Poštnina plačana v gotovini.
51. štev.
Uredništvo in uprava v Ljubljani,	ISI	D	O	O IVJ C	f	O I I CTl/^IV I TCrMSIIl/	Naročnina: 4 Din., za inozemstvo
Gradišče št. 7. - Telefon št. 77.	1	1AK VJUIlL/-oL-IV-Ivl ALlO I lV-IlI 1 HiJI lll\	6 Din. na mesec. Izhaja ob petkih.
tfožičrta.
Nad nami črnih časov krila šume ...
Kam bi svečice roke prižgale?
Kje zmolili bi svoje molitve molče mi, ki nam zvezde niso rojstva kazale...
Tak je večer:
Ceste razžarjene... Okna visoka, la okni je laž —
— kot po gnilobi s parfumi zabrisani vse zaudarja —
Praznik potuha je greha. Oče si naš —
pa si se hlapcem rodil in vladarjem denarja.---------
Mir si obljubil na zemlji. In še je pokolj!
Pot izgrešili so Trije kralji...
Le boj in zavist zelena vse bolj
gloje okoli ...In gluhe noči so nam v dalji...
Oči v oči: Ali smo krepko kovali svoj čas?
D el ali v urah brezupnih in v zmagi molčali —
da bo nekoč prišla Vera v nas,
da bomo skupaj ob rojstvu Ljubezni stali!
DR. IVO POLITEO — ZAGREB:
Božični politični položaj.
Bleščeče perilo
dobi gospodinja brez truda Je z Zlatorog - milom ! Radi svoje dobre kakovosti niti naj-manje ne škoduje perilu!
159
Ko se je Kristus rodil, so vladali v Palestini Rimljani. Vendar niso bili Židje njihov edini podjarmljeni narod. Rimljani so gospodovali razmeroma največjim delom tedaj znanega sveta. Vladali so s silo: držalo jih je orožje njihovih legij. Bili stoi simbol fizične, orožne sile, simbol materijalizma.
Kristus se je rodil, da oznanja idejo ljubezni, bratstva, enakosti, pravice. Bil je tolažnik, zaščitnik in vodja siromašnih, zatiranih proletarcev. Bil je neke vrste socijalist. Bil je simbol ideje, moči duha.
Nikdo ne bi bil slutil v tedanjem času, da bo Kristus premagal Rim, da bo ideja zmagala nad orožjem, moč duha nad močjo materije. In vendar, Kristus, ideja, duh je zmagal! Daši od svojih zemeljskih naslednikov dosti popačen, izkoriščani in zlorabljen — Kristus živi še danes. Od Rima pa so ostale samo trhle ruševine in stare kronike, ki pričajo o njegovi nekdanji slavi, junaštvu in modrosti, pa tudi o gnilobi, materijalizacijii korupciji in padcu.
Stara je ta ugotovitev, stara ta primera, ali vedno prikladna, da se jo osveži, kadar ljudje, ko vidijo orgije surove sille in krivice, začenjajo dvomiti nad močjo dulia in pravice. — V Jugoslaviji jih je mnogo, ki so prenehali verovati v moč dobrega, a pričeli verjeti v stabilizacijo radikalov^, ker so jih videli, kako že drugo leto vladajo v novi državi. Kdo* naj veruje v plemensko enakopravnost, v idejo torej, v katere znaku se je rodila nova država, ko vendar toi državo Srbov, Hrvatov in Slovencev upravlja čisto in izključno srbska vlada? Kdo naj veruje v demokratski princip, ko v tej državi ne premorejo nič oni, ki ne pripadajo radikail-ski manjšini? Kdo naj veruje v socija-lizem, ko je pravim delavcem — a to je večina ljudstva — vsak dan vse hujše?
Taka vprašanja si stavijo poedinci in priznati moiramoy da imajo, kar se tiče same ugotovitve dejstva, povsem prav. Ali nimajo prav v tem, da iz okolnosti, ker obstojajo ta dejstva leto dni in več, sklepajo na njihovo trajnost, njihovo neizpremenljivost. Radikali se, to je res, drže na vladi s pomočjo žan-darjev, sile in korupcije;, ali vse to bi lim mnogo ne pomagalo, če bi imeli njihovi nasprotniki več pameti in političnega poštenja! Ali poglejmo samo, kako se njihovi nasprotniki obnašajo!
Demokratom se vidi pri vsakem koraku, da so v opoziciji samo zato, da bi z njo prisilili radikale, da bi jih zopet vzeli k seli v vlado. Takih nasprotnikov, na katere morejo vsak čas raču-
nati kot zaveznike, se radikalom ni treba bati.
Radičeva seljačka stranka se je preselila v London, da prinese iz te tradicionalno monarhistične države republiko. Pašič sigurno ni bij toliko neumen, da bi zahteval od angleške policije, da naj izžene Radiča iz Londona. Nasprotno, prosil jo je, da naj ga le tam drži, ker boljše pogube za svojega nasprotnika si ne bi bil mogel izmisliti niti sam zviti Pašič.
Klerikalci se obnašajo tako, kakor se dopada njihovim jezuitskim inspira-torjem. Drže dve železi v ognju. V Londonu so in v Beogradu. Podajajo se enimi, a tudi ne odbijajo definitivno drugih. S federalisti so v bloku, o avtonomijah govore, pa eventualno tudi ne bi bili pri gotovih koncesijah proti centralizmu...
In socijalisti? Oni mislijo, da je premalo socijalističnih strank, in se še dalje cepijo. Njihovi vodje nimajo pametnejšega dela kot pogljabljati brezno, ki se je odprlo med delavskima strankami. Odkritim predlogom Narodno-so-cijalistične stranke za skupno delo ali skupno socijalistično fronto stavijo nasproti kot pogoj priznanje marksizma. Kakor da živi delavsko gibanje od doktrin, a naše slovensko specijalno od nemških teorij!
Pri opoziciji takih nasprotnikov vsekakor radikali lahko vladajo in bi bilo ravno čudno, če ne bi vladali. Ne drži jih njihova sposobnost, temveč nesposobnost njihovih nasprotnikov. Alj, ker njihovi nasprotniki ne predstavljajo niti pravega jugoslovanstva, niti prave demokracije, niti pravega socijalizma, ni s tem dokazano, da so jugoslovanstvo, demokracija in socijalizem poraženi. Te ideje so močne, ali treba je, da najdejo čiste, iskrene% sposobne zastopnike. Narodno-socijalistična stranka^ ki se trudi, da te ideje kar najbolje zastopa, jih bo skušala tudi kar najbolj razširiti. Moči teh idej se ne bodo mogli ustavljati niti žandarski bajoneti, niti dispozicijski fondih niti iznajdljivost starega Pašiča.
Naš božični politični položaj ni po-voljen, pa tudi ni obupen. Ni obupen, ker moremo iz njega črpati navodila za bodočo politično orijentacijo. Ta mora biti iskreno in aktivno jugoslovanska), demokratska in socijalistična! Kristus se je rodil samo enkrat,' ali njegovo rojstvo se slavi vsako leto, da spomni malodušne in pozabljive na zmago dobrega nad zlim, duha nad materijo, prepričanja nad bajonetom!
SENATOR FR ŠTASTNY:
Z voljo in
V	kraljevini SHS so že pred vojno polagali narodni socijalisti temelje za stavbo strokovnih organizacij. Zanimivo je, da so se uspehi tega dela kazali ravno pri železničarjih. Misilim, da gre to v veliki meri na račun stikov z našimi železničarji. To potrjuje tudi težko napredovanje v drugih strokah in skoiro trajni neuspeli.
Ko smo se zadnje dni marca 1. 1921 udeležili sestanka bratske jugoslovanske stranke v Ljubljani, smo z veseljem gledali ono konferenco odbornikov na »Bellevue«, ki je pričala o prebujeni težnji organizirati na široki podlagi delo vseh strok. Razumeli smo in razumemo tež koč e napredovanja. Zradikaliziranje mas je zatemnevato obzor in tlačilo trezno logiko dane stopnje socijalnega razvoja in s tem1 pogojene trde življenske proze. To psiho logično stanje je rezultiralo v delavski delegaciji na prvi Mednarodni konferenci dela v Washingtonu s komunir stom Mullerjem.
Nekoliko razberljivih prizorov, ki so morali izvirati iz tega psihologičnega osredja,, ponavljanje komplotov, n. pr. atentatov in sledeče reakcije, ki je morala nastopiti, je vrglo javno življenje v ostri prepih političnih diferenc, ki je izločal, strinjal, razbijal, kakor je pač učinkovala mrzlica bolne duše. Krvavi boj obeh front razklanega marksizma je preveč izčrpaval vso energijo mas, kot da bi bilo dovolj časa za realno delo. Solidni nazori prizadevanj, praktično napredovanje realnega dela, ki ne morq, ako naj ne zabrede v ničevost, niti za trenutek opustiti ozira na celotni ustroj narodnega gospodarstva, ni našlo v tern viru tragičnih nemožnosti pravih tal.
Bratska jugoslovanska stranka v svojem prizadevanju ne omahuje. Razumemo pa tudi vse težave, kajti narodna kultura jugoslovanskega proletariata trpi na važnem nedostatku, — je v nevarnosti.
Washingtonski primer s komunistom Mullerjem dobro odgovarja ženevskemu primeru, zastopanemu po soc. demokratu Pfayferju. Leta 1919 je v Washingtonu agitiral Miiller za to, da se naknadno povabi Nemce, 1. 1923. se je v Ženevi pritoževal sod mg Pfayfar nad svojo vlado — nemško. »Delegat«,
silo, vojaki I
ki ga je delavstvu vsilila japonska vlada, je govoril japonsko, Finec je govoril finsko, Šved švedsko itd., toda Srb je govoril v edinozveličavni nemščini. Čutili smo pri tem sramoto, dočim je sodirug Pfayfer smatral svoj čin za junaštvo ...
Jugoslovani si torej za enkrat težko izbirajo; naj je bil to komunist ali drugič socijalnd demokrat, oba sta pokazala, kako je duša, ki je nasičena z marksizmom, prežet tudi od germanizma. To je temeljna hiba, kajti iz nje izvira vsa ostala negacija. Proletarijat se v takem ozračju nasiča le z mogočnimi besedami državnih vlastodržcev, lastne partije pa izgublja v igri drugo za drugo. Mora izgubljati, naj že gre za politično ali strokovno akcijo, mora izgubljati^ ker se s temi manirami odtujuje zakonom narodne kulture, v drugem primeru prozaičnim gospodarskim dejstvom.
Jugoslovanski proletarijat ima vzglede takoj za mejo. Baldessi, delegat italijanskega delavstva, je na I. Mednarodni konferenci dela v Washingtonu zelo glasno uveljavljal revolucijske fraze. Ko je izgubil partijo, je v začetku tega leta konferiral z največjim šovinistom Italije, z gospodom D’Annunzijem o reorganizaciji italijanskega delavskega gibanja'. Nikoli ne bi svetoval te poti romantičnega šovinizma bratskemu Jugoslovanskemu gibanju. Na vsak način pa nastaja tu silni momentov ko vendar reški roman in tržaška tragedija še nista odstranila zgodovinske nevarnosti
Če torej govorim o znanem prizadevanju bratskega jugoslovanskega gibanja, da se uveljavi v strokovnem gibanju, hočem z navedenimi primeri pokazati ne le upravičenost, ampak tudi zgodovinsko potrebo, da se zgodi tako čtmprej in s potrebno energijo vse v dosego one moči v proletarijatu, ki je je treba za izvedbo pametnih odredb.
V	uspehu tega načrta vidim edino možnost rešiti proletarijat pred poginom, s katerim mu grozi ekstrem z leve in reakcija z desne. Resnična rešitev in varstvo narodne kulture, obenem pa regeneracija pravnega stališča proletarijata, ki postaja le tedaj vojak svojega naroda, ako vlada razum in pošteno pravo.
Združene slovenske politične, narodne in kulturne organizacije v Mariboru
sklicujejo za nedeljo dne 23. t. m. ob pol 11. url na Slomškov trg (ob neugodnem vremenu v Narodni dom) protestni shod proti protežlranju nemškega življa v Mariborski oblasti in posebno proti ustanovitvi
nemške tiskarne v Mariboru.
Osnovani odbor, ki obstoji iz zastopnikov vseh slovenskih političnih strank ter narodnih in kulturnih društev, je izbral za svojega predsednika gosp. profesorja Ribariča in za tajnika gosp. dr. Šnuderla.
Somišljeniki NSSI Častna dolžnost vas vseh je, da se tega shoda udeležite brezpogojno vsi kot en mož in izrazite na shodu svoje ogorčenje proti protežiranju nemškega življa, ki se je v zadnjem času tako bujno razpasel, da že misli, da se nahaja kje v Avstriji ali v Nemčiji ali v — koloniji teh držav.
Na plan, nepremagljiva slovenska solidarnosti
Politične vesti.
Parlamentarni božič.
Poslance je vlada poslala na božične počitnice, ki bodo trajale nekako do 10. januarja — ali pa še dalj. Bil pa je že tudi skrajni čas, da je prišel božič in tako spravil vlado iz zagate. Kaj naj bi delali poslanci, ko vendar ni prav nobenega posla zanje. Za proračun se ne mudi, prišel bo še itak prehitro na vrsto, drugih zakonskih predlogov pa vlada nima izdelanih. Nasprotno zopet ima vlada veliko drugih nujnejših in važnejših poslov, kakor ba-viti se s parlamentom in sprejemati poslance.
Tako n. pr. dela vladi, oziroma Pa-šiču veliko skrbi obnašanje radikalnega kluba, ker se mu je razcepil v dva tabora: zoper Pašiča in za Pašiča. V Beogradu čivkajo namreč o Pašičevih afe-ricah že vsi vrabci po strehah in je postal ta možakar že tudi od te strani čisto popularen. V kaki drugi srednjeevropski državi bi bil tak državnik že zdavnaj nemogoč. Pri nas je sicer drugače, vendar so mu pričeli obračati njegovi pristaši polagoma hrbet. Zato treba konferenc, posvetovanj.
Druga kočljiva stvar je ta presneti Radič, ki napoveduje svoj povratek v svojo »republiko«. Tudi to je našim vladnim možem popolnoma zmešalo glave; pričeli so noreti, drugega jim ne moremo reči. Izdali so v svet svoj sklep, da bo dala vlada Radiča takoj aretirati in zapreti v Beogradu, kjer naj bi bil tudi sojen. — Saj vendar poznamo razmere in vemo, kaj se lahko zgodi, kaj ne! Da pa vlada z grožnjami, ki jih ne more izvesti, strelja take kozle, to pa je že norija. In Radič bo navsezadnje vsem skupaj osebno voščil božič ter sprejemal deputacije svojih seljakov. Dr. Drinkovič bo pa drl lahko naprej zobe in puščal hrvatski inteligenci žilo, da ne bo prevroča.
Nadaljnja zelo mučna zadeva za vlado je negotovost Nemcev in džemijeta. Negotovost v toliko, ker sta ta dva faktorja sigurna samo tako dolgo, dokler jima vlada izpolnjuje stavljene pogoje. Pogoji so pa zelo kočljivi in prav posebno opasni. Turkom n. pr. izplačevati milijone zato, da si vlada krije hrbet, za vse smrdljive in odiozne afere, svojim uslužbencem pa ne dati niti suhega kruha! Kdo bo to gledal še dolgo? — In naši Nemci? Kaj naj dobe ti prepotentni ljudje? Vse ono, kar smo jim mi prečani takorekoč z našimi lastnimi pestmi odvzeli! Vse ono, s Čimer so nas Srbi vedno ob vsaki priliki obmetavali, ko smo zahtevali svoje pravice, ko smo zahtevali red in pravičnost in kontrolo: »Švaba«, so nam oponašali in nas gonili »napolje«! In glej, naši tlačitelji Nemci, pravi Švabi dobe to, vse to, s čimer se zares lahko dokumentira nemško narodnost: nemške
A. Coriary:
Tiha noč, sveta noč...
Sam, sredi ljudi — brez sorodnikov, prijateljev. Vsi so šli mimo mene prikritih oči in komaj, komaj jih dosega še moj pozdrav. Ni težka samota o drugih dneh, težka je samo v tej noči, v tej sveti tajinstveni noči, ko prihaja v mojo samoto pesem miru ...
Ta sveta noč mi vzbuja spomin na mladost, na srečo, ko sem tudi jaz pel to pesem iz srca in videl svet v lepi luči. Kje so sanje moje mladosti? — Bile so pene — laž. Vsak ima dom, kjer ima kotiček v tej tihi noči. Jaz sem pa večen popotnik brez cilja. Zvezde, kako krasne ste v tej noči, ve edine, ki vam smem gledati odkrito v oči, ki vidite mojo zapuščenost! Ve ne sijete samo na srečne ljudi, ve vidite tudi one, ki trpe.
Prihajam do male hišice. Stojim in gledam. Tu notri ne vidim ne dre-veščka ne darilc. Uboga mati leži bolna v postelji in okrog nje sede otroci. Ravnokar pripoveduje božično pesem. Zadovoljstvo in sreča vladata pri njih.
Kje je moje božično drevesce? Tam na pokopališču je drevo, ki razteza svoje veje nad mojim najdražjim, nad zadnjim domom moje matere. O mati, ali vidiš svojega otroka, ki tava sam, sam v tej noči? Le v molitvi ob Tvoji gomili se razgovarjam s Teboj. Lažje
šole, nemško industrijo, nemška društva, vse, vse! — Da, tudi to je naše vladajoče malo zabolelo, in če že direktno ne vladajočih — pa nekoga drugega! Pričeli so misliti! — Izdajstvo!! --------
Poleg tega še nesigurnost v vladi sami! Vsak dan demisijonira kak minister, ker ga je vendar postalo sram različnih grehov in afer--------------
Skratka, nesigurnost! Treba je razmišljati o sigurnosti in zato treba časa, treba prilike — in za to je božič kakor nalašč. Torej — poslanci domov!--------------
Bog ve, če bodo tudi poslanci doma kaj razmišljali, bog ve.
Popačeni nacijonalizem.
Naš članek, ki smo ga objavili v zadnji štev. »N. P.« je zadel v živo. Citirale so ga tudi »J utr. Novosti« in dr. Kalan se je začel brezuspešno braniti v »Jutru«. Odgovor bo že dobil pri glavni razpravi, kjer naš urednik nastopi dokaz resnice, da se izve, kako se je postopalo na Polzeli s slovenskimi delavci. Dr. Kalan pa naj nam raje pojasni, zakaj odgovarja na lirvatske dopise iz Polzele v nemškem jeziku? Se li to sklada s predsedniškim mestom demokratske stranke? Tudi mi smo informirani, da je bilo od njega odvisno, ali se odpuščena delavca sprejmeta nazaj ali ne, da pa je on to odklonil, čeprav je odbor Orjune zavzel drugo stališče, katero bi bil moral zastopati tudi on kot član Orjune. Kakor smo informirani, bo dr. Kalan radi tega izključen iz Orjune, kar je umestno in pametno. Mi smo vedno trdili, da Orjuni največ škodujejo baš voditelji demokratov, ki poznajo predvsem svoj lastni jaz in ki narodnost samo izkoriščajo. Pri tej priliki omenjamo, da se je glede gornjega članka zglasil pri našemu uredniku predsednik Orjune v Celju g. Tripalo in nas naprosil, da ugotovimo, da je celjska Orjuna v zadevi odpuščenih delavcev na Polzeli storila potrebne korake in da se pri tem ni dala vplivati od dr. Kalana, kar radevolje vzamemo na znanje. S skupnimi močmi bomo Slovenci napravili na Polzeli red, pa če se temu ustavlja sto dr. Kalanov. Kjer smo začeli, ne odnehamo, ker gre za pravico in resnico, ker gre za interese in čast celokupnega našega naroda.
Tekma in prevara.
Da je vlada zašla v precej težko situacijo, o tem so bili informirani seveda takoj naši demokrati in klerikalci, ki imajo v vladi svoje špijone.
Pričela se je pravcata borba, kdo bo bolj pretkan, kdo bo najbolj prikrito lazil okrog Pašiča in drugih merodajnih krogov in kdo bo bolje uspel. Eni kakor drugi bi prav radi šli v vlado. Edino to je: Demokratov radikali ne marajo, kar seveda klerikalci vedo in imajo zato nekoliko lažje stališče. Seveda bodo koncesije klerikalcem vsled
mi je, ko čutim, da si ta večer pri meni, ko čutim Tvojo bližino, mati. Mati, ostani, ne odhajaj ... V daljavi se oglasi zvonenje, ki vabi k polnočnici.
Dalje in dalje plovejo zvoki zvonov in oznanjajo
»Mir ljudem na zemlji« ...
Zanimivosti.
Kitajske »copernije«. Misijonar Stan-ton pripoveduje v svojih spominih o bivanju na Kitajskem: — Da bi bolje pregledal sliko, ki jo nudi kineški trg, se postavim v Kantonu na visoki most, ki vodi nad zatvornico v bližini morja. Tu začujem pre. pir med postarnim možem in malim dečkom. Vedno jezikanje dečkovo spravi moža v divjo jezo. Vzdigne roko ter otroka s pestjo pobije na tla. Nato poklekne na obe roke svoje žrtve, potegne nož ter ji ga ne-kolikokrat zasadi v vrat, vstane, pusti dečka vsega krvavega na tleh ter se urno odstrani. Začuden nad toliko drznostjo, da se upa kdo pri belem dnevu na obljudenem kraju izvršiti tak zločin, hitim s svojimi spremljevalci k dečku, ter pozovem okoli-stoječe, da naj vendar zgrabijo zločinca. Ta pride počasi s krvavim nožem sam nazaj ter vzdigne bledemu dečku roko, da se prepriča, če je njegova žrtev res mrtva. Iz množice se nlkdo ne gane; ko pa smo ga hoteli ml aretirati, poskoči zabodeni deček na njegovo znamenje veselo na noge ter prične s krožnikom pri gledalcih pobirati drobiž za posrečeno »čarovnijo«. Sedaj smo
tega precej skrčene: Priljubljen pa radikalom ni nihče. Zato je tudi možno, da je vse skupaj zopet samo Pašičeva igra, da hoče s tem zopet zamazati razpoke med radikali in da do rekonstrukcije vlade sploh ne pride. Dolgo se pa to vendar ne bo držalo; zato lahko trdimo, da volitve niso daleč.
»Slov. Narod« in »jutrovcl«.
Povedali smo že, kaj se je zgodilo s »Slov. Narodom« in »Narodno tiskarno«. Tudi drugi listi so pisali precej odkrito. Toda kljub temu se hoče varati javnost še naprej. — »Jutrovci«, katerih last je sedaj »Slov. Narod«, pravijo, da je to neodvisen ali nadstrankarski list. Faktično je to popoldanska izdaja »Jutra«. Le »Narodove« naročnike hočejo na ta način zvabiti v svoje ogabno gnezdo. Da si bodo ljudje še bolj na jasnem, citiramo odstavek iz »Jutranjih Novosti« od 18. t. m„ ki še bolj osvetljuje to neodvisnost: »V našem listu smo že poročali, da so iz upravnega sveta Narodne tiskarne izstopili gg. Aleksander Hudovernik, dr. Alojzij Kokalj, dr. Danilo Majaron, dr. Vladimir Ravnihar in dr. Karel Triller, tako da je v upravnem svetu ostala samo še familija dr. Tavčar. Dalje je podalo demisijo celo nadzorstvo, obstoječe iz gg. Peter Graselli, dr. Janko Kersnik, Ivan Knez, Robert Kollmann, Urban Zupanc.
Da se ne bo dalje slepomišilo, naj povemo tudi vzrok tega odstopa, ki je razviden že iz gorenjih izvajanj »Kmetijskega lista«. Familija Tavčar je prodala svoje delnice Vladimirju Arku v Zagrebu, za katerim stoji bančna skupina »Slavenske banke« (Praprotnik-Zerjav) ter stoji izplačilo kupnine pod garancijo te" banke. En del kupnine je plačan tudi s tem, da je dr. Ivo Tavčar postal zastopnik Slavenske banke.
Stvar je torej čisto jasna. »Slov. Narod« je postal glasilo Slavenske banke in politične skupine, ki stoji za banko in ki ima v tej banki glavno oporo — to so demokratski mladini. S tem je povedano vse, zlasti to, kar smo hoteli dokazati, da je »Slov. Narod« kupljen in da ni več — neodvisno glasilo.«
Afere.
Vojnemu ministru Pešiču izpodko-pujejo tla z neko skrivnostno afero o nabavi pušk v Parizu. Trgovinskega ministra Kojiča pa hočejo »bacniti« zato, ker je »nekoliko« sodeloval z ravno-tako koruptnim Jankovičem pri zakonu o brodarskem sindikatu, — in pa še zaradi nekaterih zadevic, v katerih je angažiran skupno s Pašičevim sinom.
—	Na vrsto pridejo še druge afere; iz vsakega resorja pač nekaj malega.
Nekaj novega. Pri demokratih se je teden podaljšal. Pri njih teden ne šteje več 7 ampak 9 dni. Tako so iznašli »beli teden« z devetimi dnevi. Ta teden so posvetili svojemu lističu »Tabor«. Reklamo za »Tabor« delajo s tem, da bo
videli, da moževa klinja ni nevarna, ter da se pri sunku skrije v ročaj, iz katerega priteče potem rdeča, krvi podobna tekočina. Umiranje in mrliča je deček izvrstno podal.
—	Bolj kot z eksperimentom so se pa Kitajci zabavali s tem, ker smo se dali mi, Angleži, tako »potegniti«, ter so se nam smejali na ves glas.
*
Pred pogledi marqulsa de Santacara ni nič prikrito. — Na poročilo »Agence Four-nier«, da je iznašel omenjeni Španec sredstvo, kako je mogoče videti tudi skozi neprozorne predmete, ter da je eksperimentiral v kraljevem gradu v Madridu v navzočnosti kraljeve rodbine, dveh jezuitov in več učenjakov ter vse videl skozi svinčeno ploščo, pripominja dr. I. St. v »Prager Presse«: — »Ne vem sicer, če se bodo ti poskusi posrečili tudi izven madridske kraljeve palače, vendar bi za slučaj, če se Izkaže markijev izum praktičen, prosil madridsko vlado v imenu vseh ljudi, da izumitelja takoj zapre; kajti brez dvorna je to najnevarnejši človek na svetu. Če prodro pogledi res skozi neprozorne predmete, je pri kraju z udobnostjo našega življenja. Ljubosumna žena bo lahko brala v soprogovem žepu pisemce, v katerem je napovedan sestanek s prijateljico ob štirih popoldne. Pismonoša bo bral vsa pisma in poznal vse naše rodbinske skrivnosti; matere bodo izgubile vsako upanje, da oddado svoje hčere, če bo mogel snubec vse umetne dražesti ugotoviti kar na prvi pogled.
list v novem letu veljal ravno toliko, kakor doslej. To je tudi čisto razumljivo, če so demokrati res prodali »Mar-burger Zeitung« Nemcem. »Tabor« bo izhajal tedaj za judeževe groše. Zato ga mora vsak pošten Slovenec odkloniti. Ako nimamo dobrih, poštenih dnevnikov, se bomo pač zadovoljili z dobrim tednikom. Zato bomo mi vsi ta demokratski beli teden porabili za agitacijo in naročbo na naše liste. Vsak naš somišljenik naj gre o božiču okrog svojih prijateljev in znancev z nabiralno polo za »Novo Pravdo«. Na polo naj napiše natančen naslov novega naročnika s pripombo, če želi plačevati četrtletno ali mesečno. Vsak naročnik mora naročilo na poli lastnoročno podpisati. Te pole pošljite takoj po božiču, tedaj še pred novim letom na upravo »Nove Pravde«. — To bo najlepši odgovor na demokratsko agitacijo!
Naivnim »taborjanom« na njihovo argumentacijo, da ni Nemške nevarnosti v obmejnih krajih, ako se Slovenija razdeli na dve oblasti, ne bomo odgovarjali. Vsak Slovenec, ki pozna ta-mošnje razmere, ve, kako stvar stoji. Vsak tudi ve, zakaj so se slovenski glasovi pri zadnjih volitvah ojačili. In ravno tako ve vsakdo, da bodo vsi ti ojačeni glasovi zopet šli rakom žvižgat — kakorhitro bodo gotovi ljudje vedeli, da jim ne preti nikaka nevarnost več, oziroma, ko si bodo domišljali in bodo takorekoč sigurni, da bodo tam zopet Nemci zagospodovali! To le »taborjanom« ne gre v glavo, šlo jim bo šele, ko bo prepozno, ko bo hiša zgorela.
Shod »Zveze dela in reda« v Novem mestu je napravil v nedeljo dne 16. t. in. na volilce globok vtis. Govorniki so žigosali delovanje gospodarstva mestnih mogotcev tako stvarno in temeljito, da so izpregledali sedaj še slepi pristaši Gospodarske stranke ter burno pritrjevali posebno izvajanjem tov. Rupnika, katerega so ohranili v hvaležnem spominu. Z omenjenim shodom je pridobila »Zveza dela in reda« mnogo pristašev in upamo, da bo nedelja prinesla zanjo razveseljiv rezultat.
Novomeščani! Oddajte v nedeljo svoje glasove za listo dela in reda! Kdo pa naj zastopa interese trpina bolje, kakor trpin sam? Zato ne pomišljajte! Stare mestne očete Rosmano-vega kalibra ste itak preizkusili in veste, da so zanič. Sploh pa berite med današnjimi »poročili z dežele«, kako so gospodarili dolga leta demokrati, pa boste sigurno oddali svojo krogljico za pravo listo, za listo mož, ki zastopajo geslo: Delo in red!
Voditelj komunistov v Mariboru aretiran. V Mariboru je bil aretiran komunist Kitak radi tatvine 38 kg bakra v delavnici j. ž. Aretiranec je obenem predsednik neodvisne žel. strokovne organizacije (komunistična). — Take ljudi imajo.
Trgovec ne bo mogel mirno sedeti v svoji pisarni, če bo moral skozi steno opazovati, da gledajo njegovi uslužbenci vsaj skozi okno, mesto da bi delali, če že mogoče raje ne kradejo. Koliko bank bo imelo še kaj klljentov, če bo vsaka stranka lahko videla skrivnosti njihovih blagajn? In koliko ljudi bo še dobilo kredit, če bo mogel vsakdo skozi jeklene plošče ugotoviti, da v blagajni ni akcij sueškega kanala, marveč le star časopisni papir. V trenutku, ko se ljudje ne bi mogli več goljufati, bi izgubilo človeško življenje vsako vabljivost. Kajti le tedaj moremo biti srečni, če nas goljufajo. Imeti moramo iluzijo ljubezni, čeprav nas ljubljeno bitje dnevno štirikrat goljufa; iluzijo solidnosti naših kupčijskih zadev, če prav nimajo naši dolžniki akcij sueškega kanala, marveč star časopisni papir; iluzijo, da nas ljudje spoštujejo, čeprav za našimi hrbti vsi šepečejo: »Ta je pa že res popoln bedak«; iluzijo zvestobe naših nastavljen-cev, čeprav kradejo iz naših blagajn, da sl izbero pri dirki kot smrt sigurnega dirkača; iluzijo naše veljavnosti, čeprav nosi naš založnik v žepu kritikovo pismo, da bi se naša proza sploh ne dala prodati; iluzijo naše dobe, ki dovaja vse kritike do tega, da pišejo prijetne ocene, samo da st morejo reči:	»V	kako velikem času ži-
vimo!« Zato predlagam, da se izžene mar. quis de Santacara kot sovražnik človeškega rodu na osamljeni otok, razun če je ubožec nedolžen in res ni nič iznašel; mogoče nam je hotel tudi on podati le iluzijo, da živimo v velepomembni dobi.*
Vesele božične praznike vsem cenjenim odjemalcem
3ože Zabukovšek,
manufakturna in modna trgovina Celje, Aleksandrova ulica št. 4.
Priporoča se trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
Ivan Ulaga,
Celje, Gosposka ul. 26.
la m vina tipi
za dame in gospode
P. Magdič
Ljubljana,
nasproti glavne pošte.
—-= Vedno zadnje noarsti, =
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Franjo Dolžan,
kleparstvo in vodovodna inštalacija Celje, kralja Petra c 8.
I.P.
•	N/
Celje,
Glavni trs štev. 8
priporoča
svoja prvovrstna dalmatinska vina.
Manufaktura ™ usnje
vseh vrst
najboljše kakovosti
priporoča
po najnižjih cenah tvrdka ,,L^£aIllvCa
Majzelj & Rajšelj * Liubliana, Tuiaški trs 1-
fia debelo!
Ha drobno!
Franc Urch
Celje, Glavni trg 17
prej Job. Stallner.
Telefon it. 91.
Vse potrebščine za krojače in šivilje, kakor tudi posteljno perje in puh, žimo in morsko travo vedno v zalogi.
Dene nizke! Postrežba točna!
a
&
&
©
#l
a
9
«
©
Proti požaru in za življenje zavaruje najkulantneje
DANKA SLAVLJA v Ljubljani.
Glavni zastopnik: DRAGOTIN ROGLIC, CELJE
Razlagova ulica štev 11.
168
Moderna svetlobna telesa
v lesu, metalu, steklu in svili v poljubnem slogu, tudi po vposlanih osnutkih izdeluje
la Svetlobna industrija
„VESTA“.
Naročila samo na atelje: Kolodvorska ulica 8. 1.
f.
Prva hrvotsha štedionico,
podružnica v Ljubljani.
k
Ustanovljena 1.18116. Delniška glavnica Oin 75 milijonov.
Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodnejše. Prodaja in kupuje vrednostne papirje, valute, devize itd. po najugodnejših tečajih, kakor tudi obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Safes.
5531 II  II	lESj^i
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
vsem cenjenim odjemalcem!
Danko Bovha,
trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami Cel]e, Kralja Petra c. 31.
Za božične praznike
se priporoča vinotoč, kjer se bodo točila najboljša vina kak >r: Ljutomerčan, Silvanec In črno vino.
„Pri Fridrihu"
Ljubljana, Mastni tri štev. 13.
„Triglav“
tovarna perila
Ljubljana, Kolodvorska vi. 8
priporoča svojo veliko zalogo moškega perila za delavce in gospode po najugodnejši ceni.
170
IVAM SAK,
Ljubljana,
Stari trg št. 8
priporoča svojo trgovino manu-fakturnega blaga in obleke domačega Izdelka po nalniijlh cenah.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
želi vsem cenjenim odjemalcem
Josip Sulič,
čevljarski mojster v Ma iboru, Aleksandrova 30.
Aleksander Oblat
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 18
Podružnice:
No\?i-5ad, \A?ilsonov trg št. 2 Beograd, Sarajevska 31 a
se priporoča za nakup čevljev vseh vrst.
115
Štefan Ferant,
urar državnih železnic
Celje, Dečkov trg št. 3
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želiva vsem cenjenim odjemalcem in jih prosiva nadaljnje naklonjenosti
3urče m Marija Šanc,
mlekarna In trgovina z deželnimi pridelki
Celje, Vodnikova 2.
Priporoča se konfekcijska trgovina za dame in gospode, kakor tudi prvovrstno krojaštvo po meri. —
Stranke, ki prineso blago same, ista postrežba.
Liub&na,
Židovska ulica št. 5.
Istočasno priporoča
iz svoje znane gostilne pristno štajersko in dolenjsko vino, ki se bo točilo za praznike čez ulico za 50 p ceneje - - --
OBITELJ OLUP-ova
trgovina in gostilna „I*OD TRANČO“» Stari trg štev. 1 in 2
Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1924
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem - - - -
171
Ustanovljeno I. H.
F. Konig,
Celje,
Krekov trg, blizu kolodvora.
Trgovina z galanterijo, igračami, kratko robo in pleteninami. Vedno bogata zaloga in obilna izbiral
Na debelo!
Na drobno!
Šivalne stroje
EXCELLA
z 10 letnim jamstvom
QvC)	Za Božič in novo leto
SO	101	o	popusta
J. GOREČ
LJUBLJANA, Palača Ljubljanske kreditne banke.
najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles jj v ognju in lakiranje avtomobilov se priporoča »
Tone Malgaj j
Ljubljana « |
Kolodvorska ulica št. 6. S
«
«■■■■■■■■■■ aHKBHBHBHnHa
Gradbeno podjetje
ing. DUHli in OHUG.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
d. d.
.............. =	v Ljubljani---------------------
prodaja
premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog 8n koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, d. d., centrala v Lilijani, Miklošičeva cesta 15/11.
90
IM er
I Preje ko kupite obutev
si oglejte
I KARO-<ev!Je
pri tvrdUi
I Dragotin Roglič
S v THariboru, Koroška c. 19.
g Na zaiosl so stalno vse vrste čevljev p posebno za zimo prloravno blago g kakor: gojzercl. specijalnl lovski in športni Čevlji 1.1. d.
| Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom.
g Novoletni popust 10°/, do 10.1.1924.
illlllllllll!IIIUIII!llll!lllllllilllll!llllllll«»:illlli!!!li!l!l!l!Mli:>!il!!lill!!l!llllll
•I •	•
mn m pum
uro \iiii
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
Najvišje obrestovanje Vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vioge vezane na daljše odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru Poštnohranilniške položnico so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. in U4 od 2. do 6. ure popoldne. -••••••§••§••••
• MM*
imm BaHHa,»i Beograd
Delniška glavnica: Din 60,000.000'—
Rezerva: .... Din 32,515.000'—
Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Hercegnovi	Ljubljana
Jelša
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Maribor
Zagreb.
82
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street82. New-York City.
Veza za 3užnu Ameriku:
BANCO YGGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
Oglasi v „Novi Pravdi" imalo uspeh!
Kdor se zanima
za naše narodno, gospodarsko, kulturno in soci-jalno življenje v Prekmur-|u, temu priporočamo, naj si naroči Narodnosodja-lističnl tednik „Nai dom ".
Stane na leto 40 Diu, za */4 leta 10 Din. Naroča se pri upravništvu
..HaSega doma" »Morski Soboti.
Enkrat
za vselej se Vam pripoioča samo veleti govina
R. Stermeckl, Celje.
ako hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
roSno, domače delo, kakor tudi fino tvor-niške, obleke za ženske, moške in otroške, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale kiavate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros - cene.
g
Ustanovljena leta 1838.
Vplačana akcijska glavnica Lit. 20,000 000'—
Jadranska zavarovalna družba
(Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu) Generalni zastop v Ljubljani
(Ravnateljstvo v Zagret; u)
naznanja, da se je preselila iz dosedanjih prostorov v lastno poslopje
v Beethovnovo ulico št. 4.
Sklepa:
1. Požarna zavarovanja.
2. Življenska zavarovanja.
3. Nezgodna in jamstvena zavarovanja.
5. Transportna zavarovanja.
6. Zavarovanja proti škodam vsled razbitia stekla.
4. Zavarovanja proti škodam vsled tatin- 7. Zavarovanja proti škodam po toči. skega vloma.
Najnižji tarifi. Zastopstvo v vseh krajih Slovenije.
Takojšnje izplačilo škod.
164
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Šelenburgova ulica štev. 1.
Kapital in rezerve Dinarjev 17,500.000”—
PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
-	Telefoni:	139,	146,458.
Brzojavi: TRGOVSKA.
EKSPOZITURE:
i
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) ss
■s 6i| IU1S3H ‘g u e j I qn fij 3IA01VNU3S O
eu|Ao6j; ei|Sfp)|a|UO)|
Svetovni pregled.
GRČIJA.
Volitve v Grčiji so končane. Zmagali so pristaši Venizelosa in republikanci ter je vprašanje sedanje vladavine v nevarnosti. Kralj je moral bežati in se je podal s kraljico k svojemu tastu v Ru-munijo. V beograjskih krogih je nastala velika konsternacija istotako tudi drugod. Vprašanje proglasitve republike se bo najbrže kmalu rešilo.
POLJSKA.
Vlada je demisijonirala. — Vzrok: spori radi agrarne reforme. — Kaka bo nova vlada, je težko uganiti. Pravijo, da bo izven parlamenta. Sestavo vlade je dobil sedaj Grabski.
ANGLIJA.
Po volitvah v Angliji si stoje nasproti tri stranke. Nobena nima večine, kakor je bilo doslej običajno. Angležem je sicer vprašanje koaliranja nekako nezaupljivo, vendar se more računati s tem, da bo prevzela vlado delavska stranka, ki bi jo podpirali liberalci. Lahko se pa že danes reče, da si bodo šle stranke zopet prav kmalu po sigurno večino — v nove volitve. Da bo delavska stranka tudi v bodoče napredovala in pozneje ostali Evropi iz Anglije marsikaj namignila, to je danes tudi gotovo. In takrat bodo tudi naši ljudje začeli drugače misliti in naši mogotci bodo šli — —! Seveda bo tudi Labour party vzlic vsemu gledala sko-z\ angleška očala. Priznali se bodo najprej za Angleže, potem šele za proletarce.
Poročila z dežele«
Novmnesto. Predpriprave za občinske volitve so v polnem teku in je opaziti zlasti Pri »Gospodarski stranki« nervozno gibanje, ker se J DS m SKS dobro zavedata popolnega poraza. Pa saj ni čuda, ko nosi njihova kandidatna lista imena Rosman, Seidl itd, ki veljajo kot pravcati matadorji skrahiranih »mokračev«. Da bi rešili vsaj nekaj svojih »naprednih« kandidatov, love muhe in mušice ter farbajo vse vprek z raznimi šlagerji ter očitajta »Zvezi dela in reda« vse mogoče in nemogoče stvari. Tako je »Jutro«, kot najbolje informirani list Jug. demokratske stranke pred kratkim prineslo vest, da hoče »Zveiza dela in reda« delati na to, da odstrani vlada iz Novega mesta okrožno sodišči}, ter da poslopje prepusti železničarjem za stanovanja, 'laka budalost je prebavljiva gotovo le za izkisane »napredne Jutrovce«, ker je vsak drug trezno misleči človek ne more vzeti za resno. Manevriranje s takimi lažmi kaže jasno na dejstvo, da se »Gospodarska stranka« čuti zelo, zelo šibko. Da, da, konec se bliža in na dan sv. Viktorije bo dan zmage nad
Prostorček za razne dopise.
O,	ta ubogi »napredni« blok!
Zadnje čase glotnijo naši listi — seveda »napredni« — kar venomer isto pe-seiTitj, Njihove »lajne« igrajo na eno edino piščalko*, ki dudla brez konca in kraja: »naprednost«, napredni bllolk«, »naprednjaki«, »napredna fronta«, »napredna koncentracija« — kar zveni posebno melodično — pa zopet »naprednjaki«, »napredni blok«, »naprednost« itd. itd.
Ušesa so polna »naprednosti«, tako da že niikdo več te Ibesede ne sliši, ker mu je zanjo čut otopel.
Ja, kaj pa je vendar ta razvpita naprednost? Niič, prazni nič! — Puhla fraza! Nekdo, ali bolje nekaj do skrajnosti nadutih ljudi, ki so vihali nosove, če so srečali delavca — proletarca, ki so mislili, da so vse, vse drugo nič, za katere se pa živa duša zmenila ni, je začelo pred časom kričati, da so naprednjaki, — samo da bi obrnili nase pozornost. Opazili so jih 'res njim sorodni ljudje ter pričeli z njimi vred kričati: »naprednost«, »naprednost«, branite »naprednost«, »naprednost« je v nevarnosti!---------Kot bacil kužne bo-
lezni se je razpasla »naprednost« zlasti v Ljubljani že tako daleč, da se gotovi ljudje ogledujejo v zrcalu, ko so se skrbno počesali, če si niso odmili kaj »naprednosti«, če je kravata dovolj »napredna«, brke dovolj »napredno prištu-
umetno skrpucano Gospodarsko gospodo, ki je skozi desetletja po Rosmano-vam vzorcu tako »vzorno« gospodarila, da se bo čudila vsa javnost, ko bo brala naslednje vrstice. Upamo, da bo to perilo zaprlo sapo mairsikaterei-inu »naprednjaku« iti odprlo oči še slepim privržencem »Jutra«.
»Vzorno« gospodarstvo v novomeški občinski upravi.
V nedeljo 23. decembra t. 1. se vrše v Novem mestu volitve v mestni občinski odbor; zato je potrebno, da obrazložimo volilcem kakor tudi javnosti sploh, kako je gospodarila »napredna žlahta« med in po vojni in kako je s svojo socijalnostjo zcu.la ščititi ubožnejše sloje meščanstva.
V aprilu leta 1921 je mestna občina prodala iz svojega gozda v Prečni za okroglo 118.000 kron smrek trgovcu Jus. Goljevščku iz Ljubljane. Ker je dolgovulo mestno županstvo »Žitnemu zavodu« v Ljubljani za aprovizačno moko 115.300 K je tekla pri okrožnem sodišču novomeškem tozadevna tožba, ki je povzročila menni občini občutno škodo in sicer na pravdnih stroških 4133.10 K in 6 odstotne obresti za dolg v znesku 5499.40 K tako* da izkupiček za prodane smreke ni zadoščal, temveč je moralo županstvo poseči še v občinsko blagajno, da je pokrilo omenjeni dolg s stroški vred. To ne bi bilo še najhujše, da ni župan v letnem obračunu za 1.1921 kratkomalo izpustil navedeno kupčijo in to edino radi tega, da bi prikril obč. odboru in javnosti vsled njegove lahkomiselnosti nastale in neopravičene stroške z obrestmi vred. Pribiti moramo še to dejstvo, da je župan, ko so ga vprašali odborniki — pregledovalci računov, zakaj ni prodaje smrek v obračunu, kratko izjavil, da mu o tej kupčiji ni ulč znanega, da bo to vedel edinole načelnik gospodarskega odseka g. Pauser, ki pa je napram dvema odbornikoma izjavil, da ie vcdil prodajo ter napravil tozadevni zapisnik župan Rosman sam in da je on (gosp. Pauser) bil le pri prodaji navzoč kot načelnik gosp. odseka. Izjavil je še tudi, da je bil izkupiček stnrek namenjen za izboljšanje plač mestnim uslužbencem In podobne izdatke. Ta primer je pač drastičen dovolj, kako je znal paševati župan mestni občini.
Med vojno je županstvo pobiralo od
vseh onih meščanov, ki so zaklali le najmanjšega prašiča, mast in to po dekagramih natančno in je tako nabralo preko 500 kilogramov masti, katere se županu ni zde-
lo	potrebno razdeliti med ubožno in sestradano meščanstvo, ampak jo je pustil kvariti v Germovi kleti, ter jo šele letos vsled pritiska javnosti prodal neki tvrdki za bagatelo.
V podstrešju g. Germa je hranilo županstvo izza leta 1917 — 7 zabojev pristne frankove cikorije. Mestno prebivalstvo je moralo mesto kave jesti smolo, gospod župan pa je pustil kvariti več 100 kg dobre cikorije in jo deloma pokvarjeno oddal šele
1.	1923 tukajšnji javni ženski bolnici na razpolago.
cane«, če sedi klobuk dovolj »napredno« na glavi, če so hlače, čevlji, suknja, celo palica oz. dežnik dovolj »napredni«. Potem si prižgo »napredno« cigareto ter se zadovoljno »napredno« smehljaje napote v »napredno« kavarno, da čitafo »napredne« časopise, ki so pisani v silno »naprednem« stilu ter govore o edino »naprednih« zadevah in samih »naprednjakih«. — Kako lepo
je vendair v »napredni« Ljubljani!-------
Sedaj so začeli ti ljudje še bolj kričati, da se naj za božjo voljo zavzemo zanje vsi resni Ljubljančani; ker so v veliki nevarnosti. Prete jih namreč uničiti še hujši naprednjaki kot so sami! — Kaj pravite k tej »napredni« norosti? --------I,	seveda, ma vsak način jo moramo podpretj z vso silo, saj vemo, da na sedem let vse prav pride! In pa, kako že pravijo »naprednjaki«? A, ja! Zvestoba za zvestobo! Tako pravijo in
—	prav pravijo! 2e zaradi »napredne« zvestobe, tovariši, se izplača postati
»naprednjak« od nog do glave —-----------
Menite, da ne?	K—c.
Srbohrvaščina in slovenščina v naših šolah. Nismo separatisti v pravem pomenu besede. Toliko pa nam naš program dovoljuje, da se moremo dotakniti tega vprašanja ter zavzeti napram njemu svoje stališče, zlasti še, ker so o tem razpravljali tudi drugi listi. — O stvari satni bomo podrobneje govorili pozneje. Gre nam za enkrat samo za princip:	ali	smo Slovenci
Zanimivo je tudi dejstvo, kako »umno« je preskrbljevalo županstvo naše meščane z gorivom. Po vladni reviziji, ki se je vršila v novembru 1922 na račun župana Ros-mana, se je dognalo, da je mestna občina dobavljala več sto kubičnih metrov drv iz gozdov kneza Auersperga, in sicer kubični meter po 50—60 kron, prevoz pa je stal 60 do 70 kron za kubični meter. Ta drva je oddajalo županstvo ubogemu prebivalstvu, zlasti uradništvu po 168—176 kron za kubični meter, torej po naravnost oderuških cenah.
Ugotoviti moramo tudi dejstvo, da je županstvo med vojno naročilo več sto kubičnih metrov drv, deloma pri umrlem gostilničarju Fr. Jakšetu, deloma pri Fr. Dreni-ku iz Prečne ter obema plačalo nekaj predujma na račun dobave. Ker omenjena dobavitelja vsled pomanjkanja vozil in delavcev nista mogla pravočasno dobaviti vse množine drv, Jima županstvo drv sploh nj plačalo, ampak ovadilo Drenika na glavarstvu, da Je moral v nekaj dneh odriniti v vo;sko. Ta drva so šele leta 1922 vozili Iz bivše dr. Slančeve šupe za drage denarce v prodajo meščanom oz. v druge svrhe.
Zanimivo Je tudi dejstvo, da Je mestno županstvo med vojno brez odobritve vlade, oz. deželnega odbora v Ljubljani zviševalo vodarino od 5 na 20 in pozneje na 40 odstotkov ter tako praznilo iepe povečini le najemnikom, ki so morali poleg tega plačevati še prosluli 5 odstotni najemninski novčič, medtem ko so gotovi gospodje imeli napeljane hidrante v svoje udobne vrtove, a niso plačevali zato nikake vodarine.
Najznačilnejše pa je po uradni reviziji ugotovljeno dejstvo, kako vzorno in pravično je gospodaril župan Rosman z občinskimi dokladami. Dognano je, da mest. županstvo od leta 1917—1920 sploh ni predlagalo proračunov deželnemu odboru oz. dež. vladi v. Ljubljani, ampak je »izhajalo« s 15 odstotno doklado, ki je nesla v letu 1917 10.000 kron, 1. 1918 6000 kron, 1. 1919 9638 kron in 1. 1920 15.000 kron, dasi je imelo vsako leto preko stotisoče kron potrebščin in za to nikakega dovoljenega kritja. Ker je bilo županstvo radi svoje »vzornosti« nemalokrat v denarnih zadregah, se je pripetil slučaj, da je županstvo naprosilo 1. 1917 davčni urad v Novem mestu za predujem na občinske doklade v znesku 10.000 kron ter se sklicevalo na to, da ima dovoljenje od dež. odbora pobirati 45 odstotno občinsko doklado na direktne davke. Bivši dež. odbornik dr. Pegan je tedaj pri reviziji ugotovil, da je županstvo poročalo davčnemu uradu neresnico. A to bi še ne bilo najhujše, da ni finančno ravnateljstvo v Ljubljani prepovedalo davkariji nadaljnje izplačevanje doklad, obema odgovornima uradnikoma pa naprtilo vrnitev predujma 10.000 kron, ker sta ga izplačala brez njegove odobritve, torej samo pod vplivom župana Rosmana.
Ker je pred prevratom neki višji sodni uradnik v javnem lokalu označil tako gospodarstvo brezvestno, ter da bi bilo potrebno posebno one, ki so podplsavali voj-
enakopraven narod v državi ali ne? Po ustavi pač, a v praksi ne! —
Pri nas se mora otrok že v ljudski šoli pričeti učiti srbščine — cirilice, pa še kako! In da bi vsaj učitelji pri pouku slovenski jezik spoštovali, ali ga vsaj pustili v miru, ne pa da ga smešijo ter rajše uporabljajo nemščino za razlago, besedičenje, zmerjanje itd. In pa ta klasifikacija! Če znaš ali ne znaš, ako nisi »pravi«, dobiš c vek, pa tudi, ako si vprašan ali ne! To se dogaja na več naših srednjih šolah v Ljubljani, a nad vse izzivalno pa na neki meščanski š%& v Ljubljani. — Za enkrat to!
In kako se uče slovenščine hrvatski in srbski otroci na Hrvatskem in v Srbiji? — Naj nam oni gospodje, ki so toliko klečeplazili in vsiljevali cirilico, na to vprašanje odgovore! — No, gospodje!
Da, prav ima »Slovenec«, ko pravi: Ako se danes Slovenci zgražamo nad italijanskimi fašisti, ki preganjajo naš slovenski jezik iz šol naših neodrešenih bratov in sester, potem mora naše zgražanje veljati v tem večji meri onim, ki preganjajo slovenščino doma v naših lastnih jugosloven-skih šolah, ki jih vzdržujemo mi sami.
In temu bi dostavili še eno vprašanje: Kakšen pomen naj ima vzdrževanje slovenskega pouka v zasedenem ozemlju, ako se hoče naš slovenski jezik doma itak zatreti ter s časom eleminirati?
Plačajte vsi brez izjeme naročnino do konca tekočega letal
na posojila, »obesiti na kandelabre pred mestno hišo«, ojunačil se je napredni in vzorni župan Rosman ter ga šel ovadit državnemu pravdniku radi gorostasne predrznosti. Toda, ko je zahteval drž. pravd-nik od njega, da mora ovadbo podpisati, se je poparjen skliceval na zloglasni »Amts-vermerk« brez denuncijantovega podpisa ter osramočen odšel.
Ko Je za vse te »žlahtne« čine in izredno »vzorno« gospodarstvo naposled dež. vlada v Ljubljani z odlokom z dne 7. novembra 1922, št. 39.122 kaznovala župana Rosmana z globo 4200 kron ter zahtevala, da vknjižbo omenjene vsote v ubožnl zaklad podpišeta dva obč. svetovalca, je g. župan »pokazal« vladi, da lahko dobi ne samo dva, ampak kar štiri obč. svetovalce, da podpišejo, ne da bi vedeli, kaj so podpisali. Da bo pa celo delovanje »vzornega In vestnega« župana kronano s priznanjem, mu je »homogeni« občinski odbor »Gospo* darske stranke« soglasno sklenil priznati Izredno nagrado 10.000 kron Iz žepov Izmozganega meščanstva.
Iz navedenih dejstev, za katere so na razpolago uradni spisi, razni zapisniki, priče in očividci, je jasno razvidno, da je dosedanja mestna gospoda obremenjevala le ubožnejše sloje z občinskimi davščinami, ter da je pokrivala svoje potrebščine ves čas vojne Iz mestne aprovizaclje, ki je odirala nameščence, upokojence, bajtarje, obrtnike in delavce, pardonirala pa trgovce, ki so vso vojno najudobneje živeli, bogateli ter bili vojaškega službovanja oproščeni.
Dasi je župan Rosman ponovno v javnih sejah v obč. odboru izjavljal, da ni imela mestna aprovizacija ničesar skupnega z mestno imovino, smo uvodoma dokazali,, kako je bil uporabljen izkupiček za smreke in želimo, da se bo še posrečilo dognati, kam je šel izkupiček za neplačano moko, ker upamo, da ni izginila kot kafra.
Naše someščane prosimo torej, da razmišljajo, komu bodo oddali na dan volitve svoje glasove; zlasti naj premisli to urad-nlštvo, upokojenci, mali posestniki, obrtniki In delavci, ki so bili in bodo pod režimom »vzorne gospodarske stranke« le brezpravni izkoriščanci. Zato naj glasuje vsakdo, ki stremi za resničnim napredkom in želi koristiti našemu mestu, za »Zvezo dela in reda«, ker je ta edina, ki bo zastopala Interese Novega mesta in njegovega prebivalstva, predvsem pa interese trpečih in Izkoriščanih slojev.
Zagorje. Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi ponovi dne 23. decembra t. 1. ob 16. uri pod imenom »Savezni dan« telovadno akademijo z nekaterimi izpremembami. Ker je čisti dobiček namenjen Savezu, poživljamo vse članstvo in prijateljstvo sokolstva, da se prireditve polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Iz stranke.
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Mariboru, ki se je vršil preteklo soboto, je zelo lepo uspel. Po govoru tov. Brand-nerja in ostalih društvenih funkcljonarjev, ki so podali sliko o stanju krajevne organizacije, je bil izvoljen novi odbor, ki mu na-čeljuje tov. Žnuderl in v katerem so zastopani po večini sami delavci. Tov. dr. Jurečko je prevzel nalogo* da organizira politični klub NSS, ki bo sporazumno z odborom določal smer organizaciji in pomagal pri duševnem delu.
Krajevna organizacija NSS v Celju
sklicuje za soboto, 22. t. m. ob 8. uri zvečer pri »Wi!sonu« članski sestanek, na katerem govori med drugimi podnačelnik stranke tov. Juvan iz Ljubljane.
Krajevna organizacija NSS v Kranju je
na svojem zadnjem sestanku sklenila sklicati dne 8. januarja 1924 svoj občni zbor.
Krajevna organizacija NSS na Jesenicah sklicuje za nedeljo 23. t. m. ob 10. uri dopoldne volilni shod, na katerem bo poročal o predstoječih občinskih volitvah govornik iz Ljubljane.
Načelstvo NSS opozarja vse krajevne organizacije na sklep osrednjega izvrševal-nega odbora, da se morajo do konca mesca januarja povsod vršiti občni zbori. Vse organizacije naj pobero za leto 1924 strankin davek in ga skupno z natančnim seznamom članov dopošljejo načelstvu, na kar se jim bodo doposlale novoizdane legitimacije.
Novomeščani, volite vsi listo „Dela in reda“i
Gospodarstvo.
Koliko Je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane 1543'25	1540-—
100	franc, frankov	„
100	laških Ur	„
100	čeških kron	„
1 milijarda nem. mark,, 100	poljskih mark	„
100	avstrijskih kron	„
100	ogrskih kron	„
100	bolg. levov	„
100	dolarjev	,,
100	angl. funtov	„
Curiika borza.
460'— 381 S 256--
470 — 381'— 250-—
0-0035 0-0035 0-1245 0 1235 0-4475	0-455
03-273	67-5
8775--	8750"—
38600— 38000-—
24-77
10-81
100 dinarjev je stalo 6-525 100 franc,	frankov	„ 2977
100 laških	lir	„
100 čeških	kron	„
1 milijarda	nem. mark „
100 poljskih „	„
100 avstrijskih kron „
100 ogrskih „	„
100 bolg. levov	„
100 dolarjev	„
100 angl. funtov
20. decembra 11. decembra švicarskih frankov
0-525
30-725
2405
10-75
0-000220 0-000226 0-008075 0-0081 0 0302	0	0305
4-10	4-383
573-75	573-50
2504—	2504	—
— Restavracija In kavarna »Zvezda«.
Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. ure v restavraciji in od 22. ure dalje zopet v kavarni. Kapelnik Sandor Rada. Prvovrstna kapela došla iz Osjeka. Atrakcija prve vrste.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najce nejši. Glavna zaloga na drobno in debelo ' Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta I
Tedenske novice.
Vesele božične praznike vsem cenjenim naročnicam in naročnikom!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
Naročnikom in somišljenikom! Kljub večkratnemu povišanju stroškov za tisk lista, upravnih, poštnih in drugih izdatkov je počenši od 1. februarja t. 1. ostala naročnina našemu listu neizpremenjena. Zvesti svojemu načelu, kljub nizki naročnini nuditi svojim naročnikom in čitateljem kolikor mogoče raznovrstnega in zanimivega čtiva in list še izpopolniti, bomo skušali tudi v letu 1924 ostati pri sedanji res nizki naročnini. To pa nam bo le tedaj uspelo, če nam naši dosedanji naročniki dobe čimveč novih naročnikov; od tega je odvisno vse! Za nabiranje novih naročnikov so posebno prikladni božični prazniki, ko se snidete z domačini in znanci. Vsak naročnik skušaj pridobiti vsaj še enega novega naročnika. Tudi naši somišljeniki in krajevne organizacije naj napno vse sile pri nabiranju novih naročnikov tekom božičnih praznikov, te bo storil vsakdo svojo dolžnost, zagotavljamo, da bomo list v bodočem letu 1924 znatno razširili in ga napravili še bolj zanimivega, kakor nam je bilo to mogoče letosl	Uprava.
^Novoletna voščila« za naš list sprejemamo do četrtka 27. t. m. popoldne. Tovariše iz Maribora in Celja opozarjamo, da nam jih pravočasno pošljejo. Oglasi bodo vsi enako veliki (4 cm) in stanejo 20 Din.
Dinarski dan v Ljubljani. Da se olajša beda slovenskim rudarjem na Westfalskem se bodo po Ljubljani 2. januarja 1924. pck birali mEodari. Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, da žrtvuje vsaj po en dinar za nesrečne brate! — Za kraje izven Ljubljane bo določil »dinarski dan« akcijski odbor.
Proč s časopisjem drugih strank! S to
parolo naj gredo na delo vsi naši pristaši o božiču! Zlasti demokratsko in klerikalno časopisje proč! Saj imamo tu svojo »Novo Pravdo«, »Naš dom« v Murski Soboti in v začetku januarja izide tudi nov tednik, »Slobodne novine« v Zagrebu, ki ga bo izdajal dr. Politeo. So sicer tedniki, ali povedali bodo našim ljudem vse, kar je potrebno, zlasti ako bo naročnikov naraslo toliko, da bo mogoče »Novo Pravdo« kmalu povečati in jo tudi še vsebinsko izpopolniti. Odpovejte torej vse druge liste in jih zavrnite! Vsak narodni socijalist naj vč, kaj mu je storiti. Bojkot na celi črtil
Zopet uradniški kongres. — 17. t. m.
se je zopet vršil kongres vseh organizacij javnih nameščencev in to v Novem Sadu. Podali so v zopetni resoluciji že znane zahteve o takojšnjem izplačilu 13. plače. »Ju-
tro« prav posebno' naglaša, kako je govoril zastopnik Slovenije g. Lllleg. Konštatiral je, da so uradniki po velikem delu neorganizirani, da jih je mnogo ostalo izven borbe za izboljšanje. Kritiziral je delo onih političnih strank, ki pred volitvami vsemogoče obetajo, a nič ne izpolnijo. — Menimo, da je g. Lilleg govoril sebi in pa stranki, kateri pripada. — Kdo pa je kriv, da je organizacija slaba? Organizator! Kdo pa je kriv, da uradništvo letos ni nastopilo, kakor bi bilo moralo? Organizator! Zlasti pa zato, ker se je spiretno izognil, nadaljnemu delovanju v akcijskem odboru, ko je prvič padla besedica štrajk. Kako naj bi se vojskovali potem drugi? — In demokratska stranka? — Ali ni ona največ kriva, da vlada med državnimi nameščenci revščina in beda? Ali ni ona bila na vladi, ko se je državnim nameščencem godilo tako, kakor danes. Ali ni ona pripustila maksimiranja? Ali jim Je ona zvišala doklade, ko je bilo treba? In, ali ni bil finančni minister demokrat? Gospodje, kar hitro tiho in premišljujte ta božič vse to gorje, ki ste ga zakrivili izključno vi, in samo vi!
Župnik Aljaž odlikovan. V nedeljo 16. t. m. je bil na Dovjem odlikovan g. župnik Aljaž. Mož ima nevenljive zasluge za slovensko turistiko in je eden prvih turistov. Čestitamo — na mnoga leta!
Naznanilo!
Izdelujejo se vse vrsie uniform, čepic, kakor za vojake, železničarje. policijo, žandarjo finančne stražnike, poštarje, ognjegasoe ud,; istutako tudi vsakovrstne športne čepice za gospode, dame in otroke Velikanska zaloga kožuhovine in ko-žuhovlnastih izdelkov. Prevzamem vsa v v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem iste točno in po najnižji ceni.
Kože vseh vrst se prevzemajo v ustro-jenje. Surove kože kupu|cm po devni ceni
M. Frohlich,
krznarija in izdelovalnica čepic
Celje, Kralja Petra cesta št. 11.
vse zaloge
po tovarniških cenah
Minka Horvat
modistka Ljubljana,Stari trs21.
107|3
L. Nil KUS
tvornlca dežnikov
Ljubljana, TTlestni trg 15
priporoča svojo zalogo d e ž * I k o v In sprehajalnih palic po najnižji ceni.
167)4
•J |
Priporoča se tvrdka
liimni
Sv. Petra nasip 7.
e eeeeeeeo eeeeeeee••••••••oeeeeeeee e#
(Najboljše šivalne stroje: | GRlTZNER In ADLER za
rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, istotam Igle za vse sisteme strojev in koles ter posamezni deli Galanterijsko blago, potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, vezenine, kravate, čipke, palice planinske in sprehajalne, jedilno orodje. Popravila vseh vrst ši valnih in pisalnih strojev se sprejemajo I Večletna garancija šivalnih strojev. Pouk v vezenju in krpanju perila na strojih brezplačen I
'••MMMMMMSM«WMMMMMMM
► 411
Občinstvo, pozor! Tvrdka D. Roglič, Maribor nam je vposlala popravek svojega oglasa na današnji prilogi, česar pa nismo mogli v oglasu samem več upoštevati. Tvrdka namreč želi, da se popravi besedilo »Državni uslužbenci 5 odstotkov popusta« — takole: »Božični :n novoletni popust 10 odstotkov do 10. januarja 1924.«
Nov otok. Kapitan parnika »Chakdina« je v bengalskem zalivu odkril popolnoma nov vulkanski otok. Ta otok, ki je kakih 600 m dolg, 300 m širok in ki moli samo do 12 m iz morja se je pojavil šele pred nekaj dnevi.
Poljska je priznala sovjetsko rusko vlado. — Beograd, čas bi bil, da se tudi ti zganeš!
LISTNICA UPRAVE.
Za tiskovni sklad so zbrali tovariši dvorskega okraja v Ljubljani na družabnem sestanku 15. t. m. v gostilni pri Mraku znesek 101 Din; tovariš, ki noče biti imenovan, pa je poklonil 50 Din. — Hvala!
Udgovorni urednik Anton Brandnei, liska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Vesele božične praznike In srečno Novo leto
želi vsem cenj gostom
Franjo Nerat, gostilna ,,Wilsonu
Celje-Gaberje.
Vesele božične praznike
želi vsem cenj. odjemalcem Franc Strupi, trgovina s steklom in porcelanom
Celje, Kralja Petra cesta 16
Vesele božične praznike
želi vsem cenj. odjemalcem Anton Fazarinc, trgovina s Špecerijo In delikatesami
Celje, Kralja Petra cesta 25.
Vesele božične praznike
želi vsem cenj. odjemalcem Fr. Karbeutz, mnnufaktnrn ; In modna trgovina
Celje, Kralja Petra cesta 3
Vesele božične praznike
želi vsem cenj. odjemalcem
LUDOVIK PETEK, Špecerija In kolonljalc
Celje, Cankarjeva cesta 4.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem M. Pšeničnik, mannfaktnrna ln modna trgovina
Celje, Kralja Petra cesta 5.
Vesele božične praznike
želi vsem cenj. odjemalcem
Karl Loibner
trgovina s Špecerijo in delikatesami »PRI ZVONU**
Celje, Kralja Petra cesto 17.
Pozor!	Pozor!
Otvoritev
nove nanfattra trgovine
Celje, Glavni trg št. 8.
Ceneje kot povsod drugje kupite mantlfakturno blago, kakor vsakovrstno SUkllO za moške in ženske obleke, modno blago, eeffir, sifon, kambrik, delen, tiskanSne, robce vseh vrst itd. itd. ter vse krojaške potrebščine. Oglejte si cene, predno kupite blago kje drugje.
Cene zelo nizke!	Postrežbo solidno!
Priporočam se za obilen obisk
Franjo Rozman, trooia I
Celje, Glavni trg 8.
Pozor!
•
9 9 9 9
9 9 9 9 9 9 9 9
^999999999999
IB,
Pozor!
•
9
9
9
9
9
Božična priloga k „Novi Pravdi"
META DUDOVA:
Ženski mladini.
Če primerjam naše razmere z razmerami v Jugoslaviji, moram reči, da je Jugoslavija še daleč za nami in da je treba še mnogo podrobnega dela mod tamošnjim ljudstvom in zlasti med ženskama, da se pokaže sprememba v tej smeri. Dokler ne izstopi žena iz svoje pasivnosti, dokler se ne otrese zastarelih predsodkov, ki zagrinjajo vso njeno delavnost, dokler se ne zave, da je socijalizem ženi najbližja idejna smernica in da prinese ljudstvu boljšo, čistejšo in sigurnejšo bodočnost, tako dolgo ne bo jugoslovanski narod na višini dobe, tako dolgo ne zavlada tam prava demokracija.
Zene morajo posvečati svojo pozornost javnemu delu, same morajo ponuditi možem svoje sodelovanje. Narod ne potrebuje razvajenih lutk, ampak modrihv pametnih žen, če naj bo njegova bodočnost boljša od sedanjosti.
V	vseh napiredtnih državah je danes žena enakopravna1, treba je samo še izpopolnjevati prakso, da ne blo ta enakopravnost samo teoretična. In to je zopet odvisno le od žene, same se morajo brigati za pravice, ki jim gredo, in si priboriti po zakonu ustanovljene človeške pravice. To zahteva socijalno stališče žene.
Velika francoska revolucija je svetu pokazala, kaj pomeni žena za narod. In gorje narodu, ki nima naprednih žen. Zato morajo tudi možje delati na to, da dobe žene možnost sodelovanja, in jih morajo vzgajati k samostojnemu mišljenju in čutenju. Socijalist smatra to zadevo za samo po sebi razumljivo, kajti socijalizem priznava pravo vsakemu človeku, torej tudi ženi.
Socijalizma se je treba učiti že v mladosti in zato se mora posvečati vsa pozornost naši ženski mladini. Ze na sestanku naše stranke v maju sem povdarjala željo, da bi se v tem oziru skinbelo za našo mladino, zlasti pa za žensko. Videla sem med omladino na njenem sestanku veliko udeležbo deklet, kar me je nenavadno raizveselilo. }z te mladine, iz tega ženskega naraščaja nam morajo vzrasti delavke in
razširjevalke našega socijalizma, njihova sveža mladost, njihove duše, polne idealov, ki jih ni še pokvarilo življenje in težke razmere, nam najbolje jamčijo za to, da se bodo razvile bodoče razmere, ki r.am bodo prinesle prerojenje. Mladina zlomi vse ovire in samo mladina more dokončati zapo-četo deloi. Iskreno bratstvo in sestrstvo naj najde pri nas pravi odmev, veže naj nas nesicončna nesebična ljubezen, ki je prvi pogoj in temelj socijalizma. Imejte samozavest in odločnost, služiti dobri stvari! Poglejte k nam, kako močno je žensko gibanje in kako uspešno deluje češka žena, socijalistka. Jemljite pa si, sestre, od nas le dobre vzglede in skušajte biti še boljše. Prizadevajte si, da nas ne le dohitite), ampak tudi prehitite. Do pravega spoznanja socijalizma boste dospele po izobrazbi. Izobrazba je najvažnejši pripomoček za socijalizem in zato ji posvetite ves prosti čas.
Narod ne more biti srečen brez prave demokracije in prava demokracija ni mogoča brez enakopravnosti žene. Geslo, ki ga je dvignila velika francoska revolucija: »Enakost, svoboda, bratstvo«, osvetljuje jasno temelje prave demokracije. To geslo je zlomilo silo in moč suženjstva, iz tega gesla raste svoboda in odrešenje ljuds-stva. Tudi nam na Češkem je bilo to vodilno geslo. Današnje gospodarske razmere silijo žene k uvaževanju. 2ene, ki vidijo razvoj dogodkov in razmer, se morajo dvigniti in pomagati rešiti vprašanja časa. Sama tako se zagotovi boljša eksistenca svojemu narodu. Zena je bila ustvarjenaj, da pomaga trpečim, zato mora izrabiti vse svoje sile v pomoč trpečim, v — prospeh socijalizma.
V	zadnji številki »Nove Pravde« sem z veseljem čitala vest, da se je ustanovil ženski odbor pri »Bratstvu«, kar je prvi korak k sistematičnemu, smotrenemu delu. Želim vam, drage sestre, mnogo uspeha. Učite se izpovedovati socijalizem in udejstvovati besede. Bodite propaigatorice narodnega socijalizma! Na zdar!
J VAN DERZIČ:
Predujem javnim nameščencem.
V	finančnem predlogu vlade o dvanajstinah za mesce januar — mairc je vnesena postavka 200 mil. Din za nakazilo novih plač v smislu zakonov za javne nameščence in železničarje. Obenem zahteva vlada pooblastilo, da to postavko lahko porabi za izplačilo predujmov, ker se prevedba radi tehničnih ležkioč še ne bo mogla tako hitro izvršiti,, plače pa veljajo od 1. oktobra 1923.
Novi zakoni o javnih mtneščenceh, železničarjih in častnikih veljajo od 1. oktobra 1923. Vlada je do sedaj prevedla edino častnike in jim tudi izplačala plače Po novem zakonu. Potrebne vsote za častniške in podčastniške no-
ve plače so bile vstaljene že v dvanajstinah' za mesce oktober—december 1923 kot rodni izdatki vojnega ministrstva. Za vse ostale državne uslužbence pa je dobil takrat finančni minister posebni kredit 200 milijonov dinarjev, ki naj bi ga porabil za nove plače. Toda niti ena skupina javnih nameščencev ne bo prevedena do konca tega leta, torej se ta dovoljeni kredit tudi ne bo mogel porabiti do konca tega leta. Da je vlada nekako potolažila javnost in javnim nameščencem izbrisala oči, je pravzaprav bolj akademičnega značaja. Ali čudna, zelo čudno je vladino postopanje! Zakaj v dvanajstinah za mesce oktober— december 1923 mi zahtevala določbo, da
sme dovoljeno svoito 200 milijonov dinarjev porabiti za predujme? Izplačilo predujmov bi bilo že davno lahko izvršeno in s tem vsaj dedoma pomagano najbednejšim jugoslovanskim državljanom — državnim nameščencem.
Vlada tega ni storila* ker pač postopa napram svojim uslužbencem me-enako in krivično. Za častnike je bil takoj denar in prevedba. Tukaj se ni nič povpraševalo, odkod! denar; zakon je »izglasan«, objavljen, torej plačati nove plače! Še tako daleč so šli vladni gospodje, da so pustili tudi diraginjske doklade po starem in vrhtega še takto-zvane funkcijske diokiade častnikom v stari izmeri — vse glasom zakona. Častniki torej dobivajoi nove plače, dra-ginjske doklade po občem zakonu za javne nameščence in še posebno doklado: oženjeni 800 D, samci 400 D na mesec, če sedaj vzamemo svinčnik in izračunamo vse lepo po vrsti, dobimo krasno sliko, d!a dobe častniki najmanj trikrat toliko na mesec kot uradniki. Ni moj namen hujskati proti enemu delu državnih nameščencev — proti vojaškim nameščencem. Vem prav dobro, da se tudi njim ne godi dobro v teh težkih časih. Moram pa navesti to drastično razliko, to neenako, krivično ravnanje vlade z državnimi nameščenci! Imam vtis, da so vladni gospodje, ki krmarijo državo, izgubili popolnoma vsak čut pravičnosti, resnosti, eelo tudi dostojnosti in. da jih slepa strast do vladanja tira v vedno večjo brezobzirnost. Kako bi bilo sicar mogoče tako nastopati napram javnim nameščencem :in železničarjem?
Dnevno se piše in govori, da so pri prevedbi javnih nameščencev nastale tako velike težkoče, da jih bo mogoče rešiti še-le če: več mescev. Ko so v parlamentu razpravljali o zakonih, so vendar morali ministri že imeti vsaj deloma točne podatke o podrejenih uslužbencih. In če upravni aparat prevedbe tekom šestih mescev ne more izvršit^ potem bi bil pač samo en izhod: na drug način povečati javnim nameščencem dohodke. Izgovor, da se mora prej izvršiti temeljita pedustracija javnih nameščencev in redukcija, ker jih je še vedno preveč, je tako aboten, da ga noben resen državljan priznati ne more. Saj imamo dovolj izkušenj z raznimi redukcijami, ki so se izkazale za čisto navadno strankarsko - politično mešetarjenje! Beda in pomanjkanje med1 javnimi nameščenci in železničarji vseh kategorij je tako strašna, tako neznosna, da je takojšnja pomoč imperativno potrebna. Na to odgovarja vlada, da se 200 milijonov dinarjev porabi za predujme za mesce oktober 1923 — januar 1924. Na ta način za mesce februar, marc 1924 ne ostane ničj, ali pa se zai predujme porabi manjša nota. In to je najvažnejša točka takozvanega povišanja dohodkov javnim nameščencem in železničarjem.
Finančni minister je dal sestaviti posebno komisijo, ki naj izdela novi predlog za draginj sko doklade z ozirom na novo plače. Skupni novi dohodki smejo znašati samo 25 odstotkov več kot dosedanji. To svojo namero
J. P.
Jakob Klemen.
Jakob Klemen je imel štirideset let, ko se je ozrl po svoji samski sobici. Železna postelja, stara omara, dvomljiva pisalna miza in nekaj stolov in skoro ni več našteti razen par obledelih slik po stenah! Zunaj je sijalo decembersko solnce. Žarki so hudomušno begali skozi Klemenovo podstrešno okence in mu šepetali v uho nespodobne misli.
Leto za letom mu je poiteklo tukaj... Zjutraj se je zbudil točno ob svoji uri in pogledal v razbitem zrcalu svoj v sencih stisnjeni, kožati obraz s predolgim nosom. Nato se je oblekel in zavil ob bregu v malo kavarno, kjer je z vidnim užitkom posrebal skodelico kave. V pisarni ni odložil peresa, dokler ni zazvonilo. Neža* njegova gospodinja je prinesla skoro vsaki dan isto kosilo. Klemen je jedel in živel. Kaj bi se človek upiral, ko tako nič ne pomaga; namenjeno je pač. — Do sedaj ni zaznamovalo njegovo življenje mnogo važnih mejnikov. Klemen se je zamislil nazaj in se nasmehljal... Tedaj je bil prvo leto v službi... Plah in tih je sedel za
mizo, zunaj pa je vrvelo pisano življenje. Mimo njegovega okna so hiteli ljudje. Veseli, polni obrazi, elegantni postopači, visoke gospe s trebušastimi gospodi. Krik in vik pouličnjakov se je mešal v prepir voznikov. V ves ta direndaj je bilo zvonenje električnih voz in tulenje tovarniških piščali. Klemen je čutil, da je tam za njegovilm oknom1 nekaj lepega in neznanega...
Nekoč pa se je zamislil in strmel na ulico. Pod oknom se je šetala krasna ženska. V angeljsko lepem obrazu je žarelo dvoje šinoiko razprtih oči... Okoli ustnic, zvrnjenih v poljub se je zibal lahen usmev... Iz njenih polnih grudi je pognal šopek vijolic... Vsa je kipela življenja. Klemenu se je stemnilo pred očmi. Še je videli, kako je izginila kačasta linija njenega telesa med množico, njemu pa je bilo kot otroku, ki se pripravlja na jok... Od tedaj je postajal zamišljen ... Gledal je na cesto in pričakoval, kdaj se zopet prismejč tiste ustnice in se priziblje ono polno telo... In šopek vijolic?
Včasih je postajal pred trgovinami s cvetlicami in gledal v izložbo. Vse ti-
hoče vlada tudi izvršiti in znižati sedanje draginjske doklade za toliko, da se doseže samo 25 odstotno povišanje celotnih dosedanjih dohodkov javnih nameščencev. Zato tudi uprav beraška svoita 200 milijonov dinarjev za predujme za 4 mesce.
To je vladhi odgovor na vse prošnje dn predsitavke strokovnih organizacij javnih nameščencev in železničarjev! Mesto, da bi vlada takoj povišala dohodke za najmanj 100 odstotkov, kar l>ri danih razmerah niti iz daleka ne odgovarja potrebi za količkaj človeka vredno življenje, daje v zakonu možnost za samo 25 odstotno povečanje. Orijentalsko-partizanski sistem, ki se je po sprejetju ustave zasidral v našem upravnem aparatu* hoče torej vlada na vsak način še bolj poglobiti. Organizacije zahtevajo takojšnje izplačilo predujma v izmeri enomesečnih dohodkov. Vlada na to molči. Ravnotako vlada odlaša s prevedbo. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da enomesečni sedanji dohodki kot predujmi za javne nameščence in železničarje ne pomenijo nič, ako niso dane garancije, da s 1. februarjem pride do dejanskega izplačila definitivno povišanih dohodkov. Saj je že to absurdno, da država dolguje svojim uslužbencem tretji mesec povišek njihovih plač. Ti predujmi >;e bodo zadostovali niti za povračilo dolgov, ki so jih morali narediti javni nameščenci in železničarji vseh kategorij za nabavo najpotrebnejših zbil. O obleki in obutvi niti ne govorimo! Po novem letu prične potem stara križeva pot, zopet moledovanje, protesti, grožnje z desne in leve in facit: zopet novi dolgovi pri trgovcih za živila in druge življenske potrebščine...
Kedaj bo konec te sramotne in nečloveške igre z usodo javnih nameščencev im železničarjev? Organizacije v zadnjem času nastopajo z večjim povdarkom in zdi se, da le pride do odločnega in resnega nastopa. Vsekakor je pozdravljati ta ponovni po-kret. Vodstva organizacij pa naj trezno in resno premislijo vse korake, da ne pride do poloma, kakor je že prišlo. Potreba je nujna, cilj strokovnih organizacij vzvišen in iz državnega stališča kategorično potreben:	takoj	pomagati
in rešiti javne nameščence in, železničarje materijelnega in moralnega propada in s tem tudi državo samo. Predujem se mora izplačati in s 1. februarjem 1924 dohodki povečati za najmanj 100 odstotkov. Od tega stališča strokovne organizacije ne smejo odstopiti, sicer je tudi predujem iiluzori-čen in brez vsake dejanske vrednosti. Prevedba pa naj so izvrši ne po pripadnosti k partiji), ampak na podlagi novega zakona in dosedanjih zagaran-tiranih pravic.
Javni nameščenci, železničarji, zedinite se v skupno močno organizacijo 1 — V slogi je moči
ste velike razkošne cvetove s tujimi imeni bi pokupil in jih podaril njej. On pa nima niti šopek vijolic... V šipi izložbe je prvikrat opazil, da je njegov obraz grd in kozav... Nekaj neizrecno tesnega ga je objelo tedaj... Srečaval je gruče smejočih se deklic ali veselih gizdalinov, ki so hodili polglasno prepeva je mimo njega.
On pa ni imel nikogar, ki bi govoril ž njim in strahoma se je zavedel, da se ne zna smejati kot se smejo ti mladi ljudjč. Čutil se je starega. Zdelo se mu je, da se zadevajo vsi v njegove komolce, kakor ob stvar, ki je preveč na svetu.
Tedaj je zagledal v gnječi ono krasno žensko. Lep, eleganten gospod je stopal poleg nje. V roki je imel velik šopek vijolic in jih ljubeznjivo ponujal. Smehljaje jih je vzela in presadila v kipeče gredico svojih grudi.. Klemen je stal tik pred njima. Buljil je oči in pri-državal sapo...
Hotel je poseči po tistih cvetovih v razkošnih nedirijih, nekaj je hotel izreči, a beseda se je zataknila v grlu. Z nevoljno kretnjo ga je potisnil gospod: v
stran. Na njenem licu je izginil tisti lahek usmev. Klemen je še stal, ko sta roko v roki ponosno in, lepo izginila v omotičen vrtinec široke ceste, potopljene v čarobne reflekse luči in sijaja...
Vedel ni kaj se godi, čutil je le, da je nekdo odšel za vedno od njega.
Tisti, ki je odšel, je bila njegova žalostna mladost.
Od tedaj je šlo zopet vse v onem enakomernem kolesu naprej. Klemen se ni upiral, počakal je, da je zopet potrkalo na njegova vrata... Tistikrat pa je imel svoj veliki dan. Dvajset let je že sedel in pisal za isto mizo. Nihče ga ni ne grajal, ne hvalil, dan za dnem je dobival dolge pole, on pa je delal in molčal: odgovoril je desetim.
Kadar sc je prikazal pred njim posušeni obraz predstojnika, ki mu je z rezkim glasom delil ukaze, tedaj je smatral to za višji sklep, proti kateremu človek nima besede... V risjih očeh predstojnika je medi el ta sklep, v njegovem tenkem nosu ga je videl in v njegovi sključeni postavi je bil zapisan.
(Konec prihodnjič.)
J. BRAČUN:
Razvoj šolstva v Sloveniji.
Ko so 1. 1866 v 'bitki pri Sadiovu potolkli Prusi Avstrijce, so pripisovali zmago bolj svoji šoli kakor boljši bojni opremi. »Der preussische Schulmeister hat gesiegt«, je pisarilo takrat časopisje ter utemeljevalo izrek na dolgo in široka
Navajam zgodovinsko dejstvo v dokaz, da so že pred' polstbletjem narodi polagali največjo važnost na šoilsko izobrazbo ter ji pripisovali celo odločilen pomen v vojaških zadevah. Pozneje se je razvilo šolstvo ravno v cesarski Nemčiji do take popolnosti, da je mogel 70 milijonski narod kljubovati pet dolgih let malodane celemu ostalemu svetu.
V pokrajinah, ki pripadajo kraljevini SHS, se je povzpelo šolstvo najvišje v Sloveniji. Tu srno bili pred vojno prisiljeni tekmovati z Nemci, ki so nas hoteli umstveno in gospodarsko podjarmiti. Ni nam preostajalo drugega, kot osvojiti si orožje, to se pravi (izobraziti kolikofr mogoče najširše plasti naroda s pomočjo nemških in utra-kvisitičnih šol, da se osamosvojimo. Bili smo hude boje, štoli na tisoče izgub, toda napredovali smo in pridobivali čimdalje več veljave svojemu jeziku in svojemu narodu. Naše šole so z uspehom tekmovale z nemškimi. Spominjam na dogodek v avstrijskem parlamentu, kjer je nekoč naučni minister grof Stiirgh javna izjavili, da sme mariborsko gimnazijo prištevati med najboljše učne zavode v monarhiji. Tujerodni profesorji niso poznali milosti napram slovenskim dijakom, pa tudi ti niso zahtevali zase izjemnega stališča, saj so vedeli^ da bo v hudem eksistenčnem boju zmagal le nfaobraženejši.
Pa prišla je vojna. Naše šdlstvo je vsledi izjemnih zakonov ter neprestanega valovanja dijaštva in učiteljstva silno trpelo. Izpričevala niso pomenila skoro nič več, vojna matura je bila le pesek v oči. Materi j alistični duh je 'okužil tudi naše dijaštvq, med stariši pa se je začelo uveljavljati načelo, da ne sme profesor ničesar več zahtevati, temveč mora pisati ne glede na nadarjenost in pridnost le dobre rede v izpričevalo, da pride deček ali deklica prej do mastne službe.
V takem razpoloženju nas je zalotil prevrat. V Ljubljani so ustanovili vseučilišče in poverjeništvo za prosveto, ki mu je bil podrejen višji šolski svet. Profesorji smo se veselili hvalevrednih institucij, ker smo upali piriti potom višjih oblasti zopet kmalu nazaj v stari tir. Morda bi bilo res prišlo do tegai, ko bi se bile takoj v začetku izločile proslule politične osebnosti iz šolstva. Medtem pa, ko se je znala univerza ubraniti političnemu vplivu, se je mrzila pisana politična družba pod vodstvom dr. Verstovška na nož. Posledice tega so bile odredbe, ki so pobijale druga druga očitne krivice so se dogajale, protekcijonizem in zapostavljanje sta hodila roko v roki, želje in težnje učiteljstva so se s trdovratno kljubovalnostjo Omalovaževale in odbijale. Novi disciplinarni red je odvzel v najtežjih časih, ko je bila po vojni posu-rovela mladina potrebna strahu, malodane vsa strožja sredstva; pohlep vse preurediti in veliko poizkušati tudi ni mogel ugodno vplivati na razvoj šolstva. Med najhujše napake tedanjih ukrepov prištevam pa dovoljenje, da sme dijaštvo pristopati 'k »Sokolu« in »Orlu«. S tem se je zanesla politika naravnost v šolo in učiteljske zbore. Pri-poznati pa moram, da se je pod dr. Verstovškom veliko storilo tudi v prid šole. Preosnovali so mnogo šol ter jih odtegnili nemškemu vplivu, zasedli so nebroj mest, ustanovili marsikako novo šolo itd.
Pa prišla je doba od 1. 1920 do 1923, ki jo smem po pravici šteti med najmanj plodno in slovenskemu šolstvu najbolj škodljivo. Višji šolski svet je postal pravo torišče političnih bojev. Demokratska »naprednost« pod vodstvom — živinozdravnika je slavila orgije. Denuncijantstva se je bujno raz-cvitalo poleg brezsramnega protekcionizma. Maščevalnost demokratskih ma>-tadorjev ni poznala mej. Omenjam le slučaj dr. Verstovška, ki so ga, dasi-ravno je bil na smrt bolan(, še silili — v šolo. Damoklejev meč je visel nad vsakim, ki ni brezpogojno trobil v demokratski rog. Disciplinarne preiskave so
se gromadile. Za procvit šole pa se ni storilo skciro nič. Odredbe, kakor ona o izgovoru polglasnega 1 so vzbujale le pomilovalen posmeh pri učiteljih. Vedno hujši pritisk na podrejene organe je vzbujal čimdalje hujši odpoir proti Ljubljani. Skoro se ne morem otresti domneve, da se je vse to vršilo namenoma. Učiteljstvo naj bi videlo edino rešitev iz nevzdržnega položaja v Beogradu. Na ta način se je res posrečilo tekom dveh let spraviti višji šolski svet talko ob ugled v Sloveniji, da se je učiteljem odvalil kamen od srca, ko je prevzel g. ravnatelj Vajda inšpektorat pri ministrstvu. Z objektivnim' postopanjem in uvidevnim ravnanjem je uplival res (blagodejno na razmere v Sloveniji. Omenjam samo ukinitev odloka, da se naj odstranijo iz. šole vse knjige tiskane pred 1. 1919. Toda g. Vajda v dragem Beogradu s skromnimi prejemki ni mogel izhajati ter mu je dal slovo, kakor hitro se mu je nudila prilika. *
Z izpremembo režima v Beogradu so ponehale tudi brezplodne politične debate v višjem šolskem svetu. Izginili so iz njega' najhujši kričači! dr. Ska-berne pa je podal sam ostavko na državno službo. Njih mesta so zasedli možje bolj mirni, bolj prevdarnd in razsodni. Višji šolski svet je na najboljšem potu, da začne zolpet delati v prospeh in procvit šolstva, ako se razmere zopet v drugem oziru ne poslabšajo.
Kakor govore, hoče Beograd po slabili izkušnjah ukiniti avtonomijo višjega šolskega sveta ter ga ponižati v brezpomemben upravni urad. S tem udarcem bi prizadjala Vlada slovenskemu šolstvu hudo rano, ki je ne bo mogoče izlahka izceliti.
Centralisti se motijo, če mislijo, da se je v dobi Skabemetovega paševanja vzbudil odpor proti višjemu šolskemu svetu kot avtonomnemu uradu za šoH-ske zadeve v Sloveniji. Nasprotno se stavi zahteva od vseh priznanih šolnikov, da naj institucija ostane z istimi pravicami kakor do zdaj kot vmesna instanca med ministrstvom in pokrajino. Toda o šoli naj odločujejo le šolniki, ne pa politiki in tudi ne juristi, le dobri poznavalci razmer, pa ne ne-znalci, priznane kapacitete, pa ne šušmarji, širokogrudni možje, pa ne ozkosrčneži. Tako urejeni višji šolski svet bo le razbremenjal našega referenta v ministrstvu, ki itak že danes komaj oiblvlada ogromno delo.
Slovensko šolstvo je navzlic nazadovanju še dandanes na prvem, mestu v državi. In trde vsi, ki so imeli priliko primerjati šolske razmere po različnih pokrajinah in priznajo dejstvo Srbi sami. Dobra šola po zahteva točno poslo-vanjej, ki je brez vmesne instance s širokim območjem iluzorno, pa če se nastavijo pri ministrstvu prosvete tudi trije referenti, česar pa ne bo mogoče, ko še enega ne plačujejo tako, da bi mogel živeti. Centralizirati naše šolstvo se pravi spravljati v nerod in to v ogromno škodo ne samo . Slovencev, temveč cele države. Dobra šolska vzgoja rodi delavoljne in delazmožne državljane ter pospešuje povsod omiko, blagostanje in odporno silo naroda.
NRS si je pridobila z odstranitvijo demokratskih kričačev iz višjega šolskega sveta in v srečni izberi ministrskih referentov velike zasluge za slovensko' šolstvo. Ne morem verjeti, da hoče okrniti višji šolski svet v trenutku, ko ga je usposobila za delo..
Poleg delovnega višjega šolskega sveta pa je brezpogojno potreba, da se takoj ugodno reši materijelno vprašanje učiteljstva. Od tega zavisi dvig in propast šolstva v celi kraljevini. Skoro vsi učitelji životarijo danes v bedi in siromaštvu. Prejemki ne zadostujejo ■niti več za želodec. Večina je zadolžena, mnogi! ki jih je zadela bolezen ali slična nezgoda, so naravnost v obupnem položaju. Obup pa ima večkrat za posledice nepreračumljiva dejanja. Tu ne pomagajo več obeti, ne tolažbe, temveč le takojšnja pomoč. Gospodje pri vladi! Ne uničite šole, da ne upro-pastite države!
Učiteljstvo zahteva malo, bore malo. Živeti hoče stanu primerno, ne ži-
* Cuiemo, da se tudi njegovemu nasledniku nič bolje ne godi. Po našem mnenju bi morali dobivati ministrski referenti posebne funkcijske doklade, kakor se jitn nakazujejo tudi v drugih državah, drugače bodo pobegnili sčasom vsi iz Beograda.
(Opomba uredništva.)
votariti, delati hoče, a tudi plačilo hoče za svoje delo. Zaslužek pa, ki mu ga nakazujejo danes vladni mogotci; ne odgovarja več niti zaslužku sužnja modrijana v starem Rimu, ki je prejemal od gospodarja za delo vsaj zadostno hrano in obleko. Učitelj pa se mora razventega še izobraževati, ako hoče
ostati na višku. Dajte učiteljstvu sredr stva, postavite ga nazaj na ugledno mesto, ki ga je zavzemalo pred vojna vrnite mu oni idealizem, ki ga je imelo še ob prevratu, da ga vceplja z nekdanjim navdušenjem mladim srcem v prid ožji domovini in državi! V vaših 'rokah leži usoda šole — države.
Nacijonalna in državna veleizdaja.
Temelj države je narod, ki je naci-jonalna zaveden. Narod pač lahko živi brez države; ta pa brez oniega nikoli! Država, ki ima še tako obširno in bogato ozemlje, nima sigurne podlage (glej Rusijo!), če je narod ne smatra kot jamstvo in pripravo za zaščito svojega narodnega obstojat ker sicer nima dovolj interesa* da državo obvaruje pred razpadom.
Glavna naša naloga je torej, da narod vzgojujemo k čim večji nacijonalnii zavesti, da ve ceniti vrednost organizirane nacijonalne države, pred katere okriljem se lahko razvija in prospeva. ni imel ščita državne organizacije, je mogel vzdržati pritisk sosednjih Nemcev in Lahov le s svojo razmeroma dobro razvito slovensko, oziroma slovanska nacijonalno zavestjo. Dobro smo čutili), da s to nacijonalno zavestjo stojimo in pademo. Zaradi tega smo tudi začetkom vojne tako silno zamerili Slovenski ljudski stranki, da se je s svojim klečeplazenjem pred napadajočim ger-manstvom talca prostituirala, da je izdala slovanstvo in se med drugim celo spozabila k klicu: »Srbe na vrbe!« Vsi zvesti narodnjaki smo se zavedali, da se je s tem zagrešilo hudodelstvo nacijonalne izdaje.
Usoda je hotela, da smo v svetovni vojni s pomočjo velike antante premagali svoja vekovita sovraga Nemce in Turke ter ustanovili nacijonalno Jugoslavijo* da zaščiti prej brez obrambe stoječi narod z vsem aparatom moderne države, posebno pa s svojo narodno vojsko. Vsled tega tudi pomeni po ustanovitvi te države vsaka veleizdaja na narodu, obenem tudi hudodelstvo vele-
izdaje napram državi in vsaka veleizdaja napram državi veleizdajo na narodu. — Upamo tudi; da smo se Slovani v svetovni vojni tako utrdili, da smo našli svojo moško dušo in ne čutimo več nikaikega usmiljenja napram osebi, ki1 bi skušala izdati državo in narod.
Popolnoma nerazumljivo nam pa mora biti radi tega okolnost, da se ne zahirani; da vlada državo — ki je vendar nastala na podlagi zmage narodnega orožja nad našima vekovitima sovragoma: Nemcem in Turkom — koalicija slovanske stranke — in celo stranke iz junaškega srbskega naroda — skupno z Nemci in Turki!
Nikjer na svetu ni najti podobnega primera. Niti ena od držav, ki so združene v poprejšnji antanti, nima podobne koalicije s poprejšnjimi svojimi sovražniki (glej zlasti Češkoslovaško in Poljsko) in naj bode ta izjema pridržana edinole naši državi, čeprav so na razpolago še tudi druge — nacijonalne kombinacije!
Ali slavi materijalizem v Jugoslaviji že take orgije, da je treba celo že opominjati zaradi takih zablod? — Kdor ni čist, naj ne hodi na solnce! Kako naj nas upoštevajo naši prijatelji, če stopimo tako nesnažni javno pred nje s kakim predlogom, bodisi da sklenemo ž njimi kako pogodtb, bodisi da se celo kedaj obrnemo nanje za kako' pomoč proti našim dosedanjim skupnim sovražnikom?
Celo že iz samega človeškega stališča nas morajo obsojati kot nedosled-neže in neznačajneže* kaj šele iz narodnega in državnega stališča! Sapienti sat!	—S—
..Socialistovi" aksiomi.
»Socialist«, ki je izšel na Miklavžev četrtek, si je izposodil »Novo Pravdo« kar v dveh šopkih: v prvem naravnost, v drugem po ovinku. Oba šopka sta iz socijalnozavarovalnega predalčka naših prijateljev.
Miklavževo darilo vračamo »Socialistu« za božič, radi pičlega prostora z enim samim šopkom, ki pa, kakor upamo, ne bo izgledal pregrdo. Drugi ■ šopek je poklonil »Socialistu« itak že »Slov. Narod« od podjetniške strani.
Kot podjetniški sateliti — v to "Se vnaprej udarno, kajti to je »Socialistov« aksiom, in ne pomaga nič, če se še tako otepamo — smo mnenja, da se so-cijalno politična rabuka, ki polni zadnje čase — prav res zadnji čas po petletnem spanju! — rubrike dnevnega in tedenskega razrednozavednega itd. časopisja, razvija tako interesantno, da prinaša celo že »Socialist« članke iz tega revirja. Pri tem spregleda vsakdo rad, da so naslovi člankov zamenjani. (Sicer pa to ni glavno; napiši članek o kravah, daj mu naslov »Konji«; glavno je dobra volja!)
Kolikor je na članku »O bolniškem zavarovanju delavcev« stvarnega, podpišemo. Ne samo to, priporočamo ga prav posebno v čtivo — morebiti na pamet! — nekemu sodrugu, ki naj primerja tendence citiranega članka s svojimi ekspozeji v socijalnopolitičnem zastopu, takole nekako pred dobrim letom. Ti ekspozeji so zopet cel šopek zase. Zato se prav nič ne čudimo, da smo s kurzivno tiskanim stavkom »Nove Pravde« z dne 30. novembra t. 1. stopili temu ali onemu nekoliko na kurje oko in povedali resnico o usodni apatiji delojemalcev napram njihovim zavodom. In nervozni ton »Socialista« le potrjuje, da smo imeli prav!
Ker se v ostalem bavi članek s tem, da povdarja stvari, ki so za resnično socijalno čutečega in socijalistično mislečega človeka same ob sebi umevne, in ker se nameravamo baviti z anketo, sklicano 16. t. m. v eni prihodnjih številk, naj nam »Socialist« oprosti, če preidemo na drugi zagonetni članek pod zelo vztrezajočim naslovom »Socialno zavarovanje«, podpisan s šifro —o—n, o kateri ne dvomimo, da predstavlja resnične končnice.
Clankar je začel članek kar nekje v sredi, če ni znabiti začetek članka natisnjen v lanski številki kakega drugega časopisa, in je neizpodbitnega mnenja, da je imelo takratno (kdaj? Ob prevratu?) vodstvo res posebno srečo pri izbiranju socijalno - zavarovalnih eksperimentov, — pardon uradništva. Za ta aksiom smo srečni posestniki dokaza resnice, ki ga dajemo člankarju lojalno na razpolago: dokaz leži v zadnjem stavku nekega razglasa poverjeništva za socijalno politiko z dne 15.
1. 1919, Uradni list št. 38, z dne 16. 1. 1919. Razglas je podpisal takrat neiz-pobitni socijalist Kristan, ki je znan po svoji res posebni sreči.
Zelo srečno je tudi opisovanje, kako je sicer nastajalo to uradništvo, namreč pri okrožnem uradu odnosno bolniški blagajni. Prišlo je iz vrst delavstva, — kar ni prav nič hudega, — toda šlo je zato iz vrst delavstva, da je ohranilo z delavstvom — le stike. Mimogrede je treba oplaziti — prav nerodno! — uradništvo delavske zavarovalnice in pokojninskega zavoda, ki ima ta naglavni greh, da so ga starši-dclavci poslali v šole, preden so vstopili v službo v kateri ne priznavajo komande strokovne komisije socijalistov a la Kaiser etc.
In to je po našem okusu konjsko kopito celega članka pod nedolžno-stro-kovnim naslovom »Socialno zavarovanje«. Kar je še natisnjenega pod tem zaglavjem, je slab prepis. Zato se hočemo načelno baviti s »konjskim kopitom«.
Za nas eksistira samo en proletari-jat: to so ljudje, ki se preživljajo s svojim delom, in sicer z delom, za katero so ravno izvežbani. Pri tem nas prav nič ne moti, ali je delo fizično ali duševno. In če je duševni delavec radi privzgojenih višjih kulturnih potreb in radi družabnega reda, ki ga nismo mi ustvarili in ki ga »socijalisti« zelo radi podpirajo, če kaže tako njihovi »zna-čajnosti«, za spoznanje čednejše oblečen, če kolne, pije in se pretepa za spoznanje manj robato in glasno, nego preprosti ročni delavec, ki so mu drugi (in ne najmanj naše internacijonale!) vzeli čut za srčno kulturo, to še ne po-
meni, da duševni delavec zaničuje ročnega delavca, da se ne čuti z njim eno, da ni napram njemu socijalen, in da se sramuje njegove slabše in okornejše oblike, kakor se sramujejo gotovi ljudje svojega pravega poklica!
To smo hoteli povedati, ker vidimo, da se člankar »Socialista« tega ne zaveda. In razumemo, da se tega ne za-
veda, ker imenuje svojo nevednost »stik z delavstvom«.
»Socialistu« pa kot razrednemu tovarišu, dasi političnemu nasprotniku lojalna svetujemo, naj posveča osebam, ki mu nosijo »konjska kopita« v prodale, večjo pozornost, ter mu želimo: vesele praznike!
Razmere v Ptuju.
Po izvolitvi tovariša Blažka za ptujskega župana, je nastala vsaj na zunaj v našem mestu strankarska strpljivost. Mogoče zato, ker se vse slovenske stranke zavedajo, da nas čakajo že v bližnji bodočnosti boji; ki jih bomo morali skupno ramo ob rami odbiti, ako nočemo, da nas naval tujca — Nemca za daljšo dobo' ne pokoplje. Marsikateri še tako zagrizen strankar je danes to uvidel in osebna strankarska na-sprotstva se polagoma ublažujejo. Mi to pozdravljamo, ker smo gotovo mi bili prvi, ki smo uvideli, kam nas zamiore privesti ta boj med seboj v času, dokler še čutimo peto tujca ob naših tilnikih, ko preži na nas ter čaka prve prilike, da nas uniči.
Sedanji mestni svet daje v tem oziru najlepši vzgled ter se v narodnih vprašanjih ne opoteka semtertja ampak se potegujejo vsi narodni občinski zastopniki za .pravice slovenstva v doslej ponemčurjenem Ptuju. Prvi velik korak je bil storjen s podpisom pogodbe slovenskega Dramatičnega društva z mestno občino, ki daje s tem v najem gledališče za dobo 10 let. To pogodbo je pred nekaj dnevi predložil v podpis sedanji naš župan ter je ta dan za slovenstvo v Ptuju velevažen zgodovinski dan. Želimo našemu Dramatičnemu društvu da se v tej dobi uspešno razvija da bodri med našimi še vedno omahljivimi Ptujčani čvrsti slovenski duh in jim vcepi ljubezen do svojega jezika in domovine ter da nam v tem času vzgoji dovolj trdnih, narodno-zavednih mož, ki bodo v letu 1934, ko potoče doba sedanje pogodbe, z lahkoto sklenili še nadaljno za daljšo dobo, ne da bi naleiteli na tak odpor, kot se je sedaj nam zgodilo.
Pa tudi na drugih važnih gospodarskih vprašanjih občine se je začelo z vnemo delati. — Vprašanje prodaje vojašnice je stopilo zopet v ospredje ter dobilo povsem drugo smer, po kateri izgleda* da pridobi občina okoli 2,000.000 Din. več, kot je bilo prvotno določeno. Vprašanje Mestne hranilnice je skrajno aktualno ter se dela s polno paro na to, da se zboljšajo razmere in
njeno poslovanje. Dosedanje, še vedno nemi. ško uradništvo izgublja vedno bolj tla. — Z vso vnemo se dela na to, da se podržavi cesta Maribor—Ptuj—Ormož, ki je glavna žila ptujskega okraja — in da se tako ohrani v najboljšem stanju, česar danes okraj sam, s svojimi okrajnimi dokladami in pri vzdrževanju mnogih drugih cest ne zmoTe.
Medtem pa je tudi mestni svet v svoji seji z dne 28. nov. t. 1. sklenil in odobril proračun za leto 1924, ki ga v naslednjem nekaj podrobneje objasnjujemo. Skupne potrebščine (redni promet) znašajo
Din.
znesek	  1,672.325.74
kritje za to (mestna plodjetja) 750.658.74
Primankljaj . . . J . . .	921.667.—
ki se naj krije v letu 1924 z naslednjimi davščinami in dokladami:
200 % obč. doki. na drž. zemljarino 150 %	»	»	»	» najinaTino
200	%	»	»	»	pridobnino po I. pogil.
200	%	»	»	»	»	» II. »
300	%	»	»	»	»	rentnino
300	%	»	»	»	»	krošnjarino
trošarina na vino po 1 Din. od litra davek na pivo po 5 Din. od hi. davek na žganje in likerje od hi. po stopnjah 20 Din. davek na šampanjec od steki. ®io 20 Din.
15 % gostaščine
4	% kanalske pristojbine
2 % vodarinske doklade
3 % davka na hotelska prenočišča davek na	sadni most po 25	Din.	od	hi.
davek od	psa po 50 Din.
davek od	avtomobilov ■ 1000	do 2000	Din.
davek na	vozila 250 do 400	Din.
tovorniška pristojbina po posebnem osnutku naredbe, ki bi naj prinesla občini okroglo 312.600 Din.
užitnina od mesa (živine) od 5 do 20 Din. za glavo, razne občinske takse.
Razdelitev potrebščin in kritja na posamezna poglavja proračuna izkazuje naslednjo sliko:
	Potrebšžina:	Lastno kritje:
1. Splošna mestna uprava			116.000 — Din
2. Uprava mestne imovine			105.392-24 »
3. Mestna pod|etja in davšiine			1,179.223-— »
4. Obrestovanje izposoiil			105.300'- »
5. Ceste, ulice, sprehajališča, studenci itd. . .	. . 293.000— »	124-000-— »
6. Zdravstvo		. . 24.700 — »	>
7. Dobrodelstvo			1*
8. Šolstvo			22 412-50 »
9. Znanost, umetnost, prosveta			16 000-- »
10. Obrt in trgovina			»
11. Voiaštvo			
12. Raznoteiosti		. . 55.500-— »	4000-— >
Zdi se nam potrebno seznaniti javnost s proračunskimi številkami, kakor to delajo tudi druga mesta in korporacije,, da se tako raznim natolcevanjem nad previsokim ob-dačenjem, odnosno o brezvestnem gospodarstvu z občinskim imetjem zasiguramo pred javnostjo.
Omenimo le še, da je bil proračun za leto 1923 daleč prekoračen, katerega končna svota pa se še danes ne da ugotoviti. Kriti pa jo bomo morali vsekakor iz proračuna za leto 1924. Razun tega nismo mogli za kritje izrednega prometa, to je že obstoje-
čih starih iniljonskih občinskih dolgov (iz-vzemši obrestovanja), 'predznamovati nobene vsote, odnosno staviti v proračun. Medtem pa se že danes ugotavljajo nujne potrebe raznih popravil, ki jih bo morala Mestna občina brezpogojno izvršiti v prihodnjem letu, za kar pa nima dovolj predvidenega kritja v izstavljenem proračunu. Naj omenimo glavno tako popravilo: Dravski most, ki je že danes nujno potreben izdatnega popravila, ki je preračunano na več kot 100.000 Din.
Sz Mussolinijeve Italije
Najmanjšo afero v Jugoslaviji povečajo italijanski listi in nas hočejo pri vsaki priliki pokazati svetu kot barbare j ti kot pravno nesigurno državo. Sami Italijani se pa kažejo kot nosilci tisočletne kulture. Kako je pa pravzaprav s pravno varnostjo v fašistični Italiji nam zelo dobro označuje ta-le dogodek:
V	MirandiOilii je imel šestdesetletni fašist Aboretti ljubavno 'razmerje z neko deklico. Posledica je bila: rojstvo otroka, katerega je deklica na nasvet Aborettija umorila in zakopala na gnojišču. Zločin se je razkrili. Fašistom je bilo neprijetno, da je bil njihov drug zapleten v aferof, zato so hoteli odvrniti krivdo od Aborettija in zvaliti na koga drugega. Fašistovski komandant v Mi-randoli je pozval k sebi očeta dotične
deklice, ki je tudi šestdesetleten mož, in zahteval od njega, da prizna, da je on morilec hčerinega otroka. Oče, popolnoma nekriv zločina, se je branil ugoditi zahtevi fašistov. Komandant fašistov je pa hotel izsiliti priznanje. Privezal je nesrečnega očeta na mizo in ga ukazal pretepati. Pretepanje se je vršilo na tako brutalen način, da je oče obležal na mestu mrtev. Barbarsko trpinčenje se je izvedlo v prefekturi, torej v uradnem poslopju.
S tem slučajem se je dovoljno ka-rakteriziral nasilni fašizem in dokazal, da pomeni za vsako državo uničenje pravnega čuta. Fašista ni nobenega sredstva strahv samo da uveljavi svoje živalsko nagnenje do zatiranja slabej-šega.	-------
Čebelni med — zdravilo in živilo.
Naši čebelarji so že po naravi dobrosrčni in prijazni ljudje; z največjim veseljem ti razkažejo bivališča1 svojih ljubljenki, če te slučajno pot nanese miil-mo čebeljalka, pri katerem v poletnih mescih sikoro ob vsakem dnevnem času naletiš veselo smehljajočega se čebelarja z vivčkam v ustih. Če se spustiš z mjim v razgovor, radevolje in z veliko zgovornostjo pripoveduje o svojih gojenkah. Z navdušenjem govori o življenju iin delu čebelic, o rojih, o različnih zanimivih podrobnostih v njegovem čebelarstvu, potoži ti pa tudi smolo, ki mu Jo napravljajte! vremenske neprilike, predvsem dolgotrajno deževje in mrzli vetrovi, ki se večkrat pojavljajo ravno v času, ko je narava v najbujnejšem cvetju.
Posebno veselega obraza pa je naš čebelar, če ga naletimo pri njegovem najljubšeim opravilu — pri spravljanju medu. — Tedaj bo posebno prepričevalno', navadno iz lastnih izkušenj, govoril o koristi medu kot zdravila in živilo. Da njegovo naziranje, o koristi medu za človeštvo ni posebno pretirano, bov-do dokazale sledeče vrstice.
Pač ne lb|o nikogar med nami, ki še ne bi bil okusil medu, alii, kaj je pravi med, le ne bo vedel vsakdo! Pristni med
—	povdarjamo: pristni — je v malem če-belinem želodčku predelani — inverti-rani — nektar (cvetlični sladlki sok), katerega nabirajo male živalice, ki imajo za ta posel tako čudovito prirejene organe, da z njihovim proizvodom človeški želodec pri prebavi nima skoraj prav nič posla; zato med z lahkoto vživajo tudi bolniki. Toda le res pristni med ima to izborno lastnost, dočim ponarejeni več škoduje kot koristi.
V	starih časih, ko še niso poznali izdelovanja sladkorja, je bil med pri mnogih narodih najbolj cenjeno živilo. In ravno to živilo1 je delalo ljudi tako čvrste in zdrave, ker vsabluje med ne-broj zdravilnih in redilnih moči. V vsakdanjem življenju je nešteto slučajev, da bolni želodec ne more, ali le s težava prebavlja sladkor; taki ljudje pa prav lahko vživajo med.
Pri katerih boleznih je torej posebno priporočljivo vživati med kot zdravilo? Slavni zdravnik za želodčne bolezni dr. Weibel in znani župnik Kneip priporočata v svojih spisih uživanje pristnega medu zoper raka v želodcu. Pri dušlji-vem kašlju, pri vnetju žlez v grlu, pri prehlajenju v splošnem je med na mleku ali čaju ter grgranju s toplo vodo, v kateri je raztopljen med, izvrstno zdravilo. Tudi pri raznih nalezljivih boleznih je priporočati vživanje medu, ker čisti sluznice in tako zabranjuje oku-ženje. Bolniki z visoko vročino naj pijejo medeno vodo in medeno limonado. To jih kropi in jim lajša neznosno vročino. Slabokrvnim, Medim, sploh osebam slabotnega zdravja daje med nove življenske moči.
Zdravniško dokazano je, da potrebuje človeško srce mnogo sladkorja. Kje pa je več in boljšega sladkorja kot v pristnem medu? Vsakdanja izkušnja nas uči, da se kolesarji, turisti in sploh vsi, ki morajo težko in naporno delati, najbolj pokrepčajo in si umiire burno utripanje srca s sladkorno, predvsem pa z medeno vodo.
Vsakomur je znanoi, kako hrepene otroci po sladkorju in slaščicah. Ce ima otrok le kaj okroglega v žepu že steče v bližnjo trgovino, da si kupi bonbončkov. In kaj je navadno posledica vži-vanja raznih bonbončkov in drugih sladkarij? Prav kmalu si tak otrok pokvari želodec, vije ga in grize, dia je joj! In še zdravniški stroški povrhu. — Mesto denarja za sladkarije daj otroku medu in ostal ti bo zdrav!
Pristen: med naj torej vživajo bolniki, da 0'zdrave in se okrepe, zdravi pa iz razloga, da ostanejo krepki in odporni proti raznim boleznim.
Marsikdo od čitateljev bo pri čitanju skomiznil, češ, da je med res tako izborno zdravilci, zakaj ga pa zdravniki boilj ne priporočajo? Le počasi, dragi prijatelji! Naše ljudstvo pozna nebroj domačih zdravil in iz lastne izkušnje ve ta in oni, kako izborno služijo- gotova zelišča pri mnogih boleznih kot domača zdravila. Prav malo takih priznanih zdravil pa priporočajo zdravniki, ki se poslužujejo le kemičnih preparatov. In tako se godi tudi medu. Zdravniki pač ne marajo za taka domača, dasi mnogokrat izborna zdravila. Kljub temu pa je in
ostane med izvrstno zdravilo in živilo, česar tudi noben zdravnik ne taji.
Pristni med je prvovrstno živilo. Da ima pristni med veliko množino redilnih snovi, nam dokazujejo čebele same. V zimskih mescih novembru, decembru in januarju povžije čebelna druži 114 ki šteje 25—30.000 čelbel na mesec komaj pio|l kg medu. Kljub tej mali količini hrane ostanejo čebele žive in zdrave. Pri tem je treba povdariti, da čebele zime ne prespe, kakor bi utegnil morda kdo od' nepoučenih čitateljev domnevati. Naditilje je razvidno, kako množino redilnih snovi vsebuje med, iz ugotovitve kalorij (toplotnih enot) po katerih se — kat znano — ceni vrednost živil. Samo nekaj primerov naj zadošča v podkrepitev trditve, kako izborno živilo je pristni med: 1 kg povžitega govejega mesa razvije v telesu približno 1000 kalorij, 1 kg jaj.ee 1610 kalorij, 1 kg medu pa 3070 kalorij. Iz toga sledi), da ima med v seM skoraj dvakrat toliko redilnih snovi kakor jajce ilni trikrat toliko kakor meso. če povžiješ eno žlico medU, si dovedel svojemu telesu več hranilnih snovi kakor če bi povžil eno jajce ali Vio 1 mleka. Kako pametno tedaj ravnaš, ako namažeš svojim otrokom na krtih pristnega medu, mesto da jim kupuješ razne, zvečine zdravju škodljive slaščice. Koliko si v tem slučaju prihraniš nia denarju! Tudii to je uva-ževati, da ostane pristen med leta in leta nepokvarjen, ako ga imaš v primerni posodi na suhem kraju, dočim se 11. pr. surovo maslo, katero se navadno maže na kruh, kaj1 kmalu pokvari in postane žarko.
Seveda je pa tudi pri vživanju medu potrebna zmernost, ker je vsaka nezmernost škodljiva. Med se mora vži-vatii, kot vsako drugo živilo-, po malem, najbolje razredčen v čaju, mleku ali na kruh namazan. Tudi dojenčkom daš lahke medu, seveda v primerno manjših množinah. Pri tem se bo mali neboglje-nec prav dobro počutil in obvaroval ga boš pred marsikatero boleznijo.
Končna še nekaj. Marsikdo od1 čitateljev oziroma čitateljic bo mordla menil: Naj bo resi, kar sem črtal, ampak med — med je za današnje razmere pravzaprav luksus; in pa, če se že odločim, da ga kupim, kje dobim res pristni! med! —
Temu odgovorimo sledeče: Vživanje medu ni luksus, temveč se s tem prihrani dokaj nepotrebnih izdatkov. Le izračunaj si, skrbna gospodinja in mati, koliko izdaš na leto za razne druge sladkarije, ki jih ob raznih prilikah kupuješ svojim otrokom. Koliko izdaš o priliki raznih bolezni, ki bi jih pri svojih otrocih kaj lahko preprečila, če bi jim dajala pomalem namesto drugih slaščic — pristnega medu, ki varje pred obolenjem in je obenem tečna hrana. Vživanje medu torej ni luksus!
Kar se pa tiče skrbi, kje se dobi pravi med, tudi ni tako hudo. Vsak čebelar ga ima! Kdor kupi med pri čebelarju, — sedaj stane 30 do 35 dinarjev 1 kg — je lahko prepričan, da je kupil pristni pridelek; pri prekupcih seveda le pogosto, žal, ni tako. Vsi boljši čebelarji se poslužujejo pri praznjenju satovja posebnih priprav — točil. Tak med — to je trčeni — je najčistejši in najokusnejši, pri tem ko se nahaja pri takozv. prešanern medu včasi taka nesnaga, da ga ne bi nikdo vžival, če bi vedel, kaj vse je v njem.
V	Sloveniji imamo Osrednje čebelarsko društvo s sedežem v Ljubljani, Marijanišče, ki ima več podružnic. Kdor se zanima za čebelarstvo oziroma želi sploh kaka pojasnila ali navodila, ki se tičejo te stroke, se naj obrne na to društvo, ki mu bo dalo sigurno popolnoma zanesljiv odgovor.
»•I
Preje ko kupite obutev
si oglejte
KARO-čevlJe
pri tvrdki
Dragotin Roglič
v THariboru, Koroška c. 19.
Na zalogi so stalno vse vrste čevljev posebno za zimo pripravno blago kakor; soizerd, specijalnl lovski In športni fevljl 1.1. d.
Vse se izdeluje v laslni delavnici z ročnim delom.
Državni uslužbenci 5% popusta.
Tajinstveni morilec, deklet.
(Pravica ponatisa pridriana.)
(Nadaljevanje.)
Ko se Pluto vrne v prvo nadstropje, vidi, da se eden obiskovalcev še poslavlja od lepe gostiteljice. Da je to baron Hardy, ni težko uganiti. Seveda se Pluto, zapa-zivši še preostalega gosta, stisne v kot na hodniku, vendar pa si izbere tak prostor, kjer mu ne more uiti nobena beseda. Celega govora, ki ga imata lepa Amerikanka in baron pa vendarle ne sliši, ker se mestoma pogovarjata zelo tiho, pač pa vidi, s kako vnetostjo pripoveduje baron njegovi gospodarici nekaj nerazumljivega na uho in kako ona pri tem večkrat pokima z glavo. Končno še čuje besede: »Jutri — jutri —,« nakar se baron kislega obraza poslovi od mikavne Amerikanke.
Prav oddahne se gospodična Wilson, ko odide baron po stopnicah navzdol, potem pa hitro odide v svojo sobo, da se preobleče.
Ne traja dolgo, že pride iz njene sobe sobarica, ki ji je stregla pri izmenjavi obleke. Komaj se zapro vrata za njo, se sliši močno trkanje na vrata lepe Amerikanke.
»Ah, Pluto je tu. Kaj neki želi najuda-nejši izmed mojih zvestih?«
»Le semkaj pridi,« zakliče vstopivše-mu, »Kaj vendar mi imaš še povedati?«
»Oh, gospodarica! Pluto so ravnokar nekaj prav čudnega videti!«
»Tako,« de lepa Amerikanka tjaven-dan, »česa si se tako prestrašil, saj sicer nisi tak strahopetnež?«
Pluto se prime za glavo, ki ga še vedno boli.
»Strahopeten — o ne, gospodarica. Pluto ničesar bati. Pluto — svoji gospodarici najzvestejši sluga — imeti strah le pred gospodično. Gospodarica lahko Plutona pretepavati, Pluto vse mirno prenesti, samo gospodarico nihče razžaliti.«
»2e dobro — že dobro,« ga prekine lepa ženska nekako nepotrpežljivo.
»Sedaj pa k stvari, pozno je že in prav želim si že počitka.«
»Oh, gospodarica,« stoče črnec, »Pluto malo preje priti na konec hodnika — slišati lahko šumenje v omari, Pluto odpreti
— notri stati mož popolnoma zavit v velik črn plašč.«
Amerikanka obledi.
»Dalje — dalje —.«
»Pluto nič bati, moža prijeti, mož uda-Titi Plutona po glavi, da se Pluto zvrniti po tleh. Mož oditi — Pluto samo še videti, da imeti črno krinko, v oči strelo, strašna prikazen!«
Glasen vzdih strahu se izvije iz ust lepe grešnice.
»Mož s črno krinko, to je vendar grozni — Jak! Baron ga mi je preje opisal.«
Vsa onemogla od strahu se nasloni na stol, strah ji otopi vse čute. Pluto ji hoče nuditi svojo oporo. Naenkrat pa se zravna in obupano zdihuje:
»Nič več ne smem tukaj ostati, nikakor ne, vsako minuto me lahko dohiti smrt. Pluto, ti moraš, toda — ne — ne, ostani tukaj, oboroži se — tamkaj visi samokres, ti me moraš varovati pred tem strašnim človekom.«
Črnec se vrže svoji gospodinji pred noge.
»S Plutonovim življenjem razpolagati, gospodarica,« zagotavlja udano in poljublja malo no žic o svoje gospodarice.
»Pusti to,« mu reče prepadena od strahu. »Vzemi orožje, Pluto, jaz ti to ukazujem, jaz te prosim za to. Grozni človek te je že enkrat pobil na tla, samo z orožjem v roki se mu moreš postaviti v bran
— čuješ Pluto — ne zapusti me!«
»Nikdar ne, gospodarica,« zatrjuje črnec.
Lepa ženska teka kot obnorela po sobi semintja, vsak najmanjši šum jo navda s smrtnim strahom. Končno se v svojem obupu vendarle odloči:
»V Ameriko moram odpotovati, takoj odtod! Najstrašnejši mož je bil tukaj. Jak me hoče umoriti!«
Z mrzlično naglico preletava večerni list, ki ga je na srečo zapazila na svoji mizi. Naenkrat se ji zasvetijo oči.
»Hc,« vzklikne veselo, »jutri dopoldne jodide parnik Atlantic proti New Yorku, s tem se moram odpeljati. Zgodaj zjutraj uredim še svoje zadeve. Vso služinčad odpustim, samo ti, Pluto, me boš spremljal v Ameriko!«
»In gospod?« vpraša Pluto.
»Naj pač pride za menoj. Pustim mu pismo. V Ameriki se morava itak zopet sniti — če me bo našel« pristavi tiho.
»Gospodična, vozni listek?«
»Res — pozabila sem na to, toda tudi glede listka se bo in se mora najti zadovoljiv izhod. Sicer pa v tem letnem času parniki niso tako prenapolnjeni; najamem si kajuto prvega razreda, to dobim še jutri, o tem niti najmanj ne dvomim.«
Vsa prestrašena se zgane.
»Ali ne čuješ rahlega šuma, Pluto,« zakriči vsa iz sebe.
»Saj ni nič, gospodična,« jo tolaži črnec. »Zamolkel ropot prihajati od služabnikov, ki pospravljati salon.«
Kljub temu sc lepa Amerikanka ne more umiriti. V svoji bojazni ji neprestano uhaja pogled proti zastoru na vratih, kot da pričakuje, da vsak hip vstopi strašni mož s krinko-------------
Lahko si predstavljamo, kako dolga in strašna je bila ta noč za lepo zapeljivko, ki je bila trdno uverjena, da je bil grozni Jak v njenem stanovanju. Kdo drugi pa naj bi bil neznanec s krinko? Saj se je ravno prejšnji dan z možem, ki je imel pri igri vedno banko v rokah, in s katerim je imela že v Ameriki ožje odnošaje, zopet razgo-varjala o groznem morilcu deklet ter tudi od njega izvedela, da so Jaka vedno videli s črno krinko na obrazu. V morečem strahu ji potekajo ponoči ure. Vsako sekundo se zgane. Plutonu se kljub vsej njegovi zgovornosti ne more posrečiti, da bi prestrašeno mogel pomiriti. Seveda si pa črnec ne more tolmačiti, kaj je pravzaprav povod, da je njegova gospodarica tako vznemirjena. O Jaku mu ni bilo nič znanega. Poleg tega si je svest svoje orjaške moči in še vrhu tega orožja, ki ga zna naravnost mojstrsko uporabljati.
Vendar pa strašnega moža ni na iz-pregled. Jutranja zarja že naznanja konec noči in še se ni pripetilo nič nenavadnega. Kljub temu pa lepe gospodarice niti najmanj ne zapusti bojazen. Komaj se dobro zdani, že pokliče slugo, da ji preskrbi kajuto na parniku Atlantic. Ukaže mu, da naj se požuri in posluži izvoščeka. Prav olajšana si oddahne, ko ji prinese poročilo, da je njeno naročilo izvršil.
Seveda se služinčad ne more dovolj načuditi, ko dobi plačo za četrt leta naprej s takojšnjim odpustom iz službe. Njihovo začudenje se šele po1eže, ko jim Pluto na ukaz svoje gospodarice pove, da je njena mati težko obolela in da mora radi tega takoj odpotovati domov.
Nekaj ur nato zapusti mamljivo lepa Amerikanka poslopje, kjer Si le šla pšenica tako lepo v klasje. Njena bojazen je tako velika, da mora Pluto v vozu sedeti poleg nje, dokler ne prideta v pristanišče tik do parnika. Barona Hardyja in bankirja pri igri da obvestiti o svojem odhodu, ki ga s kolikortoliko verjetnimi razlogi opraviči.
Šele tedaj, ko- stopi na krov parnika, si oddahne od prestanega strahu.
Na lovu za njo!
Mož, ki ga je Pluto odkril v omari, je bil v resnici Jak. S svojo železno pestjo je sicer pobil črnca na tla, vendar pa si je bil takoj na jasnem, da vsaj to noč najbrže ne bo našel prilike, da bi izvedel svoje maščevanje nad lepo Amerikanko. Zato je gledal, da je kakor hitro mogoče izginil iz hiše, ker ni bilo izključeno, da pokliče črnec policijo na pomoč. — V neposrednji bližini hiše si poišče skrivališče. Dolgo še ostane mož s krinko na svojem opazovališču, kjer z zlobnim nasmehom na obrazu ugotovi, da je ostalo več oken pozno v noč razsvetljenih.
»Aha, pustolovka čuje! Brez dvoma ji je črnec povedal, da je odkril v hiši moža s krinko, torej ve, kaj jo čaka. Toda mojemu maščevanju ne uide, ura maščevanja pride preje kot si misli------------.«
Počasi se splazi inaskiranec iz svojega skrivališča, si zavije plašč visoko okrog vratu, da ga ne more nihče videti v obraz in brzih korakov hiti f>o praznih ulicah, dokler ne dospe do tajinstvene hiše na Obrežni cesti.
Kmalu na to ga naletimo pri Edvardu, ki ima danes nočno stražo ter počasnih korakov hodi po hodniku. Mož s krinko mu da znamenje, da naj pride k njemu.
»Smola me je doletela, črnec orjaške postave me je odkril v skrivališču; nemogoče mi je bilo tamkaj še dalje ostati.«
Edvard je na tihem skoro vesel, da maščevalec zaenkrat ni dobil svoje žrtve v roke. če tudi odobrava njegove maščevalne nagibe, ga vendarle vselej strese mraz, če se zmisli krvoprelitja, katero vrši tajinstveni mož v svoji besni strasti.
»Edvard, prvo, kar se mora izvršiti jutri zjutraj je, da eden od mož iz Terorja previdno poizveduje, kaj namerava storiti lepa Amerikanka. Danes ponoči ostanem tukaj in bom najbrže nekoliko deli ostal v postelji, ker že več noči nisem spal in sem vsled tega zelo potreben počitka. V jutranjih urah pričakujem vašega poročila.«
Mladi mož se udano prikloni pred svojim gospodarjem, ki počasi odide v svojo sobo.	______
Zgodaj zjutraj naslednjega dne že koraka mornarsko oblečen mož počasi po ulicah v smeri proti vili, v kateri stanuje lepa Amerikanka. Mimo vile gredočemu zadošča en pogled, da ugotovi, da je v vili nenavadno živahno vrvenje. Skozi odprta hišna vrata vidi, da je v veži nakupičenih večje število kovčegov in zabojev.
»Vsi znaki kažejo, da hoče lastnica odpotovati,« dč Jakov opazovalec sam sebi. »No, pa saj bom kmalu izvedel, kaj vse to pomeni!« Večkrat gre po cesti, dokler ne pride iz vile služabnik.
»Aha,« si misli mož iz Terorja, »sedaj bom izvedel, kar je potreba.« Služabniku se menda ne mudi posebno, ker jo prav počasnih korakov maha po cesti naprej. Ko se je že nekoliko oddaljil od vile, pristopi nenadoma opazovalec k njemu, kličoč mu:
»Hej, dobri prijatelj! Ali *ii ne bi hoteli storiti male usluge?« Služabnik ga tuje in skoro nevoljno pošA*la, toda ker mu medtem tuje- že stisne srebmjak v roko, postane takoj bolj prijazen.
»S čim vam morem ustreči?« vpraša mehko.
»Povejte mi, če se nahaja v tej hiši mlada deklica z imenom Jana?«
»Jana? S tem imenom sta v hiši celo dve deklici, kako se pa tista Jana še drugače imenuje?«
»Tega ne vem, z deklico sem se seznanil pri plesu, je bolj drobne postave in plavolasa.«
» Tako. — tako, no to je Jana Gregg,« meni služabnik. »Vi bi pač radi govorili z deklico?«
»Seveda,« odvrne mož, nadejajoč se, da bo od deklice itak več izvedel, kot od služabnika.
»Tega ne bo mogoče,« reče služabnik, »dekleta imajo sedaj polne roke opravka, da pridejo stvari še pravočasno na parnik, naša gospodarica je že na ladji.«
»Ni mogoče! Gospodična Wilson odpotuje?« vpraša Jakov drug, navidezno presenečen. »Moje dekle pride potemtakem najbrže ob službo ali pa odide celo v Ameriko?«
»Ne, vse osobje je odpuščeno iz službe ter smo dobili plačo za četrt leta naprej. Mati naše gospodarice je obolela, zato se danes odpelje s parnikom Atlantic v New York.«
»Tako — tako, no-, potem bom pač imel še danes priliko, da se sestanem s svojim dekličem. Morda ste tako prijazni, da poveste Jani, da naj opoldne pride pred vilo.«
»Bom že sporočil!« odvrne služabnik.
Počasnih korakov se odstrani mornar, veselo žvižgaje predse. Ko pa zavije iz ulice, pospeši svoje korake v mrzlično brzino. Da je vprašal po Jani, si je prav pametno izmislil. Največ angleških služkinj se zove Jana, in če bi deklica v resnici prišla, bi si bil že pridobil njeno zaupanje. Tako je pa itak vse izvedel od služabnika, kar je le hotel vedeti.
In sedaj hiti, kolikor ga le neso noge, v zagonetno hišo ob zapadnem bregu, da pove ondi nanj čakajočemu Edvardu uspeh svojih poizvedovanj.
Edvard je bil vsled novic zelo presenečen. Dasi je mož s krinko ukazal, da ga naj ne motijo v počitku, se mladi mož vendarle brez pomišljanja poda proti sobam, v katerili biva njegov tajinstveni prijatelj. K njemu ima vedno prost vstop. Nehote mu zastane korak. Zastor sosednje sobe je napol odgrnjen in Edvard vidi, da maski-ranec popolnoma oblečen spi na divanu. Njegovega fino oblikovanega obraza sedaj ne zakriva krinka. Na tihem občuduje Edvard lepe poteze na obrazu tega energičnega moža, ki ne pozna usmiljenja. Kot da bi speči Jak čutil Edvardove poglede, se dvigne nenadoma s svojega ležišča in njegovo oko se takoj ustavi na prijatelju, ki se mu prikloni z udanim pozdravom.
»Gotovo prinašate važne vesti, ljubi Edvard, sicer ne bi bili prišli k meni, čeprav sem še počival.«
»Prosim, da mi to oprostite. Zares prinašam tako važno poročilo, ba bi bil vas zbudil, čeprav bi sl bil s tem nakopal vašo nevoljo.«
»Toda ljubi Edvard, kako neki morete kaj takega izustiti! Sedaj pa že prav nepotrpežljivo čakam vašega poročila.«
»Naš opazovalec se je vrnil, Amerikanka je že na krovu parnika Atlantic.«
»O — o! — Njegove temne oči se zasvetijo leot žrjavica.
Edvard molče čaka.
»Torej vendarle, kdo bi si bil to mislil? Hahaha! Tak strah vlada že pred Jakom,
da celo odlične pustolovke takoj pobegnejo. In preko oceana, v svojo domovino, ondi se menda čuti na varnem!«
Mladi mož si komaj upa dihati.
»In vendar se ne sme odtegniti mojemu maščevanju, ne — ne, to vražjo žensko mora doleteti kazen, saj je bolj prokleta kot vse druge. Toda kako naj jo dobim v svoje roke? Sam bi moral odpotovati s parnikom Atlantic, to pa bi mi vzelo preveč časa! Ne — ne, tako dolgo ne morem biti odsoten.«
Z nogo udari ob tla.
»Ženska mi ne sme uiti — umreti mora!«
Zamišljeno se zagleda v tla.
»Kedaj odrine Atlantic?« vpraša na-mah.
»Ob enajstih dopoldne.«
»In sedaj bo kmalu poldesetih, ' sedaj bi najbrže ne dobil nobenega prostora več.
—	Ha!« vzklikne nenadoma tako glasno, da se mladi mož zgane.
Tajinstveni mož pristopi k Edvardu, njegove oči se leskečejo.
»Terror — — —« dihne, »da, Terror!
S	ponornico sledim parniku, in ponoči — tedaj----------.«
Zopet umolkne, toda izraz njegovega obraza pove več kot besede.
»Edvard,« povzame docela umirjen, »obvestite moštvo, da naj se pripravi na daljšo vožnjo, Tom se mora istotako pripraviti. In tudi obe mladi dami priv_edite na krov, ker jih ne smemo tu pustiti brez varstva.«
Edvard se udano prikloni.
»Čez pol ure je vse pripravljeno za odhod,« dč Edvard.
»O, saj se ne mudi tako, imamo dovolj časa, če odplovemo šele opoldne. .Atlantika’ dohitimo še pred izlivom Temze, ko nastopi noč smo že v kanalu. Vse potrebno bom potem ukrenil, glavno je, da bo vozila pomornica tik ob parniku, da ga morem vsak čas zapustiti, kajti svoj posel hočem opraviti na parniku.«
Mladi mož strmi od začudenja.
»In še nekaj, moj dragi Edvard,« nadaljuje mož s krinko z običajno ravnodušnostjo, »pošljite moža še enkrat v pisarno paroplovne družbe Starlinie z naročilom, da preskrbi načrt parnika ter izkaz potnikov. Načrte se dobi brez vsega pri družbi, iz izkaza pa naj ugotovi, v kateri kabini se nahaja gospodična Wilson. To je vse, kar vam imam še naročiti!«
Mladi mož odide. Po preteku ene ure se že vrne in razvije pred maskirancem, ki se je že popolnoma umiril, točno lito-grafiran načrt parnika .Atlantic’.
»V kateri kabini se vozi Amerikanka?«
»Tu, v štev. 2, ki je najlepša kabina krasnega salonskega parnika.«
»Hvala lepa, dragi Edvard. Sedaj vas še prosim, da ukrenete vse, kar je potrebne,, prodno odplovemo.«
Tajinstveni mož je zopet sam. Oči se mu svetijo, strašna strast ga je zopet prevzela neodoljiva sila, ki zahteva svojo žrtev.
»Uiti mi hoče?« šepeče predse, »kako se moti! Sedaj si pač oddahne, saj odhaja iz mesta, v katerem ima svoje skrivališče tajinstveni morilec, ki je strah in trepet vsem lahkoživim pustolovkam!«
Zloben smeh se mu izvije iz ust.
»Prezgodaj se veseli,« nadaljuje zopet. »Se ji pač ne sanja, da imam čoln, ki nevidno plove pod vodno gladino. »Ne, zapadla je smrti!« vzklikne glasno. »Zopet bo Jak dokazal, da je še vedno med živimi in da še nadalje kaznuje pustolovke, celo take, ki hočejo na videz veljati za ugledne dame. Vse so mi znane in komaj si morem oprostiti, da sem toliko časa mirno gledal početje te vražje lepotice. — Sedaj se bliža ura maščevanja! Danes ponoči bom stal ob njeni postelji!« —------------
Hardy se maščuje.
Kmalu na to, ko je Jakov oglednik izvedel, da se je lepa Amerikanka odločila nenadoma odpotovati v Ameriko, zavije v tiho ulico elegantna kočija ter obstane pred vilo, katero je imela gospodična Wilson v najemu. Iz kočije stopi baron Hardy. Lepa Amerikanka ga je prejšnji večer ob slovesu prosila, da jo tekom dopoldneva obišče. Hardy je bil docela uverjen, da se mu bo gospodična Wilson pri tej priliki brez-dvomno še posebej zahvalila za krasna darila.
Ko pa opazi v veži priprave za odhod, zagodrnja predse:
»Kaj neki naj pomeni vsa navlaka v veži? Vse kaže na to, kot da se nekdo pripravlja k odhodu — pa ne — pa saj je to vendar izključeno. — — Hm — vsekakor čudno!«