Stev. 154. V UubUanl, v sredo 9. lulifa 1919. Leto lil. \jshaja razen neciefj In praznikov vsak dan popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod’ pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača- Inserati: Enostolpna petit« vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po aoi govoru primeren popust Glasilo Jugoslov. socialno - demokratična. stranke. Posairj.sLiiia štev. siana — 44 vinarjev. —- Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K", za ostalo tujino In Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0'L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. HENRIK TUMA, j Iz Trsta smo dobili žalostno vest, da je sodr. dr. Henrik Tuma v noči med soboto in nedeljo umrl. Zadela Ra je kap na potu iz Gorice v Trst. Tako sc glasi lakonično poročilo s kratkim dodatkom, da so visele v Trstu iz vseh hiš, v katerih prebivajo slovenski ali italijanski sodrugi, ailne zastave. Le to kratko poročilo namo, par kratkih besed, ki so nas Joboko pretresle, ki so nas navdale v svoji tragični enostavnosti s trpke* bolestjo. Nismo mogli verjeti, nismo hoteli verjeti. In vendar je vse res, naš veliki sodrug, naš neumorni kulturni delavec, kojega delo in spisi se bo šele znalo oceniti, Je umrl ravno v času, ko bi ga tako nujno potrebovali. Naša stranka in ves slovenski na-cod je izgubil moža izrednih vrlin, Širokega obzorja, resničnega temeljitega znanja, moža, ki je gledal na prej in ki je — povejmo to danes odkrito — marsikaj prav videl, tako prav, kakor vidimo sami danes, ko ie že marsikaj zamujeno. Upira se nam pero, ko pišemo te kratke vrstice. Tako smo bili vajeni slišati v velikih trenutkih temeljito besedo učenjaka, da ne moremo verjeti tragični resnici, da ne bo več naš najboljši in najsposobnejši sobojevnik sodeloval pri rešitvi vseh onih neštetih velikih problemov, ki čakajo našo strank0 v tej tragični ari človeškega preporoda v svobodi m spravi. Veliko tragike je v živijenju in smrti sodr. dr. Henrika Tume. Povzpel se je sam do izredne veljave, ni je bilo panoge človeškega znanja, ki bi jo ne bil opredelil. Podal nam le različne spise, ki ostanejo trajni temeljiti dokumenti naših političnih in kulturnih bojev od časov naše narodne probude vse do najnovejših, najtragičnejšlh dogodkov. Hodil jb 'svojo pot, očitalo se mu je anahro-izem; in vendar smo globoko uver- m. da bi bilo njegovo pošteno neumorno politično in kulturno delo, med številno večjim, politično plemenitejšim narodom pustilo vse glo-bokejše sledove, omogočilo silnejši kulturni in politični razmah, rodilo vse večje uspehe za ljudstvo in vse večje uvaževanje njega samega, ki je bil za svoj veliki trud od raznih nacijonalnih epigonov, ki n^u niso po zmožnosti segali niti do gležnjev, poplačan s kolom. Bil je najprej pristaš narodns stranke na Goriškem, pristopil je nato v našo stranko, pri kateri se je od vsega začetka vneto udeleževal vseh bojev. Njegovi spisi v »Naših Zapiskih«, ki ie hotel, da ostanejo zgolj strankina revija, njegovi tovori na raznih strankinih kongresih in konferencah, njegove publikacije v italijanskih in nemških listih in revijah pričajo o njegovem vztrajnem zasledovanju vseh strankinih pojavov in problemov, o njegovi živi ve-ri v zmago proletarijata. Prišel je k nam iz meščanske stranke, prost vseh meščanskih predsodkov. In baš v tem se je močno razliKoval od sovrstnikov iz takozvane inteligence, ki če še tako radikalizirajo v secijal-nih vprašanjih, se ne morejo ali nočejo otresti raznih predsodkov. Delavske organizacije pa potrebujejo polnih značajev, pogumnih ljudi, ki imajo pred očmi samo interese proletarijata. V zadnjih letih je sodr. Tuma bolj in bolj krenil na levo ter še na strankini konferenci v Trstu, ki se je vršila po italijanski okupaciji našega Primorja, zagovarjal sklep naših tamošnjih sodrugov. da se pridružijo III. internacijonali. Delal ie v stranki vedno z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Niti italijanska vojaška okupacija ga ni motila v svojem organizatoričnem delu. Delal je do zadnjega za socialistično organizacijo v Trstu in na Ooriškem. Pri tem delu ga je doletela smrt. Ne bomo pisali dolgih nekrologov. Preveč nas je ta vest potrla. O njegovem delu in o njegovih mislih bo še prilika veliko pisati in govoriti. Mi vemo, da smo izgubili plemenitega sobojevnika, temeljitega pisatelja. Vemo, da ga bomo vsepovsod težko pogrešali. ub njegovi smrti je bil socialistični Trst — to se pravi tri dele Trsta — ves v črnih zastavah. Slovenski in italijanski sodrugi, ki so ga poznali in ki so znali ceniti njegovo vrline vse bolj nego marsikateri so-rojaki, so v bratski solidarnosti, ki je bila v tem mestu obenem zgovorna manifestacija, izražali svoje sožalje za sodrugom. ki je bil posvetil vse svoje dragocene moči stvari izkoriščanega in prevaranega proletarijata. Slava Henriku Tumi! Za ureditev železni-canskih prejemkov. Nabavni prispevek. — Plača v dinarjih. — Službena pragmatika. — »Demokratski klub« v opoziciji. Slovenska meščanska žurnalisti-ka že od nekdaj tekmuje v blatenju »Splošne žel. org. za Jugoslavijo«. Zlasti slavna in poštena »Jugoslavija« se zaganja venomer v mojo osebo, češ, da sem kot tajnik železničarske organizacije na lastno pest popustil v zahtevah železničarjev in s tem oškodoval osobje. Ni mi na tem, da se zagovarjam pred takimi obrekovalci, marveč zgolj na tem, da izve slovenska javnost vso resnico ter da ista spozna, kakšnih nečednih metod se poslužujejo v svoji strankarski strasti takozvani demo-kratje. Nikdo ne dvomi o tem, da so železničarji izvršili napram državi v polni meri svojo dolžnost. Ker pa tudi železničar ne more živeti le od dolžnosti, ki mu jih nalaga država, zato se je drznil zahtevati povišek na plači, da bo mogel izhajati s svojo družino in si nabaviti potrebnih živil, kojih cene postajalo od dne do dne višje. Organizirani železničarji so zato sklicali konferenco, ki je sklenila odposlati deputacijo v Belgrad z namenom, da predloži in obrazloži železniškemu ministrstvu tozadevno spomenico. Rešitev te spomenice pa je bila povsem nepovoljna. Razbujenje med železniškim osobjem je opravičeno naraslo in le malo je manjkalo, da ni tedaj prišlo do splošne stavke. V Narodnem predstavništvu sem razkril vso bedo, v kateri živijo železničarji. Namesto, da bi se bilo iz- reklo tedanjemu železniškemu ministru g. Vuloviču nezaupnico, ie eden iz demokratičnega kluba predlagal prehod na dnevni red. Gospod Vulovšč je odšel v Pariz. Njegov namestnik, dotedanji minister pošte, Lukinič, je prevzel posle prejšnjega ministra ter povodom svojega potovanja v, Belgrad in v Ljubljano obljubil ponovno naši de-putaciji, da bo zadeva železničarjev v celoti rešena s 1. junijem t. L, da se bo izplačalo žeiežničarjem vsa izboljšanja, in sicer predvsem vse dosedanje prejemke v dinarski veljavi po državnem kurzu. Takoj po avdijenci v Ljubljani sem dogovorno z zaupniki in s klu-bovimi tovariši v Narodnem predstavništvu predložil sledeči zakonski načrt v svrho izboljšanja gmotnega položaja železničarjev: »Osobje, uslužbeno na železnicah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, trpi tako hudo pod težo neznosne draginje, da mu ni skoraj mogoče izhajati. Cene živil so se tako dvignile, da se omenieno osobje z dosedanjimi prejemki ne more več vzdržati. Cena moke in drugih živil, kakor na pr. masti, zelenjave itd., so se tako povišale skoraj za 300% od časa, ko je bila proglašena svobodna trgovina. Od kakšne važnosti je za življenje, ne samo človeka, ampak tudi cele družbe in celo vojske same, pravilna preskrba z živili, je znano vsakomur. Pred jedjo in po jedi le razlika v delu. Drugače ie, kadar je človek sit, in drugače, kadar je lačen. Človeški organizem je kakor stroj, ki vleče železnico; dokler je premoga, je tudi pare; ona vleče vozove. Cim tega zmanjka, vlak obtiči; tako je tudi s človekom. Zakaj skrbe v vojni poveljniki, da Je vojska preskrbljena In da ne trpi glad? Zakaj se polaga toliko varnosti na dobro intendaturo, namreč na dobro preskrbo vojske tako z živili, kakor tudi z obleko? Kaj pomaga navduševati človeka, ki Je onemogel od gladu, govoriti mu o nalvečjem pa-trijotizmu? Ako hočemo, da naše železnice uredimo tako, kakor to zahtevajo koristi prebivalstva, pa tudi države same, tedaj je treba izpolniti opravičene zahteve železniških uslužben- cev in uslužbenk v čim najkrajšem času. Znesek za nabavo je potreben, da si more železničar omisliti najpotrebnejšo obleko, da ne bo raztrgal* in nag, regulacija prejemkov od kron v dinarje pa je potrebna zato, da morejo železniški uslužbenci živeti življenje, ki je dostojno človeka. Z ozirom na to predlagamo Narodnemu predstavništvu naslednji načrt o vseh uslužbencih in službenkaK železnic kraljestva Srbov, Hrvatov, in Slovencev, ki se glasi: § 1. Vsem uslužbencem in uslužbenkam železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev naj se izplača za nabavo obleke enkrat za vse-fej, in sicer po 500 K za uslužbence, po 250 K za zakonsko ženo usluZ-benčevo in 100 K za vsakega otroka. § 2. Prejemke, ki jih izdajajo blagajne železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev svojemu uslužbeneinu osobju, bodo te blagajne izplačevale od 1. maja 1919, namesto v kronah, v dinarjih, in sicer tako, da oni uslužbenec, ki prejem« na pr. sedaj 1200 kron, bo prejel izplačano 1200 dinarjev. {S 3. Vsemu osobju, ki je v službi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, se priznajo pri napredovanju in pri pokojnini vojna leta kot dvojna, in sicer osobju iz nekdanja Avstro-Ogrske, Bosne in Hercegovine od 1. avgusta 1914; osobju iz kraljevine Srbije pa od začetka balkanskih vojen leta 1912. § 4. Službena pragmatika se uredi sporazumno z zaupniki osobja, uslužbenega pri železnicah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, V tej pragmatiki so določene vso dolžnosti in pravice uslužbenega osobja. § 5. Ministru za promet se nalaga izvršitev omenjenih odlokov. § 6. Ta zakon stopa v veljavo 9 dnem, ko ga podpiše kralj.« Za penzioniste nisem stavil nobenih zahtev, to pa radi tega, ker so je društvo vpokojencev že obrnilo, na ministrstvo s svojimi zahtevami, katere niso še do danes klubu poznane. v» a •• juuiuyi, iiuuiuiiiiu hiujisviis puiiiiuiu uiyuiiiLUiijc ljiiijijuiiii• 11. Juiu ie zadnji dan za priglase h prostovoljnemu ~ progresivnemu obdačeniui ~ imfin— i ■ i ■ »ni i irrrraaaHBB—i———..ir,... ...... m n -n—■— r mtit m ■■na ii—‘‘-frrfFT—rr‘~i,~-'"'Tn' t — i • r .fl in .--—ri‘ irnir-r-~—r~i*r—rmri- ‘t* ■*—■"*»« LISTEK. AvjfBgf Strindberg; Bedakova izpovedi. Preložil Fran Albrecht« (Dalje.) Tudi bo morala biti moja skrb, da 'doseže na odru zaželjenih uspehov; pretrpel bom vse njene bolečine, njena razočaranja, njene ne- da m5 ,ahko vrže nekega dne kot SŽ2? mn?r°mm*ed smeti’ mene, vse moje življenje, moje možgane, moj može? mnk> kri- /J®’ da se oškodujem za ljubezen,’ki H jo da-em, ki jo jemlje m ki mi Jo po njenem mnenju ona žrtvuje. Hipnotizem ploditve. Kujala se je do desetih, ne da bi se ženila Ena ura še in trenotek', ločitev je tul Toda prosila me Je odpuščanja. Položila je obe nogi na blazino mojega sedeža, izgovar iajoč se s hipno utrujenostjo. Pod njenimi koprnečimi pogledi, spričo njenih solza, sem bi! vzlic njeni sofistični logiki ohranil svojo hladn krvnost, svojo moško moč. Zdaj pa se je vse sesulo; videl sem njeno oboževanja vredno no 2ico in košček njene nogavice. Na kolena, Simsonl Položi svojo glavo v njeno naročje, privij svoja lica k njenim bokom. Prosi jo odpuSčanJa za trde besede, s katerimi li Jk> zbičal — )d Uh m umelftl Suženj tftttaien si! Bojazljivec, upogneš se pred nogavico, ki si Jo Jedva videl, ti, ki si lastiš sposobnost, da si podjarmiš svet! In ona, ona te ljubi edinole, ako se ponižuješ; minuta ljubezenskih naslad, ki ti jih dovoljuje, to je vsa njena odkupnina; zakaj ona ne more izgubiti ničesar, ako ti izsrka čašo najboljše krvi. Stroj je zapiskal. Zadnja postaja. Poljubila me je in me — vzlic temu da je protestantka — prekrižala na čeln, me priporočala bogu ter me prosila, naj se pazim in potolažim. Vlak, dušeč me s svojim smolnatočrnim dimom, je odpeljal v noč. Pričel sem — slednjič 1 — dihati sveži večerni zrak in uživati prostost. 2*1 da samo za trenotek. Komaj sem prispel do vaškega prenočišča, sem se zgrudil vfise, strt od hrepenenja. Saj jo ljubim, da, ljubim, ljubim, takšno kot se mi je pokazala ob slovesu; zakaj ta trenotek mi je priklical sladke spomine prvih dni naiine zveze, ko je bila sladka, nežna, ženska mati. ki me Je grlila in božala kot malo dete Pa vendar jo ljubim, hlepim po nji telcsm in hočem strastno, da postane ta strastna žen.; moja žena. Kakšni izjemni nagoni l Sem-ll laz stv.r kapric prirode? So-li moja čustva protmaturna, ker bi rad posedoval svojo mater? Je-li to nezavedno krvoskrunstvo srca?... ... Prosil sem črnila in papirja ter sem ii napisal pismo, v katerem sem Prosil Gospodi! M njeno srečo. Njen zadnji objem me ie privedel k Dogu in pod vtisom njenega zadnjega poljnba, čigar okus sem hranil še na svojih brkih, sem zaiaiil novo vero, ki oznanjuie napredek človeštva Prva etapa, kako propada mož, je zavr-šena; druge bodo sledile povsem prirodno, dokler se mož ne poživini, vse tja do mej blaznosti. DRUGI DEU I. Drug dan po najinem odhodu ve že celo odpeljal baronico X. To bi vendar človek lahko že prej vedel, tega se Je bilo batil In jaz sem hotel čuvati nje mesto, da je nek knjižničar Kraljeve biblioteke dobro ime! Toda vse je bilo pozabljeno, ko me Je napadla slabost! Vse je skvarila; moral sem vzeti konsekvence nase in se podvreči posledicam, ki bi škodile nieni gledališki karijeri, zlasti ker je lahko nastopila samo v enem gledališču; ir za angažma v Kraljevem gledališču slabo ime nikakor ni bilo najboljše spričevalo. Zjutraj, ko sem se vrnil, sem obiskal pod ne vem kakšno pretvezo predstojnika knjižnice, ki je vsled rahle obolelosti ostal doma. Moral sem dokazati svoj alibi. Nato sem se pohitel pokazat na glavnih ulicah ter sem ob običajni uri nastopil službo. Zvečer sem Sel v klub časnikarjev in sem raztrosil tam novico, da se da baronica ločiti edinole iz umetniških ozirov; zagotavljal sem, da sta si oba zakonska popolnoma edina in da se ločita zgolj radi socijalnih predsodkov. Ako bi tedaj vedel, kakšno krivico sem a delal, ko sem na ljubo njeni nedolžnosti tros* te govorice ... Ali ne, prav tako bi bil stori !. Časniki se trgajo za novosti iz V1S‘ ,^ sveta, toda občinstvo ne veruje tej neodoMvt ljubezni do umetnosti; ta se Re Javlja tako pogosto, zlasti ne pri igralkah .Posebno ženske so nezaupljive in zapuščeno Stan Medtem Sprejel pismo iz Kopenhagena. Dolg krik strahu. Vsa izmučena od slabe vesti ter od hrepenenja po zapuščeni hčerki, mi je ukazala, naj brez odloga pridem k nji. ker }q njeni sorodniki mučijo. Ti so, po njenih mislih' v sporazumu z baronom, skrili spise, potrebne za končnoveljavno ločitev. Vztrajno sem se branil odpotovati ter sem v svojem gnevu napisal baronu nekaj srditih vrstic. Odgovoril mi je tako ošabno, da so se najine vezi popolnoma prekinile. ____________ . Sledilo je spet pismo in vnovič: p»snw. naro pa se je stvar pomirila. Spise so i prava za ločitev se Je tiadallev ^ ^ sem }1 Svoje večere sem prc i,ai «aj so obS0a SemmionhotelV poraztresti njeniK skrbi. Svetoval sem JI. naj dela, naj se vadi V. mm Stran 2. Predstoieči zakonski načrt Je mora! v pretres odboru za presodoo predlogov. Tako predpisuje starikav poslovnik. Na ponovno urgiranje od moje strani in od strani sodruga Kristana je prišel končno načrt v soboto 5 t. :n. v Narodno nredstavni-štve, ki ga je tudi soglasno sprejelo in odkazalo ministrskemu svetu. Kaj so pa kričači »Zvezarji« storili v tern pogledu? Do danes, nič! Klub demokratične zajedmee Štete 102 člana in ima v svoji sredini osem ministrov. Pa se niso niti najmanj zganili, nasprotno so delali ob vsaki priliki le težave. Soc. dein. klub pa šteje samo. 12 članov, in nima nobenik ministrov. Od nas samih ie h'k> odvisno, da se delo na-dalltre Trezni ljudje lahko presojajo — demagogi r.ai na kriče, .loslo Kopač, član Narodnega, predstavništva v Belgradu. Vlada in naša industrija. Znana Je že ona štorija, kako naša vlada preprečuje eksport tanina, tako da je bilo že dozdaj milijone škode, dalje kako škoduje s tem, da ovira delovanje raznih tovaren s tem, da prepoveduje uvoz nekaterih nujno potrebnih materijalij, n. prim. stroje, železne izdelke sploh, ali druge kovine. V Rušah nad Mariborom se izdeluje karbit, več kakor ga potrebujemo, a naša vlada prepoveduje izvoz! Vsled tega je obratovanje te tvornice še enkrat manjše kakor bi moglo biti in vsled tega tovarnar tudi ne more nastaviti delavcev. Vlada potemtakem dela za brezposelnost. na drugi strani pa podpira brezposelne. Ali ni to brezmiselno? In takih slučajev imamo še abilo. Ti pa, Jugoslovan, občuduj modrost demokratično-radikalne vlade! Brzojavne vesti. BELA KUN PROTESTIRA PRI DR. BAUERJU. LDU. Budimpešta, 7. (DunKU.) Ljudski komisar za zunanja deta Bela Kun ie danes rtonoMn** poslal državnemu talnlfcu dr. Bauerju noto. v kateri protestira zoper sistema* (?Čtio gonjo, ki se uarhmvfc /-•—«? •**-slaniku ogrske sovjetske vlade nn Dum)?!’ in zahteva mtrio&tenfe BLOKADA MADŽARSKE. LDU. Lyon. 7. Vrhovni zavetnici svet le razptavflal o problemu ogrske sovjetske reoobifte spoznat za nemogoče doseči kak aranžma l!!)- z vlade Bela Kuna, ter vsled tega sklenil vzdržali blokado. (Stra-šne preglavice lim dela; sovjetska republika in diktatura or^letariiatat — Op. ured.). POLJSKA — REPUBLIKA! LDU. Lyon. 7. (Brezžično.) *A-genzia »Europa Press* doenava iz Opele (Oppein) da se je komisija poljske narodne skupščine za ustavo Izrekla za republikansko državno obliko. Novi državi bo Ime: Poljska repi^Pka. DEMOBILIZACIJE ¥ ITALIJI A E NE BOr LDU. Pariz, 2. (DunKU. — Zakasnelo.) »Temps« javlja Iz Rima: Energično; se dementirafo časniške rest?, da se odTmste jtallla Mie io avgusta štirfe letniki italijanske armade. Demobilizacije ne bo, predno se definitivno ne reši vprašanje italijanskih mej; Protest proti reč kini dogodkom. LDU. Pariz, 7. (DunKU. — Brezžično.) Delegacija kraljestva SHS Je vložila pri CFemeneeaajn protest proti reškim dogodkom. Ratifikacija mirovne pogodbe v Nemčiji. LDU. Berlin, 7. (DunKU.) Odbor nemških držav je pritrdil ratifikaciji mirovne pogodbe. Predložitev mirovne pogodbe ameriškemu senatu. LDU. Pariz, 7. (DunKU. — Brezžično.) Kakor brzojavlja newyorškl poročevalec »Matinu,«. bo predsednik Wiison v četrtek predložil ameriškemu senatu mirovno pogodbo v ratifikacijo in takoj otvoril tozadevno debato. Obenem bo predložil s*. - nutu v odobrenje pogodbo, ki naj zavaruje Francijo v primeru, da jo Nemčija napade. Meja črez Brenner. LDU. Pariz, 2. (DunKU. — Zakasnelo.) »Intransigeant« javlja: Pariški italijanski krogi dt,.nentirajo vest, da je Italija pripravljena za primer vojaške nevtralizacij vse Tirolske odstopiti Nemški Avstriji Južno Tirolsko. Svet četvorice se strinja z italijansko vlado, da mora iti nova italijanska meja čez Brenner. Nemška Avstrija in Italija o tem vprašanju še nista razpravljali. Izgredi v Gornii Š!ez??S. LDU. Nauen. 7. (Brezžično.) V Katovicah je prišlo v nedeljo do težkih izgredov o priliki ljudskih zborovanj, na katerih se je protestiralo proti temu, da zasede Haller-ieva armada Gornjo Slezijo in s poudarkom zahtevalo, da zasedejo Oornjo Šfczijo američanske čete. BoH v vzhodni GaiieHi. LDU. Dunaj, 2. (DunKU. — Zakasnela) Ukrajinski tiskovni urad poroča: V vzhodni Galiciji se bije že 4 dni krvava bitka. Ukrajinska armada Grekova, ki se je na Zloti Lipi in pri Nara»owki tako uspešno ustavila poljskim invazijskim četam, da so morali Poljaki izprazniti in kakor v begu zapustiti Brodv, Tarne-pol. Brzezany ln StanisJavov, se Ijuto bori z dvema poljskima armadama. ' Boji za Aid« v Midi Aziji. LDUL Solun, 7. Grški-vrhovni stan poroča, da so se boji za Aidln (Mala Azija) končali z osvoboditvijo mesta in okolice turških čet, ki so bile pognane proti jugu v beg. Turki proti Grkom. LDU. New York, 8. (DunKU. — Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Iz Male Azije prihajajo vesti,, da koraka zelo dobro oborožena turška vojska 40.000 mož pod poveljstvom Enver paše proti ozemlju, ki so ga zasedli Grki. KITAJSKA ZAHTEVA K1AUČAU IN SHANTUNG, LDU. Pariz, 2. (DunKU. — Zakasnel©.) Kitajska delegacija priobčuje razglas, v katerem izjavlja, da mora Japonska po ratificiranju mirovne pogodb* Kitajski brezpogojno __________NAPR E X______________ vrniti Kiaučau in pokrajino Shantung j in razveljaviti pogodbi iz leta 1915. in 1918. Komunistična stranka na Angleškem. Na konferenci »Socijalistične federacije angleških delavcev« je bilo sklenjeno, da se stranka prekrsti v »Komunistično stranko«. Stranka stopi na stran ruskih komunistov in želi dobiti ž njimi mednarodne stike. Na konferenci so sprejeli resolucijo, kjer izjavlja, da so soiidarni z resolucijo delavstva Rusije. Ogrske, Nemčije in drugih dežel, ter da je njihov cilj pripravljati v Veliki Britaniji socijaJno revolucijo. Federacija hoče odpravo sedanjega parlamenta in drugih krajevnih upravnih aparatov in hoče uvedbo delavskih svetov po ruskem vzoru. Stranka 3e ne bo udeleževala volitev v parlament, in krajevne za-stope, ampak bo delala za uvedbo delavskih odborov in sovjetov. Konferenca je pozvala izvrše-valni odbor da pripravi vse potrebno za prist'H> k tretji komunističnt Intemacijonali. Konferenca komunistov na Dunaju. LDU. Dunaj, 3. (DunKU. — Zakasnelo.) Komunisti so sklicali za nedeljo, dne 6. t. m. na Dunaj državno konferaico zaupnikov vseh svojih organizacij v Nemški Avstriji. Zborovanje traja 2 dni. Dnevni rea je vseboval poročilo vodstva, sklepanje o smernicah bodoče taktike, volitev začasnega strankinega vodstva in razne predloge. Kmifrrenca delavskih svetov v Nemški Avstriji. Dne 3. t. m. ie bila zaključena državna konferenca delavskih svetov na Dunaju. Predsednik je v končnem govoru izjavil: »Najsi 30 nasprotja še tako velika, vendar imamo skupna tla, četudi bojna tla. Nasprotja med proletarskimi strujami ne bodi nikdar tako sifna, da se ta tla razbijejo in postane proletariat za boi nesposoben. Zborovanje ie pokazalo, da obstoji možnost združitve in da se lahko pripravljamo za delo, ki stremi po združenju«. Nato se le predsednik zahvalit delegatom za sodelovanje in zaključil zborovanje z besedami: »Živela internacijo- nafal« Nemiri v Italiji. Po poročilih milanskih listov ie bila 5. t. m. popoldne Florenca pozo-rišče krvavih spopadov. Množica je napadla čete, pri čemer sta btla dva častnika zabodena. Florentinski prefekt je dal znižati cene živil, kar pa je povzročilo, da so vsa živila zginila s trgov. Tudi v provincah Srednje Italije je prišlo na deželi ponekod do hudih spopadov posestnikov In odposlancev delavske zbornice, kf so skušali zapleniti živila. »Secolo« poroča, da so tudi v drugih mestih izbruhnili nemiri, povzročeni po draginji in ugotavlja z bojaznijo, da se ti izgredi širijo. List pravi, da se, kakor vse kaže, sedaj maščujejo grehi Orlandov i in njegovih pristašev. LDU. Danes železničarski shod. Podružnica I. Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo sklicuje danes zvečer oh pol 20. uri (ob pel 8. nri) železničarski shod v društvenih prostorih Mahrove hiše. nasproti »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. Sistematično preganjanje železničarjev. 2. Raznoterosti. * Shod je velike važnosti. Udeležite se ga vsi! _______________ Dnevne vesti. Radovedni smo . . . Dr. Tavčar je na nedeljskem zborovanju zaupnikov JDS. rekel, da velja njegova glasna beseda predvsem kralju Petru in njegovemu sinu Aleksandru. Vse lepo in prav. Ker smo ga pa še pred kratkim slišali zatrjevati, da velja njegova glasna beseda tudi . . . drugim, hvala bogu ne več vsemogočnim avstrijskim kronanim gospodom, se nas Je lotila mučna radovednost. Hvaležni mu bomo, če nam bo znal povedati, kedaj je bil pravzaprav odkritosrčen. Bosanske metode. V informacijo na zadnji objavljeni članek »Bosanske metode«, nas »Državna posredovalnica za delo, osrednji urad v Ljubljani«, prosr, objaviti sledeče: »Naprej« je prinesel dne 5. t. m. članek pod gornjim naslovom v katerem svari delavstvo, zlasti rudarje, pred odpotovanjem v bosanske rudnike vsled raznih nezdravih razmer in pojavov. Da ne bo nobenih krivih mnenj ln nesporazumljenj, prosimo slavno uredništvo* da blagovoli konštatirati, da podružnice državne posredovalnice za delo to-časno ne posredujejo v Bosno : občnih rudarjev, ampak le v Vojvodino kjer je za delavstvo v vsakem oziru najbolje preskrbljeno. Če bo podpisani urad v bodoče posredoval delavce tudi v Bosno, ali kamorkoli drugam, se bo vedno tudi natančno informiral o vsem položaju in o vseh tamošnjih razmerah, tako. da lahko podpisani urad v bodoče nosi na vse strani tudi popolno odgovornost za vsa tam uradna posredovanja. — Državna posredovalnica za delo. osrednji urad v Ljubljani. Časopisje iz Nemške Avstrije! Kot visokokulturen narod, moramo prenašati neumno - reakcionarno prepoved, da ne smemo čitati nemških listov. Iz Francoske jih dobimo, češ, saj ne zna večina ljudi francoski! Nemških ne smemo brati, kakoi med vojsko nismo smeli brati »Cor-riere della Sera!« Zdaj vprašamo, zakaj ne bi smeli brati? Ali tako zelo hujskajo? Niti ne! Zlasti socijalistični listi »Arbeiter-zeitung« in »Arbeiterwiile« pišeta tako lepo, tuirno in stvarno — celo proti boljševizmu! — in zato ne razumemo, zakaj jih ne bi smeli dobiti. Poživljamo tedaj našo vlado, da vsaj import teh dveh listov dovoli! Bodite malo bolj demokrati, in ne srednjeveško nazadnjaški! Ne delajno nojeve politike, da bi vtikali glavo v zemljo, ko vendar ni nikjer nobene opasnosti! Stev. 154 Govorica. Beležimo govorico, ki gre pO Ljubljani. V neki tihotapski aferi glede papirja se je imenovalo ime gosp« Geršak — dr. Pestotnikove. Pravijo, da sedaj gospa ueršak — dr. Pistotnikova po mestu pripoveduje, ua jo je minister Lukinič zasigural,_ da se ji ničesar ne zgodi in da tudi ni-kake škode ne bo utrpela. Rekel je baje: »Čemo mi platiti sve!« Morda bo pa res tako . . .?> Kako znajo! . . . Tvrdka F. Uher išče delavca za špedicijo in ponuja 70 K tedenske plače. Kolikor nam Je znano, pa je delo pri tej špedicije zelo težko hi naporno. Čuditi bi se človek moral tej »krasni« plači za tako težko delo, ko b! se ne razjezil, ko se pri dogovoru obljublja lepe napitnine s strani strank! Ali naj bo delavčevo življenje odvisno od napitnin? In če je že tako, potem Je za vsakega delavca najboljše, če od gospoda Uherja sploh ni odvisen. Izkoristiti delavčevo moč res znajo ... Tako nam piše delavec. Oddelek za premog. Pri deželni vladi obstoječi oddelek za premog se uredi kot samostojen oddelek pri poverjeništvu u1 javna dela. Izdatki za osobje. pisarniške potrebščine itd., se krijejo iz posebne pristojbine premogovnikov. ki se odmeri za vagon premoga (10 ton) s 4 K. Ta pristojbina zadene počenši s 1. julijem t 1 ves oddani premog, izvzemši onega za državn-železnice (slov. hrv srb ) Zvišanje cen premoga. Premogovniku v Hrastovcu pri Poljčanah ie vlada dovolila zvišanje prodajnih cen premoga: za kovaški premog na 11 K za q, za tovarniški zdrob na 8 K a. Za dovoz od premogovnika v Hrastovcu do železniške postaje Poljčane se dovoli premogovniku zaračuniti po 3 K za 10A k > Tehrrtško-visokošolski fondi Deželna vlada je spreleta nared bo, s katero se ustanavlla tehnično-visokošolske fonde in se osnuje upravna komisija tehniško-visokošolskih fondov Podoore diiaštvu. Poverjeništvo za uk in bogočastja je predložilo deželni vladi načrt za akcijo nabiranja podpor za d>teS+vn Vlada ie načrt odofcriH Za podpiranje o&~o. ki so vsled vojne ln njenih postc-^ brez vsakih sredstev, se Je Poverjeništvu za socijalno skrb dovolil kredit. Za goriške begunce. Okrajno glavarstvo v Litij? je prf izplačevanju begunskih podpor pobiralo od beguncev prostovoljna darila na takozvani »soški zaklad«, kateri naj bi se vnorabil za vdove In sirote na soški fronti padlih vojakov. Vplačani zneski so dosegH vsoto 10.541 K 10 vin. Vlada je sklenila, da se ta znesek porabi za podpiranje goriških beguncev. Ubožna akciia. Izvršitev že sklenjene ubožne akcije za družine čevljarjev v Kropi in Kamni gorici in za sltarie v Stražišču bo vlada pospešila. Gozdno železnico v Črnomlju bo deželna vlada kupila. Poverjeništvo za javna dela je pooblaščeno, da kupno pogodbo padr-ise. mm svoji umetnosti, naj zasleduje gledališki pokret. Da bi ji presrbel postranski zaslužek, sem Jo pozval naj mi piše pisma o svojih opazovanjih in sem se zavezal, da jih lansiram v prve časnike. Ni mi odgovorila. Imel sem dokaj povoda, misliti si, da je ta neodvisni duh moje dragocene nasvete kaj slabo sprejet. Minulo je teden dni, teden dni polnih nemira. skrbi. dela. Nekega Jutra, ko sem bil še v postelii. me le presenetilo pismo j? Kopenha-gena. Ona ie mirna, dobro razpoložena; ne more skrifi ‘"»vestnega ponosa ra ivici^nf sen M. f;> To zopet dvignem da jo oprem nase in da jo obvarujem usodnega * nadca. kolikor ho v moti moči. Ljubosumen! Ta poulična beseda žensk, ki so jo iznašle* da bi premotile moža, ki je že ali pa še gotovo bo varan. Ženska vara moža in komaj se pri njem javi nezadovoljnost, mu zabrusi v obraz to besedo: »Ljubosamnež!« Ljubosumen mož, varani mož! te baje so ženske na svetu, ki svojega ljubosumnega moža istovetijo z onemoglim slabotnežem, tako da zapre oči in se pred takšnimi obtožbami v resnici začuti onemoglega slabotneža. Čez štirinajst dni se je vrnila. Prikupna, sveža, razigrana, je pripovedovala same vesele spomine, ker se je pošteno zabavala! Vendar pa sem v njenih novih oblekah odkril nekaj kričečih tonov, ki so pričali o slabem okusu. Pred kratkim še tako preprosta, tako izbrana in tako izbirčna, ie nosila zdaj kričeče barve. Najino svidenje ie bilo hladnejše nego sva mislila, in po mučnem molčanju le pnšlo slednjič do izbruha- Zidajoč na občnetovania svojega novega prijatelja ie igrala ulogo ponosne ženske, mi nagajala in se norčevala iz mene. Pazprostrši svojo krasno obleko na moii razdrapani zofi. je postala spet vsa kakor prejšnji čas hi v njenih toplih objemih se !e stalil' moi srd; vendai pa ie ostalo v meni nekaj ieze, ki ie izbruhnila o neotesanih obdolžitvah na da r. Vsa oslabela po moji brezmejni vzburkanosti ki se ni prilegala rrieni mrtvi naravi, se je pričela Jokati. — Kako si moreš misliti, da se i*;ram s tem nriadim človekom? Obljubljam ti, da mu ne bom nikoli pisala, čeprav bo to imenov, nevljudno! Nevljudno? To je ena njenih velikih besed ! Mož ji dvori, z drugo besedo, prične se ji približavati in ona sprejme to iz bojazni, da ne bi bila »nevijndna«!Taksna ženska. K moii nesreči si je kupila majhne čeveljčke in že Ji ležim pred nogami! Prokleto! Crne nogavice ima, njena meča so se odebelila in njeno koleno se beto odraža sredi teh mrtvaških prtov.in čipk! Crne noge. ki se kretalo v oblaku spodnjih kril, so noge male hudičevke ... Truden njene večne bojazni^ pred otrokom, sem pričel lagati. Po natančnih raziska-vanjih v knjižnici sem odkril sredstvo, s katerim se da naravo preslepiti. Nasvetoval sem Ji preventivna sredstva ter si izmislil, da imam organsko napako, radi katere nisem sicer ne-plodovit, vendar pa sem vsaj neopasen. Nazadnje sem sam veroval v to. TaRo mi je torei dovolila vse, vendar pa Je hotela, da se podvrženi morebitnim posledicam. Stanovala je pri svoji materi m teti v drugem nadstropju ene najživahnejših mes^ ulic. Ker ie vedno pretila, da me sicer nemu doma ohišče, so me puščali k nji. In prav mc n bilo prijetno prenašati kontrolo teh dveh dam, ki se".'jih čutil ?a vTati, dokler le moj obisk ... (Dalle prlH.1 Sta*. 164. NAPREJ. Strau 3, Drobno, — Dobrodelni koncert v Ik.kfn-»n dvoran! priredi »Glasbena Matica« v korist invalidom dne 12, ju-Hla t. L ‘ — Podfcovska šola. S 1. julijem 1.1. se prevzame podkovska šola slovenske kmetijske družbe v Ljubljani v državno oskrbo ter se dovoli za-Rjo enkratni znesek 10.000 K za leto 1919. v kritje primanjkljaja, ki ga izkazuje proračun. — Jugoslovanska gasilska zveza, Uubljana je napravila za vsa v Jugoslovanski gasilski zvezi, Ljubljana, združena gasilska društva enotna pravila. Pravila so dotiskana v obliki knjižice in so pri predsedstvu na razpolaga. Vsako društvo debi ave knjižici. Cena 50 vin., s pošto 65 vin. — Zah\ j ta. Na Vidov dan se je nabralo v Zidanem mostu 208 K 6 v. Hvala darovalcem ter nabiralkam učenkam! — Strela Je udarila v noči od 2. na 3. julija v oreh, oddaljen 50 m od Poslopja Jaceza Oblaka, v Gojzdu Pri Tržiču ter ubiJa kravo, vredno "500 kron. 2 istim treskom je strela »bila posestniku Matiji Tomc štiri goveje živine v hlevu, oddaljenem 200 m od oreha, v skupni vrednost! 'OOO kron. Oblaku, ki je spa! na po- pod karerim je strela ubila kra-v°. Pa se ni ničesar zgodilo. — Kdo ve kal? Kdo od vračajočih se ruskih ujetnikov ve kaj o motom sina Karlu Tanko? Preje Je bil trKovskI sotrudnik. Zadnjikrat je pl-sal 5. avgusta 1917 iz Omska v Sibiriji. Blagovoli naj se sporočiti njegovemu očetu na naslov: Franc Janko, Ljubljana, Karlovška cesta 5tev. 12. — Oddelek za narodno hrambe Preseli iz dosedanjih prostorov v Zvezdi in se namesti v drugem nadstropju palače deželne vlade. — Osebne vesti. Ivan Francetlc, koncipist bivšega tržaškega policijskega ravnateljstva se sorejme v državno službo in imenuje policijskim komisarjem. Za stalnega učitelja n* državni gimnaziji v Celju za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet s* aamešča gimnazijski učitelj Franv, Mravljak. Za stalnega učitelja za nemščino kot glavni oredmet v zve?: * katerimkoli drugim ptedme- ‘tiiiešča na državni eimna v Mariboru, Janko Leskovšek, jvot glavni učitelj za zemljepis in kovino na državnem učiteljišču T Mariboru se namešča profesor Ivan Vesenjak, začasni glavni učitelj na državnem učiteljišča v Ljubljani. Kot stalni glavni učitelj za zgodovino in zemljepis na državnem učiteljišču v Ljubljani se namešča Ljudovik Vazzaz, glavni učitelj na učiteljišču v Gorici. Glavni učitelj »van Orel se premesti z ženskega učiteljišča na moško učiteljišče v Ljubljani. Začasno učno mesto na zenskem učiteljišču v Ljubljani za zemljepis in zgodovino se provizorično podeli Adeli Zajc, suplentki na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani Kot stalni učitelj risanja na državni gimnaziji v Mariboru se namešča Viktor Cotič. Za stalnega učitelja za risanje na državnem učiteljišču > sArriboru se namešča Anton Gv» i. profesor risanja na ženskem «:Ueljišču v Gorici. Kot uči- I ,! «a ^ovadbo na državnem učiteljišču v Mariboru se imenuje Adolf Schaup, bivši učitelj telovadiš mo!kem BčUeljUSčn v Gorici. Za telovadnega učitelja na državni glmnazijt v Mariboru se namešča Mirko Govekar, namestm telovadni učitelj na pazinski gimnaziji. Izstop gradbenega nadkomisarja inž. Krivaneca iz državne službe se vzame na znanje. Za njegovo uspešno in vestno delovanje se mu izreče zahvala in priznanje. V državno raontanistično službo se sprejme in dodeli v službovanje rudniku v Medicah Matija Lipužič kot rudarski komisar v IX. čin. razredu. Imenuje «e Franc Jereb jamskim mercem v XI. čin. razredu državnih uradnikov Pri državnem premogovniku v Velenju. Ivan Češmiga se imenuje kanclistom okrožnega rudarskega urada v Celju v XI. čin. razr. Ivan Lsar se sprejme kot začasni sluga v službo istega urada. Leopold Cesar se s 1. septembrom 1919 pogodbeno nastavi kot delovodja na državni obrtni šoli v Ljubljani. Izpraznjeno mesto definitivnega šolskega Sluge na državni obrtni šoM v Ljub-flani se podeli od 1. avgusta t. 1. dalje prosilcu Janku Semole. Novičice iz Maribora. . Dobava mesa vojaški upravi ▼ “arlboru. Zvedeli smo. da neki tukajšnji mesar dobavlja vojaški upra- vi meso, iti sicer po dosti višji cen*, kakor se sicer prodaja civilnemu občinstvu. Tega ne verujemo prav. kei mislimo, da vojna uprava ven-uane ni toliko slepa, da ne bi vedela, po čim se meso drugje prodaja, t. j po 14—16 kron kilogram govedina. Vojna uprava pa ga baje plačuje po 18 kron. Ako bi bilo to res. potem bi dotični mesar državo oškodoval za znatne vsote, ki bi jih plačalo ljudstvo. In zato se tudi za stvar zanimamo. Treba torej pojasnila. Več v kratkem. Logika »Straže« z dne 4. t. m. Ta list piše, da so socijalni demo-crati pokazali svoje protiversko dedovanje, ker so v Gradcu, kjer imajo socijalisti v mestnem šolskem svetu večino, učiteljem in profesorjem rekli, da jim ni treba pri mašah, oziroma pri procesijah nadzorovati. — »Straža« pa natolcuje: Vidite: socialisti pravijo vedno, da je vera zasebna stvar, tu pa nastopajo proti njej! Saj to vendar ni res. Proti veri li nastopili, če bi bili proti tnalam in procesijam. Teh pa se nihče ni dotaknil. In če učitelji hočejo, tudi aliko gredo za procesijo — brant im nihče. Baš zato, ker smatralo vero za zasebno stvar, ne silijo nobenega nikamor. Primerno svojemu stališču so izvedli le to naravno posledico. Kje pa je vaša logika, gosp. Stupan?! Cvetka iz prenapetih možgan nerodnega borca! Bilo je v neki gostilni. Neki mož, Nemec po rodu. sc je nekaj pričkal z neko drugo osebo. Govoril je malo glasneje, zato pristopi narodni borec in pravi: Sit taben fiberhaupt kein Recbt sich m Jugoslavia aufzuregen!« Tableau! Resničen dogodek iz Maribora! F. U. Naša konzumna organizacija. L Že dolgo vrsto let so povdr.rja!l naši prvi duhovi, da bo treba koristim in trgovino organizirati in da ne smemo pustiti, da bi ostalo stremljenje po profitu edini organizator te važne gospodarske panoge. Bistvo tega stremljenja bi se dalo za popasti v normi, da se mor* umakniti trgovec, lastnik trgovcu uradnika, trgovcu, ki ima določeno plačo in more vsled tega konsum smotreno, od osebnih interesov nemoteno organizirati. Vsi ti klici pa so ostajali bolj klici vpijočih v puščavi Svetovna vojska pa Je ustvarila popolnoma drugačen položaj. Na eni strani je bHa prisiljena država t vso težo svoje avtoritete trgovino organizirati. Zakaj privatna trgovina ni mogla zmagati nalog, ki so st ji stavljale. Na drugi strani pa je v vojski vsak človek nazorno videl In čutil slabe strani privatne trgovine. Kar je videl prej samo znanstvenik in mislec, to je postalo danes splošno uverjenje. Zadružne gibanje je postalo mogočen miši jenski val, ki je prevze* mase in hoče vstvarjati. On vstvar-ja često brez in celo proti volji tistih, ki stoje naši zadružni trgovini na čelu. To in pa aktualno vprašanje, kaj napraviti z obstoječimi organizacijami konsuma in trgovine, ki so bile zamišljene svoj čas samo za čas vojne, nas sili kategorično, da sl ustvarimo Jasen program glede organizacije trgovine m konsuma. n. Prvi konsumi, ki so jih na Slovenskem ustanavljali so bili mali, samostojni konsumi brez vsake zveze med seboj. Taki konsumi se praktično niso obnesH In to iz razlogov, ki leže na dlani. Ti konsumi niso bili samo popolnoma odvisni od veletrgovine, ampak celo od trgovine drugega in tretjega reda, ki jih Je lahko poljubno Izrabljala, ker Je manjkalo kon-sumom kapitala In često tudi strokovnega vodstva. Pomanjkanje vsake avtoritete In mnogovladje Je v nfth vsako kalkulacijo In vsak smotren načrt onemogočalo. Ti konsumi so bili prvi nerodno tipajoč poskus In izgledajo kot tak kakor karikatura pravilne misli. Idejo samostojnih konsumov je treba na ceh črti zavreči. Oni ne prinašajo — ne glede na zgoraj omenjene nedostat-ke — ravno tega, kar le nalvažneje: organizacije trgovine. Posamezna konsume Je treba med seboj toraj brezdvomno združiti. Na Slovenskem imamo dva velika poskusa v tej smeri. Enega po-menja konsumno društvo za Ljubljano in okolico, ki Je organizirano po vzorcu nemških delavskih k on sumnih društev. Drugi tip pa predstavlja Vojna zveza konsumnih društev in konsumnih zavodov. Pri prvem je organizacija strogo centralistična. Iz centrale se nastav- lja uslužbenstvo, centrala nakupuje blago in vodi vse poslovanje. Pri posameznih prodajalnah obstojajo sicer krajevni odbori. A ti odbori niso vodilen, ampak le nadzorujoč in posredujoč organ. Oni nadzorujejo lokalno poslovanje in posredujejo med člani in načelstvom, ki navadno ni v kraju navzoče. Niso pa juridična osebnost — vsled tega ne morejo sklepati sami nikakin pogodb in tudi ne morejo pridobivati premoženja. Drugačen tip pa predstavlja Vojna zveza. Ona je nekaka skupna agentura. V njej včlanjene zadruge in oddajaličca ostajajo vkljub zvezi samostojna in niso niti obvezane, da bi se posluževale pri svojih nakupili brez izjeme Vojne zveze. Kateri Izmed teh dveh tipov naj bi nam služil kot vzor? III. Že ko sem govoril o malih kon-sumih, sem tip, kakor je do danes Vojna zveza v principu zavrnil. Zakaj organizacija kakor je Vojna zveza je v stanu zgoraj omenjane nedostatke le v neznatni meri omiliti. Prvič taka organizacija ne nudi nobene garancije, da se bo nastavljalo po prodajalnah dobro uslužbenstvo m da stoji to uslužbenstvo pod kako kontrolo. Zveza ie eno društvo, posamezna prodajalna pa drugo. Zato ne more dajati prodajalnam niti glede nastavljencev, niti glede nakupa obveznih navodiL Vsaka članica lahko kupuje še za naprej, kjer ji po njenem mnenju kaže. Vsaka članica, vse njeno osobje in poslovanje stoji pod vplivom v takih zadrugah često vladujočega mnogo-vladia. Oblika, kakor jo predstavlja konsumno društvo za Ljubljano in okolico vseh teh napak nima in nam mi zdi pri tej obliki kot vzor. Vend mi zdi pri tej obliki — zlasti kakor se v praksi izvaja centralizem — pretiran in trajno nevzdržljiv. Včasi so kritičneje misleči ljudje ori nas često kritizirali dunajski centralizem. Tam je bil sedež vseh gospodarskih in strokovnih organ izacii. Tja se »e stekali vsi dobički in v cenfrali so se ž njimi nesorazmerno organi zato-rično krepili, med tem ko Je ostajala provinca brez sredstev. Podobne očitke je bilo slišati že tudi proti našemu centralizmu. Gotovo je. da bodo ti očitki ostali in postali vedno pogoste ji, ker niso čisto neutemeljeni. Ni sicer prav, ako kdo misli da se vporablja to, kar se steka v centrali, samo za centralo. Tu se le de»l. In deliti se mora prispevke vsake organizacije po potrebi, ne pa po tem. kar je kdo k njejprapeval. (l)alie prilu Strokovno gibanje. Shod lesnih delavcev v Tržiču se vrši v nedeljo, dne 13. Julija ob pol 10. uri dopoldne v prostorih konsum-nega društva. Vabljeni so vsi lesni delavci v Tržiču in okolici Poroča sodr. Zore iz Ljubljane. — Polna udeležba dolžnost. Redna seja odbora kovinarjev v četrtek. 10. t. m. ob 6. uri zvečer. Mahrova hiša. Kovinarske tarifne komisije seja v petek 11. t .m. ob 6. uri zvečer. Mahrova hiša. Vestnik »Svobode*. Dramatični odsek »Svobode« priredi jutri v »oboto in v nedeljo t dramskem gledališču predstavo. V soboto ob 20. url se vnrlzorl rodbinska drama »Sin«. ▼ nedeljo pa veseloigra »Cigani«. Vstopnice se dobe v tajništva »Svobode«. Selenburgo-\2 II« nadstropje. Hrastnik. V nedeljo, dne 13. t. m. priredi trboveljska podružnica »Svobode« ob 3. uri popoldne v dvorani konzumnega društva predavanje o »Ženstvu in demokratizmu«. Predavala bode »odružJca Antonija ClČ iz Trbovelj. Sodružice Iz Hrasta*«, udeležite se predavanja v Minem številu. Ob ustanovit™ izobraževalnega društva »Svobod®* za NovJ f kimat* Moste dne 5. t- ni. so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugl: Rejc Valentin, predsednik; Bittner Urh. podpredsednik; Ravnihar Jože, tajnik: Zaviršek Alojzija- namestnice: Firtr. Rihard, blagajnik. Odborniki: Ratajc Mihael, Pavlič Franc. Kokalj Anica. Nadzorstvo: Vončina Ludo-vik, Jagodic Mihael; namestniki: Lipovž Fran. Hauptman Franr. So-drugi in sodružice! Na delo za pro cvit na&ega druStva! ^(/Podružnica Novi Udmat - Moste izobraževalnega društva »Svobode« ima svojo prvo sejo danes ob 20. uri (8. zvečeri v društvenem lokalu pri sodrugu May§erju. Udeležba polno številna! Iz Slovenije. Ceiie. V tukajšnji kemični tovarni je nastopila velika delovna kriza. Ravnatelj gospod Konfidenti je napovedal delavocm, da primanjkuje dela in da bodo delali samo štiri dni na teden. To pa delavstvo piav nerado verjame. Ce bodo delavci res primorani dva dni v tednu počivati, bodo res primorani si iskati drugje zasiužka in dela. V tej tovarni so 2e od nekdaj slabe razmere, da se bogu usmili. Delavce se šikanira na vse mogoče načine. Do seda’ so delavci dobivali vedno premog, kolikor so ga .potrebovali; kar naenkrat pa jim je povedal ravnatelj, da premoga manjka, pa da ga ne morejo več dobiti Sam pa ga je dobil poln voz. Ce je to resnica, da le malo premoga, naj bi si ga on vsaj za gostilno privatno kupoval, ker si ga lahko veliko ložje, kakor pa delavec. Ravnatelj je res skrben mož, če pove nočnemu čuvaju, da mora ponoči klicati njegovega zeta, in sicer 10 minut daleč od tovarne 1 Kaj bi bilo, če bi se ravno v takem trenutku pripetila kakšna nesreča? Kdo bi bil klican na odgovor? Pustil je enkrat celo klicati nočnega čuvaja same radi tega, da ga je pošteno ozmerjal. Mi smo zelo radovedni kaj bi gospod Konfidenti rekel, da bi ga delavec sredi njegovega opoldanskega spanja budil? Pa saj mu tako-intako naša organizacija ne da spati ! Večkrat je že rekel, da če bo prišlo tako daleč, da bodo delavci odločevali, bo on že skrbel za to. da sc ho tovarna zaprla. Svetujemo, da se privadi razmeram. Delavcem pa kličemo, da naj vstrajajo v svoii organizaciji. Tržič. Našim klerikalcem se ie začelo zopet tožiti po zavednemu delavstvu. To nam Jasno priča neprestano hujskanje in zabavljanje po časopisih zopet naše najboljše sodruge. V zadnji »Naši moči* se je spodtak-nil neki klečeplazec ob sodruga Zaplotnika. delavca pri Bornovem podjetju, češ. da terorizira ljudi, da se morajo v naših vrstah organizirati. Da pa Javnost zve, koliko Je resnice na tem in spozna metode naših nasprotnikov, bodi naslednje pove-dji.e: V opekarni se nahaja posebne vrste »kameleon« v osebi gosp. mojstra Voglarja, večkrat spreobrnjenega klerikalca. Ni mu po volji, da Je delavstvo dobro organizirano v soc. or c. Brihtna glavica Je prišla do zaključka. da se mora to delavstvo razdražiti ker sicer bi on ne imel nobene veljave. Zatekal se je sem In tie po navodila in hajd ustanoviti klerik, organizacijo med socijalistič-no organiziranim delavstvom. Vsakega, ki ga vzame v službo, se mora najprej pri njemu organizirati, sicer pa hajdi s trebuhom za kruhom. To seveda ni terorizem, ampak božanje, kaj ne? Naše sodruge denun-cira vse vprek, Jih prestavlja od enega dela k drugemu, samo da jih s tem šikanira. Tudi to seveda ni teror l Sicer pa, kdo se je potegnil za nas, ko ste nas videli jesti nezabeljen sok? Morda Vi, gospod preds. Voglar in Vaša organizacija? Ali ste kaj storili za dobro stvar delavstva? Ne! Ker se niste upali in nimate niti zmisla za delavske pravice in potrebe. Pač pa ste hodili okrog delavcev ir nabirali podpise, da bi se smelo zopet 10 ur dnevno delati! To tud! ni teror. S takhn judeževim delom ste hoteli seveda delavcem v opekarni dobro ... Ali se ne sramujete stopiti pred delavca in mu priporočati kot njegov najhujši priganjač Vašo organizacijo. Saj ni več tako nezaveden, da bi Vam verjel hi sledil. Ce si pa na vsak način želite boja, nam Je prav. Svoje pravice bomo vedno trdno varovali. Delavci! Bodimo složni, strnimo naše vrste! V slogi je moč! S tem bomo pokazali, da hočemo biti prosti in se ne pustimo terorizirati od ljudi, ki jim je pol. mišljenje le igrača. Na delo do zmage 1 Zavedni delavci. Kultura. Orutil koncert bratov Milana In Dušana Jovanoviča, V pondeljek zvečer sta v drugič koncertirala v Unionski dvorani ta dva Jpnialna mladeniča — koncertna umetnika. Dvorana je bila do zadnjega prostora razprodana. Milan Jovanovič —-naš Pepa Bžrtan — je vse tohničiv-težkoče, ki so znak prave virtuoznosti, igral z popolno dovršenostjo. Občinstvo je po vsaki točki, ki jo k' igral, viharno pozdravljalo mlada umetnika ter ju obsipalo s cvetjem. Mali Dušan je igral sani dve točki na klavirja. Iz igranja se je videio, kako dobro obvladuje vse težkoče. Vsled viharnega aplavza je moral Milan pridati tri točke. S časom se bo oprijel bolj čustvene glasbe. Tehnično igranje je bilo pri tem drugem koncertu nekaj popolno dovršenega. »Prirode«, popularnega časopisa hrvaškega prirodoslovnega društva 6. številka je izšla s sledečo vsebino: »Tlo i kultura čovjeka« (po Raman-nu); »Mjerenje vrlo visokih ternpe-ratu a« nadaljevanje (Jr. S. Hondi); »Vraiiac zipod vode« (po V. Torbi-nu); Pabirci; Razgovori Ta bogato ilustrovana številka »Prirode* je zelo poučna, ker nam stavlja pred oči v novih odnošajih vprašanje, kako je odvisna človeška kultura od zemije. V članku o merjenju visokih temperatur popisuje Hondi odkrilje Slovenca Štefana, na čigar odkritju je osnovano to merjenje. Vsak bo rad podpiral »Prirodo«, ker ie orožje pvoti delovanju mračnjakov, ki zaustavljajo vsak kulturni naoredek. Letna naročnina znaša 16 K, za dijake in ljudske učitelje 10 K. Članarina prirodoslovnega društva je z nadpiačilom 24 K ter se pošilja >Prt-rodi«, Zagreb, Demetrova ul 1. — Naslednja številka »Prirode« izide septembra. »Camiolia«. 3. hi 4. zvezek »Car-niole«, izvestja muzejskega društva za Kranjsko, je izšel s siedečo vsebino: »Ob osvoboditvi iu ujedinje-nju.* Avgust Žigon: »Nov prispevek o Copu.« Dr. Franjo Bačar: »Račun Fabijana Kirchbergera« u pogledu hrvatske i slovenske^ protestantske tiskare u Urachu-Tubin-genu za god. 15612. i 1563. Ferd. Seidl in Wilfried von Teppoer: »Der diluvviale See von Prečna bel Novo mesto«. Dr. Janko Ponebšek: »Naše ujede.« Dr. Gvidon Sajovic: »Zapiski iz ptičjega življenja« m, Kranjskem v letih 1917—1918. Slovstvo: Referat: Bibliografija n L 1917.—1918, ter več važnih ta zanimivih zapiskov. Kriza v deželni vladi. V včerajial vladni seli sta dr. Žerjav bi dr. Ravnikar predlagala demlstio cele deželna v l a d e. Ta d emisija m ie bila r Klasovi klerikalcev odklonit«a. Načelstvo JDS Izjavilo, da na demlslionlra cela vlada la da tudi df. Žerjav in dr. Ravnihar ne denilsUo-nirata. To se tudi el zvodUo. Z ozirom na okolščtno. da sta dr. Žerjav bi dr. Ravnihar na /boru zaupnikov JDS stranke zaprosila ab-sohitorij. ker »zapuščata deželno vlado«, pomeni ta umaknitev deml-sile moralen poraz za liberalce. Tej stvari posvetimo odslej se večio oozornost Gospodarstvo. Uvoz Italijanskega blaga Je dovoljen. Pri uvozu se ima plačevat! carino po minimalni carinski tarifi. »Goriški zvezi«, katera ima V. Ljubljani hranjene vrednostne papirje in druge efekte, Je vlada dovolila prepeljavo papirjev — v glavnem avstrijskih vojnih posojil — v Gorico. Cena plenice pada. Kakor se nam poroča, je v zadnjem času znatno padla cena pšenice, za katero se je vsled svobodne trgovine plačevalo za meterskl stot 260 do 280 K, na 200 do 220 K. Vzrok Je baje nameravana rekviziclja žita ob letošnji žetvi. Stanje žetve v Srbiji. Letošnja žetev v Srbiji obeta dobro, samo v nekaterih krajih je vsled mokrote ta hlada nekoliko zaostala. Travniki in sadni vrtovi obetajo obilo. Lan in konoplja stoje dobro, enako mak. Sliv bo malo, hrušk in jabolk obilo. Češenj je v izobilju. Vinogradi so v dobrem stanju samo vsled hladnega vremena so nekoliko zaostali. Vrednost lovov v Hrvaški i« Slavoniji se ceni povprečno na 254.210 dlvjačin v skupni vrednost* 762.630 K po predvojnih cenab. UO-hodki od lova znašajo Štiri kron, odgovarjajoč glavnici od milijonov kron. . O čekovnem prometu. Kdor mia pri čekovnem uradu račun, razpolaga s svojo imovino lahko s skupnimi, trajnimi, blagajniškimi čeki itd. S čeki se pa imovina vedno zmanjšuje. Zato pior3 lastnik računa skrbeti, da ima vedno nekaj imovine, s katero lahko razpolaga. Kako to napravi? Najlažje i« najpriprostejšeje to s položnico. Položnica je dandanes že tako udomačena med Slovenci, da je ni treba več popisovati, bal se dandanes plačujejo n. pr. davki že skoro brez izjeme samo s položnicami. Ravno tnko tudi narourns "i v;;',lične časopise. Seveda je to tudi za upravništva najpriročnejše. Stran 4. NAPREJ. Štev. 164J ._____________ —i Ni fr(.ba drugega, ko priložiti časo-t>: ii ali reviji položnico in naroč- nik ve takol, kaj pomeni položnica, isu; velja za Oavkarije! Davkarija izi olni sama položnice in jih razpošlje davkoplačevalcem. S tem :e zasi-Kl ana, da je položnica pravilno iz-pc ljena, da je naslov tistega, ki 1>1. ca, pravilen in da je tudi znesek pravilen. Ravno tako se lahko poslužuje položnice obrtnik. Računu priloži položnico in odjemalec pora na svoj dolg najlažje s položnico. P;; netno je tudi, če obrtnik že sam izi >lni položnico. Na sprednji strani srednjega dela položnice, t. j. na sprednji strani tistega dela, na katerem je napisano, »položnica«, ofcitnik lahko napiše kratko opazko, da ve, čemu mu je bil plačan po položnici dotični znesek. Kakor znano, mora potrditi poštni uradnik s Deča-tom in svojini podpisom na položnici, da je plačana, odtrga prejemnico od položnice in jo vrne kot potrdilo tistemu, ki jo je plačal. Ostalo pošlje pošta čekovnemu uradu. Ta obdrži »vpisnicoA, srednji del položnice, na katerem je tudi tiskane »pr*, iožnica«, pa pošlje lastniku računa. Ta ve na ta način, kdo mu je plačal, ve pa tudi, zakaj, čemu to pošiljate!) napiše na položnico. Zaradi te opanke na sprednji strani položnice, ni treba frankirati položnice, pač pa se mora frankirati položnica kot odprta poštna dopisnica, ako se popiše prostor za pismena sporočila lastniku računa na zadnji strani položnice. Dogodki na Reki. SPOMENICA REŠKEGA NAROD NEGA VJEČA RADI REŠKIH DOGODKOV MIROVNI KONFERENCI LDU. Reka, 8. Narodno Vječe Reka-Sušak je odposlalo zvezi narodov In mirovni konferenci v Parizu nastopno spomenico: Narodno Vječe Reka-Sušak se oUrača na ta visoki forum z nujno prošnjo, da se podvzamejo najobširnejše odredbe v svrho zavarovanja življenja in Imetja ogromne večine meščanov na Reki, ki so, odkar so Italijani anektiral) mesto, sistematično terorizirani in napadani po italijanskih vojakih ali dobrovoljskih četah, na peljanih po italijanski vojaški oblasti, nadalje po nahujskanih tolpah, ki jih javno podpirajo italijanske okupacijske čete. Dne 2. t. m. so napadli italijanski vojaki v spremstvu članov dobrovoljskih čet brez kakih povodov francoske in angleške vojake in častnike, nakar so popolnoma demolirali sredi mesta prostore jugoslovanskega kluba in narodne čitalnice, kljub temu, da Je italijanska vojna v jakosti več sto-lin mož, ki so biM dolžni vzdrževati red, zasedla trg, na katerem se nahaja zgradba čitalnice. Demoliranje društva je trajalo pol ure, a italijanska vojska in vojna policija nista hoteli posredovati. Zahvaliti se je edino okolnosti, da ta napad ni imel večjih posledic na človeških žrtvah, ker v klubu v poznem nočnem času ni bilo članov. Obračamo se na visoki forum in ne na tukajšnjega poveljnika Lnteraliiranlh’ čet generalnega poročnika Graziolija, ki ga obtožujemo in smatramo odgovornega za vsa zlodejstva, ki so se učinila s podporo italijanske vojaške oblasti v svrho. da se pred svetom kvalificira razpoloženje vejite reškega meščanstva. Ker je pa deloma odgovoren za vse čine ita~ iijanski Consiglio Nazionale, ki se je sam namestil v mestu, in ker sedaj italijanska delegacija itaglaša plebiscit od 30. oktobra 1918, na katerega se je Consiglo Nazionale skliceval, povdarjamo, da je to navadna mistifikacija, ker na Reki sploh ni bilo plebiscita. Njegovo veljavnost podpira poveljnik tukajšnjih interaliiranih čet italijanski general Orazioli, ki sr ge ri ra in pod- pira to mafijsko upravo, ker dovoljuje, da italijanski Consiglio Nazionale neupravičeno sklepa začasne zakone , ter v popolnem boljševi-škem duhu uničuje tudi imetje meščanov. Pozivamo visoki formn, da v interesu človeštva in pravičnosti odredi za mesto enketo ter pod-vzame vse potrebne odredbe za varstvo velike večine teroriziranega reškega meščanstva, kakor tudi v interesu lastnega ugleda. PROTEST RADI REŠKIH DOGODKOV PRI ITALIJANSKEM PO-VEL.JNIŠTVU. LDU. Reka. 8. Narodno Vječe Reka-Sušak je poslalo italijanskemu generalu Grazioliju pismen protest: Vaše gospodstvo! Dobro so vam znani dogodki, ki so se dogodili 2. t. m. na večer, tekotn katerega so bili prizadeti razni pripadniki francoske in angleške vojske ter tudi Jugoslovani in njihovo imetje. Ne da omenjamo podrobnosti, pripominjamo, da se je pred očmi italijanske kraljevske vojske navalilo v narodno čitalnico, ki je bila demolirana, tako, da znaša škoda najmanj poi milijona kron. Demoliranje ie trajalo pol ure. Italijanska vojska ni hotela posredovati. Kljub mnogobrojnim protestom, se ponavljajo taki dogodki že osem mesecev, to je od onega dne, ko so okupirale Reko italijanske čete. Videč, da številna italijanska vojska noče preprečiti terorizma ne- kaj stotin nasilnih mladih ljudi in da celo sama sodeluje, da se dogodki pod vlado nastavljenega Consiglio Nazionale nadaljujejo, da so napade organizirali v prvi vrsti člani društev »La Giovine Fiume« in *I.a Gi-ovine Italia« ter člani pod varstvom italijanskih častnikov nahajajočih se dobrovoljskih čet, odklanjamo 1. vsako odgovornost za eventuelne dogodke, ako se jugoslovansko meščanstvo ostavi brez varstva interaliiranih čet in se posluži d ra vice samoodločbe; 2. mi delamo odgovorne za vso Jugoslovanom pnzadeto moralno in materijelno škodo poveljni-štvo interaliiranih čet, ki kljub mnogoštevilnim našim opominom ni hotelo poskrbeti za varstvo jugoslovanskih ljudi na Reki in njihovega imetja. 3. zahtevamo a) da se vse italijanske čete odstranijo z Reke in okolice ter zamenjajo z neinteresi-rano oblastjo; b) da se odpravi italijanski Consiglio Nazionale, ki v ostalem nikdar ni bil izvoljen in postavljen na svoje mesto, da se razpuste društva »La Giovine Fiume« in *La Giovine Italia«, kakor tudi razpuste dobrovoljske čete. Nadeja-joč se, gospod general, da se v interesu miru in reda onemogočijo nadaljnje posledice osemmesečnega izzivanja in se podvzamejo koraki, da se gorenje naše zahteve zadovoije v dvanajsti uri, ostajamo s posebnim spoštovanjem — Narodno Vječe Reka-Sušak. Najnovejša porodla. POSVETOVANJE INŽENIRSKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE V ZA-GRLBU. LDU. Zagreb, 8. Kakor se je že poročalo, je bilo te dni v Zagrebu posvetovanje delegatov vseh pokrajinskih inženirskih društev, ki mu je bil predmet osnovanje enotne organizacije inženirjev in arhitektov v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Posvetovanje S3 je izvršilo v splošno zadovoljnost. Udeležili so se ga iz Belgrada podpredsednik tamošnjega društva Burnazovič ter člana Milo Savljevič in Popovič, od sarajevskega društva predsednik Hirkovič ter člana Damjanovič in dr. Turin, od splitskega društva predsednik Senjavi in član Matesič, od ljubljanskega društva predsednik Strgar, iz Zagreba pa člani dr. Handman, Voda in Dragič. Pod predsedstvom g. Mirkoviča je bil sklenjen in sprejet načrt za skupno delovanje in edinstveno organizacijo, v kateri naj bi sodelovala dosedanja pokrajinska društva kot podružnice. Nadalje se je ustanovil začasni upravni odbor, ki naj ukrene vse potrebno, da se 27. decembra t. 1. vrši v Belgradu glavna ustanovna skupščina nove organizacije. Na istem posvetovanju bilo sklenjeno, da se prične izdajati tedensko glasilo udruženja inženirjev in arhitektov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj bi izhajalo v Zagrebu in čigar prva številka naj bi izšla že v tekočem mesecu. Razpravljalo se je o številnih važnih vprašanjih glede javnih del z ozirom na tehnično delovanje ter se je sklenilo z ozirom na to podvzeti na merodajnih mestih potrebne korake. ZBOROVANJE DRŽAVNIH URADNIKOV V SPLITU. LDU. Split, 8. (DDU.) V nedeljo Je bilo v Splitu zborovanje državnih uradnikov in nastavljencev, ki zahtevajo, da se pospeši povišanje plač. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Navzoča sta bila tudi dr. Ivič in delegat finančnega ministra Bogdanovič kot zastopnika deželna vlade. Zborovanje je otvoril predsednik z govorom, kjer je grajal postopanje merodajnih činiteljev, ki se še vedno ne zavedajo, kolike važnosti je uradniški stan za ustroj države. Govorila sta tudi zastop- I nika vlade, ki sta opozarjala na tež-koče. ki ovirajo zadovoljitev uradniških zahtev. Nato so sprejeli resolucijo, kjer zahtevajo, da se iz plača državnim uradnikom in na stavljencem enkraten prispevek in da se jim izravnajo plače na višino uradniških plač v Srbiji. Resoluciji so brzojavno pritrdili odbori vseh 18 nezasedenih okrajev Dalmacije. NOVI ČEHOSLOVAŠKI KABINET. LDU. Praga, 8. (ČTU.) Člani novoimenovanega čehoslovaškega kabineta so: ministrski predsednik .Tušar, minister za notranje stvari Šve-hla, ministr za zunanje posle dr. Be-neš, finančni minister Horaček (agra-rec), trgovinski minister Heidler (narodni sociialist), minister za ore-hrano Hondek (Slovak), železniški minister StHbruv (narodni •ocijalist), minister za poljedelstvo Pražek (agrarec), minister za zdr&vstvo In zastopnik Slovaške dr. ŠroEar. minister za sociialno skrbstvo Whiter (sociialni demokrat), minister za pra-vosodstvo Veselv (narodni sociialist), naiični minister Habrman (so-ciialni demokrat), minister za narodno brambo Klofač (narodni soclja-list) in minister za pošto In brzolav Stanek (agrarec). BOJI V HANOVVRU. LDU. Hanower, 7. (DtmKU.) Sno-či na kolodvor došle čete so tolpe napadle dejansko in jim hotele všteti orožje. Čete so nato morale streljati. Pri tem je bilo nekaj oseb ubitih in ranjenih. Listi poročajo, da je množica špartakovcev vdrla v (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti i. t. d. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnatel.i8^0. c ♦ ilz.t * jsls.*' .a! 'I* i /JV I '|\ i/J' * ^ A ',v + BARVA vsakovrstno blago pere domače perilo (pošilja po isto na dom) Ljubljana, Poljanski nasip it, 4. CISTI obleke svetlolika ovratnice, zapestnice in srajce ul. 3. jos. ra Za uvoz in izvoz M ^ 1 moko, milo itd., ka- tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. Import In exporfi FERDO SERT, Maribor, KoroSka cesta 21. n Jadranska banka Podružnica Ljubljana. Delniška glavnica.....................K 30,000.000. Rezerve . . . . ;.....................K 10,000.000. =-■■ .Tsaii.- CENTRALA: TRST, ■= Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. m Ekspozitura Kranj. SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. ESKON71RA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME^: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. DAJE KREDITE; Pod najugodnejšimi pogoji. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. = Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon St. 257.