolnoma, kolikor }e pač mogoče v primeri z mestnimi financami. Izključena je namreč misel, da bi se umaknil blok med Tavčarjevo in Dalmatinovo ulico in prav tako ni mogoče odrezati »Evrope« ali pa zemljišč 3 celo Knezovo hišo.
Po načrtu nastaja na sedanji Ajdovščini pravokoten trg, na katerega se steka pri Puharjevi ulici Dunajska cesta od pošte in je na tem kraju na nasprotni strani odstra-njena tudi VerovScova hiša, tako da bo nova stavba stala v stavbni črti bloka med Tavčarjevo in Dalmatinovo ulico. Puhar-ieva ulica bo razširjena na 12 m, Žildčeva hiša in Figovec odpadeta popolnoma, tako da bo podaljšek črte pročelja eventualne palače na reguliranem prostoru 6egel na levo stran »Evrope« na Gosposvetski cesti. »Evropa« ostane, kakor je in bo raz* šiTJen semo trotoar. Najbrž napravijo na razpotju Dunajske in Gosposvebske oeste tudi še otok za pešce. Od Verovška dalje do Frančiškanske ulice ostane dosedanja stavbna črta, z*to se pa morajo umakni ti na nasprotni strani hiše nekdanjega Froli-hovega posestva v stavbno črto palače Ljubljanske kreditne banke in nebotičnika. Tako bo na tem prostoru Dunajska cesti široka 23 m, torej dvakrat toliko in deloma tudi še več, kakor je sedaj. Padejo pa tudi vse hiše Frolihovega posestva v Gajevi ulici, ki se razširi na 20 m. Lastniki so zadovoljni žrtvovati parcele, 6aj bodo parcele ob novi široki urici ogromno poskočile v ceni, talko da bodo lastniki vseh parcel in sedanjih poslopij kljub zmanjšanju parcel imeli prav lep dobiček. Tega naj se tudi zavedajo ter seveda tudi upoštevajo pri določanju odškodnine za podrte stavbe.
Desna stran Gospoevctske ceste ostane ncizpr amen jena, pač se bodo pa morale umaknpti hiše na levi strani tolik«©, da bo sedaj zakrivljena črta med oglom Knezove hiše in protestantsko cerkvijo ravna in ce-
sta povsod široka 26 m. Preložena bodo tudi postajališča cestne železnice in morda postavijo nekam ob »Evropo «na Dunajski cesti celo tramvajsko čakalnico.
Ker bo tako razširjeni trg zmagoval le kratek Čas sedanje promet, je mestni gradbeni odsek že 6edaj prestavil privatne avtomobile in avtobuse v razširjeno Gajevo ulico.
Na novem trgu bo vogal »'ivrope« (»b Dunajski cesti na sredi širine vsega trga, Dalmatinova ulica bo pa pripeljala prav pred pročelje široke bodoče palače na prostoru sedanje ztiličeve hiše in Figovca in bo na tem prostoru trg širok okrog 50 m, torej polovico toliko kakor je 6cdanji Kongresni trg z »Zvezdo« vred, dolg bo pa ves trg od razširjene Puharjeve ulioe pa do »Evrope« blizu 100 m, torej toliko, kot ves Kongresni trg. Ljubljana bo tako prišla do prostornega trga m žc sedaj slišimo me* ščanc, kako postavljajo tja ^om-enrke najrazličnejšim naš:«n možem.
RAZŠIRJENA EMONSKA GESTA Mojstru Plečniku se je sijajno posreči-la preureditev Vegove ulice m Cojzove ceste, ki jima je priključil tudi trg Sv. Jakoba tako, da je ta del mesta postal najslikovi-tejši v vsej Ljubljani. Ko je zamislil novi široki most čez Gradascico, je potegnil od Rimske ceste tudi že črto po Eimonski cesti do trnovske cerkve, na drugi strani je pa podaljšal Aškerčevo ukico tja do Groharjeve ceste. Po novi regulacijii se dol Emonske ceste od Ilirskega spomenika pa do križišča ob Cojzovi cestri ne izpremeni. Pač pa pade zadnja Jelaćimova hiša ob Aškerčevi ulici z ostalimi poslopji za njo tako, da bo Aškerčeva ulica tudi ob Ejmonv ski cesti le prav malo ožja, kakor je ob tehniški srednji šoli. Ostane namreč samo Derendrna hiša. Od ogla Derendine hiše gre črta na tej strani naravnost do Krakovske ulice in se tik starodavnega Marijinega znamenja le malo zavije proti njem, tako da bo kapelica stala na trotoarjai, sedaj je pa pomaknjena v zid tako, da bo Emonska cesta med Derendmo hido in Ge-pimovo široka okrog 20 m, ker odpade ves Derendin vrt m cela Sternova hiša. Na nasprotni strani pa podro Perkovo, Spicarje-vo in Repioevo h«k>, da bo ta stran paralelna nasproti« strani ceste do Krakovske ulice.
Pri Marijini kapelici in Krakovski ulici se cesta malo zavije in teče do komca (Mirkovega vrta v črti Jakopičevega vrta, na dragi strani bo pa cesta odrezana tako široko, da bo šla ta stran od druge Perkove hiše v Krakovski ulici vzporedno s Ourko-vim vrtom in zato odpade velik kos vrtov. Ob Curkovem vrtu se pa cesta zopet neznatno zavije v prejšnjo smer naravnost protd trnovski cerkvi ter odreže na eni strani ves vogal do Puhove hiše, tako da bo druga stran ceste dosegla sedanji vogal Špiletičeve hiše ter bo zato vrt dr. Brec-Ijeve vile segel prav do sedanje Spiletičeve hiše, cesta bo pa na prostoru Spitletičcve hiše. Nasproti ogla Puhove hiše v Gradaški ulici bo pa šla med. Gradaščico in sedanjim zidom dr. Brecljeve vile široka Dobrilova ulica na Mrirje. Monumentalni široki Plečnikov most s trnovsko cerkvijo zaključuje perspektivo od Kongresnega trga čez Vegovo ulico mimo Ilirskega spomenika skoraj v ravni črti prav efektno, saj bo cerkev vidna po vsej tej dolžini. Tako bo deloma dovršen veliki načrt arh. Plečnika,'ki ga je pričel z regulacijo Vegove ulce ter bo dosedaj dovršenemu delu prključeno tudi velikom estno preurejeno K rakovo pravdo trnovske cerkve v celoto. Zelo posrečeno je ravna črta vsaj malo prekinjena z ovinkom ob Marijini kapelici, kjer bo ta najstarejša naša kiparska umetnina prišla do največje veljave, vendar bo pa kljub ovinku odprt prav lep pogled na trnovsko cerkev.
Kakor je zagotovil sinoči pri seji g. župan, bo izvedena regulacija Emonske ceste že v 3 letih.
Danes in jutri ob pol 3. popoldne ter v nedeljo ob 11. dop. matineja
„Micky - mišk"
šaloiger
v Elitnem kinu Matici
Veselje, zabava! Nizke cene!
BTrar. 4
>S L O V E N S K T NAROD«, dne 16. oktobra 1331
stev dtt
Črnile Gaboriant
61
&&1ernesta
Roman
Ko je pa naslednjega dne napočila ura, ko bi moral iti na prvo lekcijo, je čutil v sebi toliko poguma, da je odšel ponosno dvignjene glave k svoji najstarejši učenki Godorgeovi. Ni pa slutil, da sta skrita dva njegova čuvarja za težkim tovornim vozom in da ga opazujeta. Videč odhajati ga tako dobre volje, sta se zmagoslavno spogledala.
O, našemu petelinčku že poganja grebenček ... Imenitno! — je zamrmral stari sodni eksekutor.
— No, zdaj se nam ni treba več bati, da bi se izgubil in če bo v tej smeri nadaljeval, ga Čaka sijajna karijera.
Ves zadovoljen se je Tantaine obrnil k dr. Hortebizu.
— Morda bi radi šli v pisarno, gospod doktor?
— Da, rad bi govoHl z Mascarotom.
— Ga ni doma; če bi mu pa radi kaj sporočili, izvolite kar z menoj v stanovanje našega mladega gospoda; govoriti moram z njim in počakam ga.
— Dobro! — je odgovoril zdravnik.
Hortebize je bil navdušen nad opremo stanovanja, ki je bilo tako lepo urejeno, da bi človek mislil, da najemnik že dolgo stanuje in dela v njem.
— Bogme! — je vzkliknil, — že pri površnem pogledu na tale salon bi dal oče svojo hčerko fantu, stanujočemu v njem.
In obmolknil je, presenečen nad molkom starega sodnega eksekutorja.
— Kaj ti pa je? — ga je vprašal ves v skrbeh.
Tantaine ni takoj odgovoril. Sedel je prekrižanih nog pri peči, kjer je dogo-reval ogenj, in začel je brskati po žerjavici.
— Inu, kvari se nam vse to, — je zamrmral slednjič.
Pri teh besedah se je zdravniku zmračilo čelo.
— In vendar... — je hotel nekaj ugovarjati. Toda Tantaine ga je prehitel:
— Tako je in nič drugače. Niti naj-spretnejši protivnik bi si ne bil izmislil proti nam toliko neverjetnih kombinacij, kakor jih nam pošilja na pot naključje. Ti, doktore občuješ v odlični družbi. Ali pa poznaš ob koncu 1. 186S prekrasno dekle, ki sta ji razkošje in nečimernost deveta briga in ki je sposobna prave ljubezni ?
Zdravnik se je nasmehnil in ta smehljaj je bil zgovoren negativen odgovor.
— No torej, tako dekle je na svetu in imenuje se Sabina de Mussidan, — je odgovoril starec. — Ljubi, in veš koga? Fanta, ki mi je že trikrat prekrižal pot; umetnika, slikarja, in ta dečko mora biti res energičen.
— Eh, umetnik brez premoženja, brez imena, brez zvez ...
Toda starec ga je zavrnil:
— Ta umetnik žal ni brez zvez, ker rma prijatelja in še kakšnega! ... Plemiča, ki bi bil moral vzeti gospodično Sabino, barona de Breulh-Faverlava.
Ta vest je bila tako čudna, da je Hortebize presenečeno vzkliknil:
— Saj to je nemogoče!
— In vendar so bili snoči vsi trije skupaj in prisegli so — tako vsaj domnevam — da morajo ženitev markiza de Croisenoisa na vsak način preprečiti.
ZdaJ je pa planil zdravnik iz naslanjača.
— Kaj! — je vzkliknil. — Da so
spoznali markizov načrt? Kako je to mogoče ?
Stari sodni eksekutor je skomignil z rameni.
— Je že tako, — je odgovoril. — General ne more biti na vseh koncih in krajih bojišča in vedno se najde med častniki bedak ali izdajalec. Pripravil sem med Van Klopenom in de Croise-noisom nedolžno komedijo, ki naj bi nam izročila na milost in nemilost vi-komteso. Vse je bilo določeno in pripravljeno tako, da sem lahko mirno pričakoval zmago. Glavna skušnja je šla imenitno, toda predstava je bila klaver-na. Niti de Croisenois, niti Van Klopen nista igrala vloge resno. Pripravil sem jima remek-delo, pa sta nastopila brutalno, smešno. Mislila sta, bedaka, da je lahko žensko preslepiti. In da bo nesreča popolna, je markiz, ki sem mu bil priporočil največjo opreznost, takoj pokazal karte; da, ta domišljavi pajac je govoril o Sabini. S tem je bilo vse izgubljeno. Vikomtesa, ki se je bila dala prvi hip pretentati, je začela sumničiti lopova, da sta domenjena. Zavohala je past, zbala se je in hitela takoj k baronu de Breulhu.
Zdravniku se je poznalo na obrazu, kako je prestrašen.
— Kdo neki te je tako informiral? — je vprašal.
— Nihče; slutim, domnevam posledice, poglabljam se v bistvo zadeve. O, zdaj bosta že pazila!
Vstal je, se naslonil na peč in se za hip zamislil, potem je pa zamahnil z roko, rekoč:
— Za ljudi našega kova znana nevarnost ni več nevarnost. Ogroženi smo, branimo se. Gorje tistemu, ki mi zastavi pot! Če bo treba, sežem po skrajnih sredstvih.
Obmolknil je, šel pogledat, če morda za vrati kdo prisluškuje, potem se je pa vrnil na svoje mesto in nadaljeval s pritajenim glasom:
— Skratka, en sam človek je nam na poti — Andre. Odstranimo ga in vse pojde kakor po maslu.
Dr. Hortebize je planil pokonci kakor da bi ga kdo spekel z razbeljenim železom.
— Nesrečnež! — je vzkliknil. — Ti bi hotel to storiti?
Stari sodni eksekutor se je zasmejal.
— Če bo treba, pa storim! — je odgovoril.
Hortebizov strah je bil tako velik, da je zdravnik kar z zobmi šklepetal. Bil je sicer vedno pripravljen zaklicati človeku: »Denar ali čast!« Toda zaklicati: »Denar ali življenje!« in udariti..
— Kaj pa Če bi nas izsledili? — je jecljal.
— Nas? Kaj ti pa pride na misel? Recimo, da je bil zločin storjen; pravica bo iskala krivce, toda vprašati se moramo, če pride do nas? Nikoli! Zve na pr., da vrača ta smrt baronu de Breulhu roko oboževanega dekleta, ki je bila poprej obljubljena Andreu___
— Grozno! — je zamrmral zdravnik.
— O, to vem še predobro. Zato tudi storim vse, kar bo v mojih močeh, da se tej skrajnosti izognem. Nasilje se mi upira enako kakor tebi. Izmislim si kaj boljšega.
Obmolknil je, ker se je vračal Paul s pismom v roki. Oči so se mu kar iskrile.
— Torej gre vse gladko? — ga je vprašal zdravnik.
— Vsaj v toliki meri, da se ne morem pritoževati,
— Prihajate z lekcije, je-li?
— Da. Prihajam naravnost od gospe Godorgeeve. To vam je dražestna in prijazna dama! Bila je izredno ljubezniva z menoj. Toda če sem vesel, imam za to še druge, važnejše razloge.
Zagonetni zločinec Matuschka
Pobožen trgovec in seksualni zločinec v eni osebi — Po
Evropi ]e iskal ženske
Silvester Matuschka je največja zagonetka kriminalistične zgodovine. Ce je res vse, kar je deloma priznal preiskovalnim organom, je to mož, čigar strahotni zločini bodo zasenčili Kiirte-nove in Harmannove zverinske umore. Matuschka ostane kriminalno-psiholo-ška uganka. To je mož, ki predstavlja edinstveni primer seksualno-patotoškfh blodenj.
Svojim znancem se je zdel vedno vesele, dobrodušen in marljiv trgovec, v resnici je pa živel dvojno življenje. Poleg splošno znane dobre duše je imel še dušo nestvora.
Matuschka je star 39 let. Je edini sin svojih staršev, ki imajo v Čan ta viru v Jugoslaviji trgovino. Med vojno je dosegel čin nadporočnika, potem se je pa vrnil domov. Pri vojakih si je prihranil nekaj denarja, nekaj dote mu je prinesla žena in tako si je kupil v Mezoturu na Madžarskem posestvo. Špekuliral je z uspehom in 1. 1927 je imel že 180.000 pengo. Neki agent z re-alitetami ga je pregovoril, da je investiral svoj denar na Dunaju v stanovanjske hiše v nadi, da bo ukinjen stanovanjski zakon in da bodo dohodki od hiš narasli. Toda v tem se je zmotil in utrpel občutne izgube. Tudi v drugih kupčijah ni imel sreče.
Zadnja leta se je Matuschka naenkrat izpremenil. Večkrat ga je obšla nepremagljiva želja potovati, sedel je v vlak in se vozil po Evropi. Vedno je vzel s seboj večjo vsoto denarja, vračal se je pa brez beliča. O svojih potovanjih ni hotel nikomur praviti in če ga je žena vprašala, kje je bil, je odgovoril, da ne ve in da nima pojma, kaj se je zgodilo z njegovim denarjem. Ženi se je pa zdelo čudno, da se je vračal vedno duševno in telesno popolnoma strt.
Madžarska policija je imela Ma-tuschko na sumu takoj prvi dan po katastrofi v Bia Torbagv. Na kraju strahovite železniške nesreče se je vedel zelo sumljivo. Budimpeštanska policija je dobila od dunajske najboljše informacije. Dunajska policija je pisala, da ima Matuschka na Dunaju več hiš, da živi v dobrih razmerah, da marljivo dela, je pobožen in hodi rad v cerkev. Dve priči sta pa madžarski policiji povedali, da Matuschka nikakor ni mogel biti med potniki ponesrečenega vlaka. Budimpeštanska policija je začela preiskavati katastrofo na lastno pest in zbirati informacije o Matuschki na Dunaju. Ko je imela v rokah že dovolj materijala, se je dala dunajska policija pregovoriti, da je Matuschka aretirala.
Preiskava je pokazala odločilni preokret šele, ko je Matuschka priznal, da je kupil v wollersdorfski tovarni
10 kg ekrazita.
Policija je začela zelo skrbno preiskovati vse njegovo početje. Detektivom se je zdelo čudno, da je držal Matuschka med zasliševanjem v rokah majhen amulet, predstavljajoč sv. Antona. Ker se je bilo bati, da bi si utegnil s pločevinasto škatKco amuleta kaj storiti, so mu jo vzeli. In naenkrat se je njegovo vedenje bistveno izpreme-nilo. Izgubil je samozavest in na obrazu se mu je poznalo, da bije hud duševni boj. To je bil
boi dveh duš v Matuschki.
V soboto je zmagal v tem boju boljši Matuschka. Zagovoril se je in izjavil policijskemu svetniku Schweinitzru: »Gospod   policijski svetnik, nisem hotel pognati v zrak brzo-vlaka, temveč tovorni vlak.« Detektivi   so spoznali,   da imajo opraviti z živčno tajno. Opazovali so Matuschko v policijskem zaooru in videli, da ne more spati, da ga preganjajo prividi. Med zasliševanjem je večkrat izgubil samozavest. Pokazal je, da je pod vplivom nepremagljivega pritiska in da je vse to v zvezi
z abnormalnim spolnim življenjem.
Pravil je. da se je vozil po Evropi in iskal ženske, opisal je tudi več svojih kratkih ljubavnih pustolovščin. Med zasliševanjem so mu pokazali fotografije železniške katastrofe v Bia Torbagv. Ko so jih položili na mizo, je Matuschka skočil k nji, vzel fotografije, na katerih so se videla trupla, jih razložil pred seboj ter jih božal in kar ni se mogel nasititi ob pogledu na nje, a oči so se mu divje iskrile. Videti je bilo tudi, da se nekaterih razdobij svojega življenja sploh ne spominja. Tako ni mogel povedati, kje je bil od 3. do 14. avgusta. (Atentat v Jiiterbogu je bil pa izvršen 8. avgusta.)
Policijski svetnik Schwenitzer je že prepričan, da je
izvršil Matuschka atentat pri Bia Torbagv in tudi pri Jiiterbogu.
Za preizkušnjo si je dal od njega nekaj napisati in ga prosil, naj napiše besedo atentat. Ta beseda je bila namreč napisana na robu častnika, ki so ga našli Jiiterbogu. Poteze pisave se popolnoma ujemajo s potezami pisave na dotičnem časniku. Važen dokaz, da je Matuschka izvršil tudi atentat v Jiiterbogu, je dolg rjav plašč, ki ga je pozabil v Budimpešti v kolodvorski gaide-robi.
Pod težo teh dokazov je Matuschka v ponedeljek, točno mesec dni po atentatu, prosil policijo, naj ga pusti ves dan pri miru, zvečer bo pa povedal vse po pravici. Ustregli so mu, zvečer so ga pa privedli v sobo. kjer so ga čakali policijski svetnik Schwenitzer, inspektor detektivov Hein, dvorni svetnik Wahl ter šef dunajske kriminalne policije. Matuschka je izjavil:
Gospod policijski svetnik, priznati hočem.
In nadaljeval je z drhtečim glasom: »Osvobodil sem se, vse hočem priznati.   Razstrelivo sem res kupil v \Vollerdorfu in sicer z namenom pognati v zrak vlak, moram pa takoj izjaviti, da atentata nisem   izvršil jaz, temveč nekdo drugi.« In med ihtenjem, drhteč po vsem telesu,   je nadaljeval   svoje fantastično priznanje. Pred leti se je sestal v Ber-liunz nekim prijateljem, ki ga je odve-del v skrivnostno družbo. To ni bila niti komunistična, niti nihilistična organizacija, temveč nekaj čisto drugega, česar nihče na svetu ne ve. V skrivnostnih razmerah se je vršila seja, na katero je bil povabljen. Ta organizacija hoče rešiti svet  in izpremeaiiti obstoječi družabni red. Vodi jo mož srepih oči, ki se piše baje Bergmann, in njega so dodelili Matuschki takoj za vodnika. Ta mož je imel na Matuschko nadnaravni
vpliv in prisilil ga je k atentatom, ki so razburili ves svet in ga opozorili na nujno izpremembo obstoječena družabnega reda. Ta mož ga je prisilil tudi k potovanjem, k nakupu ekrazita in izdelavi peklenskih strojev. On ga je tudi prisilil pisati pisma. Pri atentatih je sodeloval tudi ta mož.
Detektivi so pa prepričani, da živi ta mož samo v Matuschkini fantaziji in da ni nihče drugi, nego Matuschka sam. V Matuschki živita namreč dva človeka:
seksualni zločinec  in  pošten trgovec.
Madžarska policija je ugotovila, da je Matuschka ponoči, ko je njegova rodbina že mirno spala, večkrat zapustil svoje stanovanje in ostajal po cele ure zunaj. Lazil je za ženskami. Na svojih potovanjih je zapravil 40.000 do 50.000 šilingov. Policiji se je posrečilo izslediti tudi neko Duna^čanko. s katero je imel Matuschka ljubavno razmerje. Izpovedala je. da ie Matuschka perverzen.
Zaklad v nmu
Mož, ki nosi v svojem nosu pravi zaklad, je po vsem svetu gotovo edinstvena redkost. V Manchestru se je pa te dni le pojavilo to čudo v človeški podobi. Gre za sanitetnega inšpektorja Richarda Edvvardsa, ki se je delj časa lečil v manchesterskem radiološkem zavodu. Ko je prišel nekoč v zavod na ordinacijo, so rabili zdravniki radijevo iglo v vrednosti 25.000 frankov, ki so jo zasadili Edwardsu v nos. Ker je bolnik mislil, da je lečenje za tisti dan že končano, je odšel iz ordinacijske sobe in se vrnil mirno domov. Seveda ni imel niti pojma, da nosi v nosu tako dragocenost.
Sele čez nekaj časa so zdravniki opazili, da je bolnik odšel z dragoceno radijevo iglo v nosu. Obvestili so policijo, ki je seveda takoj povabila Edvvardsa k sebi in ga odvedla nazaj v radiološki zavod, kjer so mu potegnili zaklad iz nosu. Potem se je pa lahko zopet vrnil domov, ker je bil odnesel dragoceno iglo nehote in nevede.
14 letni virtuoz
14-letni Američan Jehudi Menuhin je vesel dečko, ki kaže sicer vse normalne znake 14-letnega dečka, je pa čudovito talentiran za glasbo. O njem govori že ves svet. Njegovi starši so še študirali na newyorški univerzi, ko je prišel na svet. Sinček je kazal že od zgodnje mladosti izredno zanimanje za glasbo. Kot 9-mesečnega dojenčka so ga nosili roditelji s seboj na koncerte, ki jih je poslušal z velikim zanimanjem in navdušenjem. Ko je bil star dve leti, je postalo jasno, da ga najbolj mika vijolina. Dobil jo je v dar, pa ni bil zadovoljen z njo, ker je slabo pela.
štiriletnega Jehudija vidimo že kot učenca Louisa Persingerja. S 7 leti že igra v Francisco-Svmphonic-Orchestru svoj prvi koncert. Leto dni pozneje nastopi z uspehom v Manhattan Opera House. Toda nadarjenega dečka je treba poslati v Evropo. Roditelji niso posebno premožni, toda v Ameriki ni težko najti mecena za take talente. Jehudi študira zdaj v Parizu pri rumun-skem vijolinistu in skladatelju Georgu Enescu. Nedavno je nastopil prvič v Evropi z orkestrom Lamoureux v Parizu. Kmalu se vrne v Newyork. Zdaj je že velik umetnik, ki ima mnogo občudovalcev na obeh straneh Atlantika. Njegova nadarjenost je čudovita, spomin v glasbi fenomenalen. Nekaj ur mu zadostuje, da preštudira težko ko-arvo-zicijo in se je nauči na pamet.
V BOJU PROTI JETIKI
ie neobhodno potrebna knjiga
Doc« dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno • higiienske borbe proti fetiki kot lfudski in kužiu bolezni.
Veliko delo. ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova
ulica štev.
Večja množina
makulaturitega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove uprava Slovenskega Naroda
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam.
GOSTILNO
z osebno pravico vzame zakonski par ali samec (-ka) v najem ali na račun — mož zmožen vseh uradniških poslov, kakor obče ekonomije. — Ponudbe po > Energičen 2856« na upravo >Slov. Naroda«.
HOTELE, GOSTILNE
kavarne, restavracije in vino-toče prodaja in daje v najem poslovnica za gostiln i čarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb, Hica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 2860
CEMENTNO OPEKO
strešno in zidno gre izdelovat na dom Ciril Vidmar, izdelova-telj cementne opeke, Fužina 22, pošta Gorenja vas 2859
STANOVANJSKO HIŠO novo, z dvema sobama, kuhinjo, pritiklinami in 3000 m-vrta poleg Novega mesta prodam. Stavba ima solnčno lego in lep razgled na pokrajino. — Ponudbe je nasloviti: šmihel št. 8, pošta Novo mesto. 2S58
SADNA DREVESA samo zanesljive prvovrstne sorte za jesensko ali spomladansko saditev si nabavite takoj pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3/L — Zahtevajte cenik. 2857
MORSKE RIBE! Danes sveže pošiljke! Vina dalmatinska iz lastnih vinogradov. — Gostilna na dvorišču hotela Tratnik.
Sun ara.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj od 7. do 9. ure. — Vpisovanje danes in jutri od 7. do % 8. ure zvečer. Christo-fov učni zavod. Domobranska cesta 7/1.
MORSKE RIBE
Danes v večji izbiri sardele, skombri, švolje, brancini itd. —• Izbira drugih jedil, purani in piščanci na razne načine. —* Vino prvovrstno; črni in beli mošt. Cene nizke!
OPERNA KLET, GLEDALIŠKA ULICA 2 — LJUBLJANSKI DVOR, KOLODVORSKA ULICA 28 2864
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago.
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje, »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—.
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno In po najnižji tarifi
HAJKO TURK
carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Kreditni zavod za trgovino fn industrijo
LJIJBLJAHA. Prešernova ulic« štev. SO (v lastnem poslopja)
Obrestovani« vio*, aakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz hi valut borzna naročila, predujmi le krediti vsake vrste, eskompt in takaso menic ter neka žila v t«- in Inozemstvo «afe - deposfta
Itd, Itd. Itd, Brzojavke; Kredit, LJubljana,  — TeleloD
«t 2040. 2457. 2*48    Intemrhati 270«. 2806
Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezerdek. — Za upravo to inseratni del lista: Oton Christof, — Vat v Ljubljani.