Dobri govorniki Kjotski protokol predstavlja prvi korak Dohodnina - navodila za napoved Zvezde so sijale - naj športniki v Ietih2004*
26. februar 2005 Svečan
Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XI, Številka 2. ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plačana pri posti 2250 PTUJ
		tp&l J	S f, ! H \ 1 f . > • / Al %
, VL i IV 4	k v L Jr ^ ww	w\ vil Wm' -vili Sl/	
Minili so dnevi, ko je Ptuj pokal po šivih
Zgodil se je 45. ptujski karneval
Minili so dnevi, ko je Ptuj pokal po šivih in je bilo na mestnih ulicah živahno od zore pa dolgo v noč. Ptuj je mesto, eno najstarejših, ki se lahko pohvali, da je karneval njegov način življenja. Danes je kurentovanje nesporno največji prireditveni projekt in medijsko ter organizacijsko močno podprt dogodek v Mestni občini Ptuj. Že 45. leto zapored smo se lahko veselili na ptujskih ulicah in v karnevalski dvorani, kjer je pustovanje trajalo šest dni. V tem času je na ulice, trge in prireditvene prostore privrelo ogromno Ptujčanov, okoličanov in obiskovalcev iz vse Slovenije ter tujine, ki so uživali na zabavno-glasbenih prireditvah v karnevalskim šotoru, nastopih pustnih in etnografskih skupin, zabavi ter kulturnih programih. To leto so bili v ospredju tudi otroci, ki so razstavljali svoje risbice na temo kurentovanje. V šestih dneh, kolikor je trajalo letošnje kurentovanje, se je prireditev v šotoru in na prostem udeležilo med 65.000 in70.000 obiskovalcev, ocenjujejo organizatorji.
Svečnica, 2. februarja, pomeni za kurente ali korante konec nestrpnega pričakovanja.
Tedaj končno napoči tako težko pričakovani čas, ko si lahko nadenejo kožuhe in maske ter si okrog pasu navežejo težke zvonce. Točno ob polnoči, ko se je začel nov dan, seje v Budini pri Ptuju, pri Korantovem muzeju Zvonka Križaja, zgodil tradicionalni korantov ali kurentov skok, ko so si šeme po stari šegi prvič opasale zvonce.
razglasil, da se na Ptuju začne čas svoboščin in norčij. Zupan ima za kurente nedvomno izjemen posluh, kar ni presenetljivo, saj se za pusta, kot je znano, že mnogo let »podi« naokrog v kožuhovinasti opravi, maski in s težkimi zvonci okrog pasu.
Na pustno nedeljo zjutraj je bil sneg in precej mrzlo. Kurenti so morali opraviti svoje poslanstvo, odgnati zimo iz naših krajev in privabiti pomlad. Pri Križaje-vih v Budini, prav tam, kjer so
Kurentov skok pri Korantovem muzeju v Budini - uradna otvoritev kurentovanja.
Le pisani trakovi nad ozkimi ulicami so nakazovali, da v mesto po enem letu spet prihaja pust. Na začetku pustnega veselja je bil še najbolj zaskrbljen župan dr. Stefan Čelan, saj je mestno oblast predal Marjanu Cajnku, princu karnevala 2005, ki se predstavlja kot Plemeniti Holeneški VI. Dan poprej pa je
kurenti na svečnico opravili svoj skok, so na pustno nedeljo še posebno skrbno očistili konje in jih slavnostno opravili. Prav tako so okrasili kočijo, v kateri se je s spremstvom popeljal letošnji karnevalski princ.
Onkraj Drave, torej na njenem levem bregu, so se že od zgodnjega dopoldneva slišali zvonci.
Množica mask in gledalcev se je gnetla na Minoritskem trgu
Iz okolice so se na prizorišče zgrinjali kurenti in počasi se je rojevala že kar oglušujoča melodija kakšnih dva tisoč zvoncev. Več kot 20 etnografskim skupinam se je pridružilo še 71 karnevalskih, ki so s plesom, igranjem, petjem in bolj ali manj bučnimi efekti pritegnili množico obiskovalcev. Okrog 45 tisoč naj bi jih bilo, tako ocenjujejo organizatorji, ki se niso ustrašili starke zime in so vztrajali v mestu, kjer je prijetno dišalo po kuhanem vinu, krofih in drugih pustnih prigrizkih.
Kako je treba opraviti z negativno energijo in zlom, da se lahko v deželi razbohoti dobro, je v tradicionalnem sprevodu prikazalo več kot dva tisoč nastopajočih. Tudi letos je največ navdušenja požel ples 450 demonskih kurentov s širšega ptujskega območja.
Če je bila v soboto gneča še znosna, si je bilo treba v nedeljo že zgodaj izboriti svoj košček na ptujskih pločnikih.
Nedeljski sprevod so popestrile pihalne godbe s Ptuja in okolice, letos tudi iz Koprivnice. Iz Domašinca je prišla skupina mask z imenom Maškori. Karnevalska svatba se je pripeljala iz Makedonije in strašni kram-pusi iz Eggersdorfa. Obiskovalci vajeni nastopov tradicionalnih skupin, kot so kopjaši, orači, plesalke z bosami, piceki in medvedi, pokači, pa ruse in plo-
harji, se ponavadi najbolj navdušijo in nasmejejo ob ciganih, saj jih zabavajo s svojimi domislicami in prosjačenjem. Skoraj poldrugo uro trajajoč sprevod je
Častni pokrovitelj dr. France Cukjati, predsednik DZ RS, obkrožen s kurenti, med katerimi je tudi župan Ptuja.
Pokač, stalni spremljevalec oračev.
(se nadaljuje na strani 27)
Dobri govorniki
Zadnje čase sem bolj pozorna na odziv ljudi, ki poslušajo javne nastope govornikov in nasploh medijskih osebnosti. Opaziti je izreden prodor sproščenega govorjenja in spremembe v zategnjenosti izražanja v smislu navajanja splošnih vsem znanih dejstev. Sproščenost govorca sledi spoznanju, da je pozornost tistih, ki poslušajo, vedno usmerjena v zaznavo njim zanimivih, priljubljenih tem. Včasih pa je način govorjenja tako pristen ali celo tako oseben ali pa šokantno drugačen, da pritegne tudi tiste, ki niso imeli namena poslušati.
Mislim, da se premalo zavedamo, da je narediti vtis na ljudi, ki te poslušajo, ena najtežjih veščin. Pomembno je vse, vse kar ljudje zaznavamo. Zato ljudje radi slišijo tiste, ki povedo s preprostimi besedami, z žarom, iskreno, z nekaj stavki, povsem sproščeno, s prijaznim nasmehom, z zanimivim glasom in na zanimiv način.
Na pomembnih prireditvah, kjer je dvorana vedno polna poslušalcev, slišimo ponavadi govore tistih, ki se želijo dobro pripraviti na nastop, saj ne zanemarjajo dejstva, da prinaša učinkovito govorjenje moč oblasti in uspeha. Moč besede zaznamuje vzdušje in predvsem daje
pečat odličnosti, kar se lahko sliši tudi po intenzivnosti ploskanja. Še bolj kot ploskanje šteje tisto, kar si je kdo zapomnil, kar se ga je dotaknilo v srce in ga presunilo ob spoznanju, kako je govorec znal povedati. Ja, zapomnimo si predvsem tiste posebne, ki znajo iztopiti iz povprečnih, prebranih, enolično izgovorjenih, stokrat izrečenih, vedno enakih, dolgih in na hitro pripravljenih govorov. Zato govor vedno izdaja človeka. Lahko je tudi zaigran ali čisto preprosto naučen. Vendar poslušalce stežka prepričamo samo z igro besed, kadar te niso usklajene s
človekom ali njegovim delovanjem. Že Herbert Newton Cassou je v Umetnosti govora zapisal:
»Poslušalstvo je podobno rudnini. Treba jo je pripraviti do žarenja, treba jo je staliti in očistiti. Ni dovolj, da ljudem samo govorimo. Zgrabiti jih moramo in obdelati, zakaj poslušalstvo je surovina, ki vam je bila položena v roke, da jo za pošten namen izoblikujete in požlahtnite.«
Vsekakor nastopi dilema takrat, ko želimo v okviru službenih dolžnosti izpeljati zanimiv in dober govor. Pomembno težo odigravajo strokovni vidiki sporočila, ki se prepletajo s pomembnimi informacijami in strokovnimi izhodišči. To so pogosto zapletene besede, ki jih poslušalci težje razumejo. Kako v tem primeru spodbuditi poslušalca, da boš zanj zanimiv, je težka naloga. Potrebno je vnašati besede, ki spodbujajo sodelovanje, kar otežuje izpeljavo naloge takrat, kadar ni sodelovanja obeh strani. Vsekakor jih malo obvlada to veščino.
Posebej opazen je premik nastopov televizijskih animatorjev v smeri, vse kar ti pade na pamet ob danem trenutku, povej tako, kot misliš sedaj. Se pravi, da ni naprej predpisanega scenarija o vodenju oddaje, ker si ga animator izmisli sproti, sam. V njem je vrsta nenavadnih izpovedi osebnosti animatorja ob vnašanju slenga in narečnega govora, ki upošteva načelo, bolj kot je gledalcem domače, bolj vžge. Gre za spontani stil improvizacije vodenja oddaj ali prireditev, ki celo pri zahtevni publiki žanje veliko pohval. Saj poznate oddajo Tistega lepega popoldneva, ki je trenutno najbolj gledana oddaja. Zakaj? Ker so predvsem spontani. Ker vnašajo svojo osebno mladostno razigrano noto v vodenje oddaje. Ne igrajo vloge voditelja oddaje, ker jo vodijo iz sebe in predvsem z notranjim žarom.
Vse to nam pove, da se bo treba sleči iz mask kamuflaže prefinjenosti, kadar želimo požeti aplavz poslušalcev. Želijo nas takšne, kot smo. Nič zaigrane, nič leporečne, nič drugačne, kot
smo mi. Ker smo si predvsem zelo podobni, kar se tiče želj, interesov in občutij, saj imamo vsi radi enostavnost.
Ocena poslušalcev je merilo naše dovršenosti v tej umetnosti. Kako ocenjujejo naš izdelek, pa je odvisno od naše pripravljenosti vživljanja, razumevanja, poznavanja in resnične skrbi za to, da bi drugim povedali najboljše, kar znamo.
Maja Erjavec
MODROST MESECA
Počasi umira, kdor postane suženj navad, ki si vsak dan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna ...
Ne dovoli si počasnega umiranja! Tvegaj in uresniči želje še danes! Živi za danes!
SPREHOD PO VSEBINI
Sprejemi, obiski, mednarodno sodelovanje	4
Na Ruju Lokalna energetska agencija?	5
Seji mestnega sveta	6
Obvestilo - poslanska pisarna	6
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov	6-7
Stranke mestnega sveta sporočajo	8-9
Certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za Pekarne Ruj	9
Po brezposelnosti se približujemo slovenskemu povprečju	10
Vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2004	11
Nekaj novosti, ki jih prinaša Zakon o varnosti cestnega prometa	11
Veljati je začel Kjotski protokol	12
Prva sodobna peč na polena na Ruju - II. del	12
Govor dr. Štefana Čelana ob praznovanju 10. obletnice ZRS Bistra	13
Mladi in droge na Ruju - II. del	14
Priporočamo za branje	14
Oljenka za Borisa Miočinoviča	15
Turbo Rujske štorije« -Bobaendgačopres	15
Insignije ptujskega mestnega sodnika	16
Razstava karikaturnih portretov Janeza Pristavca	16
Magični krog/Kurenti Borisa Žoharja	17
Iz Mestnega gledališča Ptuj	18
Program v Kolnkišti	18
Podpis dveh pogodb za najem s postopnim odkupom	19
Uvod v študijsko leto 2005/2006	19
Študentje dijakom predstavili fakultete	20
Prostovoljno delo za mlade v tujini	20
OŠ Mladika gostila učence iz Burghausna	21
Zaključek fotonatečaja	21
Otroška maškarada v karnevalski dvorani	22
Kaj je obrodilo drevo želja?	22
Zvezde so sijale :	24-25
Gledališče, razstave, prireditve ...	26
Naslovnica:
Pablo Neruda, ob svetovnem dnevu poezije
Zimska idila pod gradom.
Foto: Aleš Šprah
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673. 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak.
Tisk: Graffe, Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič -SDS. Darja Galun SLS, Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - ZLSD. Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Sprejemi, obiski, mednarodno sodelovanje
LJUBLJANSKI PTUJČANI V RODNEM PTUJU
Skupinski posnetek v sejni sobi MO Ptuj, pod znano sliko Ptuja, slikarja Aloisa Kasimirja.
Foto: Aleš Šprah
—

V	Društvu prijateljev Ptuja delujejo Ptujčani iz Ljubljane oziroma prebivalci z območja nekdanje občine Ptuj. Vsako leto v organizirani skupini obiščejo Ptuj, letos pa so prišli že celo pred začetkom kurentovanja.
V	delegaciji so bili: dr. Vinko Dolenc, doc. dr. Anton Dvor-šek, Miro Gavez, Mitja Hribar, Milan Knežević, Marko Rajšter, Vera Sluga, Janez Zemljarič, dr. Boris Žnidarič in red. prof. dr. Rajko Šugman.
Qd leve: Milan Knežević in častna občana Ptuja dr. Vinko Dolenc ter Janez Zemljarič.
Foto: Langerholc
Najprej so se v Mestni hiši srečali z županom Mestne občine
Ptuj dr. Štefanom Čelanom in z župani Spodnjega Podravja; iz Majšperka, Žetal. Vidma, Jurši-ncev, Hajdine, Dornave in Markovcev. Prepričani so namreč, da bi lahko Ptuju in okoliškim občinam pomagali pri uresničevanju njihovih projektov in želja, zato so jim predstavili svoje možnosti »lobiranja« in pomoči pri izpeljavi nekaterih projektov. Župani so podali že dokaj konkretne predloge za sodelovanje, sedaj pa pričakujemo, da nam bodo naši »bivši« someščani poslali seznam tistih aktivnosti, pri katerih bi bili lahko v pomoč.
Po razgovoru so si želeli ogledati še Knjižnico Ivana Potrča, ki jo je odlično, tako kot zmeraj, predstavila direktorica Tjaša Mrgole Jukič. Prostori knjižnice, vsebine in uporabnost raznih materialov, po katerih ptujska knjižnica nedvomno slovi, so Ptujčane v Ljubljani tako navdušili, da bi kmalu zamudili na gledališko predstavo Elizabeta je zagreta v karnevalskem šotoru, s katero so zaključili obisk na Ptuju. Za tokrat, seveda.
SODELOVANJE MED PTUJEM IN VARAŽDINOM NA PODROČJU KULTURE
28.	januaija seje na Ptuju mudila delegacija mesta Varaždin, s katerim je Ptuj lani podpisal sporazum o sodelovanju. Že ob pričetku sodelovanja so se predstavniki obeh mest dogovorili,
da kmalu po recipročnem podpisu v Varaždinu (6. 12. 2004) pripravijo skupni sestanek predstavnikov kulturnih institucij, ki delujejo v obeh mestih in so izrazile pripravljenost na sodelo-
vanje.
Po udeležbi na slovesnem odprtju razstave kurentov Borisa Žoharja seje 12 predstavnikov Varaždina in enako število predstavnikov Ptuja v veliki sejni sobi predstavilo eden drugemu, hkrati pa so podali že dokaj konkretne predloge za bodoče sodelovanje. Mestni muzej. Hrvaško narodno gledališče, Galerijski center, Turistično društvo, Koncertni urad, Likovno združenje, Kera-meikon, Varaždinsko književno društvo, KUD Varteks, Plesni studio “Vindi” ter oddelek za znanost, kulturo in šport obči-ne Varaždin so se s sogovorniki iz Ptuja dogovorili o sodelovanju na varaždinskem “Špancirfestu”, izmenjavi predstav obeh gledališč. udeležbi otroške folklorne skupine iz Ptuja na celovečernem koncertu v Varaždinu že v aprilu in mnogo več. Podrobno pa so predstavniki ZRS Bistra Ptuj (Dušan Mlacovič) in predstavniki občine Varaždin ter njihovega turističnega društva govorili o evropskih projektih
Vodja oddelka za znanost, kulturo in šport v občini Varaždin dr. Janko Pavetič in dr. Štefan Čelan.
Foto: Aleš Šprah
INTERREG III A. ki jih je Evropa pred kratkim razpisala za območje Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Veliko teh projektov že poteka, obstajajo pa možnosti za prijavo še nekaterih podobnih projektov v sodelovanju z drugimi institucijami.
Čez nekaj mesecev naj bi Varaždin organiziral podobno srečanje predstavnikov gospodarstva. Upamo lahko samo, da bo tudi tovrstno sodelovanje, vsaj na začetku, imelo tako pozitiven in entuziastičen prizvok kot srečanje na zadnji petek v januarju.
ŠTEVILNI GOSTJE V MESTNI HIŠI NA PUSTNO NEDELJO
Zupan je Francetu Cukjatiju, predsedniku DZ RS podaril intarzijo kurenta Vojislava Veličkoviča.
Foto: Langerholc
Robertson z ženo, svetovalka veleposlanika Republike Turčije Gök-cen Kaya, konzul veleposlaništva Norveške Grethe K. Fredriksen, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, svetniki MO Ptuj, župani drugih slovenskih občin, predstavnik FECC-a za Slovenijo Branko Brumen, predstavniki FECC-a drugih slovenskih
Kurentovanje 2005 je bilo pestro tudi znotraj Mestne hiše. Naštejmo le nekaj gostov, ki so si v nedeljo, 6. februarja, ogledali pustni sprevod iz ali izpred Mestne hiše: predsednik državnega zbora France Cukjati. poslanci državnega zbora in državnega sveta, minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, veleposlanik Republike Hrvaške dr. Mario Nobilo, veleposlanik Združenih držav Amerike Thomas B.
Thomas B. Robertson, ameriški veleposlanik v RS z ženo.
Foto: Foto: Langerholc
Milena Turk iz MO Ptuj in Turkinja Gökcen Kaya, svetovalka veleposlanika Turčije.
Foto: Langerholc
mest, predstavniki pobratenih mest, župan Banske Štiavnice z delegacijo in Gerhard Hübner iz Burghausna, mis Slovenije za leto 2004 Živa Vadnov in njena prva spremljevalka Tanja Hauptman, mis Slovenije 2003
Tina Zajc ter prva Ptujčanka, ki je osvojila ta laskavi naslov, Alenka Vindiš. Prisotni so bili seveda tudi predstavniki javnih medijev.
Dr. Mario Nobilo, hrvaški veleposlanik v RS z darilom - intarzijo kurenta.
Foto: Langerholc
OBISK PREDSEDNIKA IN ČLANOV EVROPSKEGA ZDRUŽENJA KARNEVALSKIH MEST
Princ karnevala in predsednik FECC-a pri županu.
Foto: Aleš Šprah
Na pepelnično sredo, ko je pust uradno končan, so župana MO Ptuj obiskali Henry F. M. van der Kroon, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), Gertjan Visser, blagajnik in podpredsednik, Branko Brumen, FECC Ptuj in Slovenija, Erika in Mirko Napast, FECC Slovenska Bistrica, prvi princ karnevala Jože Gašperšič - Gašper I. in princ letošnjega karnevala Milan Cajnko - Plemeniti Holeneški VL
Predsednik FECC-a je dr. Štefanu Čelanu predstavil 25. mednarodno konvencijo, ki jo bo FECC izvedel letos maja na Malti, kjer bi bila idealna priložnost za predstavitev kurenta in kurentovanja.
Prav gotovo bi bila to najboljša promocija ptujskega kurentovanja, saj bodo na konvenciji prisotni predstavniki različnih karnevalov kakor tudi ljubitelji pustnih dogajanj iz celega sveta, ali natančneje iz 59 držav, da niti ne omenimo pozornosti, ki jo bodo temu dogodku izkazali mediji.
Obstaja pa tudi možnost, da Ptuj leta 2007 organizira tridnevno srečanje predstavnikov FECC-a, ki se vsako leto zberejo v drugem kraju, da pregledajo letne aktivnosti in tako obeležijo ustanovitev tega evropskega združenja.
Tanja Ostrman Renault
Na Ptuju Lokalna energetska agencija?
^16. seja kolegija županov Spodnjega Podravja
Zupani občin v Spodnjem Podravju so se 14. februarja v ptujski Mestni hiši sestali na razširjeni seji kolegija. V svojo sredino so povabili tudi župane iz Rogatca, Rogaške Slatine, Lenarta, Benedikta, Sv. Ane in Cerkvenjaka. Razpravljali so o ustanovitvi Lokalne energetske agencije Ptuj (LEA Ptuj], počastitvi 60-letnice akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, programu Varne hiše Ptuj in o prodaji počitniškega doma v Biogradu na morju.
Zgledujoč se po partnerskih institucijah v sosednji regiji v Avstriji in na osnovi ugotovljenih potreb je ZRS Bistra Ptuj ptujski mestni občini dala pobudo, da bi v interesu občin kandidirala na razpis EU za vzpostavitev Lokalne energetske agencije. Ob predvideni podpori občin iz širšega območja bi bila nosilec prijave na razpis Mestna občina Ptuj. Formalna podpora občin iz širšega območja pa je potrebna zato, ker temeljni razpisni pogoj pravi, da se LEA lahko ustanavlja le za območja z več kot 100.000 prebivalci. LEA Ptuj bi bila samostojna pravna oseba, njen namen pa bi bil usposobitev osebja, delovanje v regiji za potrebe občin in celotnega javnega sektorja, malih in srednjih podjetij, gospodinjstev, uvajanja obnovljivih virov energije, proučevanje energetskih vidikov transporta in podpora tehnološkim projektom v smislu racionalne in učinkovite rabe energije.
Župani so se strinjali z nadaljevanjem aktivnosti za ustanovitev LEA Ptuj, saj so ugotavljali, da je pravzaprav vsaki lokalni skupnosti pri izdelavi lokalnih energetskih načrtov potrebna strokovna pomoč.
Pokrajinski muzej Ptuj pripravlja projekt za obeležitev 60-letni-ce akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Projekt bo celovito predstavil najpomembnejšega ptujskega kiparja 20. stoletja. Po opravljenem terenskem delu z zbrano pisno in foto dokumentacijo bo izdan katalog, ki bo predstavil umetniški in restavratorski opus avtoija. Projekt se bo zaključil s pregledno razstavo avtorjevih kiparskih del iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja. Župani so aktivnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj posvečene jubileju Viktorja Gojkoviča pod-
prli.
Direktor Centra za socialno delo Ptuj in podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin je prikazal predvideno finančno konstrukcijo za delovanje Varne hiše. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo v letošnjem letu s 6.357.705 tolarji (53 %) sofinanciralo izvajanje programa Varne hiše na Ptuju. 5 % stroškov bodo pokrivali uporabniki storitev Vame hiše.
Župani so načeloma soglašali, da ostalih 42 % potrebnih sredstev oz. stroškov porazdelijo med občine na osnovi kriterijev iz Sporazuma o razdelitvi premoženja Občine Ptuj. Župan ptujske občine dr. Štefan Čelan je kolege seznanil s pravnim problemom povezanim s prodajo nepremičnin nekdanje velike občine Ptuj v Biogradu na morju. Ta pravni subjekt-Obči-na Ptuj (ki ne obstaja več) je v Biogradu na morju vpisana v zemljiško knjigo. Mestna občina Ptuj, ki so jo sicer ostale občine - pravne naslednice - pooblastile, da opravi prodajo tega premoženja, pa nepremičnine ne more prodati.
Župani so po razpravi soglasno odločili in ptujskega župana pooblastili, da izvede postopek prodaje vseh nepremičnin počitniškega doma v Biogradu na morju v sosednji Republiki Hrvaški in vse potrebne aktivnosti v zvezi z ureditvijo stanja v zemljiški knjigi ter sklene kupoprodajne pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
Dogovorili so se, da se kupnina razdeli med pravne naslednice bivše občine Ptuj po osnovnem delitvenem kriteriju, ki je bil dogovorjen s Sporazumom o razdelitvi premoženja Občine Ptuj.
Branko Novak
V februarju se je mestni svet sestal dvakrat
V petek, 18. februarja, je bila sklicana 5. izredna seja mestnega sveta v tem mandatu z le eno tematiko, ki pa je nujno zahtevala čimprejšnjo obravnavo. To je bilo soglasje k Spremembam načrta razvojnih programov v obdobju 2005-2008 zaradi gradnje l/B faze Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. Svetniki so morali o tem soglasju odločati oz. ga podati pred sprejemom ponudbe izvajalca del in preden bi župan podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem del. Investicijska vrednost del za gradnjo l/B faze je 1.631.429.000 tolarjev. Najprej bodo gradili kompostarno, nato pa drugo odlagalno polje. Do maja bo treba zagotoviti še zemljišča za cesto. Izvajalec del je Drava VGP Ptuj.
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov
Redna februarska seja mestnega sveta pa bo v ponedeljek, 28. februarja, s pričetkom ob 13. uri. Na dnevnem redu so predvidene naslednje teme:
Predlog gradiva za Integralni razvojni program MO Ptuj, Predlog letnega programa športa za leto 2005 v MO Ptuj,
Analiza stanja na področju predšolske vzgojno-varstvene dejavnosti v MO Ptuj,
Predlog soglasja k Statutu javnega zavoda Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj, Predlog soglasja k spremembam in dopolnitvam Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu Ljudska univerza Ptuj,
Predlog sklepa o sprejemu
posameznega programa prodaje stvarnega premoženja nepremičnin pare. št. 521, 522, 529/1, 529/2, 530, 533/2, 533/4, 533/5, 533/6 in 535/2, vse vpisane pri vi. št. 366. k. o. Ptuj,
Predlog sklepa o sprejemu posameznega programa prodaje stvarnega premoženja poslovnih prostorov v lasti MO Ptuj, Predlog sklepa o zamenjavi nepremičnin med MO Ptuj in Gradbenim podjetjem Ptuj, d. o.
o., Osojnikova 9, Ptuj, Informaciji:
-	študij v letu 2005/2006,
-	program Nadzornega odbora MO Ptuj o izvedbi nadzora v letu 2005.
Vprašanje Mirka Kekca
Naj se posredujejo podatki z imenom in priimkom, kdo spremlja in vrši nadzor nad dejansko opravljenimi deli na cestah in v stanovanjski dejavnosti; kdo je na oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje odgovoren za spremljanje in nadzor dejansko opravljenih del, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
Odgovor:
Po pogodbi o opravljanju storitev upravljanja z neprofitnimi stanovanji, št. 362-30/94 z dne
25.	2. 1994, in po pogodbi o upravljanju z drugimi stanovanji ter poslovnimi prostori, z dne 13.
12.	1994, je upravljavec Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o. S strani oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje spremlja aktivnosti in finančno kontrolo nad opravljenimi deli Bogdan Kovač. Redna vzdrževalna dela in varstvo javnih poti ter lokalnih cest opravlja Cestno podjetje Ptuj, d. d. Nadzor nad deli izvajalca in finančno kontrolo pa s strani oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje opravlja Milan Pavlica.
♦ ♦♦
Vprašanji Borisa Gerla
1.	Naj se uredi in obnovi okolica Pristav v Budini, kjer je bil nekoč lep ribnik ob graščini, ki je ni več. Obnovljena okolica bi bila lokalnega značaja (za sprehode, počitek ...)
Odgovor:
Nekdanji »vodni grad« je kulturni spomenik lokalnega značaja. Smiselno bi bilo pripraviti študijo za obnovitev gradu z okolico. Potrebno je pridobiti informacijo o pogojih za obnovo objekta z okolico ter finančno oceno obnove.
2.	Kdaj bo urejena asfaltna cesta za prebivalce Rabelčje vasi, ki so gradili hiše na »neprimerni lokaciji«?
Odgovor:
V decembru 2004 je bil v prostorih Mestne občine Ptuj, na pobudo stanovalcev in uporabnikov predmetne ceste, sestanek. Zaključek je bil dogovor.
da Mestna občina Ptuj pristopi k odkupu potrebnega dela zemljišča za izgradnjo ceste. Glede na višino zagotovljenih sredstev v proračunu za leto 2005 je bil z udeleženci dosežen dogovor, da bodo sredstva, ki bodo presegla višino zagotovljenih sredstev v proračunu Mestne občine Ptuj (po nakupu že omenjenega potrebnega zemljišča), prispevali stanovalci - uporabniki ceste. Aktivnosti bodo realizirane v letu 2005.
Janko Širec
♦ ♦♦
Pobuda Janeza Rožmarina:
Opozoril je na potrebo, da se potopni valj odpre za invalide npr. v času volitev in v podobnih primerih.
Odgovor:
Pobuda se bo upoštevala. V času volitev se je potopni valj že do sedaj odpiral na podlagi predhodnega dogovora.
♦ ♦♦
Pobude mag. Borisa Gerla:
1.	Pristojne inšpekcijske službe naj ugotovijo, kaj se izpušča iz dimnika Opekarne Opte Ptuj, ki ima status sosežigalnice v Sloveniji in kaj pada na zemljo, saj se sežigajo gotove kemikalije, porabljeno olje in še druge razne zadeve.
Odgovor:
Problematika sosežiga v Opekami Opte Ptuj je bila že večkrat izpostavljena, zato so v letu 2004 iz podjetja poslali obširnejši odgovor, ki je bil tudi javno objavljen. V odgovoru je omenjena tudi plinifikacija proizvodnje, ki bo omogočala kurjenje odpadnega olja brez nihanja temperatur in s tem zgorevanje, ki bo manj vplivalo na okolje. Vprašanja mag. Gerla so bila posredovana tudi inšpektorici za okolje na Inšpektorat RS za okolje, prostor in energijo.
2.	Za potrebe Mestne občine Ptuj naj se izdela dokument, ki bo ščitil primestne gozdove, ker takšnega dokumenta še nimamo.
Odgovor:
Zaščita primestnih gozdov se
Milena Türk
Obvestilo - poslanska pisarna
Obveščava vas, da od 14. februarja 2005 deluje poslanska pisarna Državnega zbora RS.
Na sedežu Mestne občine Ptuj:
-	vsak delovni ponedeljek od 8.-10. ure, poslanec DZ RS Branko Marinič
(E-mail: branko.marinic@dz-rs.si)
-	vsak prvi delovni petek v mesecu od 8.-10. ure, državni sekretar Miroslav Luci, dr. med.
(E-mail: miroslav.luci@gov.si)
Za dodatne informacije povezane z delom poslanske pisarne lahko občani pokličejo na Mestno občino Ptuj na telefonsko številko 02 748 29 16.
Na sedežu občine Videm:
- vsak delovni ponedeljek od 11 -14. ure, poslanec DZ RS Branko Marinič.
Branko Marinič, poslanec DZ RS, Miroslav Luci, dr. med., državni sekretar
bo v skladu z novo zakonodajo ponovno opredelila v strategiji prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj, ki se bo pričela pripravljati v letošnjem letu. V veliki meri pa so bile gozdne površine v okolici Ptuja zavarovane že do sedaj z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86, 33/89) in z Odlokom o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin ter narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 18/79, 38/86). V kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana so kot gozdovi s posebnim namenom (gozd z rekreacijsko funkcijo lokalnega pomena) označene naslednje površine: večje gozdne površine v Krčevini pri Ptuju, v Babosekovi grabi in Novi vasi pri Ptuju, manjše pa na Vičavi, Bišini, na Turnišču, pri Perutnini na Bregu in v Spuhlji. Kot območje ohranjanja narave državnega pomena sta zajeta Krajinski park Drava in Ribnik v Podvincih, kot območje ohranjanja narave lokalnega pomena pa so zajeti Struga, rokav Drave in spomeniki oblikovane narave: Grajski hrib, Mestni park Ljudski vrt in Park ob graščini Turnišče.
3.	Nekdanje njive Kmetijskega kombinata Ptuj ob Dravi, sedaj v lasti Perutnine Ptuj, naj bi bile za obrečno vegetacijo, saj jih Drava poplavlja v kilometrskem pasu od struge in je njihova obdelava brez koristi.
Odgovor:
Navedene njive se nahajajo med odvodnim kanalom HE Zlatoličje in reko Dravo na območju občine Hajdina. Sicer pa je struga reke Drave in bližnja okolica obravnavana v Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) in v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04), zato je njihovo urejanje podrejeno zahtevam navedenih uredb.
Alenka Korpar
♦ ♦♦
Pobuda Dejana Levaniča za
ureditev informacijske točke na Ptuju, v prostorih, ki bi ustrezali kriterijem sodobne turistične točke in za katero bi morali sredstva zagotoviti v proračunu Mestne občine Ptuj.
Odgovor:
Mestna občina Ptuj v proračunu zagotavlja sredstva za delovanje Turistično informacijskega centra (TIC), ki deluje v sklopu zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj (LTO). Zavedamo se, da trenutno TIC ne deluje kot moderno informacijsko središče, v katerem bi bila med drugim mogoča tudi brezplačna uporaba interneta, si pa skupaj z vodstvom zavoda LTO Ptuj prizadevamo, da čimprej pridemo do primernejših prostorov in boljše ponudbe storitev.
Klavdija Petek
♦ ♦♦
Pobuda Mirana Senčarja za
rekonstrukcijo kanalizacije v Peršonovi ulici.
Odgovor:
Problematika zalivanja kletnih prostorov stanovanjskih objektov ob močnejših padavinah v spodnjem delu Peršonove ulice je že dolga leta poznana lastniku in upravljavcu javne kanalizacije. Problem je zapleten in zahteva temeljit premislek pred izbiro najprimernejše rešitve, ki pa v nobenem primeru ne more biti poceni. Obstoječ sistem je v večjem delu mešanega tipa, kar pomeni, da služi za hkratno odvodnjo padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Le manjši krak kanalizacije v ulici Na jasi je izveden kot ločen sistem. Ob intenzivnih padavinah v kanalizaciji zbrane meteorne vode zaradi velikih naklonov zelo hitro pritečejo na spodnji del Peršonove ulice in počasi odtekajo po kanalizaciji Volkmerjeve ulice do Potrčeve ceste. Kanalizacija se dokaj hitro napolni, gladina v kanalizaciji se začne dvigovati do te meje, da zalije tudi kletne prostore objektov, ki so gravitacijsko priključeni na javno kanalizacijo.
Glede na razpoložljiva sredstva, ki jih je možno zagotoviti za rekonstrukcije obstoječih kanalizacijskih vodov iz proračuna, in glede na ocenjeno višino investicije rekonstrukcije Peršonove ulice smo se odločili, da
jo vključimo v projekt Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki se bo delno sofinanciral z nepovratnimi sredstvi države in kohezijskega sklada iz EU.
Trenutno je izdelana idejna zasnova. V izdelavi so idejni projekti. Predlagana je rešitev, kjer se v spodnjem delu obstoječe kanalizacijske cevi zamenjajo za debelejše, predvidena pa je tudi preusmeritev kanala Peršonove ulice iz kanala v Volkmer-jevi cesti v kanal, ki poteka med Šolskim centrom in telovadnico ŠC.
Predvideva se zamenjava cevovodov v dolžini 890 metrov. Predvidena investicijska vrednost pa je okrog 55 milijonov tolarjev brez DDV. Na podlagi dokumenta utemeljitve upravičenosti sofinanciranja investicij kanalizacije v Mestni občini Ptuj za rekonstrukcijo kanalizacije Peršonove ulice obstaja možnost izvedbe iz kohezijskih skladov, vendar končne odločitve in potrditve s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo še ni. Ko bo seznam objektov dokončno znan, se investitor odloči za prioriteto izvedbe.
Želeli bi še opozoriti, daje način gravitacijskih priključkov na javno kanalizacijo iz prostorov pod kotom terena, brez zaščitnih elementov na kanalizacijskih priključkih objektov, neustrezna rešitev, ne glede na to, kje se objekti nahajajo.
Vsi ukrepi, ki se bodo na javni kanalizaciji izvedli, ne bodo zagotovili popolne varnosti pred zalitjem iz kanalizacije, če ne bodo tudi lastniki objektov na kanalizacijskih priključkih izvedli ustreznih varovalk ali izvedli delne prevezave interne kanalizacije mreže.
Za strokovno pomoč pri izdelavi predlogov varovanja pred zalitjem iz kanalizacijskih priključkov je na voljo upravljavec. To je Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Želimo še opozoriti, da na Peršonovi ulici obstaja nevarnost zalitja kleti s padavinskimi vodami, ki po cesti pritečejo s hriba, kar pa je predmet ureditve odvodnjavanja cestišča oziroma dovozov na cesto.
Mag. Jernej Šomen, Komunalno podjetje Ptuj
♦ ♦♦
Vprašanje Avgusta Laha:
Kako se na občinskih stavbah v starem mestnem jedru izvaja sanacija ostrešij?
Odgovor:
Izvajalec gradbenih del je po pogodbi z dne 14. 11. 2003 in ponudbi z dne 3. 9. 2002 izvajal investicijsko vzdrževanje strehe in dimnikov na dvoriščnem delu strehe, na poslovno-stanovanjski stavbi, Krempljeva 10, Ptuj, ki je v lasti Mestne občine Ptuj in etažnih lastnikov. .
Na dvoriščnem delu strehe smo zaradi premajhnega naklona strehe morali del strehe pokriti s pločevino in tako je zaradi spremembe ostala strešna opeka. V marcu 2004 smo se z izvajalcem gradbenih del dogovorili, da to opeko uskladišči na dvorišču poslovno-stanovanjske stavbe na Slovenskem trgu 9, Ptuj, za nadaljnjo izvajanje del po programu za leto 2004.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, inšpektorat RS za okolje, prostor in energijo, Območna enota Maribor, inšpekcijska pisarna Ptuj, Prešernova 29, je izdalo odločbo, št. 356-02-01-1027/03-5206, da mora Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, kot lastnik objekta v roku 60 dni izvesti nujna vzdrževalna dela -popravilo kritine objekta, sanacijo južne fasade in sanacijo požarnih zidov objekta na Prešernovi 28 na zemljišču s pare. št. 1315, k. o. Ptuj, da ne ogroža varnosti ljudi in okolice. Za izvedbo gradbenih del kot prioritetno nalogo je izvajalec del za stanovanjsko zgradbo na Prešernovi 28, Ptuj, uporabil strešno kritino, ki jo je v marcu 2004 deponiral na dvorišču poslovno-stanovanjske stavbe na Slovenskem trgu 9, Ptuj.
Za izvajanje del po programu za leto 2004, za skupno streho na Slovenskem trgu 9, pripravljamo dokumentacijo. Po terminskem planu smo v decembru 2004 začeli z investicijskim vzdrževanjem strehe Slovenski trg 9.
Vlado Šilak, Podjetje za stanovanjske
storitve Ptuj
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Na prvi pomladni dan tradicionalna akcija Zelenih Ptuja
Zeleni Ptuja bomo letos že 17. zapored izvedli tradicionalno akcijo delitev drevesnih sadik in grmovnic. Akcijo izvedemo vsako leto ob prihodu pomladi.
Letos bomo izvedli dve centralni akciji. Prva bo na Ptuju, kjer se je pred sedemnajstimi leti začelo organiziranje tovrstne akcije. Razen na Ptuju poteka delitev sadik tradicionalno še v Kidričevem in Vidmu pri Ptuju. Druga centralna akcija bo v Ljubljani, kjer bo letos potekala že drugič. Hkrati pa bodo akcije tudi v številnih ostalih občinah po Sloveniji-
Zeleni Ptuja bomo akcijo izvedli v soboto, 19. marca, ob 10. uri, na Mestnem trgu.
Vabimo vas, da s sodelovanjem mogočimo novo življenje, za kar vam bodo vaši potomci hvaležni.
Zeleni Ptuja
Ptuja
strankamladihslovenije
‘/S
www.srns.si
s
Stojnica za mnenja, probleme in pobude občanov
V mestnem odboru SMS se zavedamo, da imajo občani različne težave in mnenja, ki ne pridejo do mestnega sveta ali občinske uprave. Mladi na Ptuju pa si želimo, da bi bil ta stik tesnejši. V ta namen bomo v soboto, 5. marca 2005, med 10. in 12. uro na Novem trgu, pri kostanju postavili stojnico, kjer bomo svetniki in drugi predstavniki stranke na voljo občanom za vprašanja in pobude. Želimo si, da v čim večji meri skupaj z občani oblikujemo kvaliteto bivanja v našem okolju.
Ob bližajočem se prazniku, 8. marcu, dnevu žena, pa želimo vsem dekletom in ženam, da ohranijo pokončnost in veliko ljubečih trenutkov v krogu najdražjih.
Robert Križanič, predsednik mestnega odbora SMS Ptuj
ptuj(«;sms.si
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Zgodovinska resnica o fojbah
Srce v breznu'je film, kije bil prikazan na italijanski televiziji ob 10. februarju, prazniku spomina na »žrtve fojb« v Italiji. Govori o maščevalnem pohodu partizanov nad Italijani po drugi svetovni vojni. Zasedbene oblasti so takoj po vojni raziskovale brezna, a dokazov o množičnih umorih niso našle. Po pričevanju mnogih domačinov v fojbah niso pobiti Italijani, pač pa vojaki iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Nemčije. V bitki za Trst je padlo mnogo vojakov, ki so bili »raztreseni« po vsej Primorski. Domačini so trupla pred strahom pred boleznimi sami zmetali v jame.
Ne gre za to, da bi zagovarjali povojne poboje kot odgovor na medvojno iztrebljanje narodov. NE! Gre za to, da vsi prizadeti skupaj obsodimo vso tedanje dogajanje. Preteklo je že dovolj časa, da se lahko vsi skupaj ozremo nazaj in pogledamo neobremenjeno na zgodovino.
Vasja Strelec,
_____________________________________ za MO LDS PTUJ
SZLSD
Stranka za prihodnost
Volitve pred kongresom stranke
Občinska organizacija ZLSD Ptuj je imela 16. februarja volilno konferenco. Za naslednja 4 leta smo izvolili novega predsednika Mirana Meška in 10-člansko predsedstvo. Novo predsedstvo si je zadalo predvsem uspešno nadaljevanje delovanja stranke.
Na konferenci smo ustanovili strokovni svet stranke, ki bo zaenkrat deloval na štirih področjih, člane pa bo vodila vodja svetniške skupine.
Pred kongresom stranke, ki bo 2. aprila, je imela 24. februarja volilno programsko konferenco tudi območna organizacija ZLSD Ptuj-Ormož. Novi predsednik za naslednja 4 leta je postal Dani Tahirovič. Njegov glavni cilj bo oživitev in uveljavitev občinskih organizacij.
Vsem ženam čestitamo ob dnevu žena!
Mirjana Nenad
Letna konferenca MO NSi Ptuj
17.	januarja 2005 so se člani mestnega odbora NSi Ptuj zbrali na letni volilni konferenci. Poleg članov in predsednikov občinskih odborov sta se konference udeležila tudi oba podpredsednika stranke mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, ter Alojz Sok, vodja poslanske skupine NSi. Dosedanji predsednik MO NSi Ptuj Janez Rožmarin je v poročilu o preteklem delu poudaril, daje bilo leto 2004 za Slovenijo zgodovinsko - tako zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo in NATO kot tudi zaradi spremembe oblasti, ki so jo napovedale že evropske, prinesle pa državnozborske volitve. Orisal je delo mestnega odbora v času obeh kampanj ter izrekel zahvalo podmladku NSi, Mladi Sloveniji, za pomoč v kampanji.
Janez Rožmarin, za mestni odbor NSi - Ptuj
N« Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
mro A .
Slovenska ljudska stranka MO
Slovenska ljudska stranka
Marec je mesec praznovanja za vse ženske. Vsem ženam in materam ob njihovem prazniku iskrene čestitke in prijetno praznovanje.
MO SLS PTUJ
Mestni odbor SDM Ptuj z novim vodstvom
22. januarja je bila v gostišču Savarija volilna konferenca MO SDM Ptuj.
Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Andrej Korpar, za podpredsednika Damir Žerak in za tajnika Jakob Majcen. Za člane izvršilnega odbora so bili izvoljeni Matej Anželj, Katja Markež, Boris Bubnjar, Marko Bratovčak in Primož Žerak, za člane nadzorne komisije pa Mojca Golob, Boštjan Kolarič in Nino Majcen.
Kot je na konferenci poudaril predsednik Andrej Korpar, si je MO SDM Ptuj zastavil uresničitev cilja, da SDM postane najprepoznavnejša organizacija za mlade v Spodnjem Podravju. Že v kratkem bo v občini Videm ustanovljen občinski odbor, s čimer dokazujemo našo trdno odločenost za ustanovitev močne spodnjepodravske regije s sedežem na Ptuju.
Primož Žerak
Certifikat kakovosti ISO 9001:2000 prejele tudi Pekarne Ptuj
S pestrostjo ponudbe pekarskih in slaščičarskih izdelkov se družba uvršča v evropsko povprečje
Ob prejemu certifikata kakovosti ISO 9001:2000 so PPS Ptuj, d. d., konec januarja na ptujskem gradu pripravile sprejem za poslovne partnerje. V družbi se zavedajo, da je kakovostno obvladovanje poslovnih procesov najpomembnejša oblika izgrajevanja dolgoročnega zaupanja potrošnikov. Težnja po čimbolj kakovostnih proizvodih je bila v Ptujskih pekarnah vedno pomembno gibalo razvoja, notranje usklajeni poslovni procesi pa garancija in prava strategija za uspešno in učinkovito, predvsem pa kakovostno zadovoljevanje potreb in želja končnih potrošnikov.
Prvo izmed pomembnejših poslovnih potez v letošnjem letu predstavlja registracija treh novih blagovnih znamk Ptujskih pekam in slaščičarn - markovskega belega, markovskega črnega kruha ter ptujskega krofa. Razmere za poslovanje na slovenskem trgu kažejo izjemno pestrost ponudbe pekarske industrije in s ponudbo preko 70 različnih vrst kruha, 90 vrst pekovskih izdelkov in 50 vrst najrazličnejših slaščic so Pekarne Ptuj v evropskem povprečju. Dejavnost pekarstva in slaščičarstva kažeta vse značilnosti “zrelega trga”, proizvodne zmogljivosti pa presegajo povpraševanje na slovenskem trgu. Na tem področju so očitni trendi zmanjševanja porabe kruha v prid posebnim, zdravim vrstam kruha in peciva. V prvi plan prihajajo zdravi, tako imenovani eko-izdelki, ki so v
dosedanji proizvodnji zavzemali manjši tržni delež. Potrošniki postajajo čedalje bolj zahtevni in pozorni na to, kakšno hrano kupujejo.
Ptujske pekarne in slaščičarne so podjetje s 56-letno tradicijo, ki mu je skozi razvoj in procese prestrukturiranja uspelo ohraniti položaj v skupini najbolj perspektivnih podjetij na območju Ptuja. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se podjetja soočajo s pritiski tuje konkurence, z novimi predpisi o kakovosti izdelkov in storitev ter bitko za ohranjanje oziroma povečevanje tržnih deležev na domačem trgu. Eno ključnih vprašanj za živilskopredelovalno industrijo je, kako zdržati cenovni pritisk tuje konkurence in ohraniti tržne deleže na domačem trgu. Obvladovanje kakovosti tako izdelkov kot poslovnih procesov je
postalo nujno in samoumevno. A navkljub vse težjemu položaju slovenske živilskopredelo-valne industrije se v Pekarnah Ptuj zavedajo, daje ena njihovih najpomembnejših konkurenčnih prednosti dolgoletna tradicija ter seveda - kot dokazuje tudi prejeti certifikat - visoka kakovost storitev in izdelkov. Mag. Dragica Murko, direktorica družbe, je ob prejemu certifikata dodala: »Zadovoljstvo naših poslovnih partnerjev, delničarjev, zaposlenih ter kupcev z vsemi našimi izdelki in storitvami je naše najpomembnejše poslanstvo. Peka vseh izdelkov in razvoj novih, po preizkušenih receptih naših babic ter z uporabo nove tehnologije in novih izsledkov, je že desetletja naša prednost. To dokazuje tudi peka naših izdelkov na vseh prodajnih mestih.«
V prihodnje bodo v Pekarnah Ptuj na sedanjih in prihodnjih trgih še povečali aktivnosti na prodajnem področju. Zdravi izdelki bodo tudi z novo tehnologijo njihov nov izziv. Z njimi se že sedaj uspešno predstavljajo, v prihodnje pa bodo za vsak dan bolj osveščene kupce pripravili še mnoga presenečenja.
Seveda pa njihova glavna skrb ostaja še naprej kakovost. Ključ do uspeha slovenske živilsko-predelovalne industrije vidijo v pogumnejšem povezovanju s tujimi partnerji, v večji internacionalizaciji podjetij, predvsem pa v iskanju izvoznih možnostih na trge EU. Prednosti vidijo tudi v izboljšani koordiniranosti agroživilske verige, kar lahko prispeva k izboljšanju konkurenčnosti. Pomemben element konkurenčnosti pa bo v prihodnje tudi partnerstvo s trgovino.
Mag. Dragica Murko, direktorica PPS Pekarn Ptuj
Mag. Dragica Murko, direktorica PPS Pekarn Ptuj.
Foto: fotoarhiv PPS
26.	FEBRUAR/SVECAN 2005
AKTUALNO
Po brezposelnosti se približujemo slovenskemu povprečju
Dejavnost Območne službe Zavoda za zaposlovanje RS Ptuj v letu 2004 in načrti za 2005
Po stopnji brezposelnosti na našem področju se približujemo republiškemu povprečju. Mnogo delavcev iz podjetij, ki so v preteklem obdobju zaprli svoja vrata, je našlo svojo priložnost drugje. Trg dela postaja vse bolj dinamičen.
Opazno je, da postaja trg dela vse bolj dinamičen, kar kaže na hitrejša gibanja - več prijav in odjav. Navedeno je povezano z nihanji v poslovanju velikih delodajalcev. Na našem področju se največja nihanja opažajo pri podjetjih, ki so v tuji lasti (BOXMARK LEATHER, d. o. o, in CARRERA OPTYL, d. o. o.). Likvidacija podjetja Plastdispenser, d. o. o., v Ormožu je povzročila izgubo zaposlitve okrog 180 delavcem, ker pa gre za ugodno strukturo (ustrezna izobrazba, ugodna starostna struktura), se določeni delodajalci že zanimajo za te delavce.
Mnogo delavcev iz podjetij, ki so v preteklem obdobju zaprli svoja vrata, je našlo svojo priložnost drugje; Planika Majšperk (izguba zaposlitve avgusta 2003; vseh prijavljenih v OS Ptuj je bilo 31 oseb, 25 jih je dobilo drugo zaposlitev), Sava guma (izguba zaposlitve v decembru 2003; vseh prijavljenih je bilo 129 oseb, do sedaj je zaposlitev dobilo 91 oseb), TVI Majšperk (izguba zaposlitve avgusta in decembra 2004: vseh prijavljenih je bilo 99, od teh jih je 32 že našlo zaposlitev.
Poleg povečanja zaposlovanja v znanih in večjih podjetjih (npr. Perutnina Ptuj) se pojavljajo možnosti pri mnogih manjših razvijajočih se podjetjih (npr. Sava GT1). Na našem področju se gradijo oz. se načrtujejo gradnje večjih trgovskih centrov, ki bodo neposredno in posredno povzročili zagon za razvoj (nove zaposlitve in pospešena rast podpornih dejavnosti).
Naša pomembna vloga je usmerjanje brezposelnih oseb v zaposljive poklice (gradbeništvo, kovinarstvo, promet ...), vendar je pri tem potrebna širša dejavnost (vključevanje širše skupnosti) za promocijo dejavnosti, kjer gre za posebne pogoje dela, ki pa kandidate za izobraževanje in zaposlitev mnogokrat odvračajo. Še vedno je potrebno posebno
pozornost namenjati tistim, ki so dalj časa brez zaposlitve in imajo pri iskanju le-te še omejitve. Pričakujemo porast zaposlovanja invalidov, ki ga bo vzpodbudila Uredba o kvotah, ki bo določila ciljno število zaposlenih invalidov v podjetjih. Ocenjujemo, da so na mnogih mestih, ki bi jih enako kvalitetno lahko opravljale invalidne osebe, zaposleni delavci brez omejitev.
Vstop Slovenije v EU je prinesel sofinanciranje programov iz ESS. Tildi preko raznih projektov do prožnejše in za trg prilagojene delovne sile.
V letu 2004 je Slovenija postala polnopravna članica EU. V povezavi s tem se je odprl prost pretok dela (delovne sile in storitev) med novimi članicami EU in nekaterimi starimi članicami (Švedska, Velika Britanija in Irska), ki na svojih trgih dela niso uveljavljale prehodnega obdobja za prilagoditev in zaščitile svojega trga dela z raznimi ukrepi. Na lokalni trg dela je to vplivalo v omejenem obsegu, saj se niso uresničile nekatere napovedi o množičnem pritoku cenejše delovne sile iz držav pristopnic ob hkratnem odlivu naših usposobljenih strokovnjakov v za zaposlovanje tradicionalno zanimive države EU (Avstrija, Italija, Nemčija).
Za nami je torej leto, v katerem se je večina programov aktivne politike zaposlovanja sofinancirala s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS), kar pomeni, da je bilo potrebno ustrezno prilagoditi načine in postopke za koriščenje teh sredstev. Sofinanciranje programov zaposlovanja iz tega naslova bo v praksi tudi v naslednjih letih.
Seveda pa imamo na OS Ptuj že kar nekaj izkušenj z raznimi projekti, ki so bili financirani iz mednarodnih virov in so nastali na podlagi sodelovanja različnih lokalnih partnerstev.
- V okviru razpisa PHARE 2001 se je tako v sodelovanju s Sred-
njo strojno in tehnično šolo uspešno izvedel program izobraževanja za konstrukcijske mehanike, ki so si v letu 2004 pridobili na trgu dela še kako iskan poklic.
-	Podobno velja tudi za izveden program CNC operater. Praktično vsi udeleženci so se kmalu po zaključku izobraževanja tudi zaposlili.
-	Tudi višješolski program meha-tronike. ki bo prve študente sprejel v letošnjem letu, je bil uspešen prav na tem razpisu.
-	Skupaj še s sedmimi lokalnimi partneiji smo izvajali tudi projekt Glineni izdelki iz kulturne dediščine Ptuja, kije postavil osnove za nastanek nove oblike socialne ekonomije.
V letošnjem letu si veliko obetamo od razpisov Interreg in zlasti PHARE 2003. v katerem bi kot eden izmed partnerjev (nosilec je Poklicna in tehniška elektro šola) poskusili poskrbeti za dvig priljubljenosti naravoslovnih in tehničnih poklicev.
Center za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS) je v lanskem letu sprejel kar 11.712 obiskovalcev. To kaže, da je v okolju veliko zanimanje za tovrstne storitve in hkrati velika potreba po informacijah v zvezi s poklicno potjo.
Vlasta Stojak, direktorica OS Zavoda za zaposlovanje RS Ptuj
Ob koncu novembra 2004 je bilo v Območni službi Ptuj 28.711 delovno aktivnih prebivalcev. Njihovo število se je v letu 2004 v primetjavi z decembrom 2003 povečalo za 821 oseb oziroma 2,9%. Ugoden trend povečanja zaposlovanja je viden že zadnjih nekaj let. Največ so zaposlovala podjetja Carrera Optyl, Boxmark v Kidričevem, Perutnina Ptuj, zaposlovalo je tudi več manjših in srednjih podjetij.
Stopnja brezposelnosti se je v letu 2004 v Območni službi Ptuj zmanjšala za 3,3 odstotne točke, v Sloveniji za 0,7 odstotnih točk.
Število brezposelnih na področju Območne službe Ptuj se je v enoletnem obdobju (december 2003 - december 2004) zmanjšalo za 19,4 % oziroma za 1.054 oseb.
Strukturne značilnosti brezposelnosti:
-	Med brezposelnimi je bilo ob koncu decembra 54,2 % žensk (v Sloveniji 52,7 %),
-	iskalcev prve zaposlitve je bilo 26,9 % (v Sloveniji 26,1 %),
-	30,0 % je bilo iskalcev zaposlitve, starih do 26 let (v Sloveniji 26,6 %),
-	starih nad 50 let je bilo 17,5 % (v Sloveniji 20,9 %),
-	prevladovale so osebe brez strokovne usposobljenosti s 40,5 % (v Sloveniji 41,0 %),
-	39,2 % je bilo dolgotrajno brezposelnih (v Sloveniji 44,5 %).
V Podravju še vedno ostaja visoka strukturna brezposelnost.
Med brezposelnimi je še vedno veliko žensk, delovnih mest, ki bi bila primerna za ženske, je še vedno premalo. Delodajalci tudi dajejo prednost iskalcem zaposlitve z izkušnjami, zato je delež mladih in iskalcev prve zaposlitve še vedno visok. Manj interesa je tudi za zaposlitev starejših od 50 let. Tem ciljnim skupinam bomo v letu 2005 namenili več aktivnosti in programov zaposlovanja. Predvsem pa skupini brezposelnih oseb brez poklicne izobrazbe. Teh je bilo konec leta 2003 na OS Ptuj 44,6 %, konec leta 2004 pa 40,5 % med prijavljenimi brezposelnimi osebami. V letu 2004 smo vključili v izobraževanje 252 brezposelnih oseb in sicer v Program 10 000, ki je namenjen izobraževanju brezposelnih oseb, katerim Zavod v celoti krije stroške šolanja. Več kot 200 se jih je ponovno vključilo v redno izobraževanje. Za leto 2005 načrtujemo vključitev v izobraževanje vsaj 430 brezposelnim osebam. V CIPS-u bomo v letu 2005 izvedb več predstavitev poklicev, ki so zanimivi za trg dela. Dogovarjamo se s šolami ter obrtno in gospodarsko zbornico.
Vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2004
Navodila za pravilno izpolnjevanje in pomen pravilno izpolnjene napovedi
Svetuje mag. Stanka Premuš, direktorica Davčnega urada Ptuj
Tako kot pretekla leta morajo napoved za odmero dohodnine vložiti vsi tisti davčni zavezanci, ki so v letu 2004 prejeli bruto dohodke višje od neobdavčenega zneska v višini 353.194 tolarjev. Odmera dohodnine se bo izvajala po določbah zakona o dohodnini, veljavnega do konca preteklega leta. Napoved je potrebno vložiti najkasneje do 31. marca 2005.
OSEBNA VLOŽITEV NAPOVEDI
Napoved se lahko vloži v prostorih Davčnega urada Ptuj, Trstenjakova 2/a -1. nadstropje, vsak delovni dan, ne glede na uradne ure v času od 8. ure do 15. ure, razen v sredo do 17. ure in v petek do 13. ure. V navedenem času se lahko v vložišču urada oddajo vse pisne vloge ter pridobijo potrdila o davčni številki in potrdila o višini katastrskega dohodka.
ji
VLOŽITVE NAPOVEDI
PREKO SPLETNE STRANI
Na spletnem naslovu http:// edavki.durs.si. so objavljene informacije za oddajo napovedi preko spleta oziroma se lahko tako kot preteklo leto obrazec za eDohodnino računalniško izpolni in odda.
VLOŽITEV NAPOVEDI PO POŠTI
Če je napoved poslana priporočeno po pošti, se dan oddaje na pošto šteje za dan vložitve napovedi. Vsaka napoved mora biti poslana posamično
na naslov MF DURS, Davčni urad Ptuj, Trstenjakova 2/a Ptuj, p. p. 115, 2250 Ptuj.
NAVODILA IN POJASNILA ZA PRAVILNO IZPOLNJEVANJE NAPOVEDI
Pred izpolnjevanjem napovedi je potrebno prebrati navodila za vpis podatkov, ki so priloga ob nabavi obrazca napovedi in so z obrazcem napovedi ter programom za informativni izračun dohodnine objavljena tudi na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije (www. gov.si/durs). Prav tako so na tej spletni strani objavljena Pojasnila in odgovori na najpogostejša vprašanja zavezancev.
POMEN PRAVILNO IZPOLNJENE NAPOVEDI
Če se v postopku davčnega
nadzora ugotovi razhajanje med napovedanimi podatki in kontrolnimi podatki, davčni organ v postopku kontrole pozove zavezanca na preveritev vseh podatkov. S pravilnim in čitljivim vpisom podatkov, prejetih od izplačevalcev, se torej lahko izognete postopku davčnega nadzora in tako prihranite svoj dragocen čas in hkrati olajšate tudi naše delo.
Predvsem v interesu posameznega davčnega zavezanca je, da uveljavi tudi vsa tista zmanjšanja osnove za dohodnino, ki jih je po zakonu mogoče uveljavljati in da ne pozabi uveljavljati posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane. Če zavezanec olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavlja šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, mora plačati takso za pritožbo, ki trenutno znaša 3.400 tolaijev.
Nekaj novosti, ki jih prinaša Zakon o varnosti cestnega prometa
Pristojnosti občinskega redarstva in višine glob za nekatere najpogostejše prekrške
Novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati z letošnjim letom, prinaša kar nekaj sprememb oz. novosti. Namen teh sprememb je predvsem povečati varnost vseh prometnih udeležencev. Iz tega razloga so se globe za storjene prekrške zelo povečale.
Pristojnost izrekanja glob imajo po novem zakonu tudi občinska redarstva, imajo pa hkrati še nekaj drugih pristojnosti, kot je npr. legitimiranje voznikov.
Globe za nepravilno parkiranje so se v povprečju povečale od enkrat do štirikrat, saj znašajo v glavnem 10.000 tolaijev ali
20.000	tolarjev, za neupravičeno uporabo parkirne karte za invalide pa celo 30.000 tolaijev.
Nepravilno parkirana vozila, ki ogrožajo ali ovirajo promet v primerih, ki jih navaja zakon, se lahko odstranijo, sicer pa se nepravilno parkirana vozila lahko ukleščijo. Pri določenih prekrških se torej vozila le odstranijo oz. odvažajo, pri drugih pa ukleščijo; kar pomeni, da se ne sme ukleščiti nepravilno parkiranih vozil, ki ogrožajo ali ovirajo promet, ampak se mora taka vozila odstraniti.
Če je z vozilom stoijen prekršek,
pa ni mogoče ugotoviti storilca, se kaznuje lastnik vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
Neupoštevanje odredbe o odstranitvi zapuščenega vozila znaša
60.000	tolarjev, prav tako vožnja skozi rdečo luč. Za neuporabo varnostnega pasu voznika ali potnika je globa 20.000 tolarjev. Toliko bo voznika stala tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Ker je zaradi neuvidevnosti in nestrpnosti precej nesreč na prehodih za pešce in ob označenih vozilih, ki prevažajo, nalagajo in odlagajo otroke, so se zelo povečale globe za te prekrške, in sicer znašajo za vožnjo mimo vozila, ki se je ustavilo pred prehodom za pešce, 60.000 tolarjev, za vožnjo mimo šolskega avtobusa, ki se je ustavil na vozišču, 50.000 tolarjev, za oboje pa so še kazenske točke.
Precej strožji so predpisi za mlade voznike, ki sicer lahko pričnejo z usposabljanjem v avtošoli že pri 16 letih in pol ter z vožnjo v prisotnosti spremljevalca že pri 17 letih (vozniški izpit lahko opravijo šele po dopolnjenem 18. letu starosti), vendar morajo za navedeno izpolniti še vrsto pogojev. Spremembe so tudi pri dovoljeni stopnji alkohola v krvi, in sicer za vse kategorije voznikov; za voznike B-kategorije sme znašati stopnja alkohola le 0,24 mg v izpihanem zraku, pri odvzemu krvi pa 0,5 g. Če pa kljub temu, da ne presega te stopnje, voznik kaže znake motenj v vedenju, znaša globa 30.000 tolarjev in kazenske točke.
To je le nekaj najbolj pogostih in aktualnih prekrškov. Da bomo v prometu čim bolj vami, in glede na zgoraj navedene ukrepe, priporočamo spoštovanje prometnih predpisov, kolikor je le mogoče. S tem prispevamo k ohranitvi zdravja in življenja - svojega in drugih.
Jožica Težak
Zelo drastični ukrepi pa so pri prekoračitvi hitrosti, predvsem v območjih za pešce oz. umiijenega prometa in v naseljih.
In sicer se za prekoračitve hitrosti od 10-30 km/h v naseljih izrečejo globe 10.000,
30.000,	60.000 tolaijev. Za prekoračitve hitrosti do 20 km/h v območju za pešce oz. območju umiijenega prometa pa se poleg enakih glob izrečejo še kazenske točke.
Za prekoračitev več kot 30 km/h v naseljih znaša globa od 120.000 do 300.000 tolarjev; za prekoračitev več kot 20 km/h v območjih za pešce oz. umiijenega prometa so globe ter kazenske točke enake.
Pri prekoračitvi hitrosti v naselju za več kot 50 km/h ali v območju za pešce za 30 km/ h, se poleg globe od 120.000 do 300.000 tolarjev izreče tudi 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Kadar so poleg globe predpisane še kazenske točke, teče postopek pred pristojnim sodiščem, sicer pa pri pristojnem prekrškovncm organu (policija, inšpektor, redar idr.).
&fyyra/(	\ \

Veljati je začel Kjotski protokol
Industrializirane države, med njimi tudi Slovenija, bodo morale omejiti oziroma zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe. Gre za pomemben dogodek na področju varovanja okolja, saj pomeni začetek organiziranega in usklajenega delovanja za ublažitev oziroma preprečitev neugodnih podnebnih sprememb, ki so že začele ogrožati človeštvo, še bolj pa ga bodo v prihodnjih desetletjih.
Zaradi soglasja o tej grožnji so države leta 1992 na svetovnem vrhu v Rio de Janeiru sprejele Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja,
11.	decembra 1997 pa protokol k tej konvenciji - Kjotski protokol. Dobrih sedem let po sprejetju je torej protokol postal veljaven, potem ko ga je ratificiralo 141 držav. Ta v obdobju med letoma 2008 in 2012 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Slovenija, kije protokol podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala, se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju za osem odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bile emisije toplogrednih plinov naj višje.
KATERE UKREPE BOMO IZVAJALI?
Protokol predvideva kot dopolnilo k domačim ukrepom tri t.
i.	kjotske mehanizme, in sicer: trgovanje z emisijami, skupna izvajanja in mehanizem čistega razvoja. Ukrepi, s katerimi bomo izpolnili obveznosti iz protokola, so predvsem povečevanje energetske učinkovitosti, vzpodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, prehod na goriva z manjšo vsebnostjo ogljika, okolju prijaznejše ravnanje z odpadki, racionalnejša raba umetnih gnojil in drugi ukrepi.
KJOTSKI PROTOKOL PREDSTAVLJA PRVI KORAK
Kjotski protokol je prvi korak in ne bo zadostoval, da bi večanje
svetovnih emisij uspeli obrniti v nasprotno smer. Mednarodna skupnost se mora ozreti naprej in začeti pogajanja o zmanjšanju emisij po letu 2012, ki ga za mejo postavlja protokol.
V okviru protokola so se podpisnice tudi zavezale, da se bodo letos začeli tudi pogovori o obveznostih držav v naslednjih ciljnih obdobjih.
Med nujnimi in prioritetnimi nalogami za izboljšanje stanja Zeleni Slovenije izpostavljamo:
-	občutno povečanje obstoječih obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov vseh industrializiranih držav, pogodbenic protokola,
-	med aktivne izvajalke protokola s tovrstnimi obveznostmi je potrebno postopoma vključiti večje države v razvoju,
-	ZDA, ki so same odgovorne za okoli četrtino vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida, je prav tako potrebno
z mednarodno diplomatsko aktivnostjo vključiti med podpisnice protokola.
Prva sodobna peč na polena na Ptuju -
(Nadaljevanje iz prejšnje številke.)
Za natančno doziranje primarnega in sekundarnega zraka skrbi lambda sonda in elektronika, ki je predpogoj za učinkovito uplinjanje lesa različnih kakovosti (npr. suh, svež les). Mehanska termostatska regulacija zraka (samson) odpade in je na vseh sodobnih pirolitskih kotlih ni več. Zaradi popolnosti izgorevanja lesa so emisije škodljivih plinov (ogljikov monoksid, dušikovi in žveplovi oksidi) nekajkrat manjše kot pri primerljivih pečeh na kurilno olje ah plin. Hkrati pa je izkoristek te peči do 92 %. Da mora biti izkoristek visok, je logično, če upoštevamo dejstvo, da temperature v izgorevalni komori presegajo 1000 °C, na izhodu v dimnik pa dosegajo le še 150-160 °C. Volumen nalagalnega prostora znaša 210 litrov, vanj pa je mogoče naložiti polmetrska drva (58 cm globine), kar zadošča za enkratno
nalaganje drv na dan v prehodnem času ter dvakratno nalaganje v najhladnejšem času. Ker se pri gorenju enkratnega polnjenja ustvarjajo veliki presežki toplote, ima peč prigrajen 2000 1 hranilnik toplote, ki presežno toploto akumulira in jo kasneje, ko drva v peči pogorijo, še nekaj ur vrača v stanovanje. S pri-grajenim hranilnikom toplote se doseže polno in popolno gorenje lesa, konstantne temperature v stanovanju ter do 12-ume intervale med dvema polnjenjema peči. Hranilnik toplote, ki je v bistvu velik vodni rezervoar, je tretji pogoj, če želimo govoriti o sodobnem pirolitskem kotlu. Pa da ne bomo govorih le o dobrih straneh te peči, povejmo še kaj o slabih. Zagotovo je največja slabost opisane peči njena cena. Samo kotel s pripadajočim krmiljenjem (elektronika, lambda sonda) stane cca. 1.300.000 SIT (5500 €). Ker se k tovrstnim pečem prigrajuje še hranilnik toplote (cca. 200.000 SIT), potre-
Kako povečati udobje ogrevanja z lesom in vrniti lesu njegovo vlogo, ki jo je nekoč že imel, je glavno vprašanje za razvijalce sodobnih kurilnih naprav na les. Odgovor lahko ponudijo sodobni piro-litski kotli.
bujete pa še kar nekaj materiala za ustrezno vezavo sistema, se investicija posodobitve kotlovnice precej poviša in tesno približa dvema milijonoma. Obliž za visoko investicijo predstavljajo subvencije, ki jih Agencija za učinkovito rabo energije namenja gospodinjstvom, ki se odločijo za vgradnjo katere od sodobnih peči na les. Žal pa je višina subvencije navzgor omejena z najvišjim zneskom 300.000 SIT in v primeru odločitve za nakup dražje in kakovostnejše tehnologije, kot v primeru družine Krapša iz Majstrove ulice, znaša le približno 12-14 % celotne investicije.
Verjamem, da se je ob prebiranju predzadnjega odstavka
- da bi ublažili ali preprečili negativne učinke podnebnih sprememb, bo potrebno mnogo večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot ga zagotavlja protokol v svojem prvem ciljnem obdobju. Po grobih ocenah bi se morale svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati na približno polovico.
Sam protokol problema podnebnih sprememb ne bo rešil S tem razumevanjem je bil tudi izdelan in sprejet. Obdobje od leta 2008 do 2012 pa je v njem določeno kot prvo ciljno obdobje, ki mu bodo sledila nova.
Pri tem je zelo pomembno, da se je proces sploh začel in da predstavlja prvi zavezujoč korak na tej zahtevni poti.
Začetek veljavnosti protokola pomeni zmago vseh tistih, ki si prizadevamo za boljše in varnejše okolje za nas in naše zanamce.
Vlado Čuš
II. del
marsikdo zmrdnil in zagodrnjal, da so omenjene številke absolutno previsoke, saj gre na koncu koncev le za centralno peč na les. Vendarle ne gre pozabiti, da za ta denar ne dobimo le ekološko in tehnološko superiornega izdelka, temveč se pri takšni peči standard ogrevanja neprimerno zviša. Pri takšni peči ne potrebujete več dežurnega kurjača, ki bo nalagal drva vsako uro ali dve. Prav tako vas, zjutraj ko vstajate, in popoldne, ko pridete iz službe, ne pričaka ohlajeno stanovanje. Če upoštevamo še dejstvo, da v našem klimatskem pasu peči obratujejo vsaj šest mesecev na leto in da peči ne vgradimo le za nekaj let, temveč za četrt stoletja, potem postane višji strošek investicije upravičen.
Igor Kopše
Govor dr. Štefana Čelana ob praznovanju 10. obletnice Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, 21. januarja
Družbeno neugodna klima za ustvarjalno delo je "majhnost razmer"; to ima za posledico ožino obzorja in
revščino sredstev.
To so globoke misli, ki jih je žal že pokojni akademik profesor dr. Anton Trstenjak zapisal pred skoraj tridesetimi leti.
Samo po sebi se ponuja vprašanje. Ali je po tridesetih letih današnja slovenska družba že presegla to ožino obzorja?
Iz lastnih izkušenj na področju uveljavljanja načel odličnosti pri ustvarjalnem delu žal ugotavljam, da je na našem slovenskem obzorju še vedno veliko temnih oblakov. Vse preveč je namreč odgovornih ljudi, ki še vedno verjamejo, da je mogoče v družini razvitih narodov preživeti po načelih rutine ali celo rutinerstva.
Smela plebiscitna odločitev nas je namreč pridružila družini narodov, kjer ne prevladuje več slučajnostni trg niti trg proizvajalca, za katera je bilo inoviranje nepotrebno. Vstopili smo v gospodarsko najbolj razvit svet, pri katerih prevladujeta trg kupca in/ali državno podprt trg kupca, kar pomeni, da je ponudba večja ali celo veliko večja od povpraševanja; zato uspe, kdor je bolj inovativen kot drugi. Ta svet pa pri tem prednjači in prevladuje nad drugimi zato, ker je že v drugi polovici 19. stoletja sprostil ustvarjalnost ljudi za inoviranje.	•
Ustvarjalnost pa ni stvar odmaknjenih posebnežev, ob katerih bi morali odpirati celo vprašanje, ali so sploh normalni ali ne, ampak je družbeno delovanje. Ustvarjalnost je v svojem bistvu socialni dialog. Ob ustvarjalnosti je še kako pomembno upoštevati načelo soodvisnosti, saj je ustvarjanje brez naslovljencev in posredovalcev v družbi navaden individualizem brez pravega pomena. Ustvarjalno delo predstavlja dialog med družbo in posameznikom. Po besedah akademika dr. Trstenjaka je dejavnik ustvarjalnosti posameznik v sodelovanju z družbo in obratno. Dejavnik ustvarjalnosti je družba, kolikor vzpodbuja posameznika.
Da bi v našem mestu zagotovili pogoje za inovativno ustarjalnost, smo v letu 1994 ustanovili raziskovalno razvojno institucijo Bistra Ptuj. Tedaj smo se zavedali, da bomo v prihodnosti lahko dostojno živeli, če bomo znali sebe in družbo razvijati po načelih inovativne ustvarjalnosti. Ta načela veljajo enako za vsakega posameznika in sleherno organizacijo, tako javno kakor zasebno.
Vloga ZRS Bistra Ptuj kot raziskovalne institucije leži v iskanju odgovora o predstavi prihodnosti, ki bo dala dovolj motivacijskih moči in začrtala smer, v kateri se lahko naša lokalna skupnost in posameznik nadalje razvijata. V sodelovanju s preostalimi nosilci razvoja morajo sodelavci v tem raziskovalnem zavodu poiskati dokaj smele razvojne poti, ki:
-	morajo biti verjetne kljub večjim naporom za dosego ciljev;
-	morajo imeti vizionarski značaj in biti visoko pozitivne. Slikati morajo lepšo prihodnosti v primerjavi s trenutnim stanjem;
-	so nezaključene, morajo omogočati alternative;
-	odgovarjati morajo na vprašanja, ki izhajajo iz sedanjih prevladujočih predstav;
-	so združevalne in oživljajo skupnega družbenega duha.
Takšna naloga je vse prej kot lahka in zahteva veliko znanja, potrpežljivosti, sposobnosti za dogovarjanje in predvsem volje
za opravljanje teh zahtevnih nalog. Na drugi strani pa zahteva s strani naročnikov in ostalih nosilcev družbenih in gospodarskih funkcij veliko Trstenjakove modrosti, ki govori o nujni soodvisnosti med partnerji.
Skratka, naučiti se torej moramo hoteti in znati ustvariti in izrabiti inovacijske priložnosti. Profesor Matjaž Mulej nam v svojih delih nenehno dokazuje, da ni tretje poti, na kateri bi ne bili niti inovativni niti kolonija in bi vendarle živeli dobro po evropskih merilih.
Poskušajmo razumeti, da je samo to, kar je resnično izvirno, večno, nadčasovno in v določenem trenutku tudi materialno in kulturno največ vredno. Zato imamo samo eno relativnostno teorijo, eno teorijo izrabe toplotne energije, enega Michelangela, enega Beethovna itn. Kdor tega ne uvidi, ne razume skrivnosti izvirne ustvarjalnosti. Komu je kopija ali rutinska ustvarjalnost enako vredna kakor izvirnik, temu je skrivnost vrhunske ustvarjalnosti tuja, hram osebne sreče in zadovoljstva pa velikokrat zaprt. Spoštovani, upam in verjamem, da bodo vsi sedanji in bodoči rodovi, še zlasti tisti, ki so in bodo na odgovornih funkcijah, razumeli uvodno misel našega akademika profesorja doktorja Antona Trstenjaka in jo začeli tudi udejanjati.
Razmišljanja nekaterih, ki si še naprej prizadevajo, da bi smelo domišljijo, ko smo pred desetimi leti pričeli snovati hišo znanosti na Ptuju, spremenili v rutino ali celo v pepel, pa naj z današnjim dnem odidejo za večno v pozabo.
Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vsem dobitnikom priznaj in vsem tistim, ki ste na kakšen koli način soustvarjali zgodovino ZRS Bistra Ptuj. Iskrena hvala naj velja še zlasti našima pokojnima članoma sveta zavoda, mag. Kristini Šamperl Purg in Janezu Pičerku. Slava njunemu spominu.
Znanstvenoraziskovalnemu središču Bistra Ptuj želim, da preko konkretnih rezultatov dela še naprej dokazuje in potrjuje potrebo po udejanjanju uvodnih misli akademika profesorja doktorja Antona Trstenjaka.
POPRAVEK IN OPRAVIČILO
V zadnji številki Ptujčana v članku z naslovom Razstava Desetletno bistrenje, na strani 13, med številnimi prejemniki priznanj, ki jih je podelil direktor Bistre, ni bil naveden Miroslav Luci, nekdanji župan MO Ptuj in sedanji državni sekretar v Vladi RS, ki je prav tako prejel zasluženo priznanje Bistre. Bralcem in prejemniku priznanja Miroslavu Luciju ter direktorju Bistre dr. Bojanu Pahorju se opravičujemo za nenamerno napako.
Uredništvo Ptujčana
Mladi in droge na Ptuju - II. del
V januarski številki Ptujčana so bili predstavljeni osnovni rezultati ankete o drogah, ki jo je izvedel CID Ptuj decembra 2003 na ptujskih osnovnih in srednjih šolah, objavljeni pa so bili novembra 2004 v knjižni obliki. Tokrat predstavljamo podatke iz ankete, ki smo jih obravnavali glede na nekatere kategorije - spol, kraj bivanja, vrsto šole in učni uspeh.
Fantje eksperimentirajo z drogami pogosteje kot dekleta. Več jih redno ali občasno uživa alkohol in kadi marihuano, razlike med spoloma pri ostalih drogah pa niso velike. V zadnjem mesecu pred anketo so pri uporabi vseh drog dekleta prekašala fante samo v pogostosti kajenja. Ponudba nedovoljenih drog je usmerjena na oba spola enakovredno. Za nove informacije o drogah in njihovih učinkih pa so dekleta bolj motivirana kot fantje.
Vedenje anketirancev se nekoliko razlikuje glede na to, ali bivajo v Mestni občini Ptuj ali v eni od ostalih občin, iz katerih prihajajo srednješolci. Mladi iz okolice pogosteje kot njihovi vrstniki iz Ptuja uživajo alkohol, kadijo cigarete in marihuano, uživajo heroin, kokain, amfeta-
mine, ecstasy. Oboji so izenačeni pri rednem kajenju marihuane in uživanju pomirjeval, mladi iz mesta pa vodijo pri eksperimentiranju s hlapi lepila. Pri uživanju vseh vrst drog v zadnjem mesecu pred anketo prednjačijo mladi iz okolice, oboji so izenačeni samo pri jemanju pomirjeval. Mladi iz okolice kažejo večji interes za nabavo različnih vrst drog in prihajajo pogosteje kot mladi iz mesta v stik z nedovoljenimi drogami. Med mladimi iz okolice je takih, ki redno uživajo alkohol, skoraj 15 %, med mladimi iz mesta pa okoli 5 %. Odgovori anketirancev se razlikujejo tudi glede na vrsto šole. Med osnovnošolci je med vsemi izkušnjami z drogo po pričakovanju najbolj razširjeno kajenje. Sledi uživanje alkohola, pojavlja se marihuana, v manjši meri pa tudi pomirjevala, hlapi lepila, heroin, amfetamini in ecstasy. V poklicnih, srednješolskih ter gimnazijskih programih so prisotne vse v anketi omenjene droge. Najbolj pestra in najpogostejša je uporaba drog v poklicnih programih, sledijo gimnazijski in nato srednješolski programi. V zadnjem mesecu pred anketiranjem je alkohol uživalo 33 % osnovnošolcev, delež dijakov na različnih srednjih šolah pa sega malo čez 60 %. Kadilo je 22 % osnovnošolcev, 37 % gimnazijcev, 41 % dijakov srednjih šol in 55 % dijakov poklicnih šol.
Na vseh šolah je bila v zadnjem mesecu prisotna marihuana, ki jo kadi 13 % srednješolcev. Ostale droge so se po šolah pojavljale različno. Osnovnošolci so zelo informirani o dostopnosti različnih vrst drog.
Pri iskanju povezav med učnim uspehom in vedenjem mladih smo ugotovili, da imajo učenci z višjim učnim uspehom boljši odnos s starši, boljšo samopodobo in aktivneje preživljajo prosti čas. Manj uspešni učenci pa so deležni manjšega interesa staršev za šolsko delo, pogosteje se jih bojijo, imajo slabšo samozavest in so z življenjem nasploh bolj nezadovoljni. Učenci, ki so imeli ob koncu prejšnjega šolskega leta nezadosten uspeh, kažejo najbolj tvegano vedenje glede
drog. Najpogosteje od vseh skupin uživajo alkohol, kadijo cigarete in marihuano, posegajo pa tudi po nevarnejših drogah. Droge so tej skupini tudi najlaže dostopne, hkrati pa so ti mladostniki najbolj prepričani, da o drogah vedo dovolj. Manj uspešni učenci so najbolj ranljiva skupina na področju drog, najuspešnejši pa izražajo najmanj tvegano vedenje.
V naslednji številki bomo objavili še nekatere ugotovitve, dobljene v anketi, ki lahko služijo kot izhodišče za načrtovanje preventivnega dela z otroki in mladostniki v Mestni občini Ptuj.
Nevenka Gerì Foto: Boris Voglar
Droga je izraz za psihoaktivno snov. Uporablja se tudi izraz mamilo, ki pa ni povsem ustrezen, saj vse droge nimajo omamnega učinka. Droga v našem jeziku pomeni tudi surovino rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu.
V naši anketi smo kot drogo označili snov, ki vpliva na spremembo našega počutja, mišljenja in vedenja. Zakon deli droge na dovoljene in nedovoljene (legalne in nelegalne). Dovoljene (legalne) so tiste, katerih posedovanje, jemanje, trgovanje z njimi je dovoljeno, nedovoljene (nelegalne) pa tiste, pri katerih našteto velja za kaznivo dejanje. Po zdaj veljavni zakonodaji samo uživanje drog ni kaznivo dejanje. Droge se ne delijo na dovoljene in nedovoljene glede njihove škodljivosti, ampak na osnovi družbenih norm. Med dovoljene droge sodijo tobak, alkohol, kava, pravi čaj, pa tudi nekatera zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin, za pomirjanje in boljše spanje. Nedovoljene droge so tiste, ki jih kot take opredeljuje zakon: marihuana, hašiš, LSD, opij, heroin, ecstasy, amfetamini, kokain, crack ... Dovoljene droge se lahko uporabljajo ali pa zlorabljajo. Najbolj poznamo razliko med uporabo in zlorabo alkohola. Če psihoaktiv-na zdravila predpiše zdravnik in jih bolnik uživa zaradi zdravljenja bolezni oz. lajšanje bolečin med okrevanjem, gre za uporabo in ne za zlorabo dovoljene droge. Za zlorabo psihoaktivnih zdravil gre takrat, kadar se jemljejo brez zdravstvene osnove oz. za doseganje omame, evforičnega razpoloženja, halucinacij in podobnih psihičnih sprememb. Nekatera od teh zdravil so pod posebnim državnim nadzorom - to so narkotiki (morfin, kodein, metadon ipd.).
Povzelo po: A. Kastelic in M. Mikulan: Mladostnik in droga, Domus 1999, Ljubljana
Priporočamo za branje
ERICH FROMM,
Imeti ali biti
Je eden najvplivnejših mislecev 20. stoletja. V knjigi Imeti ali biti trdi, da se v vsakem človeku bojujeta težnja po posedovanju in težnja po bivanju. Žal po večini zmagajo sla po prisvajanju, pohlep in materializem. Toda več kot kopičimo, bolj smo notranje prazni. Zato Fromm vzpodbuja, da začnemo negovati nasprotno usmerjenost, usmerjenost,
ki nam prinaša ustvarjalnost, pristno čustvovanje in duhovno izpolnitev.
DR. ALOJZ IHAN,
Do odpornosti z glavo
Je pisec poglavij v številnih domačih in tujih strokovnih knjigah, avtor literarnih del (pesniških zbirk, romanov, knjigi esejev), za katera je prejel številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada. Avtor v
knjigi Do odpornosti z glavo nazorno pojasni vpliv čustvene, osebnostne in duhovne zrelosti na sposobnost, da obvladujemo stres. Neobvladan stres namreč postopoma kvari imunski sistem in lahko postane celo vzrok za nastanek bolezni. Na imunski sistem vplivajo čustva, socialni odnosi, učenje, spomini, telesna dejavnost, ljubezenska izpolnjenost, občutek življenjskega smisla in veselja. Iz tovrstnih
spoznanj sledijo praktični ukrepi za izboljšanje odpornosti — od osebnostnega zorenja do športa ali meditacije. Knjiga je izjemen prikaz, kako je za ohranjanje zdravja mogoče povezovati spoznanja moderne in tradicionalne medicine, religije in psihologije, umetnosti in življenjske prakse.
Majda Murko
PODELITVE/KULTURA
26. FEBRUAR/SVEČAN 2005
Oljenka za Borisa Miočinovića
Drugo najvišje priznanje za dosežke in uspehe na področju kulturne dejavnosti v ptujski občini
Borisu Miočinoviću je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku na Ptuju v dvorani Gimnazije, 7. februarja, podelil oljenko, drugo najvišje priznanje za dosežke in uspehe na področju kulturne dejavnosti v ptujski občini. Najvišje priznanje - veliko oljenko - je letos prejel Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. O njegovih zaslugah in delu lahko berete v predhodni, januarski številki Ptujčana. Veliko oljenko na predlog Komisije za priznanja in odlikovanja podeljuje Mestni svet MO Ptuj, oljenko pa župan. Obe se podeljujeta v obliki statue iz bronaste litine, h kateri je priložena listina z vsebino sklepa o podelitvi. Priznanji sta častni in ne denarni nagradi, kot zmotno mislijo nekateri.
Boris Miočinovič in Aleš Arih, letošnja prejemnika oljenke in velike oljenke.
Foto: Langerholc
Boris Miočinovič z oljenko.
Foto: Langerholc
Kulturno dogajanje na Ptuju bi bilo brez Borisa Miočinovića prav gotovo bolj revno in manj zanimivo, ugotavlja pisec obrazložitve k podelitvi, kjer lahko med drugim tudi preberemo, da »je Boris Miočinovič že v rani mladosti pokazal veliko zanimanje za risbo, ki mu je pomenila zabavo in sprostitev. Vmes pa se je intenzivno ukvarjal s športom, predvsem karatejem.
Kot pravnik se je po prihodu na Ptuj zaposli v nekdanjem Agisu. Takoj se je, skupaj s svojo Življenjsko sopotnico Miro,
kot amaterski gledališki igralec vključil v kulturno življenje Ptuja.
Leta 1986 je postal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj in ga vodil do leta 1996. Ko so ga leta 1994 kot karikaturista povabili k sodelovanju na tedanji Ptujski tednik, je izziv z veseljem sprejel in ga opravlja še danes. Ves čas je na svojstven način spremljal kulturno in politično dogajanje na Ptuju skozi karikaturo. Vrednost vseh dobrih karikatur je v tem, da uspejo iz aktualnih in banalnih tem našega vsakdanjika izluščiti širše sporočilo in ga povzdigniti na posplošeno zgodovinsko raven.
Leta 1999 je izdal svojo prvo zbirko karikatur Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturah.
15.	decembra 2004 pa je bila v Miheličevi galeriji predstavitev druge zbirke karikatur z naslovom Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturah/Druga petletka. Rojen je bil v Pulju, 22. 8. 1953. Osnovno šolo in maturo je končal v Osijeku, študij prava pa v Zagrebu.«
Milena Türk
»Turbo Ptujske štorije« - Bobaendgacopres
V Miheličevi galeriji na Ptuju je bila 15. decembra lani predstavljena knjiga Borisa Miočinovića in dr. Aleša Gačnika Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi/Oruga petletka. Knjiga, ki jo lahko razumemo kot svojevrstno izkaznico mesta, njegovih meščanov, malomeščanov in vaščanov, nas seznanja z našo polpreteklo zgodovino in dogodki, ki so zaznamovali življenje in delo v mestu.
Boba in Gačo
Le-te že desetletje na iskriv način upodablja karikaturist Boris Miočinovič, ki svoje kari-katurne pripovedi objavlja v Štajerskem tedniku, od leta 2003 naprej v TV oknu - tedenski prilogi slovenskih regionalnih časopisov - ter od leta 2001 tudi v Perutninarju, časopisu skupine Perutnine Ptuj. Narava medijev zaznamuje Bobovo orientacijo in kritiško potenco, s katero brzda karikatumo razposajenost in beleži dogodke v mestu in njegovi okolici. Knjiga govori o »bingotih« - srečnežih, ki vede ali nevede živijo na Ptuju!
Boba in Gačo sta izdala že drugo takšno knjigo, v kateri je sodobna zgodovina mesta prikazana v karikaturi in besedi na hudomušen, iskriv in kritičen način. Pričujoča knjiga je sestavljena iz šestih medsebojno povezanih poglavij, in sicer: Ptuj - najlepša vas na svetu, Ptuj - mesto prostodušnih bingotov, Politika alakart, Poliland, Hren in med življenja, Hepiend - seks, čebula in obvoznice. Knjiga se zaključuje s hudomušnima življenjepisoma o Bobi in Gačotu. Knjigo, katere zajožnik je Umetniško društvo Stara steklarska
in sozaložnik ZRS Bistra Ptuj ter Radio-Tednik, je uredil Aleš Gačnik in oblikovalo podjetje s.kolibri. Pohitite in si zagoto-
Foto: Črtomir Goznik
vite svoj izvod knjige, saj bo naklada kmalu pošla!
Dr. Aleš Gačnik
26. FEBRUAR/SVECAN 2005
KULTURA/RAZSTAVE
Insignije ptujskega mestnega sodnika
V Pokrajinskem muzeju Ptuj je bila 10. februarja odprta razstava Insignije ptujskega mestnega sodnika. Razstavljeni so meč, nožnica in palica ptujskega mestnega sodnika. Insignije so izreden dokument bogate ptujske preteklosti: meč ptujskega sodnika ni le najstarejši ohranjen sodniški meč na Slovenskem in eden izmed redkih v Evropi, meč z nožnico in palica tudi simbolno dokumentirata mestno avtonomijo in široko razpredene trgovske povezave Ptuja v 16. stoletju.
Insignije je dal izdelati ptujski meščan in tedanji sodnik Jakob Ris leta 1555 v neki južnonemš-ki orožarski delavnici. Na srebrne in delno pozlačene okove nožnice in palice je dal vgravirati svoje ime in grb, grb mesta Ptuj in upodobitev mestnega zavetnika sv. Jurija v boju z zmajem.
V naslednjih stoletjih je dalo na kovinske dele meča, nožnice in palice zapisati svoje ime in čas službovanja še 3l sodnikov, 9 županov in 4 mestni svetniki. Srebrne napisne ploščice so izdelali ptujski pasarji in srebrarji. Zadnji se je na insignije podpisal župan Ernst Eckla, ki je
svojo funkcijo opravljal do leta 1894, nato pa so insignije predali ptujskemu muzejskemu društvu. Ob restavriranju insignij pa so v zadnjih letih potekale temeljite zgodovinske in naravoslovne raziskave, ki so prinesle številna nova spoznanja o tem izredno pomembnem delu ptujske preteklosti. Raziskave so poudarile pomen insignij kot vira za zgodovino Ptuja in kot kakovosten izdelek umetne obrti.
Insignije bodo na ogled na stalni razstavi v romanskem palaciju ptujskega gradu.
Polona Vidmar
Meč z nožnico in palica ptujskega mestnega sodnika.
Foto: Boris Farič
KARIKATURNI PORTRETI JANEZA PRISTAVCA V MIHELIČEVI GALERIJI
Galerija podob
Donacija akademskega slikarja Janeza Pristavca Pokrajinskemu muzeju Ptuj.
Portret kot karikatura je pretirana, spačena ali izkrivljena risarska upodobitev značilnih človeških lastnosti, ki pretirava v poudarjanju telesnih značilnostih znanih (ali neznanih) oseb, ki naj bi učinkovali predvsem satirično, kritično in posmehljivo. Veliko je število umetnikov od antike naprej, ki so se pri svojem ustvarjalnem delu poslužili karikature in z njo zaznamovali določene osebe, dogodke, priložnosti.
POSA M . „
Skupina 2
Tudi akademski slikar Janez Pristavec se je v svojem zrelem življenjskem in likovnem obdobju vrnil nazaj k risbi, liniji, konturi .... ki se na koncu sklene v portretu, vedno upodobljenem kot karikatura, kjer slikar slika tiste izstopajoče lastnosti in nrav človeka, ki je pri določenem portretirancu najbolj izrazita. Pristavec se zaveda, da pri karikaturi, ki izhaja iz risbe, ne gre za realno upodabljanje izbranega motiva, zato mu ni treba upoštevati vseh klasičnih likovnih prvin. Svobodno vleče črte, ki so enostavne, jasne in brez nepotrebnih detajlov. Njegovi portreti - karikature - povzemajo in abstrahirajo karakteristične portretne poteze izbranih posameznikov s ceste, ulice, avtobusa, kongresa, raz-
Albin Lugarič
stav ..., vsem znanih Ptujčanov in Slovencev ali naključno izbranih neznancev. Gre za kreativno in dovršeno risarsko moč, kjer umetnik premišljeno poudari fizične pa tudi karakterne lastnosti upodobljenih. Ne na žaljiv ali zloben način, pač pa ravno dovolj šaljivo, v mejah vsesplošnega veselja in zdravega razuma. Nekatere portrete dopolni tudi z barvnimi svinčniki, vendar na tak način, da barva nikoli ne prevzame dominantne vloge nad osnovno risbo. Neulovljiva ideja, koga, zakaj in kdaj narisati, dela Janeza Pristavca za tistega karikaturista - umetnika, kjer pride predvsem do izraza povezava med začetno idejo in končno upodobitvijo.
Na ptujski razstavi v Miheličevi galeriji smo videli 33 Pristavčevih karikatur portretirancev, ki so nastale v letu 2004 na ptujskem gradu, kjer je potekal simpozij o varovanju kulturne dediščine in ohranjanju zgodovinskih mestnih jeder. Spoznamo znane obraze s ptujskih ulic, javne osebnosti, pa tudi neznance, ki s svojim načinom življenja in javnega delovanja pišejo zgodbo o ptujskem vsakdanu, za katerega si skupaj želimo, da bi bil zapisan v svetlo in srečno prihodnost. Tem portretom je slikar dodal še nekaj starejših podob slovenskih
slikarjev, glasbenikov, gledališčnikov, kulturnikov ... iz obdobja med letoma 1998 in 2004. Karikatume portrete (ne)znanih Ptujčanov in Slovencev slikarja Janeza Pristavca zaokroža risarsko enotna, likovno jasna in večnosti zapisana galerija podob, ki bo odslej naprej del slikarskega fundusa Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Janez Pristavec je bil rojen 27. marca 1947 v Mariboru. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1977. Njegovi profesorji so bili: Bogdan Borčič, Nikolaj Omersa, Zoran Didek, Gabriel Stupica, Stefan Planinc, Janez Bernik,
KULTURA/RAZSTAVE
26. FEBRUAR/SVECAN 2005
Viktor Gojkovič
Andrej Jemec, Marjan Pogačnik, Apolonijo Zvest. Študijski kolegi - slikarji pa: Vojko Pogačar, Barbara Vidic, Anka Krašna, Janez Rotman in nekoliko mlajši: Dušan Kirbiš, Nada Madžarac, Bine Kovačič ... Je član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Svoja dela razstavlja od leta 1974 naprej. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah po Sloveniji in Evropi. Živi in ustvarja v Mariboru.
Portret kot ena osrednjih umetnostnih nalog v različnih kulturah sveta prikazuje predvsem osebni izgled in značaj človeka - portretiranca. Portret (slikarski ali kiparski) se je ohranil skozi zgodovino likovne umetnosti vse do danes. Umetniki so ga skoraj v vseh stilskih obdobjih vedno upodabljali kot primarni risarski likovni izraz, ki je vedno spremljal njihove različne izrazne opuse ali obdobja. In zagotovo bo obstajal tudi v prihodnosti, ne glede na sočasen razvoj fotografije in drugih vizualnih medijev.
In vzporedno s podobami portretov nekoč in danes je hodila tudi karikatura.
Stanka Gačnik
V
Magični krog/Kurenti Borisa Žoharja
Likovni opus ptujskega slikarja in kiparja Borisa Žoharja je obsežen, vseeno pa nas umetnik vedno znova preseneča s svojim razumevanjem kurenta, ki ga postavlja v različne barvne in kontekstualne soodvisnosti. IMa razstavi v galeriji Magistrat v Mestni hiši smo imeli v februarju izvrstno priložnost, da smo se lahko seznanili z njegovim najnovejšim nadrealističnim likovnim opusom. Želja in iskanje v smeri, da bi na eni sliki zajel čim več vsebine, je Žoharja pripeljalo do novih kompozicijskih in filigransko obdelanih rešitev, do krožnice - do t. i. magičnega kroga. Do oblike torej, ki ga draži in mu daje neomejene možnosti v izrazih, prepletenih s simboliko kroga kot prispodobo univerzalnosti, neskončnosti in ponavljajočega, tako po vsebinski kot po likovni plati.
Kot nov likovni element se pojavlja stiliziran cvet, nosilec kompozicije in umetnikov najpomembnejši atribut pomladi. Kljub vsemu pa Žohar ostaja zvest kurentu kot nosilnemu liku njegovih likovnih pripovedi, okoli katerega se spletajo vse pustne in druge zgodbe o življenju in delu na Ptuju in okoliških krajih.
Žoharja novi likovni izzivi silijo izven Ptuja - v širši slovenski pustni in karnevalski prostor, saj želi do leta 2010 do 50-obletnice kurentovanja ustvariti zaokrožen nadrealistični ciklus oz. likovno antologijo o kurentu in ostalem pustnem dogajanju na Ptuju, v Sloveniji in drugod po svem. Prizadevali si bomo, da ga bomo dostojno predstavili na večji pregledni samostojni razstavi. Zakaj? Zato, ker Žoharjeve likovne umetnine, prepletene z motivi, mitologijo in simboliko kurenta, kot prispodobo božjega na zemlji, že sedaj lahko uvrstimo ob bok najpomembnejših del evropskih predstavnikov t. i. naivne umetnosti oz. t. i. narodnega realizma.
Kurent - pustni kralj, je skozi zgodovino navdihoval najrazličnejše umetnike. Nekatere med njimi je njegova pojavnost in energija zaznamovala kot enkraten umetniški preblisk ali izziv in
druge kot motiv stalnica. Mednje sodi tudi Boris Žohar. Deset let je tega, ko smo si lahko njegove umetnine nazadnje ogledali na Ptuju, v Miheličevi galeriji, in to v obliki velike pregledne razstave z naslovom Mitologija Žoharje-vega kurenta. Na takratni razstavi nismo predstavili le slik z različnimi motivi kurentov, ampak smo izpostavili predvsem skrivnostni Žohaijev svet kurentov, ujet v slikarsko in kiparsko mitologijo, (op. ur.: Del slik iz cikla Mitologija Žoharjevega kurenta je bilo jeseni istega leta -	1995
- razstavljenih v galeriji Magistrat ob prvi konvenciji Evropskega združenja karnevalskih mest v Sloveniji, ki je potekala prav v ptujski Mestni hiši.)
Sicer pa lahko Žoharjevo umetnostno delovanje razdelimo na tri ustvarjalna obdobja:
-	na t. i. realistično obdobje med letoma 1970 in 1980,
-	na obdobje t. i. magičnega oz. mitološkega ekspresivnega realizma do leta 1995,
-	in na najnovejše, t. i. nadrealistično obdobje, »spočeto« že v času razstave Mitologija Žoharjevega kurenta s sliko Rojevanje pomladi iz leta 1995. Ciklus novih nadrealističnih slik iz serije Magični krog bo Žoharjevo ustvaijanje zaznamoval tudi v prihodnjih letih.
Če želimo razumeti Žoharjevo slikarstvo, moramo razumeti njegov odnos do kurenta. Zanj je kurent namreč alfa in omega njegovega motivnega sveta. Ne le
Dr. Štefan Celan, Milena Turk, Boris Žohar in dr. Aleš Gačnik ob odprtju razstave.
Foto: Aleš Šprah
Nejc Krajnčič, učenec 3. letnika glasbene šole, je zaigral na otvoritveni slovesnosti v galeriji Magistrat.
Foto: Aleš Šprah
pustna maska, temveč predvsem božanstvo, če ne celo bog, čigar delovanje ni vezano izključno na pustni čas, temveč na celotno človekovo bivanje na Zemlji. Njegov kurent ni le tradicionalni znanilec prihajajoče pomladi, temveč predvsem simbol vsega dobrega. Žoharjev kurent je univerzalen. Njegova “moč” je božja. Kot najbolj avtentičnega in prepoznavnega kurenta v umetnosti Borisa Žoharja lahko označimo tisto podobo, kjer se rogovi na maski izpeljejo v cvetove kot vidne atribute prihajajoče pomladi.
Žohar slika kurenta na njemu lasten in razpoznaven način, kjer detajli kurenta postanejo idealizirani, izmišljeni, nadrealistični. Podoba kurenta vodi onstran upodobitve same in dobi nov, povsem simbolen, domišljijski in nadrealističen pomen. Zato lahko o njegovem slikarstvu govorimo kot o narodnem realizmu oziroma nadrealizmu, magičnem realizmu oz. - kot o magičnem nadrealizmu, vpetem v naivno umetnost - kot del sodobne likovne umetnosti 20. in 21. stoletja. V primerjavi z grotesknim in fantastičnim Miheličevim kurentom, ki izraža življenjske stiske, človeško grozo in minljivost, je Žoharjev kurent veliko bolj realističen, izzivalen, preprost in barvno živ. Izžareva prepletenost strahu in veselja, ljubezni in sovraštva, starega in mladega, živečega trenutka in spominov. Njegov kurent je tako demonsko popoln in človeško ranljiv, saj se pod masko skriva človek, vendar brez obraza, imena in priimka.
Dr. Aleš Gačnik
IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ
Premiera Vohljača in jubilejna stopetdeseta Marjetka
Kako si zamisliti popoln zločin in kako ti popolnoma uide iz rok! - o teh in drugih rečeh govori nova premiera Mestnega gledališča Ptuj predstava Vohljač, ki jo je napisal znani angleški dramatik in scenarist Anthony Shaffer, med drugim tudi avtor več filmskih scenarijev za mojstra klasične grozljivke Alfreda Hitchcocka in za filme po romanu Agathe Cristie.
Vohljač je igra. Ni zgolj igra v gledališču, temveč kruta in prebrisana igra med dvema moškima tekmecema, med mladim in zrelim moškim. V igri med njima je seveda ženska, denar in “kdo bo koga". Zrel, premožen intelektualec, pisatelj kriminalnih romanov, sodnik in strasten zaljubljenec v igrice vseh pritlehnih in zvitih vrst, zve prav od svojega mladega tekmeca, da mu ta prevzema njegovo trofejno ženo. Mlad in naiven mož, lastnik vegetirajoče turistične agencije in strasten romantik, seveda ni mogel vedeti, na kakšnega prefinjenega in inteligentnega
tekmeca bo naletel. Seveda v tej igri ne gre samo za žensko in tekma se ne igra s pestmi, temveč z vijugami možganov.
Komična in popolnoma nepredvidljiva igra, v katero se zapleteta dva prava pripadnika moške rase, preraste vsa merila in se približa temačnim ozemljem umora, ropa, davčne utaje in uničevanja kitajskega porcelana. V igri, ki sta jo spletla, kmalu nič več ni tako, kot je bilo videti na prvi pogled, in nikakor si ne moremo predstavljati, kako se bo vse to končalo.
Igrata prvak mariborske Drame igralec Peter Ternovšek, vsem
dobro znani Pavlek iz istoimenske monodrame, za katerega vlogo je bil pred kratkim izbran za Naj mariborskega kulturnika 2004, in njegov sin Aljoša Ternovšek, še do pred kratkim član Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je briljiral v mnogih zanimivih vlogah. Od letos pa stalni in po dolgem času prvi član igralskega ansambla Mestnega gledališča Ptuj. Najbrž pa je širši publiki bolj poznan kot nezaposlen lik Kleščarja iz istoimenskega filma
-	torej Dušan Dule Vaupotič, kot ga lahko vidite tudi na nacionalni televiziji v oddaji Tistega lepega popoldneva.
Kdo še ne pozna Marjetke? 150 jubilejna ponovitev veliko pove o priljubljenosti te predstave. Nagrajena uspešnica Marjetka, str. 89 - mogoče tudi zadnjič na odru matičnega gledališča
-	v režiji Sama M. Strelca in
v vrhunski interpretaciji Mojce Funkl in Gojmirja Lešnjaka - Gojca.
In otroci, nikar ne zamudite nove abonmajske predstave Lisička zvitorepka za red Račka in Lutka!
Rok Vilčnik
Aljoša Ternovšek - prizor iz filma Kleščar.
Foto: Damjan Švare
Program v Kolnkišti
26.	februar, 21:30:
DAN D - koncert
Slovenski glasbeni sceni že desetletje znana rock skupina se je lani ponovno prebudila. Po izdaji prvih dveh albumov Igra (1997) in Ko hodiš nad oblaki (1999) so fantje počivali in nabirali navdih za nov album Katere barve je tvoj dan?, ki so ga dokončali lansko pomlad. Njihov zadnji singel Čas se trenutno zelo intenzivno vrti po vseh radijskih postajah. Pred kratkim je bila skladba tudi popevka tedna na radiu Val 202. Vstopnina: 300 tolaijev.
27.	februar, 20:00:
HAROLD IN MAUDE - projekcija filma
Režija: Hal Ashby
Igrajo: Ruth Gordon, Bud Cort, Vivian Pickles idr.
ZDA, 1971
Retrospektiva filmov Novega Hol-lywooda
Harold je depresiven 20-letni dečko, ki v prostem času obiskuje pogrebe in neuspešno izvaja samomore pred očmi svoje matere. Na pogrebu se spoprijatelji z 79-letno gospo Maude, ki kar kipi od volje do življenja. Ko mu skuša mama že tretjič podtakniti potencialno nevesto, Harold razglasi, da se bo poročil z Maude. Toda ta ima zanj presenečenje, ki mu bo spremenilo življenje. Kult z najbolj nenavadnim filmskim parom vseh časov. Vstopnine ni.
3.	marec, 18:30:
TURNIR V TAROKU
4.	marec, 21:00:
JUGO ŽUR
D. J. Tadej
Zvoki naše bivše domovine in okolice.
5.	marec, 21:30:
ORLEK - koncert
Skupina Orlek ima svoj domicil v Zagotju ob Savi, srcu rudarskih revirjev. Ime je ansambel povzel po hribu na obrobju Zagorja. Glasba Orlekov je zanimiva mešanica zvokov rock’n’rol-la, nekakšen "folk punk polka rock". Pestra instrumentalna zasedba jih uvršča v etno folk glasbo, besedila pa so socialno-humomo obarvana. Njihova albuma Adijo knapi ter Melodije smoga in premoga sta bila večkrat nagrajena. Vstopnina: 300 tolaijev.
6.	marec, 20:00:
ZADNJA KINOPRED-STAVA - projekcija filma
The Last Picture Show Režija: Peter Bogdanovich Igrajo: Timothy Bottoms, Jeff Bridges, Cybill Shepherd idr.
ZDA, 1971
Retrospektiva filmov Novega Hol-lywooda
Sonny in Duane, napol že moška, napol pa še dečka, sta najboljša prijatelja. Duanovo lepo in bogato punco Jacey (prva vloga Cybill Shepherd) si želijo vsi fantje na šoli in ona se tega zaveda. Trojica seksualno zmedenih najstnikov ima to smolo, da živi v Anarenu, dolgočasnem teksaškem mestecu, iz katerega se mladina v
želji po boljši prihodnosti množično izseljuje. Ko se zapre še mestni kino, se konča neko obdobje v življenju. Vstopnine ni.
12.	marec, 21:30: JADRANKA JURAS
KVARTET - koncert
Znana in vedno bolj priljubljena slovenska pevka, ki nam je prirasla k srcu tudi kot zanimiv televizijski obraz, nam bo s svojo tričlansko zasedbo (Milan Stanisavljevič - klavir, Robert Jukič - bas, Aleksander Cvetkovič
-	bobni) predstavila avtorsko glasbo in jazzovsko prirejene skladbe iz svetovne glasbene zakladnice. Jadranka je nastopala v skupini Planet Groove, trenutno pa obiskuje fakulteto za jazz v Gradcu. Vstopnina: simboličnih 300 tolaijev.
13.	marec, 20:00:
PANIKA V PARKU IGEL
-	projekcija filma
The Panic in Needle Park Režija: Jerry Schatzberg Igrajo: Al Pacino, Kitty Winn, Alan Vint idr.
ZDA, 1971
Retrospektiva filmov Novega Hol-lywooda
Boleče ostra, skoraj dokumentarna študija heroinske odvisnosti na ulicah New Yorka predstavi igralska novinca Pacina in Winnovo kot neke vrste džanki Romea in Julijo, kot mlad par, ki ne najde poti iz spirale samouniče-vanja. Glavna odlika presenetljivo spregledane klasike novega Hollywo-
oda, ki je danes zagotovo ne bi izdal noben mainstream studio, je spretno izogibanje pokroviteljskemu ali pridigarskemu pristopu. Vstopnine ni.
17.	marec, 18:30:
TURNIR V TAROKU
18.	marec, 20:00: IRAN
- potopisno predavanje Geograf Igor Klasnja iz Ljubljane nam bo ob diapozitivih in iranski glasbi poleg značilnosti pokrajine, po kateri je potoval, razložil tudi zgodovinske dogodke, ki so v zadnjih petdesetih letih zaznamovali Iran.
19.	marec, 21:30:
FLYER - koncert
Gre za eno najperspektivnejših hrvaških skupin v zadnjih nekaj letih, zato gotovo ni naključje, da se je drži vzdevek “naslednji Jinx”. Sedemčlanska skupina s tremi odličnimi pevkami je pravkar izdala tretji singel O jednoj mladosti. Z njim so se odločili za sodelovanje z Josipo Lisac, ki je sodelovanje z navdušenjem sprejela. Skladba se je že prijela na vseh radijskih frekvencah. Vstopnina: 300 tolarjev.
Nina Milošič

Podpis dveh pogodb za najem s postopnim odkupom
Simon Starček. Borut Božič, Tanja Tučič, Tatjana Vaupotič in dr. Stefan Čelan.
Foto: Aleš Šprah
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je 31. januarja skupaj z direktorico družbe Raiffeisen leasing Tanjo Tiičič in direktorjem Borutom Božičem podpisal dve pogodbi po sistemu leasin-ga. Ena pogodba je za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuju, v
kateri je pogodbena cena opremljenega objekta za ves čas trajanja najema 756.741.142 tolarjev. Pogodba je sklenjena za določen čas za dobo 15 let. Objekt bo popolnoma prevzet 30. junija 2020. Ta pogodba je sklenjena za 1. fazo s celotno količino ali obsegom del.
Druga pogodba pa je za izgradnjo učilniškega dela OŠ Ljudski vrt, kjer vsebuje cena 562.943.907 tolaijev 1. fazo s celotno količino ali obsegom del. Rok trajanja pogodbe oziroma prevzem celotnega objekta se bo izvršil 30. avgusta 2020.
Dela na obeh objektih so se že pričela, saj naj bi bila predana v uporabo že septembra letos.
10. februarja so na krajši slo-
vesnosti na OŠ Ljudski vrt položili temeljni kamen za prizidek k šoli, ki bo omogočil vsem
učencem enoizmenski pouk.
Tanja Ostrman Renault
Postavitev temeljnega kamna pri OŠ Ljudski vrt je naznanila tudi začetek del, ki so se dejansko pričela še isti dan. Le nekaj dni kasneje, natančneje 14. februarja, pa so bila ustavljena. Kaj drugega bi lahko bil vzrok kot to, da so pri pripravljalnih delih naleteli na ostanke rimske ceste, za katero se je že prej vedelo, da je potekala v bližini današnje bolnišnice. Domnevajo tudi, da so ostanki zgradbe, ki so jih prav tako odkrili v bližini ceste, le del naselbine, kije najverjetneje bila ob cesti. 15. februarja je bila podpisana pogodba o arheoloških izkopavanjih med MO Ptuj in ZVKD Maribor, kar bo celotno investicijo podražilo za ocenjeno vrednost 4 milijone tolarjev. Gradbena dela potekajo vzporedno, vendar zaradi arheoloških izkopavanj počasneje.
Pripravljalna dela za izgradnjo severnega dela Mestnega stadiona se odvijajo po načrtih. Dela so se pričela 15. februarja, položitev temeljnega kamna pa je bila 25. februarja.
Ivan Vidovič
Uvod v študijsko leto 2005/2006
Konec januarja sta izšla razpisa za vpis v višje strokovno izobraževanje in vpis v dodiplomske študijske programe
v študijskem letu 2005/2006.
VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
(23 javnih in koncesioniranih višjih strokovnih šol ter 25 zasebnih višjih strokovnih šol) tako razpisujejo skupaj 9747 vpisnih mest, od tega 2520 vpisnih mest za redni in 7237 vpisnih mest za izredni študij. Po večletnih prizadevanjih se seznamu višjih strokovnih šol v Sloveniji pridružuje tudi:
ŠOLSKI CENTER PTUJ, Višja strokovna šola
Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, tel.: (02) 772 44 11, www.scptuj.net ki razpisuje naslednje višješolske strokovne programe:
-	Mehatronika (70 vpisnih mest za redni študij in 90 vpisnih mest za izredni študij)
-	Kmetijstvo (60 vpisnih mest za izredni študij)
Oba višješolska strokovna programa sta bila razvita na Šolskem centru Ptuj v sodelo-
vanju z gospodarstvom.
Prvo prijavo za vpis (obrazec DZS 1,253 s prilogami) je potrebno oddati najkasneje do 8. marca 2005 s priporočeno pošiljko na naslov:
Šolski center Celje Višješolska prijavna služba Pot na Lavo 22,3000 Celje
VISOKOŠOLSKI ZAVODI
(27 članic Univerze v Ljubljani, 14 članic Univerze v Mariboru, 5 članic Univerze na Primorskem in 3 samostojni visokošolski zavodi) razpisujejo skupaj 24685 vpisnih mest (12830 univerzitetni - UN programi in 11855 visokošolski strokovni - VS programi) od tega 16333 vpisnih mest za redni študij in 8532 vpisnih mest za izredni študij.
Na Ptuju se je v študijskem letu 2005/2006 možno vpisati v dva visokošolska strokovna programa:
UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta
Študijski center na daljavo Ptuj (LU Ptuj), Mestni trg 2, 2250 Ptuj, tel.: (02) 749 21 50,
www.lu-ptuj.si
program VISOKA POSLOVNA ŠOLA, UNIVERZA V MARIBORU
Fakulteta za organizacijske vede
Študijski oddelek Ptuj (REVI-VIS Ptuj), Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj, tel.: (02) 771 10 92, freeweb.siol.net/upptuj04 program ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT
Prvo prijavo za vpis (obrazec DZS 1,71/1 s prilogami) je potrebno oddati najkasneje do 8. marca 2005 s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska prijavno-infor-macijska služba, Univerza v Ljubljani,
p. p. 524, 1001 Ljubljana,
če na prvem mestu v prijavi navedete članico Univerze v Ljubljani ali samostojni visokošolski zavod.
Online prijava:
www.vpis.uni-lj.si
ali
Visokošolska prijavno-infor-macijska služba, Univerza v Mariboru
p. p. 246, 2001 Maribor, če na prvem mestu v prijavi navedete članico Univerze v Mariboru.
Online prijava: www. vpi s. uni-mb. si Dodatne informacije o študiju, smereh, postopku vpisa ipd. dobite vsak delavnik od 9. do 12. ure na sedežu REVIVIS-a Ptuj ali po elektronski pošti info. up.ptuj@siol.net.
Sprotne informacije objavljamo na spletni strani http://freeweb.siol.net/upptuj04
Robert Ivanuša, REVIVIS Ptuj
'2/tyća/i 19
26. FEBRUAR/SVECAN 2005
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE
V"
Študentje dijakom predstavili fakultete
Predstavitev je organiziral Mladinski svet MO Ptuj
Do 8. marca morajo dijaki oddati svoje prijave za šolanje na fakultetah. Pred njimi stoji življenjsko pomembna odločitev, ki smo jo v mladinskem svetu MO Ptuj želeli nekoliko olajšati. V sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti (CID) smo povabili študente, ki so dijakom predstavili
svoje osebne izkušnje in vtise
4.	februarja smo v prostorih Šolskega centra in Gimnazije Ptuj dijakom predstavili fakultete. Sodelovalo je 35 študentov, ki so zastopali vse tri slovenske Univerze (Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem). Zainteresiranim dijakom smo posredovali informacije, za katere vemo, da jih ne bodo dobili na spletnih straneh in ne na informativnih dnevih univerz; informacije, kot so količina učenja, kakšni so profesoiji, kje lahko pričakujejo
iz študentskega življenja.
težave, kje lahko naredijo izpite brez večjega truda, kje najdejo literaturo, katera predavanja in vaje so zanimive, kaj je obvezno ... Predstavili smo tudi dejavnosti, v katere se lahko kot študentje vključujejo (študentske organizacije univerz, študentski sveti, študentski parlament, študentski klubi ...) in kje so najboljše in največje študentske zabave.
Upamo, da smo dijakom nekoliko olajšali odločitev. Zavedamo se, da je prvo leto na fakulteti težko in da se je potrebno
močno prilagajati vsem zahtevam in navodilom, ki jih fakulteta poda.
Zato smo želeli dijakom zaključnih letnikov predstaviti osebni vtis študenta.
V Mariboru je v decembru potekala prva koordinacija lokalnih mladinskih svetov (LMS). Iz MSMOP sta
se^je uddežila P re d- g^entje med pogovorom pred predstavit-Kla- vjjQ fakultet v avli Gimnazije Ptuj
Foto: Peter Fras
sednik Dejan sine in podpredsednik Dejan Rožmarin. Na prvi koordinaciji je stekel sklep o dobivanju LMS na vsake tri mesece. Druga koordinacija bo 26. februaija 2005 na Ptuju v organizaciji MS MOP. Gostili bomo predstavnike LMS iz vse
Slovenije, s katerimi bomo opredelili strategijo delovanja LMS v prihodnjem letu.
Mirjana Nenad
Veliko možnosti prostovoljnega dela za mlade v tujini
Če nisi starejša ali starejši od 25 let in želiš spoznati tuje dežele in zanimive ljudi, se lahko odločiš za izvajanje Evropske prostovoljne službe (European voluntary service - EVS). Predhodno znanje tujega jezika ni potrebno, saj je del vsakega projekta tudi tečaj jezika države, v kateri boš. Prostovoljna služba traja od 6 do 12 mesecev.
Organizacije, ki sprejemajo prostovoljce, delujejo na različ-
nih področij (kultura in umetnost, okolje in narava, delo z otroki, mladimi ah starostniki, kulturna in naravna dediščina, šport, različne izobraževalne ustanove, človekove pravice). Gostiteljska organizacija poskrbi za nastanitev in prehrano, zagotovljeno pa je tudi dodatno zavarovanje. Pripada ti še žepnina, pa tudi potni stroški do konca opravljanja dela in za pot domov so v celoti pokriti.
Največ možnosti je v državah Evropske unije. V manjši meri pa so vključene v program tudi partnerske države. To so države bivše Jugoslavije, nekaj držav vzhodne Evrope in nekatere države na Bližnjem vzhodu.
Če te zanima, ti bomo z veseljem svetovali in pomagali na pot. Formalna izobrazba ni pogoj za sodelovanje v programu.
V okviru dela v društvu Povod smo uspešno izpeljali že več
skupinskih ah posamičnih projektov mladinskih izmenjav ah prostovoljnega dela mladih v tujini.
Program Evropske prostovoljne službe poteka v okviru programa Mladina pri Evropski komisiji. Najdeš nas v Prešernovi ulici 27 na Ptuju, lahko pišeš na: povod@triera.net ah pa kar pokliči 041/733 469.
Robert Križanič
UDSKA UNIV
NOVO ZNANJE JE USPEH!
Za vse občane ponujamo BREZPLAČNE IZBORAŽEVALNE OBLIKE:
OSNOVNA ŠOLA za odrasle (7. in 8. razred)
Začetek novega razreda 28.02.2005 ob 16. 00 uri Vpis poteka od 01.02.2005 do 28.02.2005.
V SREDIŠČU ZA SAMOSTOJNO UČENJE
vam nudimo brezplačno učenje: angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine ter španščine s pomočjo računalnika, Word, Excel, Power Point,... Nudimo vam tudi neomejen dostop do interneta.
Za uspešno učenje ni potrebno predznanje iz računalništva. Strokovna pomoč pri delu je zagotovljena.
Od ponedeljka do četrtka nas lahko obiščete med 07. in 18. uro, ob petkih pa med 07. in 13. uro.
Termine in tempo učenja si določate sami. Zahtevajte KATALOG VSEH NAŠIH IZOBRAŽEVANJ!
Informacije in vpisi po telefonu: 02 749 21 50, 749 21 51 ali osebno vsak delavnik od 8.00 do 17.00 ure, petek od 8.00 do 12.30 ure.
Zaupajte javnemu zavodu s 67 letno tradicijo izobraževanja odraslih M!
www.lu-ptuj.si
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ OBVESTILA
OŠ Mladika gostila učence iz Burghausna
V preteklem šolskem letu smo se z učenci udeležili prireditev, ki so ob slovenskem tednu velike vrtne razstave, imenovane »Landesgartenschau«, potekale v Burghau-snu. Šola se je takrat predstavila v spremstvu ravnateljice Sonje Purgai in mentorice učencev Anice Ternovšek. Naši učenci so prikazali plesni projekt »... inje drevo... in je človek ...«. Tedaj smo se srečali tudi z učiteljem Bartlom Lehrhu-berjem, ki nas je spremljal. Skupaj z njim, razrednikom Jo-hannesom Schneidersom in ravnateljem smo si ogledali šolo Franza Xaverja Gruberja. Ob srečanju smo se z ravnateljico Sonjo Purgaj in učiteljema dogovorili o projektu izmenjave učencev.
Na sprejemu pri ptujskem županu, 3. februarja.
Foto: Aleš Šprah
V	maju je našo šolo obiskal osmi razred iz te šole skupaj z razrednikom Johannesom Schneidersom. Ravnateljica je učencem razkazala šolo, pripravili smo jim kratek kulturni program, ki so ga pripravile učiteljice angleščine in nemščine. Ob koncu obiska so naši in njihovi učenci odigrali prijateljsko košarkaško tekmo.
Druženje s tem razredom smo nadaljevali lani oktobra, ko smo se z vlakom in petimi učenci odpravili v Burghausen. Aleksandra, Aljaž, Benjamin, Emina in Kaja so bivali pri družinah.
V	spremstvu nemških učencev smo si ogledali Burghausen in bili povabljeni tudi na nogometno tekmo. Opazili smo, da so Burghauzenčani strastni ljubitelji nogometa. Obiskali smo bavarsko prestolnico München, kjer smo si ogledali olimpijski stadion in starò mesto.
Ob zaključku našega bivanja smo se dogovorili, da se ponov-
no srečamo na Ptuju ...
In na zadnji dan v januarju smo jih nestrpno pričakovali na Ptuju. Učenci: Julija, Sina, Stefan, Tobias in Tanja so prispeli v spremstvu učitelja Lehrhubetja.
Naloga nas gostiteljev je bila, da nemškim učencem predstavimo delo na naši šoli. Ugotovili so, da je za njih naš način dela v šoli zelo naporen in stresen, ker niso navajeni, da se učitelji neprestano menjavajo. Motilo jih je, da se učenci selijo iz učilnice v učilnico. Zelo dobro pa so sprejeli odmore in šolsko malico. Posebej so bili navdušeni nad gostoljubnostjo naših družin. Med njimi so se spletle prijateljske vezi, ki se bodo gotovo nadaljevale v času poletnih počitnic.
Za gostujoče učence smo ob šoli pripravili tudi spremljevalni kulturni program, Skupaj smo si ogledali staro mesto. Obiskali smo Zgodovinski arhiv Ptuj, kjer nam je Marija Hernja
Masten pokazala stare listine, ki se navezujejo na našo skupno preteklost. Obiskali smo fotografa Bogomirja Lugariča, ki je že razstavljal v Bürgerhau-su v Burghausnu. Učenci so se ob gledanju njegovih fotografij spomnili, da so jih že videli.
3.	februarja smo se udeležili sprejema pri županu dr. Štefanu Čelanu. Pogovarjali smo se, kako pomembno je, da se ljudje med seboj neprenehoma povezujemo na različnih področjih.
Popoldan smo se ponovno srečali pred Mestno hišo, kjer smo si ogledali predajo mestne oblasti župana v roke karnevalskemu princu. Učencem se je najbolj vtisnila v spomin maska kurenta. Te so izdelali z učiteljicama Nino
in Matejo. Kurentove maske so jih »pospremile« domov. Če že ne prave, pa vsaj papirnate. V petek popoldan smo se skupaj odpravili preizkušat vodne radosti, ki jih ponujajo v ptujskih Termah.
Ob koncu obiska smo prejeli vabilo, da naj izmenjava ne poteka zgolj med učenci, temveč da smo v njihovo šolo vabljeni tudi učitelji.
Na pustno nedeljo smo jih pospremili s pustnimi krofi, norčijami in z željo, da se ponovno vidimo v Burghausnu. Učenci in učitelji si želimo, da bi takšne izmenjave postale tradicionalne.
Karmen Ivančič
Izbrali ste Pomladno igrivost fotografa Dušana Koštomaja
Največ glasov bralcev je prejela fotografija z naslovom Pomladna igrivost, ki jo je posnel Dušan Koštomaj. Čestitam. Naslovno stran Ptujčana je krasila v aprilu 2004. Zanjo je prispelo 113 glasov. Kot je bilo razpisano, bo avtor izbrane fotografije nagrajen z digitalnim fotoaparatom Canon PowerShot A 80 v vrednosti 92.900,00 tolarjev, ki ga bo podaril sponzor natečaja Foto Tabor iz Maribora.
Drugouvrščena je bila oktobrska naslovna fotografija Odsev poletja v jeseni avtorice Liljane Vogrinec in tretjeuvrščena majska naslovnica Slovesni trenutki ob vstopu v Evropsko unijo fotografinje Mojce Lešnik.
Vsem v natečaju sodelujočim fotografom in bralcem, ki so glasovali, se v imenu uredništva zahvaljujem za sodelovanje.
Milena l\irk
fTI N/ •	1	•	!
Tečaj plavanja ;
Plavalni klub Terme Ptuj I vabi vse otroke od 4. leta I starosti dalje v začetni in : nadaljevalni tečaj plavanja. :
Prijave sprejemamo do 15. marca na tel. 041 311 ; 414, Franjo Rozman.
Franjo Rozman, I predsednik Plavalnega ; kluba Terme Ptuj ;
Otroška maškarada v karnevalski dvorani
Tudi letošnji pustni ponedeljek je bil zelo vesel za ptujske otroke in starše. Več kot 1300 obiskovalcev se je zabavalo na tradicionalni otroški maškaradi, ki so jo skupaj pripravili Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Lokalna turistična organizacija. Rajanje je kot glasbena gostja vodila Damjana Golavšek. Z otroki pa je plesalo 17 klovnov s ptujske gimnazije in DPM Ptuj.
Podeljenih je bilo 12 nagrad, ki so jih prejele najbolje maskirane družine in skupine ter dve posamezni maski. Prispevali so jih: Otroške trgovine Pikapolonica - 3 skupinske, 3 družinske in eno posamezno nagrado za najbolj izvirno masko v skupni vrednosti 69.000 tolarjev, Terme Ptuj - vstopnice v vrednosti
43.000	tolarjev, Foto Langerholc - posebna nagrada za posamezno masko v vrednosti 10.000 tolarjev in DPM Ptuj - paketi bombonov za 4 družine oz. skupine v skupni vrednosti 24.000 tolaijev.
Lokalna turistična organizacija je prispevala 750 krofov, s katerimi so se brezplačno posladkali
obiskovalci.
Zanimivost: za pripravo in izvedbo otroške maškarade je bilo opravljenih lil ur brezplačnega prostovoljnega dela ter zbranih brezplačnih materialov in storitev v skupni vrednosti 348.500 tolarjev. Toliko v infor-
macijo vsem, ki trdijo, da »nihče več ničesar ne naredi zastonj«. Skratka, rajali smo neutrudno in veselo in bili na koncu, kot se za pust spodobi, mastni okrog ust!
Nevenka Gerì Foto: Jure Šarman
IZ OSNOVNE ŠOLE DR. LJUDEVITA PIVKA
Kaj je obrodilo drevo želja?
V decembru in januarju ste lahko vsi, ki ste šli mimo OŠ dr. Ljudevita Pivka na Raičevi 2, v skrinjico na drevesu želja oddali svoja pisna pričakovanja in želje za leto 2005. Nabralo se jih je zelo veliko in razvrstili smo jih v štiri skupine. Kot smo obljubili že na začetku te akcije (objavljeno v Štajerskem tedniku), ta je potekala v okviru šolskega projekta »To smo mi!«, bomo rezultate v izvirni obliki posredovali tudi županu MO Ptuj.
Želje, ki so se nabrale na drevesu želja, so napisali učenci in učitelji OŠ dr. Ljudevita Pivka ter Ptujčani in Ptujčanke. Nekatere želje so bile zelo duhovite, druge boleče stvarne. Pa poglejmo, kaj je obrodilo drevo želja!
OSEBNE ŽELJE, KOT SO BILE ZAPISANE NA DREVESU
»Želim si, da bi imela dobre ocene, ker rada hodim v šolo. Rad bi imel sivobelo muco, kitaro, novi CD Brendija in Avsenikov. Želim si računalnik, walkman, nogavice, jakno, hlače, novo žogo. Rada bi, da bi bila Doris moja najboljša prijateljica. Najbolj si želim, da bi bil zdrav, potem pa tudi video igrico in čokoladico in da bi se z vozičkom lahko gibal po celi šoli. Rad bi sani in da bi
padel sneg. Želim si kurentijo za pusta. Rad bi imel dres od Hajduka, pa od Roja Mahaja. Jaz si želim živo družino, da bi ata, babica in dedek bili živi. Rad bi, da bi imeli doma vodo. Želim si same petke in novo ravnilo. Želim si, da bi bil Benov najboljši prijatelj. Želim si radio na slušalke, kinderjajčko, da bi doma popravili peč in da bi dobil debele rokavice. Želim si zdravje zase, sedmico za družino, da bi si lahko končno kupili avto. Rada bi uspešno končala šolanje. Želim si kolo, barvice, šilček, radirko in zvezke. Želim si, da bi se ata in mama dobro razumela, da se ne bi tepla. Rad bi šel v šolo v naravi. Želim si polnilec za baterije. Da bi ata dobil službo. Želim si sneg in punco. Rad bi uro, novo televizijo, verižico, obesek. Da bi dobro
pisal test v sredo. Želim si, da bi bili vsi otroci zaželeni.«
ŽELJE ZA ŠOLO
»V novem letu si želim novo šolo. Želim si, da bi nam v učilnici menjali parket, ker je tako dotrajan, da je že nevaren. Rad bi boljšo telovadnico, več žog in večje igrišče. Želim si vode v učilnici, gugalnico na zelenico za šolo. Želimo si novo tablo, da bi v razredu imeli umivalnik. Boli me pogled na razpokane zidove naše šole, na slabo pohištvo, skromen didaktični material. Menim, da so tudi naši učenci upravičeni do boljših pogojev.«
ŽELJE ZA PTUJ
Optimisti iz naselja Bratov Reš: »Imamo želje, ki bi jih morali slišati odgovorni ljudje mesta Ptuja. Nimamo nobenega pločnika, razsvetljava ulic je revna, električni drogovi prastari. Ko zapade sneg, smo v četrti kategoriji za pluženje, nekatere ulice pa sploh niso očiščene. Imamo veliko starejših ljudi, ki jih to prizadene ... pa tudi otroci si zaslužijo varno pot.« Drugi:
»Želim si, da bi se spet odprla grajska restavracija, ki je včasih Že delovala. Želimo si disko za meščane srednjih let. Da ne bi avtomobilov parkirali na pločnikih. Mene moti hrup motoristov. Želim si živalski vrt (sme, lisice, pave, labode) v Ljudskem vrtu. Da bi bili Ptujčani bolj prijazni drug z drugim in bi si vzeli čas za sočloveka.«
ŽELJE ZA SVET
»Da bi bili na svetu spoštovanje, ljubezen in pravičnost med ljudmi. Želim si mir na svetu in da ne bi bilo lačnih otrok. Čim manj bolezni in vojn. Želimo si sreče, miru, smeha, svobode, medsebojnega razumevanja, lepih besed in dejanj, predvsem pa trdnega zdravja. Želimo si, da oblast ne bi pozabila na nas! Da ne bi bilo več cunamijev, potresov, poplav. Da ljudje ne bi umirali za rakom. Da bi bil svet brez vojn, nasilja, poln ljubezni in svetlobe.«
Silvester Vogrinec
Uspešen začetek zimske atletske sezone
Letni ciklus atletskih tekmovanj v Evropi ima dve ustaljeni tekmovalni obdobji: poletno, ki traja približno od maja do septembra, in zimsko, v času od januarja do začetka marca. Med tekmovalnimi ciklusi pa poteka intenzivno pripravljalno obdobje, ki vključuje bazične priprave, izpopolnjevanje tehnike in postopno gradnjo vrhunske pripravljenosti, ki jo atleti dosegajo na zanje najpomembnejših tekmah glede na njihovo starostno kategorijo in nivo tekmovanja.
Zimska sezona se je v Sloveniji začela sredi januarja z dvoranskimi atletskimi mitingi, v Celju, Ljubljani in Novi Gorici. Ptujski in slovenski atleti pa se v veliki meri udeležujejo tudi mednarodnih mitingov v sosednjih državah, ki imajo za razliko od Slovenije tudi krožne 200-metrske steze (Dunaj, Budimpešta, Linz). Člani Atletskega kluba Keor Ptuj se na zimsko sezono pripravljajo v športnih dvoranah Mladika in Center, na Mestnem stadionu, kolikor dopuščajo vremenske razmere (predvsem v teku na srednje in dolge proge) in v Celju.
Prav v Celju pa so izvedli prvi miting zimske sezone, kjer so nekateri mlajši ptujski atleti dosegli osebne rekorde, kar kaže na
kvalitetno delo v pripravljalnem obdobju. V pionirski kategoriji je Rok Grdina v skoku v daljino doskočil pri 588 centimetrih, kar ga uvršča med najboljše tekmovalce v svoji starostni kategoriji. V isti disciplini se je s 475 centimetri izkazala tudi Urška Horvat, Manja Žunko je 60 metrov pretekla v 9,01 sekunde, Roku Bezjaku pa se je v isti disciplini ura zaustavila pri 7,58 sekunde. Naslednji teden je Grdina na mitingu v Ljubljani svojo najboljšo znamko še izboljšal za tri centimetre. Na mednarodnem mitingu na Dunaju pa je nastopil Sandi Kukovec, ki se je prvič v karieri pomeril v teku na 200 metrov v dvorani. Kljub dejstvu, da je prvič nastopal v dvorani
na 200-metrski krožni progi z ozkimi in nagnjenimi zavoji, je dosegel obetaven čas - 24,22 sekunde.
Sandi Kukovec, uspešen prehod iz pionirske v mladinsko kategorijo.
Minuli konec tedna je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v kategoriji mlajših mladincev in mladink. Atletski klub Keor Ptuj je zastopal Sandi Kukovec, lanski trikratni prvak v teku na
60 metrov med pionirji. S časom 7,42 sekunde, ki pomeni izenačitev njegovega osebnega rekorda, je v močni konkurenci zasedel sedmo mesto. Z nastopom je bil zadovoljen glede na to, da je tekmoval v starostni kategoriji, kjer bo imel možnost nastopa še naslednje leto.
Sredi januarja je v Murski Soboti potekal tudi mednarodni zimski kros. Atletskemu klubu Keor Ptuj sta zmago med pionirkami na 2000 metrov pritekli Laura Pajtler, nova letošnja okrepitev Ptujčanov, in Natalija Sbull na 4000 metrov med članicami, ki je na izboru najboljšega športnika Ptuja za leto 2004 osvojila peto mesto v ženski kategoriji. Pohvaliti velja tudi Leona Večer-jeviča, ki je zasedel drugo mesto med mladinci, četrta pa sta bila Samuel Rajtar Čuš med mlajšimi mladinci in David Hameršak med člani. Vsi so tekli na 4000-metrski razdalji.
Besedilo in fotografija: Uroš Esih
Dvoranski mnogoboj za naj mlaj še
Zadnjo januarsko soboto je v dvorani Tabor v Mariboru potekal atletski troboj za pionirsko kategorijo - atlete rojene v letu 1990 in mlajše. Tekmovanja, ki ga je organiziralo Atletsko društvo Maribor 98, se je udeležilo okoli 200 mladih atletov iz skoraj cele Slovenije, med njimi 16 Ptujčanov. V slovenski atletiki je zaznaven trend dvigovanja množičnosti v najmlajših kategorijah, saj se pojavljajo klubi in društva, ki se posvečajo izključno predšolskim otrokom in tistim, ki obiskujejo nižjo stopnjo osnovne šole, kot na primer Športno društvo Brigite Bukovec. Sedaj je žogica na strani Atletske zveze Slovenije, da s svojo strokovno službo pripravi državna prvenstva za omenjene kategorije ter določi tekmovalne discipline. Na Ptuju se skrbi za najmlajše posveča Atletska šola Mirka Vindiša, ki že dve leti deluje pod okriljem Atletskega kluba Keor Ptuj. Trenutno šteje šola približno petdeset članov, vadba pa poteka dvakrat tedensko pod vodstvom Mojce Gramc, Barbare Gačnik in Aleša Bezjaka, atletskih
vaditeljev z licenco AZS.
Tekmovanje v mnogoboju je potekalo v različnih starostnih kategorijah, vsaka generacija se je pomerila v svoji, letnik 95 in mlajši so nastopili v dvoboju (tek na 40 metrov in skok v daljino z mesta), starejši pa v troboju (poleg omenjenih dveh disciplin še tek na 40 metrov z ovirami). Med fanti iz Atletske šole Mirka Vindiša se je najbolje uvrstil Domen Vidovič, ki je zasedel drugo mesto v konkurenci letnika 94. Med letniki 96 sta se na četrto in peto mesto uvrstila Mark Drevenšek in Miha Zupanič. Številnejše je bilo zastopstvo Ptujčanov v konkurenci deklet, kjer sta Živa Sabo med letniki 91 in Urška Horvat med letniki 92 zasedli drugi mesti. Obe dekleti že pridno in dalj časa trenirata v skupini atletov pod vodstvom atletskega trenerja Gorazda Rajherja. Izpostaviti velja tudi Vanjo Cizerl, ki je dosegla četrto mesto (letnik 93) ter tretje in četrto mesto Sandre Kokol in Nike Maltar med letniki 94.
Uroš Esih
Vr *		ŠPORTNE
ŠPORTNI ZAVOD *	PTUJ	PRIREDITVE -
n*prvu.čučaomT. w uwnn a?	7 Im 82 7*7 7» JI	marec 2005
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 5. 3. 9.00-12.00 13.30-17.00 1900	Mali nogomet, repr. MNZ Ptuj, U-13 Mali nogomet, turnir, kadetinje. ŽNK Ljudski vrt
Nedelja, 6. 3. 8.30-10.00	Rokomet, st. dečki A, MRK Drava Ptuj : Gold clubRokomet, kadetinje,
Sobota, 12. 3. 10.00	GID predstavitev dela za starše
Nedelja, 13. 3. 9.00-21.00	Prireditev - gledališče STIRIKUM
Sobota, 19. 3. 7.30-22.00	Namizni tenis, kadeti, kadetinje, DP, NTK Ptuj
Nedelja, 20. 3. 10.00		Rokomet, st. dečki A, MRK Drava Ptuj : Sviš
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA	
Sobota, 5. 3. 9.00-20.00	Show plesi, DP kvalifikacije, PK Mami» Ptuj
Nedelja, 6. 3. 9.00	Odbojka, turnir st. deklice, OK Kurent
Sobota, 12. 3. 18.00	Odbojka, članice, ŽOK Ptuj : Solkan
Nedelja, 13. 3. 9.00-13.00	Odbojka, turnir, st. deklice, ŽOK Ptuj
Sobota, 19. 3. 8.00-21.00	Judo, pokal Ptuja, Judo klub Drava Ptuj
Nedelja, 20. 3. 8.00-21.00	Judo, pokal Ptuja, Judo klub Drava Ptuj
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 12. 3. 16.00-19.30	Namizni tenis, člani, 1. SNTL, NTK Ptuj : Lendava
Sreda, 16. 3. 16.00-19.00	Namizni tenis, članice, 1. SNTL, NTK Ptuj : Iskra Avtoel. Vrtojba
Sobota, 19. 3. 8.30-17.00	Badminton. 4. c turnir RS, člani, članice
PRIREDITEV ŠPORTNIK LETA 2004 NA PTUJU JE BILA BOLJ RAZGIBANA KOT PREJŠNJA LETA
Zvezde so sijale
Januarska deseta prireditev Športnega zavoda Ptuj in Športne zveze Mestne občine Ptuj, ko so predstavili naj športnike v letu 2004 na Ptuju, je bila pestrejša, bolj duhovita, skratka boljša kot prejšnja leta in je zagotovo največji in najbolj odmeven športni dogodek v našem mestu. Zvezde so bile seveda športnice in športniki, ki si predstavitev v soju žarometov tudi zaslužijo. Na prireditvi je bilo bore malo športnih funkcionarjev, pa tudi nekaj odličnežev iz vrst politikov je prišlo podpret ptujski šport.
Dvanajst veličastnih. "Včasih smo le poslušali o tem, zdaj vemo, kako se počutijo zmagovalci. "
Foto: Langerholc
Za letošnjo prireditev Športnik leta 2004 na Ptuju, ki je bila v kulturni dvorani Gimnazije, se je iskal sedež več. Malce nenavadno. Saj pred leti za dogajanje ni bilo zanimanja, toda pomembneži so spoznali, da je takšna reklama, s športniki, ena najboljših in najodmevnejših, pa še brezplačna je. Prireditev je v prvi vrsti namenjena športnikom oziroma njihovim dosežkom in njen namen je, da tisti, ki so naredili res nekaj velikega za naše mesto in državo, dobijo tudi zaslužena priznanja.
Organizatorji morajo v prihodnosti poskrbeti tudi za to, da bo vsakoletna prireditev Športnik leta postala »obveznost« oziroma prijetna dolžnost za vse športnike in športne delavce. Le redko se namreč zgodi, da se na enem mestu znajde toliko različnih ljudi iz športa, politike in gospodarstva; in v takih trenutkih se lahko spletejo nova poznanstva ali pa celo nove pogodbe v pomoč ptujskemu športu. Prireditev predstavlja velik finančni zalogaj, zato je treba pohvaliti MO Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, NES in Sport studio Olimpie, ki so bili glavni sponzorji Športnika leta 2004 na Ptuju, in tudi vse manjše sponzorje.
Prireditev je popestril voditelj Andrej Okreša z radia City, ki je razbijal monotonijo takšnih podelitev in nekajkrat izzval smeh med občinstvom ter dokazal, da je mojster svoje obrti. Za zvočno kuliso so skrbeli fantje vešči techno efeektov. S plesnimi točkami so se potrudili pri plesni družini Gea pod mentorstvom koreografinje Majde Fridl, vendar bi navdušili bolj, če bi bil nastop malce krajši, in pevski skupini Fortuna pod vodstvom Lidije Žgeč. Športnikom in športnim navdušencem sta svoj glas in stas predstavili tudi Ana Fuchs ob spremljavi prof. Mladena Delina in mična Nuška Drašč-ek. Posebej slednja je dodobra ogrela moški del občinstva. Morda najbolj prisrčen del prireditve pa je bil nastop učenk plesne skupine »Lira« iz OŠ Mladika pod mentorstvom in koreografijo Brine in Anice Ternovšek.
V olimpijsko obarvani gimnazijski lepotici je bilo slavnostno v najširšem pomenu besede. Zbrala se je tukajšnja politična elita, na vrhu uglednih gostov župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin, državni sekretar vlade dr. Miroslav Luci, direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar. predsednik odbora za družbene dejavnosti pri mestnem svetu MO Ptuj Vlado
Čuš, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič ter član Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Slavko Dokl. predsednik Športne zveze MO Ptuj Vladimir Sitar in člani sveta Športnega zavoda Ptuj Emil Mesarič, Fredi Kmetec in Boris Perger.
Prisotne je pozdravil direktor Športnega zavoda Ptuj, Simon Starček: »Današnja prireditev v celostni podobi prikazuje sinergijo tradicije in prihodnosti, obdobje, ki je pomembno zaznamovalo današnji sodobni čas. Vzbudi nam občutke vrnitve v zibelko olimpizma, v čas, ko govorimo o institucionalizaciji športa. V posameznih športnih zvrsteh so ptujski športniki dosegali in dosegajo rezultate mednarodne vrednosti, ki so med drugim pomemben dejavnik identitete. S tem so prispevali in prispevajo pomemben delež k mednarodni uveljavitvi našega mesta in države Slovenije.«
Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan: »Izbor naj športnika je na Ptuju vsako leto težji, saj je konkurenca vse močnejša, športniki pa ste že zdavnaj prerasli meje Slovenije in vas poznajo že povsod po Evropi in po svetu. Iz obširnega seznama smo vas izbrali prav zaradi izjemnega prispevka k ptujskemu športu. Odlikuje vas podoben pristop, podobna energija, podobna karizma, tudi podoben način borbe. Pošten, odprt do zadnje kaplje znoja, dokler je še pot za milimeter vidna. Samo taki ljudje osvajajo najžlahtnejša odličja na največjih tekmovanjih. Prepoznavnost našega mesta v nacionalnem in v mednarodnem merilu je prav gotovo precejšnja tudi na področju športa. To je še posebej pomembno ob pridruženem članstvu naše države v EU«.
Najuspešneje je izbrala komisija, ki so jo sestavljali člani strokovnega sveta, sveta Športnega zavoda Ptuj in novinarji. Komisija je upoštevala kriterije, ki jih opredeljujejo Pravila za izbor športnika leta in so nastala na osnovi predlogov društev in klubov ob merilih Olimpijskega komiteja Slovenije.
PODELITEV PRIZNANJ ZASLUŽNIM ŠPORTNIM DELAVCEM
Športni delavci, ki so prejeli priznanja, so amateiji v športu in torej brez njih ni športa.
Posebna priznanja so prejeli:
Nada Fridl	Kegljaški klub Drava Ptuj
Lidija Cafuta	Karate-do klub Ptuj
dr. Roman Glaser	Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Marijan Pongrac	Nogometni klub Ptuj
Emin Žnidaršič	Judo klub Drava Ptuj
Drago Klobučar	Brodarsko društvo Ranca Ptuj
Peter Petek	ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Boris Pelci	Namiznoteniški klub Ptuj
Ivan Pučko	Boks klub Legionar Ptuj
Milan Arnuš	Nogometni klub Podvinci
Jože Dajnko	Planinsko društvo Ptuj
Simeon Gone	Strelski klub Ptuj
Boris Fras	Avto moto društvo Ptuj
Zdravko Peklar	Športno društvo Rokometna šola Ptuj
Gregor Petrovič	Aero klub Ptuj
Željko Tarodi	Ženski odbojkarski klub Ptuj
Franc Vrbančič	Klub borilnih veščin Ptuj
Miran Zorčič	Društvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj
PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM SREDNJIM ŠOLAM MESTNE OBČINE PTUJ
Dijaki in dijakinje so posegali po najvišjih uvrstitvah tudi na finalnih državnih tekmovanjih. V konkurenci dijakinj v preteklem letu je bila najuspešnejša Gimnazija Ptuj in v konkurenci dijakov prav tako, in to že drugič zapored, Gimnazija Ptuj.
PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD DRŽAVNIM PRVAKOM
Športniki, ki so prejeli priznanja, so dosegli 1. mesta na državnem prvenstvu v individualnih športnih panogah panožnih zvez, ki jih priznava Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez in kjer je bilo na tekmovanjih oz. tekmovalni kategoriji vsaj 5 tekmovalcev.
Državni prvaki v mladinski konkurenci so v letu 2004 postali:
Jernej Horvat - Ribiška družina Ptuj_________________________
Dejan Korez - Društvo akademija borilnih športov Ptuj
Denis Šamprl - Klub borilnih veščin Ptuj
Tina Janžel - Klub borilnih veščin Ptuj
Mateja Levanič - Strelski klub Ptuj
Desa Repič - Klub borilnih veščin Ptuj
Jure Šegula - Judo klub Drava Ptuj
Prejemnica priznanja in nagrade v kolektivnih športnih panogah je Tjaša Brumen, članica Ženskega rokometnega kluba Mercator Tenzor Ptuj in mladinska državna reprezentantka. Državni prvak v članski konkurenci v letu 2004 je tudi član Strelskega kluba Ptuj dr. Teodor Pevec, ki je med drugim tudi nosilec naslova svetovnega prvaka v streljanju z zračno puško med zdravniki.
Naslov državnega prvaka je osvojil Franc Bedrač v streljanju med športnimi invalidi.
PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD NA PODROČJU INVALIDSKEGA ŠPORTA
Odnos do invalidov je eno od
meril demokratičnosti in humanosti vsake dražbe. Primerna športna dejavnost predstavlja uspešno revitalizacijo in resocializacijo invalidov, športni dosežki pa omogočajo posamezniku tudi pestrejše in bogatejše življenje.
Tatjana Majcen - vedno se bo spominjala paraolimpijskih Aten 2004 in dveh kolajn.
Foto: Langerholc
Prejemniki priznanj so: Marjan Zalar, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, in Srečko Majcenovič, član Medobčinskega društva invalidov Ptuj Lanske paraolimpijske igre v Atenah so prvič v zgodovini ptujskega športa prinesle medaljo. Med dobitnicami posebnega priznanja za vrhunske dosežke je danes tudi Tatjana Majcen, dobitnica dveh olimpijskih odličij: srebrne olimpijske medalje v metu kopja in bronaste medalje v suvanju krogle.
PROGLASITEV NAJUSPEŠNEJŠIH TRENERJEV
Delo trenerjev v procesu treninga sodi na najvišjo stopnjo zahtevnosti, saj imajo poleg vzgoje, pedagoškega in strokovnega dela največji vpliv in so najbolj zaslužni za končni rezultat posameznikov in ekip. Priznanja so prejeli:
Srečko Glivar - Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Zlatko Kostanjevec - Strelski klub Ptuj
Adam Osmančevič - Golf klub Ptuj________________________
Dušan Hvalec - Nogometni klub Podvinci
Gost Ptujčanov je bil najboljši med najboljšimi, športnik leta 2004 v Sloveniji, jadralec in olimpijec Vasilij Žbogar, ki je dal težo celotni prireditvi.
PODELITEV PRIZNANJ NAJUSPEŠNEJŠIM EKIPAM
Pri izbora najuspešnejših ekip so bili upoštevani doseženi rezultati in uvrstitve v ligaških tekmovanjih, pokalnih prvenstvih in ostalih uradnih tekmovanjih na državnem in mednarodnem nivoju.
V	konkurenci ženskih ekip sta priznanji prejela:
Ženska članska ekipa Teniškega kluba Ptuj, ŽRK Mercator Tenzor.
V	konkurenci najuspešnejših moških ekip za leto 2004 pa so priznanja prejeli:
Golf klub Ptuj, Judo klub Drava Ptuj (člani), Kolesarski klub Perutnina Ptuj (profesionalna ekipa PP TT/1I1) in Nogometni klub Drava Ptuj. Priznanji za vrhunske dosežke in promocijo ptujskega športa v evropskem in svetovne merilu: Dejan Zavec, član Boks kluba Legionar Ptuj, in Nastja Čeh, član nogometnega kluba Club Brugge.
Posebno priznanje za dolgoletno delo na področju športa je prejel Franc Kolarič za 42 let neprekinjenega dela v športni dejavnosti kot športnik, strokovni delavec in funkcionar.
PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD NAJBOLJŠIM ŠPORTNICAM IN ŠPORTNIKOM
Nastopi v letu 2004 so za slovenski šport prinesli polno afirmacijo. Razveseljivo pa je, da so k temu pripomogli tudi rezultati ptujskih športnic in športnikov.
-	6. mesto Mojca Derčar, ŽRK Mercator Tenzor; Sead Zilič, NK Drava Ptuj,
-	5. mesto Natalija Sbiill, Atletski klub Ptuj; Marcel Ognjenovič, JK Drava Ptuj,
-	4. mesto Mina Markovič, Planinsko Društvo Ptuj; Bojan Pavič, NTK Ptuj,
-	3. mesto Sabina Kolednik. KBV Ptuj - Matjaž Gojčič, Golf klub Ptuj,
-	2. mesto Lea Murko, JK Drava Ptuj - Mitja Mahorič,
KK Perutnina Ptuj,
- 1. mesto Nadja Šibila. KBV Ptuj - Aleksander Kolednik, KBV Ptuj.
Po prireditvi je nastopil še dragi polčas. Športniki oziroma dobitniki priznanj so morali po slovesnem delu še kar nekaj časa potrpeti, da so se lahko pridružili ostalim, saj so odgovarjali na številna vprašanja novinarjev iz radijskih in televizijskih hiš ter tiskanih medijev. V bistvu smo šele na družabnem srečanju videli, kdo vse je prišel na prireditev.
Evropsko zlato in bron - sezono sta z izvrstnimi dosežki zaznamovala kikboksarja Nadja šibila in Aleksander Kolednik, ki sta se v izboru Športnik Ptuja uvrstila na prvo mesto.
Foto: Langerholc
Pozdravili so se stari prijatelji, ki se niso videli že nekaj let, politiki so izmenjali nekaj vljudnostnih fraz, gospodarstveniki in športni funkcionarji pa so premlevali, kdo je bil uspešnejši v minulem letu. Iz bežnih srečanj lahko ugotovimo, da je bilo leto 2004 za ptujski šport izjemno uspešno, da pa se bo treba za leto 2005 še bolj potruditi, tako v tekmovalnem, organizacijskem kot v finančnem smislu. Veliko bolj sproščeni so bili pogovori med športniki in športnimi novinarji, ki so sem in tja obujali spomine na doživetja na velikih tekmovanjih. Za vse skupaj, tako za športnike kot za novinarje, gospodarstvenike in športne funkcionarje, pa naj v tekočem letu velja rek iz znane pesmi, ki smo si jo požvižgavali v rajnki SFRJ v času obnove: »Horuk v nove zmage!«
Ivo Kornik
GLEDALISCE/RAZSTAVE/
PRIREDITVE

PROGRAM ^MeHno gledališče marec 2005
Ttuj
cSd
p t u j
Program v marcu
ZA OTROKE
5. 3. ob 10.00 in 11.30
za abonma Lutka, Račka in izven
Zvjezdana Ladika: LISIČKA ZVITOREPKA, režiser Ivica Simič, Kulturni dom - Španski borci Ljubljana
ZA ODRASLE
Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJ-BOJEV, režiserka Branka Bezeljak Glazer. Kulturno društvo Danica - teater ob Dravi Šentprimož/Avstrija
15. 3. ob 19.30	Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89. režiser Samo M. Stre-
za izven	lec. Mestno gledališče Ptuj
24. 3. ob 19.30	Anthony Shaffer: VOHLJAČ, režiser Matjaž Latin. Mestno
PREMIERA	gledališče Ptuj
25. 3. ob 19.30
za abonma Odrasli in izven
Anthony Shaffer: VOHLJAČ, režiser Matjaž Latin. Mestno gledališče Ptuj
NA GOSTOVANJU
9. 3. ob 20.00
11.3. oh 17.00
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre. igra Peter Ternovšek, v Radencih
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Mariboru
ob 1930
v Drami SNG Maribor
12.	3. ob 18.00
13.	3. ob 19.00
14.	3. ob 19.30
15.	3. ob 17.00
rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Petrovčah
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre. igra Peter Ternovšek, v Lenartu
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Preboldu
rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Mariboru
16. 3. ob 19.30
29. 3. ob 18.00
Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, režiser Samo M. Strelec. v Kazalištu Mala scena Zagreb/Hrvaška
rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik - rokgre. igra Peter Ternovšek, v Renčah
GALERIJA MAGISTRAT
Marec 2005
Vabimo vas na odprtje razstave likovnih del slikarjev likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj
PTUJSKI MOTIVI
Razstava bo slovesno odprta v petek, 4. marca, ob 12. uri in bo na ogled do 17. marca. Spremne besede bo povedal Jože Foltin. Razstavljena dela si lahko ogledate v času uradnih ur občinske uprave MO Ptuj, izven tega časa pa po dogovoru.
Vljudno vabljeni v galerijo Magistrat.
Milena Türk
Na ogled je razstava slik TJAŠE ARKO
ZIMSKE POČITNICE od 28. februarja do 4. marca Družabne igre
Vsak dopoldan od 10. do 13. ure v klubskem prostoru z animatorji: preprostejše družabne igre za učence nižjih razredov osnovne šole, nekoliko zahtevnejše igre za učence višjih razredov osnovne šole in za srednješolce kompleksne igre kot npr. Naseljenci otoka Catan, Zofijin svet, Scotland yard ipd.
Tekmovalni turnirji z nagradami!
Začetni tečaj pogovorne italijanščine
*	od 28. 2. do 4. 3. v popoldanskem času,
*	predznanje ni potrebno, lahko se vključijo mladi od 12. leta dalje,
*	potrebno seje predhodno prijaviti!
Hura, prosti čas!
*	rekreacija za predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce v Športni dvorani Mladika v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj,
*	informacije bodo dobili vrtci, osnovne in srednje šole v tiskani obliki, lahko jih dobite tudi na ŠZ Ptuj, tel. 787 76 30, potrebne so prijave!
Počitniški filmski večeri
28. 2., ob 18. uri: Božje mesto. (2002, 130 min.), r: Fernando Meirelles
1.	3., ob 18. uri: Sanjači. (2003, 115 min.), r: Bernardo Bertolucci
2.	3, ob 18. uri: Pravila slačenja. (2003, 110 min), r: Roger Avary
3.	3, ob 18. uri: Vsiljivci, (2001, 101 min.), r: Alejandro Amenabar Podroben program počitniških aktivnosti bo objavljen v lokalnih medijih, prejele pa ga bodo tudi vse osnovne in srednje šole, knjižnica in info točka KPŠ.
VSI NAŠTETI POČITNIŠKI PROGRAMI SO BREZPLAČNI!
Zimovanje na Ribniški koči z Društvom Praha.
Za otroke - od 26. 2. do 3. 3. - zasedeno.
Za odrasle - od 3. 3. do 6. 3. - še nekaj prostih mest.
Več informacij dobite v CID Ptuj.
KLUBSKI PROGRAMI
KONCERT - petek, 4. 3., ob 20. uri: PREDIZBOR ZA ROCK OTOČEC
ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE - petek, 11.3., ob 18. uri Katja Hrvatin, absolventka likovne pedagogike ZAKLJUČNO SREČANJE TEČAJNIKOV ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - petek, 11.3., ob 20. uri JAPONSKI VEČER - petek, 18. 3., ob 19. uri Japonska kaligrafija, kimono, haiku, japonski vrtovi, posebnosti odnosa do narave, dediščine in kulture na Japonskem ... Japonsko bo predstavila Seiko Araki Gerì, Japonka, ki sedaj živi v Celju. KONCERT - Metallica večer s skupino NOT&VUN iz Maribora - petek, 25. 3., ob 21. uri
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE FILMSKA SEKCIJA - Filmski večeri vsako sredo ob 19. uri TEČAJ RISANJA - Za vse, ki so dopolnili 12 let in jih zanima risanje in likovno ustvarjanje nasploh, še posebej za tiste, ki se odločajo za študij likovne umetnosti ali se pripravljajo za vpis na fakulteto ali akademijo, za kar je potreben preizkus likovne nadarjenosti. Tečaj se začne 10. 3. in obsega 6 srečanj po 2 uri. Mentorje Tomaž Plaveč.
Naši prostori so odprti vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob
sobotah od 10. do 13. ure
26	• /čW/m/i
bil prava paša za oči. Le vročina pod ovčjim kožuhom je marsikateremu kurentu povzročala nemalo preglavic. Melodiji tisočerih zvoncev so se s svojimi biči pridružili še pokači. Ponovno so ptujski karneval reševali Stojnčani, skoraj polovica se jih je našemila in prišla na ptujske ulice in trge, v štirih skupinah, Indijanci - pleme Komači,
indi anec iz plemena Komaci.
Turki, Cirkus Paris Hibiskus in Siget, jih je bilo okrog 300.
Rogati Kurent.
Po urejenosti so bili razred zase člani skupine Siget, ki so uprizorili Prešernov čas s kostumi, gostilno Pri Figovcu in Francetom Prešernom ter njegovo Julijo. KTD Klopotec Soviče Dravci so se humorno lotili reše-
Najvišje ocenjena skupina Siget je uprizorila Prešernov čas
Največja skupina pa je prišla iz Prvencev-Strelcev. V prvenske dimnikarje se jih je obleklo blizu 100. Po aktualnosti so navdušile skupine Slovenska družina in Lovci z lovskimi zdrahami s Polenšaka ter Potujoča klinika treh vasi Župečja vas, Pleterje, Lovrenc.
Dimnikarji iz Prvencev.
vanja prometne gneče na Ptuju in gradnje Puhovega mostu.
Komisija v sestavi Andrej Brence, Majda Goznik, Milan Gabrovec je letos ocenjevala 20 karnevalskih skupin. Šolske in skupine podjetij, ki so reklamnega značaja, se po pravilih ne ocenjuje. Podelili so 12 nagrad, nekatere so bile tolažilne. Nagradni sklad za najlepše maske je znašal 800.000 tolarjev. Kriteriji pa so bili izvirnost, številčnost, aktualnost, izdelava in predstavitev. Najvišjo oceno je prejela skupina Siget, drugi so bili Turki, tretji Prvenski dimnikarji, četrti Indijanci, peti Cirkus Paris Hibiskus, šesti Ostržki iz Bukovcev, sedmi pa
Haloški Graditelji iz KTD Klopotec Soviči-Dravci. Tolažilne nagrade (vino, krofi, brezalkoholne pijače) so prejeli Vikingi z Vikico, Lovci TD Polenšak, Slovenska družina. Domačija prihodnosti in Cigani iz Apač. Častni pokrovitelj 45. kurento-vanja je bil dr. France Cukja-ti, predsednik Državnega zbora, generalna pokroviteljica Perutnina Ptuj, organizatorja pa Lokalna turistična organizacija (LTO) z Aleksandrom Dolencem na čelu in Mestna občina Ptuj. Kurentovanje 2005 se je končalo v torek, 8. februarja - na Prešernov dan, natanko opolnoči, ko so kurenti in druge maske lahko »pospravili« še zadnje dobrote, še prej pa z vsemi častmi pokopali pusta. Že prvo minuto novega dne se je namreč začel
Mestno hišo so na pustno nedeljo obiskale tudi mišice: Alenka Vindiš, Živa Vadnov, Tina Zajc in Tanja Hauptman.
Cigani so dr. Franceta Cukjatija pogostili s slanino.
zapovedani post, ki bo trajal kar vse do velike noči.
Ivo Kornik
Foto: Langerholc, Rado Škrjanec in Alenka Slavinec

Cirkus Paris Hibiskus, skupina iz Stojne.
0ifrycast 27
Projekt so omogočili: Mestna občina Ptuj, Fundacija sa iport RS in
tfitra
28.	februarja do 4. marca 200$
Športna dvorana Mladika
knurfca. mini rokomet. Hip Hop, ArtHdij, borilne veščine, hokej
acne aktivnosti: malt trika, atletska abeced
Vsak dan od 9. «
Športni zavod Ptuj in Center Info: 7*7 7b »« ali
dejavnosti
^ LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENJAKOVA 9 SI-22S0 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
dežurstvo: marec: 1.3.2005 - 6.3.2005
14.3.2005 - 31.3.2005
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OD 20. 00 7. URE zjUTRAj. OB SOBOTAH OD 14. 00 7. URE, V NEDELJO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINJENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NASLEONjE^A ONE.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
NOVO ZNANJE JE USPEH!
NOVE SKUPINE USPOSABLJANJ in TEČAJEV :
RAČUNOVODSKO KNJIGOVODSKA DELA - 250 ur
V 6. mesecih vas predvsem praktično usposobimo za opravljanje računovodsko knjigovodskih del in IZPIT na Gospodarski zbornici Slovenije.
PRODAJALEC in TRGOVINSKI POSLOVODJA Priprava na izpite na GZS Lj - traja le 1 mesec in pol ANGLEŠČINA-začetni, nadaljevalni, konverzacija NEMŠČINA - začetni, nadaljevalni, konverzacija ITALIJANŠČINA - začetni
UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE VOZNIK VILIČARJA
PRODAJALEC - prekvalifikacija iz vseh poklicev Vpis poteka od 01.02.2005 do 01.03.2005!
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU S POŽARNO VARNOSTJO - IZOBRAŽEVANJE IN IZPITI Pri določanju terminov in času izvedbe se prilagodimo vašemu delovnemu procesu!
Zahtevajte KATALOG VSEH NAŠIH IZOBRAŽEVANJ!
Informacije in vpisi po telefonu : 02 749 21 50, 749 21 51 ali osebno vsak delavnik od 8.00 do 17.00 ure, petek od 8.00 do 12.30 ure.
www.lu-ptuj.si
Doioznanski oddelek
35 *
PTUJCRN
2005
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
T0Rl?W Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura TOR^ -s<- In steer:	ob delavnikih od 20. do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur
MAREC 2005 - dežurstva lekarne	Wr/
7Wr/ 810^/ 910^/1010^/ 11TCT/ 12 W/ 13 Wr/
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
OGLAŠUJTE V PTUJČANI!
—^ -
352(497 12 Ptuj)
6000875,
o
Poslovna enota SUPERMARKET	<f
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj	■§
>
■
<t
Poslovna enota PAPIRNICA
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj
KNJIŽNICA PTUJ