Političen list za slovenski narod.
r« >«lti	T«lj»: Za Ml« leto predpla^ 1& fl^M P«1 leto 8 fld., u oetrt leto
i fl«., M en meieo 1 fld. 40 kr. 7 Mlmlniitrseijl •rejemsii TelJA: Za oelo leto 12 irid., pol leto « rld., i^trt leto i ffM., M en meiec 1 fld. V Ljubijam na dom poiiljan valji 1 gld. 20 kr. več na leto.
Poiameine itevilke veljajo 7 kr. MaifSnin* prejema »praTBiitvo (adminiitraeija) in ekipedicija, Semeniške alioe it. 2, D., 30.
Kainanil« (inierati) le iprejemajo In velji triitopna petit-vrita: 8 kr., Se se tiika enkrat; 12 k> ie le tiika dvakrat; 15 kr., še >e tiika trikrat. Pri večkratnem tiikanji ae oena primerno unanjia Bokopiii ae ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne iprejemajo. Tredniitvo je v Semeniškili alicah h. it. 2, L, 17. Iihkja TMk dan, iivzemši nedelje in praznike, ob nri popoludne.

7 Ljubljani, v četrtek 23. oktobra 1890.
Letnilt XVIII.
Preosnova valnte.
II.
Drugo važno vprašanje pri preosnovi valute je: Kako naj se preosnuje veljava sedaj obstoječega denarja v Avstriji? — V to treba pobrati oblastvu papirnat denar ter ga zameniti z zlatom ali srebrom, kakoršno novo valuto bi osnovali. V Avstriji imamo, kakor smo že omenili, dvojne papirne note: bank-note in državne note. Banknote izdaja „avstro-ogrska banka", ki se je do leta 1878. imenovala „avstrijska narodna banka". Ona je jedina, ki ima v Avstriji pravico izdajati banknote. Ker mora ta banka za znesek, ki presega svoto 200 milijonov med ljudmi krožečib not, imeti zlato in srebro in ker ima tudi teh 200 milijonov zagotovljenih v me-njicah in drugih vrednostnih papirjih, zato so pokrite in varne med ljudmi se nahajajoče banknote po 10, 100 in 1000 gld. Državne note so goldinarji, petaki in petdesetaki; te državne note so del državnega delga, za katerega sta porok obe državni polovici. Državnih not ne kroži vedno jednako število med ljudstvom, pač pa ne smejo presegati 400 milijonov goldinarjev; sedaj jih je med ljudmi kakih 320 milijonov.
Pri preosDOvi valute bi se morale zamenjati tudi te državne note. Zato bi potrebovali posojil« kakih 350 milijonov goldinarjev. To posojilo bi zahtevalo letnih	do 16 milijonov goldinarjev obresti, od katerih bi Ogrska plačevala (307o) 4-8 milijonov goldinarjev, Avstrija pa (70®/o) 11'2 milijonov goldinarjev. Ker bi pri novi valuti odpadel „agio", pokrili bi saj deloma s tem obresti. Sploh pa si posebnih dobičkov ne obetajo od preosnove valute, ie to trdijo, da se s tem prepreči za prihodnjost špekulacija, da se poslabša v ceni naš denar, da vsled „agio" tako ne omahuje njegova vrednost, ter da se s tem nekako bolj vtrd^ cene za naše izdelke in pridelke.
Sploh moramo reči, da z nekakim strahom spremljamo poskuse za preosuovo avstrijske valute vzlasti z ozirom ua drznost Prusov, ki se vtikajo v to našo notranjo zadevo in z ozirom na židovske
kapitaliste, ki z vsemi silami tišč^ na preosnovo valute. Kar pa Prus in židovski kapitalist želita, Avstriji še nikoli ni bilo v korist
Gled^ Prusov smo nedavno omenjali, da so njih listi in ž njimi seveda tudi prusiii listi izhajajoči v Avstriji agitovali za tesnejo narodno-gospodarsko carinsko zvezo med Avstrijo in Nemško, sedaj se zopet čujejo glasovi, v kake nevarnosti zabrede Avstrija v denarnem oziru, ako preosnove svoje valute ne izvrši v zvezi z Nemško ali kakor se med vrsticami bere pod pokroviteljstvom in poroštvom nemškega „rajba".
Tdko pomoč Nemcev odklanjamo z vsem avstrijskim ponosom, zato ker pozuamo prijateljstvo nemško. Trikrat — zadnjih 40 let bližali so se v svoji ceni naši papirni denarji vrednosti srebra. Trikrat že smo torej mislili, da nam bo mogoče brez težave in brez posebnih troškov dobiti kovinski denar, a trikrat nam je to preprečila prijateljska (!) nemška roka.
Ko je minister Bruck sklenil b Prusko carinsko zvezo, tedaj je avstrijska obrt trpela silno škodo vzlasti na Češkem. Leta 1857. sklenila se je novčna pogodba, ki je avstrijske denarne zavode tako vrav-nala, da so tudi zadnji tolar iztaknili v kotu varčnega kmetovalca in zadnjo dvajsetieo v oogovici skromne ženice. Kdor je živel leta 1848., znano mu je, kako je hitel na dan srebrni denar iu se z veseljem zamenjaval i lepimi papirnimi goldinarji. Naše srebro šlo pa je potem na Nemško in ko so ga imeli polne zaloge, se niso več menili za novčno pogodbo, ne za naš papirnat denar. Samo ena banka v Frankturtu je v onem času vsaki mesec dve ladiji napolnjeni z avstrijskim srebrom pošiljala iz Hamburga čez morje večidel v Vzhodno Indijo. Tako Pruska razumeva novčno zvezo z Avstrijo.
Take žalostne skušnje je pozneje Avstrija doživela še dvakrat; kadar smo se bližali pariteti med papirnim in kovinskim denarjem, prišla je vselej »slučajno" od pruske strani .kriza" ali vojska, ki je uničila naše državne finance. Bilje, reči moramo, dogovorjen načrt, gotova zistema, po kateri so za-branjevali Avstriji finančni razvoj ter s tem seveda
uničevali njeno moč. In ta zistema nas je privedla slednjič do — Kraljevega Gradca. In kdo nam je porok, da bi se to nikoli več ne moglo ponoviti?
Naj torej pišejo pruski lisii: „Novčna zveza z Nemško je za Avstrijo najvarnejše sredstvo, da koristno preosnuje svojo valuto." Mi ne verujemo tem glasovom, zakaj pred vsem bi Avstrija morala sprejeti nemško marko in odreči se svojemu avstrijskemu goldinarju. Upamo, da je Avstrija stara dovolj, in da ima tudi britkih skušenj zadosti, da ji pri preosnovi svojega državnega denarja ni treba ' nobenega jeroba, najmanj pa onega s — pikel-havbo._
Imenik podrnžnic
!	družbe sv. Cirila in Metoda.
]	(Dalje.)
j	II. Štajersko:
1.	Celjska: 1. Dr. Ivan Dečko, odvet. kandidat; 2. Fran
i	Kugler, odvet. uradnik; 3. Andrej Pere, not. uradnik.
'	Namestniki: 1. Fran Irgel, vikar; 2. dr. Urb. Lemež,
I	odvetniški kandidat. Pokrovitelji 4, uslan. 8, letnikov 41,
I	skupaj 53. Gld. 28 20.
! 2.	Mariborska: 1. Anton Bor sečni k, stolni vikar; 2. P.
)	Simon, hišni posestnik; .3. Jos. Rapoc. Pokrovit. 2,
[	ustan. 11, letnikov 18, skupaj 31. Gld. 20'—,
' 3.	Graška akademiška: 1. Janko Žolgar, stud. iur.; 2. J.
I	Fon, stud. iur.; 3. Hugo Kartin, stud. iur. Namest.:
j	1. Valentin Korun, stud. philos.; 2. Ivan Jenko, stud.
med. Ustan. 3, letn. 75, podp. 5, skupaj 83. Gld. To —.
' 4.	Ptujska: 1. O. Benko Hrtiš, gvardijan; 2. O. Konrad
I	Stazinski, 3. Anton Gregorič. Pokrovitelja 2, usta-
I	novnikov 17, letnikov 18, podporn. 7, skupaj 44. Gld. 30-30.
5.	Šaleška dolina v Šoštanji-. 1. Ivan Kačič, c. kr. notar;
!	2. Ivan Kranjec, veleposestnik; .S. Ivan Goved i č.
i	Namestniki: 1. Ivan Vošnjak, 2. Vinko Ježovnik, Ivan Dornik. Ustanovnikov 6, letnikov 32, podp. 30,
I	skupaj 68. Gld. 28 30.
1 6.	Vuhred-marnberški okraj: 1. Martin Kocbek, c. kr.
I	beležnik v Marnbergu; 2. Anton Jazbec, dekan v Marn-bergu; 3. Josip fiernko, župnik v Vuhredu. Namest.:
^	1. Tom. Mraz, nadžupnik; 2. J. Žmavec v Remšniku;
I	3. Josip Lederhas. Ustanovnikov 9, letnikov 9, pod-
I	pomikov 16, skupaj 34. Gld. 4-—.
7.	Graška isvanakademiška: 1. Fran BradaSka, gimn.
I	vodja v p.; 2. Ivan T o m š e, voj. župnik v p,; 3. Fr.
Hubad, gimn. profesor. Ustanovnikov 9, letnikov 25,
I	podpornika 2, skupaj 36. Gld, 37-—. I 8. Bra.<ilovče: 1. Fran Prisian, posestnik; 2. —, 3. A.
Balon, župnik na Vranskem. Namestniki: 1. J. K o-
'	1 a r i č , župnik v Šmartnem na Paki; 2. —, 3. Jožef
!	Lipold, posestnik v Mozirji. Ustanovnikov 9, letn. 63,
j	skupaj 72. Gld. —•—.
LISTEK.
Eadinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z.
XII.
Zdanilo se je. Dolgo ni hotel spustiti mrak zemlje iz svojega naročja; nenavadno dolgo je bilo tema. Gost sneg je padal na zemljo. Mrzel veter je pihal. Ali niti v samostanu, niti v Žižkovem taboru se niso zmenili za mraz in se pripravljali na boj.
Pred samostanom je bila posadka že postavljena v red; vsa znamenita in važna mesta so zasedli bojevniki. — Tudi Žižka je razpostavil svojo vojsko v bojne vrste.
V tem so zagrmeli Žižkovi topi, in kamenene, težke kroglje so zašumele po zraku in se razbile ob samostanskem zidovji. Njegova železna vojska je hitela v silnem teku proti nasipom, ali odbita se je umaknila. Drugič odbita pošilja iz daljave smrt v grad. Marsikdo je zmočil sneženo zemljo s svojo krvjo; ali tudi v samostanu je bilo mnogo ranjenih. Duhovniki in nune jim obvezujejo rane; drugi pa
kličejo v svetišči Gospoda na pomoč in molijo vroče na kolenih za bojevnike. V svetišči molijo žene, starci in otroci, vsi, kateri so pribežali v samostan ' in niso sposobni za orožje.	I
Že je bilo poldne, in boj še ni bil končan. ' Samostanska posadka se je hrabro branila pred na- J sprotniki; mladi poveljnik Ambrož je bil v resnici ' pravi junak. Kjer je bila nevarnost največja, tam ' se je prikazala njegova visoka postava, tam se je j
oglasil njegov močni glas, tam se je zablisk&l nje-' gov oster meč.
„Počakaj, otroče," smejal se je skrivaj Diviš, „počakaj, nisi še učakal večera, nisi še slavil zmage; ako oni slepec ne more pridobiti te luknje, tu sem še jaz, da spustim volke med krotke, plahe golo-biče."
Žižka je stal na kupu kamenja, odkoder je | mogel videti vse bojne vrste; stal je tam sam, mirno, kakor skala.
Le včasih je vzdignil svoj bat, dajaje povelja svojim podpoveljnikom, kam se morajo zagnati s svojimi ljudmi. Njegov obraz je bil bled in na njem ni bilo opaziti nobenega notranjega viharja; ' samo oko se mu je včasih grozno za.svetilo.
Ko so že dolgo naskakovali njegovi vojniki zgradbo, tu je udaril nestrpno z nogo, zaškripal in zaklical, da se je slišal njegov glas po vsem bojišči in vtopil ves bojni hrup: ^Nehajte že vendar to tako dolgo igro!"; bat se mu je pri tem stresel v roki.
A glej; tam so postavljene lestvice k samostanskemu zidovjn; po njih stopajo nekateri taborci navzgor. Zakaj jim ne brani straža, ki stopa ravno proti onemu mestu, kjer se bližajo sovražniki? Že jih je nekoliko na zgradbah; za njim jih stopa vedno več. Zgubljeni so samostanski. Diviš je voditelj izdajnikov.
Diviš z Bora je stal z nekaterimi bojevniki, z onimi, s katerimi se je zmenil sinoči, ravno na onem mestu, kamor so postavili taborci lestvice, ker jih je sem privedel zviti Ježek.
Nenadni napad sovražnikov znotraj zgradeb je zelo iznenadil in prestrašil samostanske vojnike. Zmedenost, ki je nastala pri tem, porabil je jedno-oki taborski vodja, hitel z vso močjo proti gradu, in po kratkem junaškem boji so se valile taborske tolpe na samostansko dvorišče.
Strah, vpitje in zmešnjava v samostana ae na
9. Gornjigrad: 1. —, 2. Al. A r z e n S e k , kapelan ; 3. Fr. Šari, trgovec. Nam.: 1. M. S t rn a d , župnik na Ljubnem ; 2. Fran Petek, tr^fovec. Ustanovnikov 19, letnikov podpornikov 68, skupaj 107. Gld. 4.')'—.
10.	Konjice: 1. —, 2. Anton Sattler-Margu«, posoj. uradnik ; 3. Janez Š e p e c , trgovec. Namestniki: 1. Fr.' Mikuš, konjiški nadžupnik; 2. Janez Rudolf, kmet v Dobrnežu ; 3. Jan. P o s p i š i 1, lekarnar. Ustanova. 15, letnikov 34, podpornikov 3G, skupaj 85. Gld. 15-—.
11.	Sevniška: 1. Fr. V r š e c , c. kr. notar ; 2. J. K u n t i č ; 3. Fran H r a s t e 1, kapelan. Ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7, skupaj 45. Gld. 21'50.
12.	Žalec pri Celju: 1. Fric Vrečar, posestnik v Žalcu; 2. Ernest Š i r c a ml. v Žillcu ; 3. Fran Roblek v Žalcu. Namestniki: Adam G r u š o v n i k , kapelan v Žalcu ; 2. Fran Dolinar, v Grižah ; 3. L. A n 11 o g a v Gotovljah. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 50, podpornikov 72, skupaj 134. Gld. —•—.
13.	Šmarijsko-Slatinska: 1. F/an S kaz a, graSčak ; 2. J. R o š t o h a r , kapelan v Šmarji; 3. —. Namestniki:
1.	Anton Frohlieh, dekan; 2. —, 3. Martin U1 č-n i k. Ustanovnikov 5, letnikov 47, podpornikov 20, skupaj 72. Gld. G0 90.
14.	Zidani most in okolica: 1. Karol Gmeiner, župnik;
2.	—, 3. Janez Mlinar, organist v Loki pri Zidanem mostu. Namestnik: 1. Ferdo Roš, veleposestnik v Hrastniku. Ustanovnikov 14, letnikov 104, podpornik 1, skupaj 119. Gld. (i3--.
15.	Slovenj i gradeč in okolica: 1. Anton Ostrožnik, župnik ; 2. Miloš Š m i t, kapelan v Starem trgu ; 3. Josip Sta no ni k, poslovodja v Slov. Gradcu. Namestniki: 1. Josip Farsky, tovarnar v Slov. Gradcu; 2. Matija Š m i t, učitelj v Podgorju; 3. Anton S c h n e c k, krčmar. Ustanovnikov 16, letnikov 105, podpornikov 150, skupaj 271. Gld. 151'—.
16.	Lehen: 1. Jernej Pavlič, posestnik; 2. J. O s val d;
3.	Radosl. K o p i č v Lehnu. Ustanovniki 4, letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. Gld. 14'—.
17.	Sv. Jurij oh južni železnici: 1. Valentin J a r e c, ufitelj v Št. Juriji; 2. Jakob Žveglar; 3. Janez Hren. Namestniki: 1. Fran Pisanec, 2. Matija Kovač, 8. A. Rataj. Ustanovnikov 5, letnikov 25, podpornika 2, skupaj 32. Gld. 19—.
18.	Ponikva: 1. Fran Podgoršek, posestnik; 2. Fran Setina, učitelj; 3. Miha Oberski, nadučitelj. Nam.: 1- Gašpar Senica, 2. Anton Galjuf, 3. Miha Zdol-Sek. Ustanovnikov 5, letnikov 36, skupaj 41. Gld.—'—.
19.	Rečica v Savinjski dolini: 1. Matija Krt na, župnik na Rečici; 2. Fran Kocbek, učitelj; 3. J. Trša k, gostilničar. Namestniki: i. P. Viktor J e r a n č i č , gvar-dijan v Nazaretu; 2. Fran Lorber, 3. Ant. Jeraj, gostilničar. Ustan. 2, letnikov 33, skupaj 35. Gld. 23--
20.	Ormožki okraj: 1. Dr. J. Gršak, c. kr. notar; 2. —; 3. —. Namestniki: 1. Dr. Anton Žižek, zdravnik; 2. Iv. Vrtnik, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, let- I nikov 60, skupaj 73. Gld. 60-—.
21.	Velika Pirešica: 1. Jernej Voh, župnik v Šmartnem p. Celji; 2. Ivan Kač, občinski uradnik; 3. J. Kitak, kapelan v Galiciji. Ustanovnik 1, letnikov 37, podp. 73, skupaj 111. Gld. 44-35.
22.	Sv. Lenart v Slov. goricah: 1. —, 2. dr. J. Leščnik, odvetnik; 3. Matija Šuman. Nam.: 1. Pet. Mesarec. Ustan. 6, letnikov 34, podp. 174, skupaj 214. Gld. 74-20.
(Dalje sledi.1
Politični preg-ied.
v L j u bij an i, 23. oktobra. !Votraa|e dei^el«.
F čeSkem deželnem zboru kažejo razprave, da se bode po želji vlade zavleklo vprašanje o češko-nemški spravi, to spričuje tudi od večine ovrženi predlog dr. Scbmejkalov, ki je nameraval, da se bitka o češko-nemški spravi odloči še v tem zasedanji. — Staročeški klub bode najbrže prepustil svojim poslancem prosto voljo, kako da glasujejo o spravnih točkah; to so dosegli oni poslanci, ki so sicer grozili izstopiti iz kluba. — Brnski pHlas" z ozirom na oktoberski diplom in češko-nemško spravo piše: „Daues ob tridesetletnici oktoberskega diploma spominjamo avstrijske državnike in zakonodajalce na načela oktoberskega diploma, ki je nespremenljiv temeljni državni zakon. Kar namerjajo s takoime-novano češko-nemško spravo doseči na Češkem, nasprotuje popolno ogrskemu diplomu. Svarimo torej, da se ne nastopi pot , ki nasprotuje zgodovinski
dd popisati. Vaščani so metali proč orožje, s katerim so pomagali samostanskim, speujali roke pred vitezi iu padali pred njimi ua kolena; njihove žene in otroci so plakali glasno, kličoč: „Usmilite se nas, prizanesite nam!"
Samostanski bojevniki vendar uiso prestali od boja, če prav je bilo jasuo, da ue bodo mogli opraviti dosti, zlasti, ker se je mej njimi samimi pokazalo izdajalstvo. Drug za drugim so padali mrtvi ua zemljo, ranjeni od mečev, cepcev, ali viteških sulic. Mej prvimi, ki so padli v krvavem, vročem boji, bil je Ambrož Dobranski.
.Vidiš, deček, zgodilo se ti je, kar sem ti trenotek prej prerokoval. Naklonjenost duhovnikova, ki te je povišala za poveljnika, bila ti je v nesrečo; iu duhovnikova nemilost, ki me je vrgla z poveljniškega dostojanstva, bila je vzrok moje sreče. Ko bi se nil-me prošt ne razsrdil tako zaradi obešenega vojnika, padel bi jaz sam na tvojem mestu. Oj, kaka nagla izprememba na meni. Včeraj še samostanski sluga, in danes goreč taboreč; včeraj še pod obrambo opatove palice, in danes pod črnim praporom z rndečim kelihom! Aj, kdo bi mislil na to?"	(Dalje sledi.)
jednotnosti in nerazdeljivosti posameznih kraljestev in dežel, kajti ta pot bi Avstriji gotovo na bila v korist." — Večina moravskega deželnega zbora je odklonila predlog grofa Serenyi-ja, da se pravično razdeli število poslancev konservativnega in liberalnega veleposestva; pred glasovanjem zaklical je Chlumetzkj svojim vernim: „Sitzen bleiben!", kar je seveda obveljalo. — V šlezijskem zboru je slovanski poslanec dr. Stratil predlagal, da se plače učiteljem plačujejo iz deželnega zaklada, ter prisilil nemške poslance, da so predlagali zboljšanje učiteljskih plač. — Konservativni tirolski poslanci, iu sicer nemški in italijanski, so glede na šolo stavili ta-le predlog: »Tirolski deželni zbor, ki že več nego dvajset let neprestano in z vso odločnostjo zahteva, da se uvede zopet verska šola, z veseljem pozdravlja od avstrijskih škofov v seji šolske komisije v gospodski zbornici du^ 12. marca t. 1. izročeno izjavo. S polnim prepričanjem iu z iskreno hvaležnostjo pritrjuje zbor tej izjavi, ter se čuti potrjenega, da, kakor doslej, tudi v prihodnje neprestano in z vsemi močmi zagovarja versko šolo." Predlog ta ima zagotovljeno večino. — Ali bodemo pač iz slovenskih deželnih zborov dobili taka vesela poročila ?
Dimniški Čehi skličejo shod svojih rojakov na Dunaji, da se dogovore, kako Cehom, živečim ua Dunaji, treba postopati pri prihodnjim ljudskim številjenji. Sklenili bodo, da naj vsi Cehi vpišejo materin jezik kot občevalen jezik, kakor sta storila to leta 1880 ministra Pražak in Dunajevski. Dunajska občina te^a sicer ni hotela priznati, ker je rekla, da ministra občujeta na Dunaji s strankami po nemško; namestništvo je pritrdilo občini, a Taalle je odločil za svoja kolega, rekoč, da v svojih družinah občujeta v materinem jeziku.
Kulturni boj na Ogrskem, ki je že dolgo vladal skrivaj, grozi sedaj pokazati se tudi javuo. Katoliški škofje in duhovniki z zadnjim odlokom grofa Csaky-ja niso zadovoljni, in tudi Rim je odgovoril, da se katoliški duhovniki v versko-cerkvenih rečeh tudi potom gosposke ue smejo družiti s krivo-verci. Sedaj ministru ne kaže druzega, ali da umakne svoj ukaz, ali da napove boj katoliški cerkvi. Židovski listi tišče na boj, iu najbrže da tudi pride do boja, ker je potreben, da se ogrski katoliki zavedo svojih dolžnostij.
Tnanje driar«.
Italija. »Osservatore Romano" objavlja pod naslovom „Naš program" jedenajst toček o terjatvi katolikov na Italijanskem. Te terjatve so: 1. Da se postavi sv. oče v položaj, kakeršnega zahteva njegova čast, dostojnost, svoboda in nezavisnost. 2. To se more pa le tedaj zgoditi, če postane sv. oče pravi državni vrhovni vladar. 3. Vrhovni vladar bi pa bil papež le onda, ako bi imel svoje lastno ozemlje, svoje podložnike in svojo vlado. 4. Kako pa bi se to izvršilo, uaj določi papež sam kot postavni in kompetentui sodnik čez to, kar utegne biti sv. cerkvi in njeni prostosti potrebno iu koristno. 5. Državno vrhovno vladarstvo papeževo naj bi se vjemalo s politiško iu državno npravo Italije. 6. Da se ohrani vse, kar je v sedanjem položaji pravičnega, dobrega in koristnega z ozirom na socijalne potrebe, politiške interese iu udrodne težnje. 7. Preosnoval naj bi se ljudski zastop tako, da bi bil postavno zastopstvo vseh družabnih slojev, kateri pomagajo narod voditi z onim dostojanstvom, katero izhaja od Boga ter je določeno iu pripoznano po naravni in mejnarodni pravici. 8 Politiške prostosti naj se spravijo T soglasje z vero, s politiškimi ndrodnimi napravami iu z mejudrodnimi razmerami do druzih vlad in narodov. 9. Uvede naj se pravično razdeljeni davek. 10. Kolikor mogoče velika upravna avtonomija naj se določi za provincije in občine. 11. Ohranijo naj se dobre iu prijateljske razmere do vseh drugih evropskih držav, da ne bomo iz diplomatičnih ozirov osamljeni, vendar pa od vseh politiško prosti iu neodvisni.
Nemiija. Kakor pišejo ,Hamburger Nachrichten", sprejel bode nemški cesar Viljem II. dn^ 28. t. m. kardinala Schonborna iz Prage v zasebni avdijenci. Pri tej priliki se bode vdeležil imenovani kardinal tudi obeda, ki bode prirejen na ta dan v čast belgijskemu kralju. — „Reichsanzeiger" objavlja cesarjev ukaz, vsled katerega je pozvan pruski deželni zbor na 12. novembra v zborovanje. Nekateri krogi menijo, da se bode deželnemu zboru takoj s početka predložila večina preosnovnih postav, tako, da bodo generalne razprave že pred Božičem dovršene ter se na to pričela komisijonalua posvetovanja. Najvažnejši predlogi so davčni zakoni, vrejenje kmetskih občin in postava o ljudskih šolah.
Švica. V kratkem poteku mandati narodnih svetnikov in švicarski uarod bode z nova pozvan, da voli svoje zastopnike v narodni svet. Pri tej priliki se je oglasila freiburška „Libert6" ter pravi mej drugim: Še nikdar se nam niso približale volitve pri euako važnih in izrednih odnošajih. Pre-znameniti dogodki v zadnjem času morajo vse dvigniti, in kdor ima še iskrice ljubezni do domovine, vdeležil se bode volitev. Približal se nam je odločilen trenotek. Dogodki v Tesinu so nas zadeli kakor strela z neba; pokazali so nam, kake nakane goje radikalci, ki nič druzega ne mislijo, kakor popolnoma zatreti katoliške kantone. Zopet utegne vzbukniti revolucija in mogoče je, da bo zopet
tekla meščanska kri. Postavna pota volilcev radikalcem ne zadostujejo; dobro vedo, da ne morejo 8 poštenimi sredstvi tako lahko doseči svojih namenov; zato se morajo posluževati revolucije, moritve in meščanske vojske. Zato naj stopijo vsi prijatelji katoliško-kouservativne stranke z vsem pogumom na bojišče pravice ter se bojujejo z miro ljubivim, postavnim orožjem proti politiki nasilstva in nezaslišane surovosti. 26. oktober naj bode glasen ugovor vseh poštenih Švicarjev proti napadu, čegar žrtva so bili katoliški bratje v tesinskem kantonu.
Izvirni dopisi.
Iz Ilirske Bistrice, 21. oktobra. (Vrli mož) »Slovenec" je nedavno že omenil na kratko smrti in lepih lastnostij zaslužnega moža, mnogoletnega župana bistriškega gosp. Aleks. Ličana, vendar dovolite, da s temi vrsticami postavim še mal spomenik vrlemu možu.
Pokojni je bil 11 let načelnik naši soseski, ter je bil sploh spoštovan in priljubljen. Brez dvoma bi bil zopet izvoljen za župana, da ga ni huda, neozdravljiva bolezen, katera ga je v grob pahnila, o času volitve trpinčila. Zapustil je lep spomenik svojega županovanja, veličasten zvonik pri naši podružnici sv. Jurija in milo doneče zvonove, kar je bilo po njegovem trudu in prizadevanji preskrbljeno. Ves čas, kar je ranjki Ličan županil v Ilir. Bistrici, niso imeli občani nobene naklade na davkih, dasiravno je imela soseska mnogo troškov. Tudi je bil mož kot veliki trgovec dobrotnik siromakov, katerim je rad v potrebi pomagal s tem, da jim je upal živeža, posebno žita, in to pod jako milimi in poštenimi pogoji, mnogokrat tudi v svojo škodo. — Bil je ranjki gosp. Ličan tudi predsednik krajnega šolskega svčta, cerkveni ključar, načelnik cestnega odbora in predsednik čitalnice. Dasiravno je imel z vsem tem mnogo opraviti, in dasiravno je imel veliko in obširno trgovino ter mu je le malo prostega časa ostajalo, se je vendar mnogo pečal s kmetijstvom, do katerega je imel veliko veselje. Imel je vedno lepo živino v hlevu, muogo panjev čebelic na vrtu in mnogo sadnih dreves po svojih ogradah. Bil je vzgleden kmetovalec iu že kot mladenič ud kmetijske družbe. Vedno zvest svojemu narodu, je vsa narodua društva gmotno podpiral ter je bil mnogim društvom zvest držabnik. Vpisan je bil med dosmrtne ude družbe sv. Mohora in v imeniku »Matice Slovenske" ga nahajamo med ustanovniki. Najbolj hvalevredno na njem je bilo, da je bil dober kristijan, zvest sin sv. cerkve. Vedno je spolnoval dolžnosti, katere nam cerkev naklada. Svetli cesar je pripoznal njegove zasluge s tem, da ga je odlikoval s srebrnim križcem s krono. Da ga je tudi ljudstvo spoštovalo, je pokazal njegov pogreb, pri katerem se je bilo toliko ljudi iz vseh vasi našega okraja zbralo, da je bila prostorna farna cerkev polna, ravno tako, kakor pri pokopu ranjkih dekanov. Marsikateremu priletnemu možu je zaigrala v očeh solzica, ko se je zemlja vsipala na rakev vrlega moža. Njegov spomin se bo v našem kraji še dolgo ohranil. Njegova duša uaj pa vživa pri Bogu uad zvezdami večno srečo t — »Kot trombe glas, kot zvon doni — Od vrlega moža spomin!"
Iz Gornjega Kašlja, meseca oktobra. (Vaški most v Kašlju.) Mnogokrat že sem premišljeval, zakaj je dolgi leseni most preko Ljubljanice v vasi Kašelj tako v slabem stanu. Ta most rabi velik del dobrunjske županije, posebno odkar je železniška postaja v Zalogu, a je vendar vedno slab. Pred nekaj leti bil je sicer ta most popravljen, takrat privolil je deželni zbor 360 gld. podpore. Zob časa pa je ta za silo popravljeni most močno razjedel. Zadnje dni, ko sem zopet tod hodil, poprašam kmeta iz Gor. Kašlja, zakaj se most ue popravi. Mož mi je začel potem razkladati na dolgo in široko tako-le: Dokazati se ne more, kdo in kdaj ja napravil ta most, kateri morda stoji že nad sto let. Ravno tako tudi ne vemo, kdo je bil začetkom dolžan ga vzdržavati. Najbolj gotovo so prebivalci Gor. in Sp. Kašlja napravili most skupno, ker so imeli največ dobička od njega, da so hoditi mogli na svoja na drugi strani ležeča posestva. Sedaj pa morajo donašati vse troške za vzdrževanje mosta jedino le prebivalci Gor. Kašlja, ne da bi se v tej zadevi storila kdaj kaka zaveza. Prebivalcem Gor. Kašlja postal je most v sedanjih slabih časih neznosno breme, katerega ne morejo več prenašati. Gospodarski odbor Gor. Kašlja sklenil je prositi, da bi dežela vzela most v oskrb, ker ga rabijo, kakor vas Gor. Kašel) blizo toliko tudi druge vasi v
obližji. Mislilo se je, da se bode kaj izposlovati dalo iz deželnega zaklada, pa se je neki nasprotnik temu podjetju bajč zagrozil proti neki vplivni osebi, da bo delal na to, da se ne dobi nobena podpora za to.
Od vasi Zavoglje pa do mostu, kake četrt ure hoda, naredila je Ljubljanica mnogo škode, ker odplavila je veliko rodovitnega polja. Povodenj zadnjo spomlad odvzela je zopet kakih pet sežnjev njiv, in kakor kaže, splavali bodo kmalu lepi zelniki posestnikov iz Zavoglja po Ljubljanici. Potem pa pridejo senožeti Gor. Kašlja in drugi na vrsto. Želeti bi bilo, da bi se ta zadeva natanko ogledala ter potrebno ukrenilo, da prepozno ne bo.
.Glasbene Matice"
Občni zbor „
dne 18. oktobra 1890.
Nagovor predsednika.
Društveni predsednik g. Ravnikar pozdravi navzoče člane, om^ni, da se zanimanje za „Glasbeno Matico" vedno širi po naši slovenski zemlji, kar je pač dokaz, kako vspešno deluje ta zavod v nas Slovencih. Na skrajni meji naše mile Slovenije snujejo se pevska društva, katerim je prva naloga gojiti slovensko pesem in po nji ljubezen do domovine. Uvažuj^ važnost teh društev, podpiral jih je odbor ^Glasbene Matice" deloma s tem, da jim je brezplačno poslal nekoliko pesem, deloma pa s tem, da jim je ceno prepustil pesmi, kolikor jih ima na razpolago. Glasbena šola Matična dospela je v novejšem času do visoke stopinje, in s ponosom labko gledamo na-njo. K razvitku šole pripomogli so vzlasti učitelji, ki so z velikim naporom in marljivostjo opravljali svoj težavni posel ter si tako stekli zasluženo zahvalo odbora in roditeljev.
Potem se hvaležno spominja visoke vlade, slav. dež. odbora, slavnega magistrata in slavne hranilnice, katere korporacije so naklonile glasbeni šoli izdatne podpore, in dalje tudi delovanja društvenega odbora, ki je častno rešil svojo nalogo.
Dal Bog, da bi ta zavod še dalje procvital in Slovencem donašal stoterega sadu.
Poročilo tajnikovo o delovanji ^Glasbene Matice" odbora za 1.1889/90.
Pri lanskem občnem zbortf, ki se je vršil dne 12. oktobra 1889, voljeni so bili v odbor »Glasbene Matice" sledeči gospodje:
AJ Ljubljanski: Frančišek Ravnikar za predsednika, dr. vitez Karol Bleiwers-Trsteniški, Ant. Dečman, Frančišek Drenik, dr. Andrej Ferjančič, Anton Foerster, Ivan Kruleč, dr. Majaron, Josip Paternoster, Anton Svetek, Vojteh Valenta, Ivan Vencajz in Andrej Žumer.
B) Zunanji: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Frančišek Sušteršič, Janko Žirovnik.
V tem občnem zboru imenovali so se za „Glasbeno Matico" velezaslužni gospodje: Anton Foerster, Ant. Nedvčd iu Vojteh Valenta z vzklikom za častne člane.
Novoizvoljeni odbor konstituiral se je dne 17ega oktobra 1889 sledeče: Podpredsednikom izvoljen je bil g. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, tajnikom gosp. Josip Paternoster, blagajnikom gosp. Ivan Kruleč, šolskim nadzornikom g. Ivan Vencajz in knjižničarjem g. Gerbid.
V	artistični odsek so bili voljeni gg.: Foerster, Gerbic, Svetek, Vencajz, Žumer.
Že v jedni prvih sej sklenil je odbor uvažajoč, da je izdatno število društvenikov važno za gmotni razvitek »Glasbene Matice", nastaviti po deželi poverjenike, ki bi imeli v prvi vrsti nalog, nabirati ude za »Glasbeno Matico.
V	to svrho izbral se je izmej odbora posebni odsek, kateremu je bil načelnik g. Vojteh Valenta.
Na dotični poziv prevzeli so sledeče imenovani gospodje poverjeuištvo: 1. Andrej Vavken, nadučitelj in župan v Cerkljah. 2. Adolf Harmelj, dekan vKomenu pri Sežani. 3. Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Logatcu. 4. Ignacij Rozman, učitelj v Mošnjah.
5.	Josip Sturm, c. kr. gimn. prof v Novem Mestu.
6.	J. Tuma, c. kr. šolski nadzornik v Postojini. 7. Aleksij Roblek, lekarnar in župan v Radovljici. 8. Fran Papa, nadučitelj v Škofji Loki. 9. Miroslav Tomec, c. kr. poštar, slikar itd. v Št. Vidu. 10. J. Korbar, nadučitelj v Št. Vidu pri Zatičini. 11. Fr. Govekar, nadučitelj v Šiški. 12. Mat. Kante, učitelj v Sežani. 13. Anton Flies, notarski uradnik na Vrhniki. 14. Št. Jelenec, nadučitelj v Trnjem pri Št. Petru. 15. Dr. Edvard Volčič, sodn. adjunkt v Žu-
žemperku. 16. Armin Gradišnik, učitelj v Hrastniku. 17. Franc Kocbek, učitelj na Rečici. 18. Ivan Jerman, trgovec v Celji. 19. Ivan Lipold, veleposestnik v Mozirji. 20. Franc Lušuik, predseduik slov. pevsk. društvu v Ptuji. 21. Ivan Jereb, minist. uraduik na Dunaji. 22. Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji. 23. Gospica Ljudmila Mankoč v Trstu.
Vsem tem poverjenikom poslal je odbor pravila in navodilo.
Prvi teh poverjenikov oglasil se je prof. Šturm iz Novega Mesta, ki je pridobil »Glasbeni Matici" 21 novih udov.
Po sklepu odborovem z dne 12. decembra 1889 se je običajni šolski koncert z ozirom na to, da imajo učitelji s pripravami za ta koncert preveč posla in da vsled tega trpi reden pouk, opustil. Ta odborova naredba pa vzlasti onim članom »Glasbene Matice", katerim so še v dobrem spominu velezani-mivi in na učečo se mladež blažilno uplivajoči koncerti, ni bila po godu; zaradi tega je pač želeti, da bi se ti šolski koncerti, za katere se zanima vse niirodno prebivalstvo v Ljubljani, v prihodnje po stari navadi zopet nadaljevali.
V	seji dne 23. aprila t. I. sklenil je odbor na predlog g. Valente, ki se že več let bavi s tem, da zasleduje in išče virov o življenji in delovanji velikega glasbenega umetnika rodom Kranjca Jakoba Gallus-a, sledeče:
I.	V spomin na 300letni dan smrti slavnega, leta 1550. na Kranjskem rojenega skladatelja in C. kr. dvornega kapelnika in veleuma na glasbenem polji Jakoba Gallus-a (v Nemcih Hiindl, Hiinl, HanI imenovanega) priredi »Glasbena Matica" dnč 18. julija 1891 s pomočjo cecilijanskega društva in drugih pevskih močij slovesni »requiem" v stolni cerkvi, in na večer veliki koncert, pri katerem je peti le Gallusove skladbe.
II.	Pod naslovom »Gallus-AIbum" izdd »Glasbena Matica" njegov životopis v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku, iu njegove skladbe, kolikor jih bode moči dobiti.
V	to svrho pisal je odbor naše Matice zelo naklonjenemu vladnemu svetniku Zellner-ju na Dunaj proseč ga, da bi »Glasbeni Matici" pripomogel do kopij onih Gallusovih skladb, ki se nahajajo v C. kr. dvorni knjižnici in v arhivu družbe glasbenih prijateljev v Beču.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval 100 gld. za zidanje nove šole v Begunjah na Gorenjskem.
(Dekanijska konferenca ljubljanskega mesta in okolice) vršila se je danes ob 10. uri zjutraj v knezoškofljski dvorani. Prečast. g. dekan, kanonik in stolni župnik, J. Flis, prične posvetovanje v navzočnosti 36 zbornikov, med njimi prevzvišeni g. knezoškof, dva kanonika, več profesorjev bogoslovja in gg. dušnih pastirjev, iz mesta in z dežele. Prevzvišeni gospod knezoškof izpregovore o namenu in važnosti pastirskih konferenc, njih potrebi in koristi, ter podeli svoj višjepastirski blagoslov. Dnevni red se po prav živahnih razpravah reši, izreče želja, da bi se take pastirske konference vršile po dvakrat na leto, in sicei v drugi polovici meseca aprila in septembra. Nato gospod predsednik - dekan zborovanje zaključi okoli četrt na 2. uro popoldne.
(Dnevni red) IV. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 24. oktobra 1890. 1. ob 10. uri dopoldne. — 1. Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 21. oktobra 1890. — 2. Naznanila deželno zborskega predsedstva. — 3. Poročilo deželnega odbora o prošnji občin Moravče, Peče in Drtija za preložitev okrajne ceste od Dunajske državne ceste pri Prevojah, oziroma Lukovici na Moravče. — 4. Poro čilo dež. odbora o podporah za zgradbe ljudskih šol.— 5. Poročilo deželnega odbora o državnem prispevku k stavbinskim troškom razširjenja in prezidanja prisilne delarnice in o obravnavah z onimi deželami katere uporabljajo ta zavod. — 6. Ustno poročilo iinaučnega odseka o proračunu učiteljskih pokojnin za I. 1891. in o dotičnih prošnjah: Ane Adamič Helene Maleušek, Frana Cveteljna, Magdalene Kra-tochvvill, Primoža Dolarja, Kristine Kermavner, Marije Kunčič, Frančiške Pibernik, Matije Hitija, Marjete Junec, Mateja Prašnikarja, Karoline Hočevar, Ivane Stupar in Vigele. — 7. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu bolniškega zaklada za leto 1891 in o prošnji Valentina Jalena, proviz. sekcijskega sluge za delluitivuo imeuovauje. — 8. Ustno poročilo
iin. odseka o proračunu porodniškega zaklada za I. 1891. — 9. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu najdenškega zaklada za 1. 1891. — 10. Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona, s katerim se nekatera določila deželnih zakonov z dn^ 29. aprila 1873. I., dež zak. št. 22 in z due 9. marca 1879. I., dež. zak. št. 13, prenarejajo oziroma dopolnujejo, — in o prošnjah: odboia društva učiteljev za okraj Kamnik, društva zveze učiteljev okraja Krškega, in stalnega odbora učiteljske okrajne konference Črnomaljske. — 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske šole na Grmu za leto 1891. in o prošnji adjunkta Viljema Rohrmana za zboljšanje plače. — 12. Ustno poročilo upravnega odseka o dovolitvi priklad za okrajne ceste. — 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva M. D. v Polji za uvrstitev občinske ceste iz Sne-berja do Zaloga med okrajne ceste. — 14. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. letnega poročila deželnega odbora: A. »Deželna kultura".
(Družba sv. Mohorja.) Ravnokar je družbina tiskarna končala natis letošnjih družbinih knjig in v malo dneh, ko bode knjigoveznica prve iztise zadnje družbine knjige dovezala, prične se razpo-šiljatev. Razpošiljali pa bomo letos knjige po tej-le vrsti, da jih dobi najprej ljubljanska škofija, )otem krška, lavantinska, razni kraji, goriška in tržaška. Prizadevali si bomo, da knjige najhitreje ko mogoče odpravimo; ali pri vsej sili ne Dode mogoče celo ogromno razpošiljatev prej dovršiti, ko v 7 do 8 tednih. Zato ude zadnje imenovanih škofij prijazno prosimo, naj blage volje po-trpijo.
(Vprašanje o dolenjski železnici) se pomika, lakor pišejo »Novice", vedno bolj k povoljnemu vspehu; kakor slišimo, je med merodajnimi faktorji zadostno soglasje tudi v nadrobnih in postranskih vprašanjih, ker so v glavnem vprašanji v popolnem soglasji. Vsi namreč hočejo dolenjsko železnico kar prej, vsi jo hočejo pod ugodnimi pogoji, jo hočejo tako, da je njen promet in obrestenje zagotovljeno. Spečanje premoga v kočevskih premogovih rovih je odvisno od železnice, železnica pa od dobrega izko-riščenja premogovih rovov. V tem zelo povoljnem položaji utegne priti Kranjska k nepričakovanemu vspehu, da se gradi za deželo velevažna železnica, ne da bi jej bilo treba prinašati drugih gmotnih žrtev, kakor poroštvo za naprej že zagotovljeno obrestenje onih dolžnih pisem, s katerimi se mora preskrbeti za zgradbo železnice potrebni prostor.
(Iz isterskega deželnega zbora.) V drugi seji je znamenit govor hrvatsk. posl. dr. Volar iča, ki se je pritožil, da predsednik niti toliko ne spoštuje ravnopravnosti hrvatskega jezika z italijanskim, da bi bil dovolil zabilježiti v zapisniku poleg ital. »Evviva!" tudi slovanski »Živio i" na slavo cesarju, rekoč: »Mi zahtevamo popolno ravnopravnost nd-rodnosti naši in hočemo, da smo svoji v svoji hiši. Kdor izgublja svoj jezik, veli Plutarh, izgublja svojo svobodo, a mi nečemo biti sužnji na svoji zemlji.
—	Ob tej priliki moram tudi v svojem in svojih sodrugov imenu izreči nezadovoljnost, da se je gosp. vladni zastopnik — samo da ne bi moral na milost in nemilost izreči par besedi 'tudi v našem jeziku
—	rajši odrekel vsakemu pozdravu s svoje strani povodom otvorjenja deželnega zbora. To njega postopanje smatramo mi kot napoved vojske ndrodnosti naši . . . Ljudstvo naše je do sedaj že toliko pretrpelo, da se o njem more reči z rimskim zgodovinarjem: dedit profecto grandae patientiae docu-mentum in se mu je ta način postopanja že pri-studil ter da mej njim rase veduo večje nezadovoljstvo. Ako se bode še nadalje tako postopalo, mogel bi priti čas, da, kader bi nastala potreba in bi država naša zašla v kritični položaj, bi se ljudstvo naše — kar jaz ne želim — ne hotelo odzvati dotičnemu pozivu, ako bi bil tudi ta poziv izddn v hrvatskem jeziku, tako kakor se sedaj nikdo ne odzivlja njegovemu vzdihovanju po zakonu in pravici." Mej tem govorom videlo se je vladnemu poverjeniku, g. Elluschegu skrajno vznemirjenje na njega lici. Mej rečenim govorom pogovarjal se je kaj živo s predsednikom zbora. Govor g. Volariča bil je jako oster, toda izrečena zatožba povsem opravičena. Zato pa si g. Eiluscheg oi drznil odpreti svojih ust v svojo obrambo. Molčal je, ker je moral molčati. Kako naj bi bil odgovoril — italijanski ali hrvatski? Hrvatski ni hotel, ker bi se bil zameril svojim prijateljem na strani večine — italijanski ni mogel, ker bi s tem potrdil uprav to, kar mu je Volarič očital. In tako je molčal — ali tudi
ti molk je značilen za mišljenje in čustvovanje moža, ki zastopa našo slavno vlado v deželnem zboru isterskem.
(Izprememba vredniStva.) Ker odgovorni vrednik našega lista, gosp. Ignacij Žitnik, ue more zdaj še bivati v Ljubljani, da bi zadostil § 12 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1882, prevzel je začasno odt;ovornost in vredništvo g. izdajatelj sam; a gosp. Ig. Žitniku se vidno zboljšuje, ter upati je, da S9 že te dui povrne ter zopet prevzame vredništvo.
(V deželnem zboru koroškem) nadaljujejo koroški Nemci svoje strastno in zagrizeno postopanje proti slovenskim zastopnikom. Kako da se godi koroškim Slovencem, spričujejo te-le številke: Na Kranjskem ima 30 000 Nemcev 11 zastopnikov v deželnem zboru, na Koroškem ima 120.000 Slovencev samo dva zastopnika. In kako Nemci ravnajo s tema dvema, to so pokazali vzlasti pri volitvah v odseke; poslanca Einspielerja niso volili v noben odsek, posl. Murija le v verifikacijski odsek; od deželnega gospodarstva sta torej slovenska poslanca popolno izključena.
(.Slovenskega pevskega društva" odbor) imel je — kakor se nam piše iz Ptuja — v novem poslovnem letu že tri seje, v kojih se je sklepalo o važnih predmetih. Poverjeniki in zunanji odborniki obvestili so se o tekočem ob svojem času pismeno. Ker društvo ne stoji na posebno dobri gmotni podlagi, stavili 80 se predlogi zaznamovaje poti in sredstva, po katerih se mu ima pomagati. Večina teh predlogov izvršila se je že, ostali pa se bodo izvrših, kakor hitro bode temu ugoden čas. Odbor prosi vse prijatelje društva, da bi ga v tem oziru podpirali da hi glas naš ne ostal glas vpijočega v puščavi. Poverjeniki vzlasti naprošeni so, društvenino za tekoče leto, ki se je začelo že 10. avgusta, kmalu pobrati, nabiralne pole vrediti ter je v kratkem odboru poslati. Po izvestju poverjenikov bode se potem mogel odbor ravnati pri naročevanji sekiric, pevskih znamenj itd. ter skrbeti, da nikomur, kdor je društvenino o pravem času plačal, ne ostane s sekiricami itd. na dolgu. Društvenina se je do sedaj jako neredno pošiljala, a ker se pri vseh društvih plačuje začetkom društvenega leta in je red ložje vzdrževati, ako se predplačuje, zameril nam gotovo ne bo nihče, da prosimo p. n. gg. društvenike, naj nas podpirajo v tem smislu in da vzlasti poverjenikom našim posle prikrajšajo. Pozvedovalo se je, kje bi ugajalo prirediti prihodnji veliki koncert. Določenega seveda v tem smislu še ni ničesar. Zato opozarjamo tudi danes na dnevni red prihodnje seje dne 9. novembra, v kateri se ne bodo samo pesni, ampak se bode določil tudi kraj prihodnjemu velikemu koncertu. Jako ljubi bodo nam o pravem času došli nasveti in upamo, da naš poziv ne bode ostal brez odmeva. Izrekati nam je javno zahvalo gosp. Hrabroslavu V o 1 a r i č u za njega najnovejšo, nam podarjeno mično skladbo .Grajska hči" (mešan zbor s samospevi za tenor, sopran in alt). Naj bi vrli skladatelj našel mnogo poisnemovalcev! Oglasilo se je in društvenino poslalo nekaj novih članov, kojim
izrekamo v imenu društva presrčno hvalo. Bodo naj v vzgled vsem onim, koji še lahko pristopijo v naš krog, a še tega do danes niso storili!
(Zveza slovenskih posojilnic) je razposlaiu v veliki obliki opravilni izkaz slovenskih posojilnic in stanje koncem 1. 1889 — Denarnega prometa je imela zveza skupno 7,932.37(5 gld., zadružnikov 17.316, vplačanih deležev 380.531 gld., hrauiluih vlog za 3,375 844 gld., posoiila 3,621.777 fild., čistega dobička 49.048 gld. in rezervnega fonda 193.172 gld.
(Glavni dobitek) dunajskih razstavnih sreček znaša 50.000 gld. Opozarjamo p. n. občinstvo, da bode zadnje izžrebanje že 30. oktobra.
Raznoterosti.
—	Bogatim p r e m o g o v i m r o v o m so prišli na sled v vzhodno-južni Sibiriji. Poveljnik ruskemu brodovju ua Tihem morji, podadmiral Nahinov je poskušal premog iz omenjenega rova ua svojih vojnih ladijah ter se prepričal, da no zaostaje čisto nič za najboljšim angleškim premogom. Ti premo-govi rudniki utegnejo biti za širno Eusijo prevelike važnosti v vojnih časih.
—	Kitajska zastava. Izmej vseh držav na svetu je imela le kitajska zastavo v podobi trikota. Nje barva je bila žolta z višnjevim zobčatim robom iu z višnjevim zmajem v sredi. Vsled cesarskega ukaza bo imela pa tudi kitajska zastava štirioglato obliko.
Dunaj, 23.
iz zdravstvenih rolsko.
Dunaj. 23. oktobra.
Teleg^ranii.
oktobra. Kalnoky je nastopil ozirov popotovanje na Ti-
„Wiener Ztg." ob-
javlja privoljenje za ozkotirno lokalno železnico iz Stejra, oziroma iz Pergerna v Hali.
Dunaj, 23. oktobra. Odsek velikega Dunaja je sprejel z vsemi glasovi proti Luegerju točko IG z ozirom na uvedenje mestnega sveta po vladnem predlogu. Cesarski namestnik je opomnil, da je mestni svet neizogibno potreben za predloge.
Praga, 22. oktobra. Spravna komisija je sprejela po 3 V2 trajajoči seji točke 6. predlog o deželnem kulturnem svetu v vladni obliki, ter odklonila vse spremembne predloge ter je pričela posvetovanje o točki 7. Mladočehi so objavili svoje predloge kot predloge manjšino. Med razpravo sta opomnila Sclimej-kal in dr. Uerbst, da vidita v spremembnili liredlogih namen, odstraniti poljedelstveno ministerstvo iz okvirja postave, kar bi žalilo pravice krone. Poročevalec knez Lobkovic je umaknil pred glasovanjem predlog, da bi se zmanjšalo število udov.
Bell Grad, 22. oktobra. V Pelem Gradu živeči macedonski Srbi nameravajo osnovati društvo, katero bode imelo namen, ojačevati srbsko narodnost v Macedoniji. Kakor pišejo časniki, vršil se bode v kratkem v ta namen splošni shod.
Bukreš, 22. oktobra. Temeljni kamen za prekodonavski most pri Črni Vodi so položili v navzočnosti kralja, kraljeviča in mi-
nistrov. Ta most bode največji v Evropi in sploh bodeta na vsem svetu le dva večja od njega.
Trencsin, 23. oktobra. Na brzojavno povelje se je podala deputacija obstoječa iz štirih častnikov 71. pešpolka v IJerolin, da častita ]\Ioltkeju povodom njegovega HO letnega godu.
VremeuNko »poročilo.
B t« Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	111
opazovanja		7.rakomer. T mm	toplomera po Celzija			
22	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	742-6 742 0 743-7	— 10 44 00	sl. svzh. ti	jasno del. jasn. jasno	0 00
Srednja temperatura 0 9", za S pod normalom
UiiiiafNka borza.
(Telegrafično poroello.) 23. oktobra.
Papirna renta ,5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 25 kr Srebrna „ .5% „ 100 „ „ 16% 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta . . . ,
Srebro .... t^rancoski napoleond.
Nemške marke
88		40 „
. 106		85 „
		90 „
981		—
	n	—
	n	70 "„
9	n	10 1
5	n	46 „
56		40 .
t
I
Odbor slovenskega delavskega pevskega društva „SI.AVEC" naznanja svojim p. n društvenikom in prijateljem pretužno vest, da je njega mnogozaslužni član in veuletni odbornik, gospod
Anton Kavčič
včeraj, dne 22. oktobra, ob 10. uri dopoldne, v 45. letu svoje starosti, nenadoma preselil se v boljše življenje.
Truplo predragega pokojnika preneslo se bode v petek, dne 24. oktobra, ob na 3. uro iz hiše št 44 v sv. Florijana ulicah na pokopališče k sv. Krištofu.
Blag mu bodi spomin 1	(1)
v Ljubljani'dne 23. oktobra 1890.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine protto
Visokočastitl duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistegra srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot


Itd. itd. po najnižji eeni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ogfiifl pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—43)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
žrebanje v Dunajske , A. Mrtek! raxstavne srečke ^ | ^
Glavni dobitek
30.000
gld. vrednosti.
It im lo ŽiU. 1 2291 dobitkov. | «rti[.i£i..ioIr
J^re^jlte po 1	pi-i O. O.	t-ji v Ljnbljani.
(25)
Udajatelj in za vredništvo odgovoren: Matija Kolar.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.