Amerikanski Slovenec.
m
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
^	—........................■	1	■ .... .	...... , ............................	—--------—..............—.....-....... ■ ........- - ................. .'""',''"'.' 7''"'''''.'''"''.. .'"''".""........... ■ ---------""".........."'." T. ""T"' ""
39. številka.	Joliet, Illinois, 1:5. septembra leta 10O1.	Letnik X.
i
ANARHIST NAPADEL m. MCKINLEY-A.
Na razstavi v Buffalo, N. Y., je streljal atiarhis Czolgosz na predsednika Združenih držav ter ga zadel dvakrat: v prsi in želodec.
' kravje se mu z vsakim dnem vspešno boljša.
Zdravniški znanosti se bode posrečilo ohraniti ranjenega predsednika pri življenju.
' ANARHIST SE NE KESA SVOJEGA GROZNEGA DEJANJA.
l^edstojništvo panamerikanske Estate v Buffalo je priredilo mi-ttuH četrtek in petek na cast pred-Sedniku Združenih držav večje «la>-katerega se je udeležilo več ti-ljudi. Ko je imel ob tej priliki Pfedeednik Win. McKinley v petek Popoldne v "Temple of Music" nekak javen vsprejem, se je zgodilo Prašno hudodelstvo. Predsednik je 'tal na nekoliko vzvišenem mestu 10 «e priklanjal na vse strani mnogoštevilnemu občinstvu, ki ga je burno aklamiralo. Posamezniki iz-množice so se rinili naprej in da]ali predsedniku roke, katere je 8 prijaznim smehljanjem okrog Ust z običajno dobrohotno naklon-|eaosto stiskal. Nekaj minut čez ^iri se mu je približal med drugimi *u<li srednje velik, mlad človek, z ®rnimi brkami pod nosom. Tropa tajnih dedektivov ni opazila nič sumljivega niti na obnašanju, niti na °Wu in obleki. Približal se je •"■edsedniku, kakor so se mu bližali drugi ljudje in se delal, kakor bi ^ hotel stisniti desnico. Tudi prednik je stopil naprej, stegnil.ro-lco» kakor bi hotel stisniti ponujano fle«nico, a predno sta se roki do-^knili, e vzdignil neznanec z žep-ropcem zavito levico, v kateri 3« držal skrit revolver in je ustrelil Sa predsednika. Kroglja je zadela vi«oko v sredo prsi in obtičala pri *°«ti- Zločinec je Izprožil naglo še *nkrat in pomeril nižje in zadel v
blodeč.
, Predsednik je stopil kerak uazaj !,J je silno prebledel. V bližini sto-tajni policijst Geary ga je vjel * naročje: "Ali sem ustreljen?" — vprašal predsednik. Policijst j« ^koj odpel telovnik predsednikov 16 v>del da,je srajca krvava. "Bojim da ste zadeti," — mu je odgovoril.
V "Temple of Mu»ic" je nastala Ptuika. Polioijsti »o takoj aretirali *'°Činca. Kakih dvajset ljudi je ^adlo nanj in ga pobilo na tla. Celo tDe»U policijstov bi se bila slaba £°dila. Ta je namreč držal v roki j*»olver, katerega so napadalcu iz-in občinstvo je menilo, da je 0u "»padalec. Le stežka se je doka« ala zmota. Policija je z veliko te-,av° »trgala napadalca iz rok raz-l&rienega i» viled strahu kar podanega ljudstva, ki je glasno ^htevalo, da naj se hudodelca lih-> vendar ga je srečno privedla do
Ječ

^edgednika so takoj prepeljali 4r"^®ergency - Hospital," kjer je
kr" 8e bila vstavila v prsih ob
Parke taki oi odstranil ono kro-
'osti.
O
novica se je razširila gro-A^i	mestu in odtod po
ttlo erik> in vsem ostalem svetu, sa-McKinleyevi se ni upal kti u P°vedati o groznemu dogodil« • predsednik sam prosil, da
Po31)'1* P°Ve' L3udstvo je kar vrel<>
Porov^ *allteval° natančnejših
"Ta ° ,tan3u K0BP°da McKin-^ ur' P1'6*1 znamenit vHk in špecijalist za rane Ros-
well Parke, Ob 6 uri 45 minut se je naznanilo občinstvu: Prva kroglja je odstranjena in je zapustila le prav nič nevarno rano v mesu. Druga kreglja je prodrla nižje, šla skoz; želodec in izginila v mesu. Dosedaj je še ni možno dobiti. Želodec so od obeh strani s svilo zašili in je upanje, da bo mogoče predsednika vzdržati pri življenju.
To je razburjeno občinstvo vsaj za prvi hip potolažilo. Ob sedmih zvečer so še le povedali gospe predsednikovi grozni dogodek. Gespa se je silno prestrašila, vendar je juna ško potrpela. Izrekla pa je željo, da ga naj takoj prepeljajo v hišo gO' spoda Milburna. kar se je tudi potem takoj zgodilo, ko so ga zadostno obvezali.
Ob desetih zvečer so izdali zdravniki zopet drugo poročilo o stanju, bolnikovem, ki je čakajoče in vznemirjeno občinstvo precej pomirilo.
Ko je dospelo poročilo o napadu ua predsednika v Washington, ni bilo skoro nikogar doma in uradi so bili zapuščeni. Prvemu so sporočili namestniku vojnega tajnika gospodu Gillespie in ta je o tem obvestil vojnega tajnika ki se mudi na letovišču. Ko je zvedel grozno novico podpredsednik Roosevelt, se je odpeljal takoj s posebnim vlakom v Buffalo,
kamor je dospel o polnoči. %
V soboto je dospelo iz vseh krajev Amerike in ostalega sveta ne broj sožalnih brzojavk.
Napadalec predsednika se je imenoval prvič Fred Nieman in izjavil, da je goreč anarhist ter da jee tem 1« s polnil svojo dolžnost. Zatrdil je tudi, da nima nič zaveznikov in po-inagačev. Pozneje je policija izvedela njegovo pravo ime. Zove se Leon Czolgosz. Star je 26 let, rojen v Detroit, njegovi stariši in bratje ter sestre pa žive v Clevelandu. V pisani izjavi je razložil, kako je postal po čitanju Eme Goldmannove in drugih anarhističnih spisih anarhist, iz katerih se je prepričal, da je ves sedanji vladni zistem krivičen in neznosen in da ga je treba pre-vreči. Umor predsednika pa da je najboljši pripomoček za to.
Leon Czolgosz ima stariše in sedem bratov in sester v Clevelandu in zato je tam policija povprašala razne stvari o morilcu. Leonova stara mati je izjavila, da uič ne ve da bi bil anarhist in da se ji zdi sploh nemogoče, <la bi se drznil tako boječ človek, kakor je bil Leon, izvršiti tako grozno hudodelstvo. Na vprašanje, če kaj ve, da je bil pristaš Eme Goldman, je izjavila, da je bil sploh prebedast, da bi razumel njene spise. Pred par leti je delal v tovarni, a je moral delo opustiti radi slabotnega zdravja. Oče in brat Bta se izrekla jako ostro o njem in dejala, da zasluži nesrečni morilec vislice in da bi bilo primerno 6e bi ga takoj obesili. Delovodja one tovarne, v kateri je Leon prefl leti delal, je povedal, da mu je bilo dobro znano, da se je Czolgosz
vnemal za anarhistične spise in da je rad čital prevratne časopise.
Tudi po drugih mestih je začela policija preiskavo proti anarhistom. Dognalo se je namreč, da se je mudil Czolgosz od 4. 12. julija v Chicagi in da je občeval tam z vsemi znamenitej žimi anarhisti in pogosto z Kino Goldman®, razjarjena množica je zahtevala da se anarhistično agitatorico liuča.
Najnovejša poročila iz Buffalo vzbujajo opravičene nade, da predsednik gotovo ozdravi. Zdravniki sicer ne zatrjujejo, da je iz vse nevarnosti, vendar ni nikakega znamenja, da bi se bilo bati katastrofe. Rane se celijo nekoliko počasi, kar je sploh navada pri starih ljudeh. Veselo znamenje je to, da se ni doslej opazilo še prav nikakega simptoma najmanjšega vnetja. Predsednik hrabro prenaša svoje bolečine in nič ne toži. Prosil je zdravnike, naj mu dajo časopise, da bi rad bral. Ko so izjavili zdravniki, da je še prezgodaj zato, je dejal nejevoljen: "To pa res ni lepo, da bi človek ne smel še o svojih dogodkih citati," Zadnje dni uživa že tudi po nekoliko hrane, kar je sigurno znamenje, da ozdravi.
Velik požar.
Salt Lake, Utah. 11. september. — Včeraj zjutraj je nastal velik lik požar v dvonadstropni hiši na 212'222 južno zapadno Temple ceste, kjer je nastanjen glavni urad "Qrigon Short Linie," železniške družbe. V malo minutah je ogenj uničil celo prostorno poslopje in mnogo važnih papirjev in listin, ki so bile shranjene v pisarnah. Med požarom je tudi eksplodirala večja množina dinamita, kar je podrlo neko steno. Posledica tega je bila, da so bili štirje ognjegasci težko poškodovani. Ko je prodrl plamen skozi streho, je bila velika nevarnost za bližnje šolsko poslopje, vendar se je posrečilo naporu ognjegascev, da so ga rešili. Škode je napravil požar 1250.000.
$13 v Buffalo in uazaj $13.
Po Nickel Plate železnici, vsak dan, listki veljavni 16 dnij; 20 dnij veljavni listki $16 in 80 dnij veljavni listki po $21 za tja in nazaj. Postrežba v New York in Boston po najnižjih cenah. Za podrobnosti in Pan-Ameriške razstave brošurico piši na John Y. Calahan, glavnega Zastopnika 111 Adams St., Chicago.
Kolutubia 1« Venezuela.
Colon, 10. sep. — Kakor hitro se je zaznalo, da je venezuelska flotila bombardirala Rio Hacha, se je zbrala večja množica ljudi pred vene-zuelskim konzulatom in je kričala: Doli z vlado predsednika Kastro!" Konzul jo je v strahu popihal v palačo governerja.
Drugod vre povsod, toda cenzura ne pusti nikakega telegrafičnega poročila skozi in zato eo vsa obvestila »elo nezanesljiva in površna ali pa tako pozna. Kolumbijska vlada je v silnih zadregah. Denarja ji primanjkuje in zato ji bo težko vzdržati vojaštvo. Ljudstvo je zelo nezadovoljno, ker se davki z vsakim dnem povišujejo.
8. sep. je dospela amerikanska oklopnica "Iowa" na CoIob, kjer se je takoj usidrala.
Dan države Illinois na Pan-Ameriški razstavi.
Nickel Plate železnica prodaja vozne listke za to priložnost po najnižji ceni $10.50 za tja in nazaj od 14. in 15. do 22. septembra. Za podrobnosti glede voznih listkov po posebno nizkih cenah vprašaj John Calahan, glavnega zastopnika 111 Adams St., Chicago, 111.
Zoper anarhiste.
Frankfort, Ky., 9. sep. — Tu se je vršilo ob mnogobrojni udeležbi posvetovanje meščanstva. Vspre-jela se je resolucija, v kateri se po-zivlje kongres da naj sklene kak zakon, po katerem bi bilo mogoče )regnati anarhiste iz dežele.
Železniške nesreče.
Jamestown, N. D. 10. septembra. _ Na tukajšnjem kolodvoru se je zaletel včeraj mešanec v mirno stoječo lokomotivo in jo popolnoma razbil. Mešanec se je vsled močne-go sunka silno pretresel in je izgubilo ob tej priliki četvero ljudi j svoje življenje, nekaj drugih pa je bilo le lahko ranjenih. Nesrečo je zakrivilo to, da ni zavora na lokomotivi dobro in pravočasno delovala.
Mannington, W. Va. 10. septembra. — Sem je došlo zelo pomanjkljivo poročilo, da sta trčila 40 milj zapadno dva vlaka in da je več ljudi ubitih in težko ranjenih. Od tu se je poslal na pomoč ponesrečenim vlak. Druge podrobnosti še niso znane.
BOJ DELAVSTVA S KAPITALIZMOM.
Shaffer dementira, da bi bil dobil na logo, naj s« z jeklenim trustom poravna.
McKeesportu so se ženske s silo zoperstavile.
Pričakujejo nadaljnih nemirov.
Gora izginila.
Vancouver, B. C., io. septembra. Na parniku "Tartar" je dožla novica, da je zadnji mesec na Japonskem ob močnem potresu popolnoma izginila neka gora iz zemeljskega površja. Gora je bila visoka nad 500 čevljev in se je popolnoma sesula na bližnje, nad 40 akrov obse-zajoče polje. Med ondotnimi učenjaki vzbuja ta nenavaden dogodek veliko zanimanje.
Pittsburg, Pa., 10. septembra. -Predsedniku Shaffer ju je. dal izvr-ševalni odbor Amalgamated Association pooblastilo, da sme samovoljno postopati in se popolnoma po lastni volji pogajati z vodstvom jeklenega trusta.
Zaradi te vesti so se raznesle govorice, da odpotuje Shaffer v New York, kjer se bo pogajal z Schwa-bom. Sedaj pa je predsednik Shaffer dementiral vse te vesti in izjavil, da so popolnoma izmišljene.
Monongohela tovarna za belo pločevino, ki stoji na južni strani, je hotela postaviti v tovarni vojaške postelje, na katerih naj -bi spali scabi, ki »e boje zvečer vračati v svoja stanovanja. Ko je voznik peljal prvo pripravo proti tovarni, ga je napadlo kakih dve sto žensk in otrok, ki so prisilili voznika, da se se je obrnil nazaj. Malo pozneje je prišel drug voz. Ker se voznik takoj ni uklonil njihovi zahtevi, da naj nazaj obrne, so razjarjene ženske naskočile voz in zažgale vso posteljno opravo. Nad dve sto odej je zgorelo.
Boje se da bo prišlo še do nadaK« nih nemirov. Ko so dejali Shafferju, da bo organizacija odgovorna za posledice, je odločno protestiral.
Dejal je, da organizacija zabran-juje nasilstva in da bo vsakdo, ki koga napade, takoj izključen.
Pittsburg, Pa., 1). sep. — Danes .so se zopet razširjale vesti, da sosezečela pogajanja in da bo Strajk kmalu končan. Uradniki Amalga mated Association so izjavili, da ho poročila s zlobnim namenom izmišljena ter da imajo namen samo begati.	______
Buffalo Pan-Ameriška razstava.
15 dnij veljavni listki po $13.00 z Nickel Plate železnico, 20 dnij veljavni po $10.00. Najnižje cene na vse vzhodne kraje. John Y. Ca lahan, glavni zastopnik 111 Adams St., Chicago, 111.
Eliza Allen-Starr umrla.
liockford, 111., 9. septembra, •— Tukaj je umrla znamenita pisateljica Eliza Allen-Starr iz C'hicage v visoki starosti. Rojena je bila v Massachusetts. Vzgojili so jovpro-testantovski veri, ko je pa dorastla in se seznanila z resnicami svete katoliške cerkve, je prestopila v katoliško vero in je spisala več katoliških stvari. Ker je mnogo potovala, je število njenih potopisov jako ve-iko. Najbolj se odlikuje popis Rima in Vatikana.
Nova živinska bolezen.
Vancouwer, Kanada, 10. septembra.— V vzhodni britski Kolumbiji in v Alberti se razširja doslej neznana živinsku bolezen, ki je posebno neyarna za konje, prešiče in govejo živino. Nevarna bolezen je podobna po vnanjihsmptonih nekoliko človežki liripi, samo da se hitrejše konča ali »smrtjo ali pa ozdravljenjem. Doslej je okuženih že kakih 15.000 živalij. PoljedeJjsko mini-sterstvo v Ottavi je odposlalo v okužene kraje dva živinozdravnika, da bosta študirala novo bolezen.
10.50 v Buffalo in nazaj 10.50.
Illinoiiki dan.
V Buffalo na Pan-amerikanski razstavo po Nickel Plate železnici. Dobro samo v vozovih. Listki naprodaj 14. in 15. sept. veljavni za nazaj do 22. sept. Vsakdan vozijo trije vlaki iz Chicage, dopoludne, popoludne in zvečer. Posebno nizke cene za dlje veljavne listke, za spalnice tisti dan. Izvrstna postrežba v New York in Boston, za podrobnosti obrni se na: John J. Calahan, glavni zastopnik. Ill Adams'.St., Chicago, 111.
Nesreča n« Donavi.
Dunaj, 10. septembra. — Včeraj sta trčila na Donavi, blizu Altem burga, dva osebna parnika. Ob tej priliki je utonilo dvajeet ljudi. Druge podrobnosti še niso znane.
Trpinčenje živali.
New York, 10. sep. — Včeraj popoludne je hotel Ferdinand Kdy „er nekoliko zaspati, toda pri tem g:i je motila mala mačka, ki je mi-javkala okrog njega. Ves besen je pograbil velik, kuhinjski nož in je prerezal mačko čez pol, potem pa j« zaspal. Nekdo je videl to grdo dejanje, ki je ovadil policiji |in ta je zaprla Kdyserja zaradi trpinčenja živali. __
Na Filipinih.
Manila, 10. septembra. — Amerikanski transportni parni k "Mc-Clellan", ki je odplul JO. julija iz New Yorka, je dospel sem. Na krovu se nahajata dva senatorja in 0I1i poslanci, ki imajo nalogo študi-rati položaj na Filipinih jn potem poročat' kongresu. Vsi člani komi-Kij« so zdravi in nastopijo poi.o<v;.n-je po otokih 12. septembra.
Turški admiral.
Carigrad, 11. septembra. — I\,u, odmira' Faik paša, šef generalnega štaba admiralitete, je ubežal na nekem angleškem parniku na Malto. Izdal je namreč nekak memorandum na sultana, v katerem ga ostro napada radi slabega gospodarstva mornarice. Ker pa bi taka drzno početje na Turškem lahko rodilo zle posledice, jo je hrabri admiral h rečno odkuril. Turška vlada se je za-dovolv'.a s tem, da je kontiscirala njef "met je.
Breskve uničevali.
Athens. O., 10. septembra. — Poljedelsko tajništvo je ukazalo uničiti 10,000 breskvinih dreves, ker se je opazilo na njih neko tako škodljivo bolezen, kakor jen. pr. za vinsko trto trtna uš. S tem se hoče za-braniti nadaljuo razširjenje neljube bolezni.
Vadite svoje črevesje.
Vaše črevesja se lahko izuri kakor vaše mišice ali možgani. Cascareta (,'andy Cathartic vam uredijo črevesje. Pristne tablice so zaznamovane s V. C C. Na prodaj so samo v škatlicah po 10 c. v vsekej lekarni.
Hitro in dobro!
To je geslo Amerike in splošno zahtev an je nove dobe v obče v vsakem oziru, celo o zdravilstvu, kjer je najbolj želeti. Tej zahtevi popolnoma odgovarja Ti inerjevo grenko zdravilno vino (Triner's Elixir of Bitter Wine) gotovo najbolje ljudsko zdravilo za vse, celo za star« bolezni želodca, je tor in je spričano od gosp. Stan. JVdTick: iz Newark, N, J^-pej-, ki piše n*. "Gaz. Piusb.": "TrinerjfcT<5 (jt*«. ko Vino me je ozdravilo nevarne iff bolestne krvavice, Zato je najtop-j® Pnporočam svojim rojakom kot, najbolj delovaluo zdravilo zoper jednake bolezni. Kar druga zdravila ne ozdravijo—ozdravi Triner-jevo grenko vino hitro in gotovo!"
•ledini izdelovalec tega resnično zdravilnega vinu v Ameriki j« Jo«. Triner, 7.M» So. .Ashland Ave., Chicago, 111. a oseb hitro in gotovo ozdravljenih s Trinerjevim grenkim vinom, presega tirnice, kojih večina je dala temu izvrstnemu leku, laskavo pohvalna »prič« vala. Vprašaj zanj v lekarnah, a ne vzami dru-zega kakor le pristno Trinerjevo, koje edino z gotovostjo pomaga. Je istočasno gotovo branilo napram v»em boleznim želodca, koje čisti kri, krepi život i p os vež i duh. Vsakdo hvali njega izvislni izid—prepričajte se sami.
Pisma na pošti v Jolietu imajo: Brnetič Martin, Bukovje Nikola, Jancek Frank, Ya^ai Joseph.
ffln
2
AMERIKANSKI SLOVENEC, SEPT. 13. 1901.
!	Na prodaj pri
| A. GOLOBITŠH-U
Š	NA 801 - 807
| N. Chicago St. Joliet, 111
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Buildlag
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
=» in =
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia.
in druzih zavarovalniških družb za življenje in croti oenju.
Iz slovenskih naselbin.
Iz AdleSič pri Črnomlju, dne 22. »Vg. 1901,—Za novi luster in druge potrebe v naši cerkvi za letošnjo sv. birmo, ki bo pri nas 11. oktobra p«slali so naši rojaki iz Pittsburga danes zopet prelep dar 307 kron t. j. 183 gld. 60 kr. Nabrala sta ta znesek Jure Novak in Jure Milek. Darovali pa so ne samo naš« farani, ampak tudi drugi Belo-kranjci in Kranjci, kakor tudi Hrvati, da celo naši pravoslavni iz Bojanec in Mariridala niso pozabili našega farnega patrona sv. Miklavža. Vsem tem dobrotnikom naše cerkve se podpisani župnik prav srčno zahvaljuje. Bog Vam vsim skupaj vse obilo povrni! Tako velikega zneska se v resnici ni nikdo nadejal. Darovali pa so ti-le:
Iz fare Ad lesi č: Jure Novak $-2.50, Jure Milek -2.50, Miha Adle-šič 2, Miko Kralj 2, Jože Požek 1, Miko Kapele 2, Ivan Adlešiiš a, M-Jankovic 1, Rudolf Požek 1, Mat. Miketič 2, Jože Miketič 50c, Miko Veselic 1, Jure Veseliš 1, Mate in Kata Veselic 1, Miko Jankovic 1, Matija Jankovič 1, Jože in Ana Veselic 2, Ivan Ritmanič 50c, Miko Čruič 2, Jože Vranešič 50c, Mate Ovit kov ič 2, Jure Stampahar 50c, JurePrijanovic 5Qc, Jože Juratovič iz Kunič 1.
Iz fare P r e 1 o k a darovali so po 5Oct Jože Adlešič, Ivan Starašinič, Franc Starašinič, Ivan Žunič, Miko Starašinič, Jože Čadovič, J-Žunič, Franc Radbinič, Mate Žu-gel3> Jože Ivanušič, Miko Adlešič, Franc Starašinič, Miko Balkovec; po 25c pa: Jožef SpišiČ, Marko Žunič, Ivan (J,dun, Miko Ivanušič, Miko Miketič, Miha Špišič; Jože Pavlakovič ioc.
Iz fare Vinica so darovali: Miko Fugina *i5 po 50c g0 dilii: Miko Majevec, Ivan Satovšek, Jure Pavltšič, po 25c: Ivan Staudahar, Ivan Oesnik, Jure Mihelčič, Jure
Novak, Miko Malič, JožeVitkovič; po 20c: Franc Tomec, Peter Mih*-lič, Matija Valentič 10c.
Iz fare Črnomelj so dali: Gospa Biri 50c, Marija Žulja 25c, Miko Flajnik 25c.
Iz fare Podzemelj : Matija Mušič $1; po 25c: Janez Tomeo, Martin Zupanič, Jure Zupanič; Janez Jakobčič 10c.
Iz fare Draga tuš: po 25c: Miko Veselič, Janez Mihelič, Jure Jesih.
Iz fare Metlika: po 25c: Ant. Majzelj, Anton Tomec, Janez Herman.
Iz Lipe so darovali: Miko Starašinič 40c; po 25c pa: Franc Pro-tolipec, Ivan Protolipec, Peter Starašinič, Simon Starašinič.
Iz Marindola: Miko Bunjevec 50c; po 25c: Simo Milič, Simo Vu-kovič.
Iz Bojane c po 25c: Miko Ra-dojčič, Simo Vrlinič; Rudolf Vrli-nič 50c.
Iz fare Sv. K r i ž na Dolenjskem po .r)0c: Janez Vidovič, Miko Zupanič; po 25c Marko Lemuš, Jože Legat, Jož« Gorišek, P. Kranjec 5c.
Iz fare Kostanjevica: Franc črnečič 25c.
Iz fare Šmarje so dali: Miha Kasunič 50c; po 80c: Jože Likar, Lojze Mežan; po 25c: Jože Janežič, Marko Škrtič, Miloš Dereta; po 20c: Martin Frontar, Martin Deže-lan, Luka Kerenič, Janez Zajec 15 c, Franc Kramušič 5c.
Iz fare Š m i h e 1 j: Janez Košir 50o, Jožef Pele 25c.
Iz fare Kun i če: po 50c: Jože Bunčič, Miko Čukurin, Simon Ška-
lin; po 26c: Anton Juratovič, Miko Livojevič, Imbro Čukurin, Peter Čukurin, Franc Planinec, Janko Planinec, Marko Horvat, Janko Planinec; Ivan Juratovič 20c, Ant. Juratovič 15c.
Iz fare Lip ni k: Jure Novosel 50c; po 25c: Židar Dupin, Peter Sopčič, Marko Jaršolič, Ivan Novosel, Miha Mus, Jože Dupin.
Iz fare P r i 1 i š č e. Ivan Hotu-jec 50c; po 25c pa: Marko Goltan, Peter Žunič, Jure Jakšič, Anton Jakšič, Ivan Ladešič, Ivan Čutija, Ivan Bestič, Miko Močvan.
Iz fare Novigrad po 50c: Janke Alevanič, Toma Bandula; po 25c: Marko Malar, Filip Grgurič, Marko Vinski, Pavel Matuzič, Ivan Maradin, Pet«r Srakopčič, Mihael Rudar, Mate Srakopčič, Miko Vu-lakovič; po 20c: Tomo Tomašič, Franjo Halovanič, Miko Grgurič, Ivan Larkovič, Miko Bačič.
Iz fare Bosiljevo: po 2oc: Jože Frankovič, Miko Kasun, Jan. Frankovič, Peter Junakovič, Ivan Čemas, Peter Spelič, Jože Grguraš, Franjo Jakovič, Bara Šegina.
Vsim tem dobrotnikom naznanjam še, da sem opravil za nje 2 sv. maši in sicer 26. avgusta in 2. sept. in da jih bom še posebej priporočil vsim župljanom, da naj se jih spominjajo v molitvi. Ivan Šašelj.
"Najtopleje priporočam Severov želodčni gr«nčec vsim, kajti on je najbolje zdravilo za želodec. Uravnava ta organ, poviša tek in Vas dela močnega in krepkega." I.Wyt-lacil, Blooming Prairie, Minn.— Cena 50c in $1.
Otvoritev saloona.
Podpisana naznanjata slovenskemu in hrvatskemu občinstvu, da bode
slavnostna otvoritev novega saloona
na cor. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111. r soboto <lne 1-4. septembra lOOl.
Pri otvoritvi bode svirala jrodba. Postrežba bode izvrstna, prost lunch na razpolago, točilo se bode sveže pivo in tržile fine smodke.
ZVEČER BODE KRANJSKI PLES.=
Vsi prijatelji in znanci so nsjuljudneje povabljeni
Anton (Srayheck in A. KosiČek.
Od pomoč
in popolno ozdravljenje onim ki bolehajo na kašlju, bron-j chitis, prehladu gripi in začetni jetiki zgotOvi
Severov Balzam za pluga.
Kašelj popolnoma ozdravi. Cena 25 50c.
Vse bolečine in bolezni zahtevajo Severovo St. Gothard Olje družinsko zdravilo. Cena 50c.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
USTANOVLJENA 1871.
MillCoiWalilM
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostane k $260,000.00
DR, J, L. STRUZYNSS
M. Chicago Street No. 80» .
nasproti slov, tatoliške cerETS i
Telephone 2371,	JOLIET, H-1,
paul schnelle&
NOTAR—NOTARY PUBLIC
v Calamet-u, Mich, naznanja, da je P"' čel svoja poslovanja ter se Slovencem ^ Hrvatom priporoma pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini-
DR. A. BALDWIPC
ZOBOZDRAVNIK. Soba 1 v Fargo Building. Na voglu VH> Buren in Ottawa ulic.	|
Uradne ure ob Četrtkih in sobotah.
je. haywoop
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.	J
Joliet, II1'
R. C. BERTNIK.	L.B. BERTN"1-
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMOD#-
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTU**,.
10 centov.
405 Cass St. nadstr. JOLIET,
m. s. harney,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in
brih smodk.	T,,
203 N. Chicago St. - Joliet, J"';
JOHN MOI)l^
llJtB Lake St., Cleveland, 0-se priporoča Slovencem in Hrvatoi°v Postrežba uljudna in točna. P^8 lunch. Najboljše pijače, smod*e' tobak i. t. d.	^
Josip Birkey,
209 Plainfield Ave. Joliet, H'"
se priporoča Slovencem v Jol'cttl in okolici v
♦o kopanje vodnjakov«^,
johnj.wellnit^
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski-
8nlte '°&£C"2g4ri'din,t' joMjl: ana vogkrin,
izučena babica, 603 N. Bluff St., JOLIET,1^;
z devetletno izkušnjo, imajoča dip1" v in spričevala od slavnoznanih ■/.dravni«4 ljubljanske bolnišnice dr. Valente m ' Keesbacher-ja, se priporoča kajšnim Slovenkam._ ^ j
Brata Simonici
v Ironwood, Mich. ^
priporočata Slovencem in Hrvaton^ obilen obisk svojo lepo urejeno | tilnico, v kateri je dobiti vsaki " izvrstnih pijač in dobrih smodk^,
HENRIK C. HONKOtfP'
izdelovalec \
izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in 609 N. Chicago St., Joliet,
Aient for Besley's	bar
Waukeean Ale and Porter.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Jo'1^.^
•Toliii Krakei'j 1199 St, Clair St.. Cleveland, Oh10'
Tel. Main 3868. L.
Priporočam v obilen posut svojo novo sos?..,|)iv' obilno založeno z dobrimi pljuča ni I, nim žganjem, tropinovueiri.plvom.viiiom i« ®'nafD kami. - Prodajam tudi premo« i" vspre3„ vsaKovrstna naročila za prevažanje to?0'^
Vprašajte svojega mesarja za
AillerjGVG flomaCe Moltt
katere je dobiti pri vseh mesarji11,
J. C. Adler & Co., .„,
112 Exchange Street - .lolie^J^
Frank ^L. I >»Ji»t>^
izdelovatelj cigar.	.
112 N. Bluff St.,	Jolie*'"'
Telephon: 172. Moja posebnost so: one^IaC^'
Priporočam #« Slovencem d obilno
noro**
Martin Fir»
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk*
1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET,
Joliet, 111., 12. septembra. — Proga električne železnice med Jo-lietom in Chicago je dogotovljena. Danes so se peljali za poskušnjo uradniki v Chicago, prihodnjo nedeljo, 15. septembra pa se otvori nova železnica za splošni promet. Že doslej je imelo mesto Joliet spričo treh železniških črt najboljšo zvezo s Chicago, z otvoritvijo električne železnice pa se je zopet storilo v tem oziru korak naprej. Vožnja "bo trajala na novi električni železnici iz Jolieta do Chicagu ure in bo veljala 40c. Pripomniti moramo »e do bo vso gonilno silo proizvajala jolietska elektrarna, ki stoji ob Bridge cesti.
—	V torek so otvorili na Ingalls parku Will County Fair. Otvorjena bo do Sobote. V petek so odredile šolske oblasti prost dan za šolsko mladino, da ji b° možno ogledati vsestransko zanimivo razstavo domačega okraja. Ob tej priliki jetam tudi več bicikliških in konjskih dirk, ki vzbujajo še posebno zanimanje. Mestni župan K. J. Banje izdal proklamacijo, v kateri po-zivlje vse jolietske trgovce, da naj imajo danes popoldne vse trgovine zaprte in sicer zato, da bo možno na Will County Fair dostojno proslaviti Joliet Day.
—	Posledice štrajka po trustovih tovarnah so Joliet zelo neljubo zadele. Ker večinoma vse jolietske tovarne stoje, je odšlo že večje število delavcev drugam dela iskati. — V Phoenix Horse Shoe Company je odšlo v torek nekaj delavcev na štrajk, ker jim je vodstvo znižalo samovoljno plače.
—	Na vogalu Jackson in N, Chicago ceste sta otvorila, nov, moderno opremljen in z najboljšimj pijačami in cigaraipi in točno postrežbo preskrbljen saloon naša rojaka gospoda Anton Grahek in Anton Košiček.
—	G. Ana Čaček je vložila pri sodišču prošnjo za ločitev zakona. Kot vzrok svojega, doslej med našim narodom še precej nenavadnega početja je navedla moževo pijančevanje in pretepanje. Ker je dokaze za opravičenost svoje zahteve podprla s precejšnjo številko glede sodčkov piva, ki jih mož popije mesečno, je »elo verjetno, da ji sodišče ugodi.
—	V nedeljo, 15. septembra ima kolesarsko društvo "Ilirija" »voj redni občni zbor, na katerem bo volitev novega odbora za tekočega pol leta.
—	V torek večer se je povrnil z večtedenskega potovanja, čil in zdrav, urednik našega lista č. g. župnik F. 8. Šusteršič.
Ne kadi ali žveči smeti, rabi čisti in pravi tobak, to je Austro-Hung-arian A. H. Model Tobacco.
Deliver, Colo., 3. sept. — Dragi "Amer. Slovenec". Zadnjih par tednov avgusta sem dobil priliko, obiskati več mojih prijateljev v St. Paula,. St, Cloud, Broockway in Albany. Povsod sem našel staro gostoljubje in prijetno razvedrilo, kar mi je močno ugajalo. Prosim pa tiste, s katerimi mi čas ni dopuščal se sniti, naj mi tega ne zamerijo, kajti stanovska dolžnost me je nujno klicala nazaj v moj delokrog.
Na povratku se mi je posrečilo, obiskati gostoljubnega gospoda Josipa Pezdiroa v Omahi. Z menoj je bil prijatelj Alojzij Seliškar, nečak škofa Trobca, po opravku v Colorado. G. Pezdirč je nuji sprejel z odkritosrčnim veseljem, nama z vsem mogočim postregel in z njemu prirojeno prijazno živahnostjo razkazoval znamenitosti Ornahe. Tudi
urno skupno obiskali ondotnega če-škega gospoda župnika, povsem veglednega dušnega pastirja, ki si je znal s svojo ljubeznivostjo pridobiti srca vseh ondotnih Slovanov. Povsod sem opazil, da g. Pezdfro vživaipri domačinu i tujcu odlično spoštovanje in vdano zaupanje. On j« zares cel mož, ljubko družinico vzdržuje v pravem katoliškem duhu, kakor je žalibog malokje opaziti pri ljudeh njegove vrste. Njegova gostilna je povsejn dostojna, in zato , priporočam rojakom, potujočim preko Omahe, naj ne zamudijo pri-
like, seznaniti se s tem poštenjakom. Priporočam ga tudi vse», ki potrebujejo kakoršnekoli pomoči ali sveta v družabnih zadevah, ker sem prepričan, da jim bo blage volje vspe-šno postregel. Le čestitati moram elyški Jednoti, da si jeza prihodnje zborovanje izbrala Omalio, kjer ji bo značajni g. Pezdirc osigural popolno udobnost. Za nama izkazano gostoljubje pa se mu tem potom javno zahvaljuje vdani pobratim
lgn. I. liurgdr.
San Francisco, CaL, 5. sep. — t. g. urednik! Vsprejmite moje os-kromne vrstice v vaš cenjeni list! — Tukaj gre z vsakim dnem slabejše. Štrajk traja že nad tri mesece in še prav nič se ne ve ali se bo kmalu nehal ali ne. Vsled tega se vrie tudi vedni nemiri in skoro ne mini dan, da ne bi koga ubili. Zlasti ponoči je nevarno hoditi po nekaterih krajih. V mestu je polno scabov. Ako bi jih ne bilo toliko, bi se kmalu doseglo premirje in bi prenehal štrajk, Unijski ljudje se dobro drže in so prepričani da bodo zmagali.
Naznanjam vam še drugo žalostno novico. Tukaj je umrl na vročici Matija Povše, 3.5 let star doma iz semiške fare na Kranjskem. Umrl je 22. avgusta, pogreb pa je bil 25. Udeležilo se ga je polnoštevilno podporno društvo sv. Jožefa, koje-ga član je bil pokojnik. Sprevod je bil eden najlepših, kar jih je še bilo med tukajšnjimi Slovenci. Naj v miru počiva!	M. Golobich.
Hibbing Minn., 4. septembra. — Po sedemtedenski bolezni je umrl 30. avg. Matija Muren. Pogreb je bil v nedeljo, 1. sep. Pogreba se je udeležilo društvo sv. Barbare, št. 40. K. S. K. Jednote katerega član je bil umrli Muren in pa tudi podporno društvo Srce Jezusovo. Pokojnik je bil 33 let star in zapušča ženo in tri nedorastle otroke, v stari domovini pa dve sestri. Bodi mu žemljica lahka!
Z delom je bolj slaba že vse poletje. V rudniku se ne dobi prav lahko dela. Pozdiav na vse naročnike!	John Pov ie.
Popravek. Pri dopisu izTowera se nam je vrinila v predzadnji številki neljuba pomota. Predsednikom društva sv. Cirila in Metoda je izvoljen gospod Frank Tancig, gospod Matija Novak pa podpredsednikom.
T H E # EAGLE
Jesen se bliža. Prememba je vsakemu pohištvu potrebna. - Tudi naša prodajalna je nakupila zato potrebno blago in premenila prostore.
MeHa Združena Got
Ustanovljena januarija leta 18V7.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
ANTON o GRAHEK,
PREDSEDNIK,
1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 North Chicago Street.
___
IZDELJUJKMO
znake za K.S.KJednoto
Move, zastave in Mera
aPm \
SODALITY P°
i
cenik! K	vzorce!
'"H'lllui-
W. J. FEELEY CO 6 & 8 Monroe St., CHICAGO
V mnogobrojni obisk vabi posebno
:	! '' '"■■i.	'v
'	M
Mat. Simotiich,
gen. manager.
T h e Eagle
Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
Gi^vm UIAD ;	DJuai UJAD :
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St.
Telefon 34i).	JOLIET, ILL.
Frank Rogel Saloon
...in...
slovenska brivnica
je jeder) najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem .lolietu, 111.
Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago.
Priznano najboljše jolietsko Porterjevo pivo in V steklenicah Anheuser-Bush-evo je
dobiti sveže vsaki čas. Isto-tako izvrstna domača vina, fine whiske in dobre smodke.
V He mnoyobrojnejH obisk ne naj-ufyudneje priporočava
FR. R0GEL & JOE LEGAN.
Z gorenjih prostorov prenesli smo našo veliko zalogo v podpritličje (basement), ki je največje v mestu, kjer bodemo odprli novi oddelek za gospodinjsko opravo in pohištvo.
Priporočamo se zatorei že naprei slovanskemu občinstvu, da si pride ogledati okusno ureiene prostore in raznovrstno skladišče, kjer si lahko izbere vse, kar potrebuje.
Iz stare domovine,
Nora iznajdba. V Borovljah j« gospod Peter Vernik iznašel puško s katero se lahko iz štirih cevi na-krat štirikrat ustreli.
Vojaški begunec. Z vojaških T»j 17. pešpolka je ušel prostak ^ranc Kos, doma iz Straže, občina Rupert.
Novomeško gasilno društvo
bode svojo 25letnico praznovalo prihodnje leto skupno z otvorjenjem vodovoda. Ob istem času se bo vr-*il v Novem Mestu shod kranjskih gasilnih društev.
Vsled šale smrt. V Pleterjih Pri zgradbi samostana uslužbeni delavci Karol Puc, Juro Magdič, favel Vlašič, Jožef Luzar in lBletni Mihael Prah, doma iz občine Cer-^Ije, so ili 14. p. m. spat na neki ■kedenj. Luzar in Prah sta se v šali Pričela po skednju metati. Prah je Pal s skednja ter si pri padcu zlomil — vrat. Bil je takoj mrtev.
Samomor« Simon Krištofič, brivski pomočnik iz Kamnika, se i« dne 19. avgusta v vasi Zduš ustra-Pomanjkanje vere in delomrz-0<>8t sta ga pripeljala k temu žalost-"•mu koncu.
Samomor vojaka. Na Predilu 8e je ustrelil lovec Anton Rekar, ""ojen Kranjec. Nekemu vojaku so Zginile tri krone. Preiskava se je Uvedla, Rekar se je pa preiskavi odtegnil s smrtjo.
Uudnik pri sv. Ani na Ljubelju
Bo po najnovejših poročilih ne bo
Popolnoma opustil.
Samomor na uliei. V Št. Ru-P«rtu pri Celovcu se je ustrelil minski pomočnik Pavel Fleis na uli-Vzrok nesrečna ljubezen.
Nedolžno zaprt, v soboto zvečer 1® neki znan gospod iz Ljubljane *ako spretno po Tržiču iskal prenočišča, da ga je stražnik v zmoti kot ®umljivega prijel in odvedel v ob-*inBki zapor. Gospod se je skliceval na razne tržiške veljake, a ni mu požgalo; eden ni hotel vstati, druge-»i niso upali nadlegovati, nekakih ni bilo doma. Drugo jutro »o "Poznali svojo zmoto in z vso častjo Opustili nedolžne zaprtega.
Samomor, v Trstu se je zastrupil 30letni parniški marker Just Kerpan.
Notarja Schoenwetterja zadela
*ap. Iz Škofje Loke se poroča, da Je notarja Schoenwetterja, ko je na kolodvoru pri blagajni kupoval lis-tek> zadela kap. Bil je takoj mrtev.
Radi denarja se je vnel v Spqd-njem Berniku št. 42 v sobotO prepir 181etnim dninarjem Fr. Kotni-_m in njegovim varuhom V. Kotnikom. Jerob je fantu z nožem za-5al v desno nogo več nevarnih ran je ranjeni v veliki nevarnosti.
Strela je p.retečeni petek zjutraj darila v hlev Ant. Oblaka, posest-"'ka na Golem vrhu (žup. Lučine na Gorenjskem) in zažgala v hipu !Se poslopje. Pogorela je tudi hiša. p°da se ceni do 4000 gld., ker-je astnitn razven hiše in hlevazgorela ttl(li kašča, dva govedi (dve se pa l^grešati), mlatilnica, slamorezni-* vozov in obilo druzega raznega **>ečkega orodja in vsa nad velikim *vom dosedaj posušena in shran-krma za 27 goved.Nesrečnemu P°gorel<>u je strela dosedaj že v
užgala! Zavarovan ni biL vstopil je že menda lansko jesen neke zavarovalnice in nameraval pristopiti, a z neprevidnim basanjem zamudil je pravi čas in sam si zakrivil sedanjo svojo
W Utn° škodo- 0stal mu je le kozo"
t °d pogorišča bolj oddaljen. ^ Gore nad Idrijo nam pišejo: k rel» je užgala 10. p. m. posestai-X h]1 0aidari« v Idršku Opoludn« *v> ki je bil takoj v plamenu, s stoječim kozolcem vred. Ker . pOBeatnik bolj na samem, zato ni ^.Prvi hip zadostne pomoči. K Ža a ^ k'* na m«sta istodobno ^ost" m " ^odoviča, ki je v odsotna' 8°spodarjevi pomagal res ju-? oteti živino iz hleva. Zgorel odnajl>oljŠi vol) ki je omamljen pje81rele' v«a krma in poln kozolec pŠeU-C0 t8r Štir^e vozovi naloženi s rea,nico> dalje mlatilnica, slamo-
*k<» lCa Z Sepeinom in vse gospodar-°r°dja. Škoda h* ceni na 4000

AMERIKANSKI SLOVENEC, SEPT. 11 1001.
kron. Posestnik je bil zavarovan za malo svoto. — Strela ubila na Veliki Šmaren popoludne neko priletno dekle nad Košljekom pri Begunjah. Na glavi jej je strgala ruto in na eni peti škorn. Bila je isti dan pri sv. obhajilu ter tako šla pripravljena s tega sveta. Tudi ja bilo nekoliko toče, ki pa ni napravila posebne škode. — V neki vasi blizu Kočevske Reke je 16. avgusta do-poludne strela ubila 37letnega posestnika Jan. Bartelme. Strela je prišla skozi dimnik v vežo in odtod v sobo, kjer je bila zbrana družina. Jednega otroka je omamila. -Na pašniku blizu Lahine je 14. p. m. okolu 6. ure zjutraj ubila strela 441etnega samca Jua. Želko iz Lahine, ko je pasel živino. Štifi metre od njega stoječega Pet. Plavca je strela omamila.
Ogenj v Srednji vasi. S Trate i« nam poroča: Dne 19. p. m. zjutraj okrog šeste ure je nastal ogenj v Srednji vasi. Napoljena cerkev vernikov, katera je čakala na službo božjo, bila je takoj prazna. Še od'zadnjega požara v Gorenji vasi preplašene ljudi bilo je komaj zo-zopet dobiti v cerkev. Škode v Srednji vasi ni posebne. Naša požarna bramba je ravno korakala k cesarski sveti maši, pa se je morala s pota podati na pogorišče.
Poskušen samomor na vojaških vajah. Na Notranjskem se je na vojaških vajah ustrelilnek vojak v roko. Hotel se je ustreliti, pa se ni dobro zadel.
Tovarno sodoviet bode v Domžalah ustanovil Jožef Kircher.
Z moti ko po glavi. Hudo kri so imeli fantje v Ilrastju. Stepli so se prav krepko in je dobil neki Zaje z motiko po glavi. Prepeljali so ga v bolnico. Napadalca so že prijeli.
Pomiloščena kaznjenca vGra-diški. Povodom cesarjevega roj-stvenega dne sta bila pomiloščena dva kaznjenca v kaznilnici v Gra-diški, ia sicer Fran Gorišek in Fran Zupančič s Kranjskega.
Plemstvo podelil je cesar podpolkovniku v pok. g. A. Poelu v Novem mestu.
Umrl je previden za večnost g. Fran Fischer, hotelier in posestnik v Kamniku.
Koroške novice. Za nadučitelja mestne*šole v Velikovcu jo imenovan gosp. Mat. Pichler iz Mute ob Žili. Slovensko kajpak ne zna. — Nastavljena sta kot podučitelja g. Jan. Leist v Pliberku in g. Sreber-nik v Podgorjanih. — V Velikovcu je umrl hišni posestnik g. Ferd. Plešivčnik, star 471et. —Gospod Fridolin Kavčič, stotnik pri bram-bovcih, znani slovenski in nemški pisatelj, je iznašel ogledno zrcalo "Visitier-Spiegel M, «5", s katerim se morejo cevi vojaških pušk znotraj ogledati. To ogledno zrcalo se je vpeljalo pri naši vojni in tudi skoraj pri vseh evropskih vojnah, kjer rabijo puške-repetirke. Sedaj se je to zrcalo vpeljalo tudi v državah Chile, Siam-u in v holandskih naselbinah. — V pondeljek dne 19. p. m. si je žile prerezal neki čevljarski mojster na Št. Rupertski cesti. Prepeljali so ga v bolnišnico. — V Št. Rupertu pri Celovcu se je pa zvečer ob uri ustrelil na cesti mizarski pomočnik Pavel Fleiss ia Šmohorja zaradi neke ženske. — Za sodjarje priredi ». k. kmetijska družba poučen tečaj od 15. do 29. •ept. na družbenem vrtu v Boženčah blizu Celovca. Udeleženci dobijo iz deželne blagajne podpore 2 K na dan. — Deželna šolska postava se ima prenarediti. Deželni šolski svet je izvolil v zadnji seji poseben odsek, ki se ima o tem posvetovati. Bomo videli* kakšen kruh bo ia te moke! — Na sv. Visarjih je 12. p-m. popoldne udarila strela farovi, kjer sta bila dva gospoda duhovna v nevarnosti, druga strela je pa udarila v hišo pod gostilno v romarsko kuhinjo, kjer so se nahajale tri osebe. Hvala Bogu, da se ni zgodila večje nesreča. Na nobeni hiši se ne nahaja strelovod, četudi so na taki visoki gori nujno potrebbL
Kaj je mariborskim mestnim očetom na poti. Na mestni deški soli pri stolnici je bil vaidan spomenik t čast nekemu češkemu vojaku, ki je ob času francoskih vojsk •e pogimno bojeval zoper sovražni-
ka in kot pravi juuak padel za svojega cesarja. Vsak tujec si ga je z zanimanjem ogledal, saj je v Mariboru itak videti malo kaj zgodovinskih spomenikov. Pa mariborskim hajlovcem je bil na poti tudi ta spominek, ker pač ni postavljen na čast Bismarcku, ampak češkemu junaku, ki mu je bilo ime Venci in ker je menda preveč oznanjeval mariborski mladini avstrijsko domoljubje. Seveda ljudje, ki norijo za Bismarekom in po njem imenujejo mestne ulice, morejo zatreti, kar so nekdaj Avstriji zvesti Mariborčani postavili. Ta starinski spomenik so sedaj odpravili.
Tat v kromberski cerkvi. V
cerkvi v Krombergu se je skril tat. Zaprt v cerkvi je po noči brezskrbno odprl skrinjico ob misijonskem križu ter iz nje pobral okoli 60 kron denarja. Na to je pri koru odprl okno ter z okna nad 4 metre visoko skočil na prosto ter jo popihal v črno noč. Tudi v Šempetru je nekdo povohal v cerkveno skrinjico, pa je dobil le okoli 5 — 6 kron.
V Trbsko jezero je skočila neka učiteljica iz celovške okolice in utonila. Povod: nesrečna ljubezen.
Povozil je pri Zgornjih Dupljah neznan voznik 73letno kočarico Marijo Črnivc, katero ao prepeljali v deželno bolnico, kjer je umrla.
čudna prepoved. Tržaškim Slovencem se je zadnji čas dovolilo peti ob pogrebih žalostinke le v vežah. Najnovejša odredba c. kr. re-darstvenega urada pa je celo to svobodo odpravila in dovoijuje tržaškim Slovencem peti svojim dragim pokojnikom le v stanovanju, to je tikom pri mrtvaškem odru. Res, Lahoni razumejo "svobodo" na poseben način.
Požigalec v Velikem Mraše veni.
Krško sodišče je zaprlo posetnika Jožefa Kaprola, ker je na sumu da je povzročil požar v Velikem Mra-ševem.
Zasačen tat. V nedeljo 11. p. m. je vlomil v mali gorski vasi ne daleč od Šmarija zjutraj med sv. mašo mlad fant v neko bolj na samem stoječo hišo. Vsi domači so odšli k maši. Ker so bila vrata povsod zaprta, je zlomil leseno mrežo majhne odprtine pri vratih. In skozi to se je splazil v vežo. V veži je dobil sekiro, s katero je odprl vež-na vrata in troje vrat raznih sob. Ravno s tem "ključem" je odprl tri skrinje in dve omari, kjer so imeli shranjeno obleko. Vse je bilo dobro zaprto. Dotični gospodar je imel namreč že parkrat take goste. Tat je premetal obleko po skrinjah in omarah, prebrskal po iniznicah in vseh kotih, kjer je upal dobiti kaj okroglega. Tako je bil zaverovan v svoje delo, da ni čutil, daje šlo že nekaj ljudi mimo hiše. V tem je prišla gospodinja d trnov in ga dobila v sobi. Na njen krik je prihitel tudi gospodar, ki je ravno prišel do vrat. Toda tat je smuknil mimo njega in mimo drugih ljudi, ko so šli od maše, Ubral jo je čez par njiv v bližnji gozd. Gospodar je stekel za njim, -ravno tako tudi nekaj drugih ljudi. Malo časa je tat bežal. Ko je pa videl, da so skorej okrog in okrog njega ljudje, in je vsak beg zaman, je obstal. Prijeli so ga in izročili orožniku. — Pred par meseci je bilo vzeto dotičnemu gospodarju ravno ob takem dnevu in ob istem času okrog 300 K.
Detomorilka. Sodišče je zaprlo 30 letno Marijo Božič iz Mladiko-vin zavoljo detomora.
Strašna nesreča na železnici.
V sredo popoldne okolu dveh je povozil brzovlak na progi Maribor-Pragarsko postnega poduradnika Feldbacherja. Otrok žel. čuvaja je hotel čez tir leteti, ko je ravno brzovlak pridrdral Feldbacher skoči za njim, da bi ga rešil, a brzovlak ga je prijel, ter je oba, njega in otroka, raztrgal na kosce.
Pomiloščeni kaznjencifcesar je pomilostil 23 kaznjencev, mej temi so štiri kaznjenke v Begunjah.
Tri požare so imeli letos v Št. Juriju ob Taboru. Dne 12. p. m. je bil tretji požar in so pogoreli Drču v Kaplji hlevi do tal.
Anžič—ujet. Anžič je vsled svoje skrajne neprevidnosti zopet pal v roke policiji. Policija je zvedela, da je Anžič takoj, ko j? orožniku
ušel iz železničnega voza, popihal domov pod Golovec, predno je policija zastražila Anžičevo hišo. Policiji se je poročalo, da hodi Anžič po noči iz hiše na stran. Na to so policisti permanentno zastražili hišo, danes zjutraj pa se je napravila glavna gonja na Anžiča. Policija je najprej pričela preiskavo v hlevu. Tudi sobe je dobro preiskala, a dolgo časa ničesar dobila. Naposled pa so ji pale oči na omaro z žeblji zabito. Ključa od omare ni bilo nikjer. Policaji so tresli omaro, zahtevali sekiro in naposled so odprli omaro. V omari je bil Anžič! Bliskoma je Anžič skočil proti policajem in hotel jim je še v istem trenotku uiti. A bilo je preveč stražnikov okolu omare. Petnajst policistov ga je obkolilo. Policija je Anžiča trdno uklenila. Mati Anži-čeva in Anžičevi sorodniki so pri tem jokali, policijsti pa so ukali. Ob $11. uri so Anžiča prignali na policijo. Pred magistratom je stalo mnogo občinstva. Pripeljali so Anžiča trdno uklenjenega razoglavega in bosega v sami srajci in vrhnih hlačah in nekoliko kruljavega ter trdno uklenjenega v zapor. Dva moža sta ga imela na verigi. Na poti jo Anžič žvižgal. Ob 1. uri popoludne je bil Anžič slovesno izročen na Žabjak, od koder se mu menda ne bo posrečilo uiti. Čujemo, da je aretovana tudi Anžičeva mati, ker je Anžič izjavil, da ga je mati zaprla v omaro.
Iz lavantinske škofije. Č. gospod Jakob Hribernik, knezoškofij-ski duhovni svetnik in župnik v Braslovčah, je imenovan dekanom istotam. Gospod Alojzij Hauben-reioh, računski revident pri knezo-škofijskem knjigovodstvu, jepostal ekspeditor istotam na njegovo me. sto pa pride č. gospod Mat. Štrakl, dosedaj korni vikarij pri mariborski stolni cerkvi. — Spiritualom v knezoškotijskem semenišču v Mariboru je imenovani č. g. Rudolf Ja-nežič, dosedaj drugi kaplan v Celju.
■ Provizorjem pri Sv. Joštu na Kozjaku je imenovan č. gospod Janez Munda, doslej kaplan v St Ilju. Drugim mestnim kaplanom v Celju je imenovan č. g. Ivan Gorišek, doslej provizor v Braslovčah. — Pre stavljen je č. gosp. kaplan Gothard Ferme iz Gore njega grada v Bra-slovče. — Na novo »o nastavljeni kot kaplani čč. gg. absolvirani |bo-goslovci: Martin Lenart v Št. Ilju Anton Pučnik v Gornjem gradu, Ivan Zaje v Št. Rupertu nad Laškim in Ivan Bosina v Rogatcu.
Vijolice lepo diše, še prijetneje pa diši Austro-Hungarian A. H. Model Tobacco za poznavalce pra vega tobaka.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti borno vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, mehki
in trdi les, late, cederne stebre,
deske in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Oesplaines ulici blizu norega kanala.
Prodno kupiS IjUMB« oglasi se pri nas, oglej si ualo zalogol Ml te bomo zadovoljUUa ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
i
DESPLA1NES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Jožef Stukel
JAVNI NOTAR
209 INDIANA ST., JOLIET, ILL.
se priporoča Slovencem in Hrvatom za vsa notarska dela, kakor
pobotnice, kupne pogodbe, tožbe, pooblastila, prošnje za oproščenje vojaških vaj i. t. d.
Nadalje prodaja FARME na najugodnejših krajih Združenih držav po najnižjih cenah.
Zastopa tudi najboljše prekoniorske družbe in prodaja
vožnje
karte
za najhitrejše brzovozne parnike. kakor " Deutschland", "Fuerst Bismarck" "Augusta Victoria", "Columbia" itd.
MIHAEL KOČEVAR
naznanja p. n. občintvu, da je otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše piva, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom v Jolietu ae priporoča za obilni obisk.
Phone 2243
Podaljšanje časa
za Buffalo Pan-Ameriško razstavo tikete po Nickel Plate železnici. $13.00 tja in nazaj, listki veljavni Ift dnij; $16.00 tja in nazaj listki veljavni 20 dnij. Trij e vlaki vsaki dan z spalnicami in jedilnicami prve vrste—poamerikanskem planu —jedi od 35c do $1.00. Obrni sena John Y. Calahan, glavni zastopnik, 111 Adams St., Chicago, 111.
Prosim, pošljite mi drugo steklenico Severovega balzama življenja, ker oče ne more biti brez njega, Sofija Karnick, Hastings, Minn: Urejuje črevesje, posreduje pri prebavljanju, krepi .nervozni »istem in premaga boles ti j. Cena 75c.
CAM O V CATHARTIC
1M. Me.	■■■■II« 1
Ua prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini »5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Ider točim ved«" «e8e pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljS« smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
KIvujku
Genuine stamped C. C. C. Never told In bulk. Beware of the dealer who trie* t« tell "something just as jood."
JOHN PLEŠE
Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoiitev svoje nove gostilnice, katero otvorim dne 3. julija, v novo sezidani hiši na 1216 North Collins Street.
Postrežba bode dobra, sveže pijače in fine smodke; vsi prijatelji so uljudno povabljeni.
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby ft Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Tožim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pl jafte. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
JOHN GEDIITA,
1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tel Ea,t ,4S0 Wt
Priporočam tukajSnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajaliilco založeno z mnogovrstno spodnjo i« zgornjo obleko. Velika izber raznih sraj<', jopic, hlač, nogovic, rokovic, frakov, dežnikov, ženskih In moških klobukov, mašiiih knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajo&h reči j. Nizke cene in dobro blago. Pri meni se lahko vsa/edo naroČi na "Amer Slovenca"
Ei/n \ pT
• IV r\x"TL Ji X f
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
& pekarijo
Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
Tie Joliet National M
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. »fASOU, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik, ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
F, A. BARTHELME
trgovec x
premogom, kokom, drvami.
Vsa naročila so izvršijo točno. PISARNA IN SKLADIŠČE NA,
414 Washington St. 'Phone 198,
Filijalka na 1141 N. Hickory St. Phone 2302.
JOLIET, ILL.
ANTON GRAHEK
naznanja, p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 182 N. Chicago St. nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko pivo, B'aust, An he user Bush Beer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom se priporoča m obilni obisk.
Vina tia prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 cts.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 cts.
galon s posodo vred.
Izvrstna tropavica $2.50—$3.00
galon s posodo vred.
Manj nego deset galon naj nihče ne naroči, ker manje količine n« morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoš-Ijejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem:
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street,
SAN FRANCISCO, CAL.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —-
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"The D, S." lPc. in "Meerschanffl" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na deb«lo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
jjoughran & Schoenstedt
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne liBtke.
Cor. Cass & Chicago Streets
I. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS
^ 30 WKOVikSmp Hljlepll MfTtt«.
Ako na zafiiatku tek i tettusj^ Dr. Richtera wetoch^Wf
"K0TV0VY" IPAIN EXPELLER
prrom mieste Co najlepli a naj« fehlivejSl *ovnfitor«y liek proti
LAHKE, REUMATIZ-I, KL ANIU V BOKU, B0LENIU V KKKU
proti vletkfm obtažnoetam tm-
Imatickf m. Flaša 25c. a 50c.vo [všetkjch, lek&rfiach alebou:
JP. Ad. Bichter *
215 Pearl Str,
«EW YOBK-
mmmmEE.
Ustanovljen 1. 1891.
Pni sloYcnsIn Moliti list t Aieri,
/ . ■—-
Izdaja
Slovetisko-amerikatisko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
z« celo leto	. $ 2.00
ca pol leta .	. $ t.00
Za Enojo, Afriko in drugo inozemstvo:
za celo leto . $3.00 aH t S kron. za pol leta $1.90 aH 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi s« ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivaliSča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOYENEC, mr. Benton A Chicago JOLIET, ILL,
Tiskarne telefon št. 50». Ureduištva telefon št. 1541.
„AMER1KANSK1 SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <& Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenio paper west of Ohio and the Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Enter««! »t tli« Post office at Joliet, III. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
16. sep. Nedelja 10. pob. Ime Marije.
10.	,,	Pondeljek	Kornelij.
17.	,,	Torek,	Lambert.
18.	,,	Sreda	Jožef. 1».	,,	Četrtek	Araulf. M.	,,	Petek	Evstahij. 81.	„	Sobota	Matevž.
Slabo časopisje.
Skoro je ni iznajdbe, ki bi bila že storila toliko dobrega in koristnega na polju prosvete in občnega človeškega napredka, kakor je tiaek. A je tudi ni stvari pod božjim solncem, katera bi bila. v stanu izvršiti tako peklenski posel, kakor jezopet tisek. časopisje vsakega naroda je nekako zrcalo, v katerem se z živimi barvami kažejo dobre in slabe lastnosti naroda, i« nekako merilo napak in ▼rim, ki prevladujejo v mišljenju in javnem življenju dotienega naroda. Ako se hočemo informovati o potrebah in težnjah kakega mesta ali dežele ali cela države in celotnega ljudstva, tedaj se nam ta želja najhitrejša izpolni, ako se nekoliko zanimamo za dotiono časopisja. Ka-korien je narod, tako je njegovo oa-.^opiaje ali pa tudi kakoršno je Časo-jt piar}* tak postane tudi narod.
je posameznika j« ustvarilo ♦ časopisje.cele strank«. Ako so bile »ideje dobre, -koristne, potrabne člo-vw&tyu, i'&flaj je bilo tudi časopisje, iiiofi iiil jo propagiralo in širilo, dobro, koristno in vsestranske podpore potrebno. Ali kakor je ni nobene strani Človeške brez tenme sence, tako ni bilo tudi mogoče vzdržati tiska samo za svoj vzvišeni namen. Časopisja so se zlasti vneto posluževale vse človeške strasti in aato ni čuda, da se je na tem polju
▼sekalo vesoljnemu človeštvu toliko globokih in težko ozdravljivih ran.
Dokler še ljudje niso poznali ti-»ka, so s« knjige samo pisale. Ker je spadalo pisanje tudi le med redke znanosti, je naravno, da so bile knjige ia spisi zelo redki. S pisa-
njem kil j ig se je v tistih časih naj-intenzivnejš« pečalo krščansko re-dovništvo in posvetna duhovščina. Za te kroge je bila iznajdba tiska pravi dar božji in oklenili so se Gu-tenbergove iznajdbe z velikim veseljem. V tisoč in tisoč izvodih je romalo poslej med svet sveto pismo in druge nabožne knjige. Tudi znanstvenikom posvetnih ved je bilo delovanje olajšano. A zasejati se je moralo ljuliko med pšenico. Duh francoske revolucije se je poslužil tiska s tedaj nenavadnim zanimanjem. Od tedaj je šlo vedno navzdol. Vstaliso novi preroki, moderni učenjaki, naduti, nepokorni samozavest-neži in ti so potom časopisja demo; ralizovali vedno širše ljudske mase. Proglasili so: svobodo, enakost, bratstvo. Vero v posmrtno življenje •o pričeli ruvati iz človeških src, proglasili so bogotajstvo, napadali cerkvene institucije in sramotili mirne, trezne, verne ljudi. Nastala je socijalna demokracija, ki hoče preustrojiti človeško družbo. Vera ji je seveda glavna ovira. Iz soci-jalne demokracije sta se razvila ni-hilizem in anarhija, kojih cilj, namen ia zadača je porušiti prestole in oltarje. Boga ni, ves družabni red pa je krivičen in neznosen, zato ga je treba porušiti, tako uči dan za dnem slabo časopisje in fanatične, slabo vzgojene, delomrzne, nepo korne in propadle ljudi navdušuje za poruSenje vseh sedanjih naprav. In ti klici n* ostajajo brez vspeha. Fanatizovani nesrečniki mečejo bombe, vihte bodala in'sucejo re vol ver je......
V petek, 6. t. m. popoludne se je dogodilo zopet strašno hudodelstvo, kojega moralni povzročitelj je slabo časopisje. Šestindvajsetletni anarhist Czolgosz je ustrelil dvakrat na predsednika Združenih drlav Wm. McKinleya in ga zadel smrtno nevarno v prsi in želodec. Nesrečni hudodelec je sedaj izpovedal med drugim tudi, kako je postal anarhist in morilec prvega uradnika v Združenih državah. Vzgojo je imel dobro in še le po čitanju socijalno demokratičnih ia pozneje anarhističnih spisov je zašel v slabo družbo, ki ga je docela demoralizovala inprivedla do nesrečnega dejanja.
Seveda me bo našlo dovolj besed za primerno izražanje in obsojanje strašnega grozodejstva sedaj prav ono časopisje, ki je s svojo demora-lizujočo pisavo izigravalo že leta in leta najgrše človeške strasti. Obsojali in blatili bodo nesrečnega posameznika, ki je žrtva zistematič-nega hujskanja, a moralnega krivca, ono slabo časopisje, ki zavaja ljudstvo zdržema na kriva pota, ne bodo uzrli.
Vsi ugledni in veljavni možje vseh narodov, ki so imeli odprte oči, so žei davno uvideli veliko nevarnost, ki preti javnemu blagostanju človeštva po slabem časopisju. Svarili so in še svare pred to vedno se širečo opasaostjo. Nevarnost slabega, demoralizujočega časopisja postaja z vsakim dnem večja in vsakega poštenjaka najsvetejša dolžnost je svariti ljudi pred slabim časopisjem. Proč torej z listi, ki taje Boga, ki blatijo »v. vero in duhovnike, ki hujskajo podreti družabni red, ki proglašajo zasebno imetje za tatvino in grde vsako pozitivno delo. Pri pvoji vesti se je dolžan boriti vsak kristjan zoper zlo, a največje zlo sedanja dobe je slabo ča: sopisje.
Slovenskim žuljem.
Kdor ne dela, naj tudi <te Je!
(Dalja.)
Socijalno vprašanje ni nič dru-zega kot vprašanje, kaj je treba storiti, katera sredstva uporabiti, da bi se odpravilo sedanje družabno in gospodarsko zlo, katero preti uničiti celo človeško družbo. Socijalno vprašanje ni samo jedno vprašanje, treba bode marveč razvozlati še precej vozlov, p redno bode konec človeške zmote, najsibode že v obliki »ooijalizma ali anarhizma.
Velik kos socijalnega vprašanja Pa j« delavsko vprašanje. Odkod delo in zakaj delo, s tem smo se pečali zadnjič. Odgovor se je glasil, da človek mora delati, če hoče pošteno živeti, da mora delati tudi za kazen za greh. Toda ne samo zato mora človek delati. Mi vsi smo nujno
ud je človeške družbe sam zase človek splošno ne more živeti. To se pravi da imamo dolžnosti do drugih, do človeške družbe. Delamo torej, da nismo drugim na poti, drugim v nadlego in zato tudi, da te preživjmo. Kdor seve je za delo nezmožen, ta-cega mora podpirati človeška družba, samo če kaže drugače dobro voljo za delo. Niso to prazne besede, socijalistovček rovarček! Potrpi, morebiti pride še kako zrno na vrsto!
In v tem oziru se mora reči, da čim več ima kdo, tem bolj je dolžan delati, pravi učenjak svetovne slave, o. Albert Maria Weiss! Nekateri prejmejo od rojstva več nego drugi ne poznajo skrbi, ne vedo, kaj je pomanjkanje. Zato morajo ravno ti s tem večjim, s tem višjim delom pozneje zaslužiti to, kar jim je bilo že naprej dano za plačilo. Nikar se ne boj, moj izborni prijatelj izpod rdečega praporja, nikakor ne o.do brava krščansko modroslovje take nejednakosti v imetju kot jo vidimo dandanes, jred vsem pa ne, če je vse krivično pridobljeno. Zato se naj trese pred teboj in pa recimo no tudi pred mojo malenkostjo marsi-kaka moderna liberalna, prostozidarska država, katera je oskubila že toliko revežev, in pa tudi toliko cerkev.
S lem smo se pa že dotaknili neke točke, katera bode v oči naše najnovejše in druge osrečevaloe in pa, žalibog, precej dobromislečih, toda slabo podučenih Slovencev. Zadnjič smo namreč zapisali po o. Cathreinu da razumemo z besedo delo vsako opravilo, koristno ali delavcu sa mera« ali sploh ljudem ^ Danes pa smo povdarjali, da delamo tudi zato, kar moramo biti koristni človeški družbi, ker imamo dolžnosti do nje Iz tega pa sledi kot jasni dan, da ni delavec samo taisti, ki dela trdo s svojimi žuljavimi rokami, ampak vsakdo tudi, 6e dela v korist človeški družbi. Koliko olikanoev in koliko preprostih sinov naroda misli in trdi, da celi stanovi samo lenobo pasejo in da so mrtvi udje človeške družbe! Zakaj so pač duhovniki na svetu, čemu so nam učenjaki, čemu pač še (Bog se nas usmili!) plemstvo, čemu uradniki, čemu vladarji? Proč s temi pijavkami! Prišol bode čas, upajo modre glave socijalistov, ko bodo delavci sami opravljali vse, kar dandanes delajo ti stanovi. Tedaj namreč bodemo delali samo kakih par ur oa dan, ves drug čas pa se bodemo lahko pečali z vodstvom dela, z državnimi posli, s pravom, z umetnostjo, z znanostjo. To se pravi, vsak bode lahko duhovnik (mislim, da tega ne bo več), vsak bo lahko minister notranjih ali pa vna-njih zadev, vsak bo lahko advokat, vsak zdravnik, vsak kipar in slikar, vsak učenjak. Kaj ne, moj pametni čitatelj, to se pa že pravi, da bo vsakdo grozovit "šuštar in fušar?" Zato ne bom dokazoval neumnostij takih trditev. Dragi slovenski žu-ljaved, boljše ti ne morem pri tej priliki ustreči, kakor da ti začrtam besedo istega o. Weissa. On pravi: "Ko se je začal šopiriti duh liberalizma, dali so se plemenitniki spremeniti v gledališke intendante (načelnike) in baletne mojstre, da bi bili vsaj malo koristni. Tedaj so tekmovali duhovni z ruskimi popi pri kidanju odpadkov in občinskem pisaštvu ali pa so ljudem pri-digovali o obrambi proti kozam in nadomestilih za kavo. Seve,' ravno s tem so sebe najbolj osmešili.. Za razvedrilo in za oeno pohvalo tudi lahko cesar vzame kmeticu plug iz rok (on meni liberalnega cesarja Jožefa H). Toda žalostno bi bilo za takega cesarja, če bi ne bil svojemu cesarstvu v noben drug prid. Žalibog, prešinil je ta malenkostno kra-marski duh materijalizma ravno vladajoče stanove. Kajti če se ba-*ijo državini krmarji z dimnikarskimi zaklopnicami in čevljarskimi žeblji, kdo naj še veruje, da umejo svoj Ustni posel? Seve, velika je nesreča, če živi plemstvo in olikanci v razuzdanosti. Toda tudi blagoslov ni, če oni sami delajo kmetijska dela in konje dresirajo, ali pa če se vtikajo v bančne in borzne operacije."
Delati moramo vsi. Toda dovolj je, da opravljamo vsak svoje delo. Pek bodi pek, minister ostani minister, škof pa škof. Bre«,zidarskega mojstra, brez arhitekta ne bode po-
slopja, zato naj nosi ta omet in opeko, oni pa pazi, da pride opeka na opekino mesto, omet pa na opeko! Drugače se bo vse sesulo.
Veliko bi so dalo o tem spisati, veliko se je že spisalo. Samo nekaj v prid duhovništvu, trnu v očeh so-cijalista. Ali res mislite, da duhoven ne stori ničesar koristnega za družbo, če je zvest svojemu poklicu? Ce mislite, da ne, potem velja isto tudi o navadnem cestnem pometaču! Tudi on ne koristi človeški družbi naravnost, ampak samo posredno, kfcr nam drugim čas prihrani. Zato imfejte do religije ali vere vsaj toliko potrpljenje, kot do cestnega pometača! Ali je vsejedno za člove štvo, vpraša o. A. M. Weiss, če vlada ljudi duh delavnosti, zadovolj-nosti, žrtvovalnosti, udanosti v božjo voljo, pokornosti do božjih zakonov? Kdor sadi ta čustva v človeška srca, oni je človekov največji dobrotnik. — Seve, če že vidi ubogi kmetic gospoda, že ga zavida, in če vidi samo pismonošo, že mu je nevoščljiv. Kmetič niti ne ve, kaj je dušno delo, ne ve, da se dela tudi se živci, ne samo z mišicami. Še manj pa pomisli delavec, koliko no-čij je prebdal "gospod" pri trdem delu, predno je dospel do kruha. Drugi že vleeejo obresti od svojega kapitala, on pa začne še-le svoj krub jesti.
AH sttto vsi jed Maki?
Kolikokrat se trobi med svet, da smo vsi ljudje jednaki in kolikokrat se je že dokazala nesmisel teh besed! In vendar ljudje ne bodo nehali sami sebe smešiti. Celo v razglaše-nju neodvisnosti Združenih držav beremo, da so vsi ljudje rojeni jed naki. Združene države gori ali doli, vsi ljudje nismo jednaki.
Abstraktno, čisto v obče, v obla-kih govorjeno, smo pač vsi jednaki, to se pravi vsak človek ima dušo in telo — drugače pa človek ni. Toda kje se pa nahajajo ti abstraktni ljudje, vpraša Taparelli. Kakor so pa ljudje v resnici, če jih primerjamo v starosti, v nadarjenosti, v telesni moči, sosipa jako nepodobni. Če smo vsi jednaki, potem smo ali vsi norci, ali pa vsi veleumi, ali pa vsi normalni ljudje. Vsi pa nismo veleumi, vsi nismo* normalni (poprečno razviti in pametni) ljudje torej smo jedino le vsi norci, če smo vsi jednaki! V katero teh vrst naj štejem socijaliste, ne bodem dolgo premišljal. Normalni niso, veleumi še manj, naj si torej volijo tretje!
Ravno v tej zvezi je pripomnil Liberatore, da če smo vsi jednaki tudi nismo prosti, svobodni, nimamo proste volje. Dokler smo prosti, toliko časa bodemo vsak posebej jako različno mislili, želeli in delali, ravno zato ker tedaj lahko živimo kakor hočemo, če nam torej pridigajo hripavi in rdečenosi soci-jalisti jednakost, naj vsaj molče o prostosti.
Zato lahko trdimo, da smo vsi vsaj toliko nejednaki, kot smo jednaki. Kakor hitro pa zamenjamo besedo jednakost s pravico, potem se bodemo žw ložje umeli.
Toliko danes našim rdečkarjem v tolažbo. Naj malo prežvečijo te trpke resnice, vdaj »o agitatorji želodčnega komforta.
Cleveland, Ohio.	F. K.
Angl. milj	Prebivalcev
Haiti........ 29,830	1,294,605
Domingo____ 20,59(5	434,000
Mehika...... 707,310	13,389,452
Guatemala... 40,774	1.473,852
Salvador..... 7,228	859,534
Honduras.... 42,058	415,800
Nicaragua... 51.600	420,000
Costarica____ 19,985	309,683
Columbia____ 331,420	3,984,940
Venezuela.... 566,159	2,444,816
Ecuador..;.. 144,000	1.400,000
Peru........ 405,040	4,787,527
Bolivia...... 472,000	2,451.112
Brazilija.....3,219.000	17,427.300
Chile........ 256,360	3,141,193
Argentinija. .1,095,013	4,614,690
Paraguay____ 145,000	656,000
Uruguay..... 72,112	1,005,600
Ti podatki so v nekaterih posameznih slučajih nepopolni, zato ker je težko določiti ponekod število prebivalstva. Nekatera indijanska plemena se vedno selijo in zato jih je natančno težko šteti.
Vse te naše posestrimske republike so kakor kaže mera in število prebivalstva manjše, kakor so Združene države, vendar so nekatere že tako ali pa še celo boljše vladane. Ker je južna Amerika tudi zelo bogata na naravinih darovih, je umljivo, da so naše posestrimske republike v gospodarsko dobrem stanju. . Približno sliko o tem naj podado naslednje številke o izvozu in uvozu v lanskem letu. Vrednost blaga smg razračunili v dolarjih.
Uvoz	Izvoz
Haiti.........9 3,943,780	| 12,474,930
Domingo..... 1,090,280	3,895,000
Mehika....... 01,304,914	74,990,402
Guatemala.... 3,880,008	7,688,730
Salvador...... 1.050,444	3,090,270
Honduras..... 1,100,441	1,235,952
Nicaragua---- 3,789,300	3,098,331
Costarica..... 4,2QO,000	5,000,000
Columbia..... 5,073,014	9,807,807
Venezuela---- 8,159,634	14,378,115
Ecuador...... 4,923,187	7,142,834
Peru......... 9,307,474	15,302,955
Bolivia....... 10,840,000	10,343,000
Brazilija...... 122,000,000	137,000,000
Chile......... 53,130,179	81,553,006
Argentini ja... 110,850.071	184,917,531
Paraguay..... 2,832,438	2,207,401
Uruguay...... 25,551,788	36,574,104
Vsled starostne oslabf lost i umrje med 10,000 Ijwf samo — devet.
Največji paruik na svei je sedaj novi angleški orjak ; tic". Nanj se lahko naloži 20,8' ton tovora.
Štrajkujoči voznik1 } San Franciscu so izdali na okolic3* i in farmarje poseben oklic, -v kate^J jih prosijo podpore in pomoči'
Najnovejša i z n a j r mode so poslikani čevlji. .j( jih morejo do sedaj privoŠo'11
ljudje "boljše" vrste.	i _
' P 1
Pri vojni v j u ž n i A fr 1 | je doslej sodelovalo 36 angl0^; generalov. Prav toliko jih boffl*"^ še treba, predno bodo podavil'' Bure.
Živahno delovanj*'? morala razviti 29. avgusta nas»lblli, •ka komisija v New Yorku, k»jt! f: dan je dospelo s sedmimi pa«>lP medkrovju 3408 oseb.
V	Egiptu to zasledil1® raznih krajih petrolej. Poročil* vore, da ne zaostaja agiptovs*1'J trolej kvalitativno prav nič ** skim ali pa amarikanskim.
V	reviji "The Me«0ttf*r the Sacred Heart" je priobčil j«*1" o. Basič krasno pisano črtico o brovniku. Spis krasi več lepib »'■ \
Tri uničevalce torp8^0< so nedavno spustili v morje v 9p*, rows Point, Md. Vsi trije »o fl,) novejše konštruirani in s tem j® segla naša vojna mornarica lep napredek.
Poslej ne bodo s F i I i P več naznanjali vojnemu uradu | vojakov telegrafično, marveč poslali vsa obvestila po pošti-jeme bodo samo višji častniki. je začela varčevati pri — kablj0.
Dva dečka sta se ganj u tako močno zaletela v druzega v Pine City, Minn-» j so se enemu popolnama jetra n* e stran premaknile, vsled čefl»r J kmalu umrl.
VŠtokholmu je iznašel n**1 švedski major novo, strahovito t strelilo, nekak leteč torpedo, drobnosti seveda še vse prikri*^ le toliko se je izvedelo, da bo iznajdba nekaj strašnega, če 8fl uporabila v vojni.
Čudno stavo je napravil poljski kmet na Poznanjskem- ^ vil je aamreč s svojim sosedo®^, sodček piva, da ne bo več oseO1 živel. In res, stavo je — dobil-par dni so ga namreč našli v jflZ utopljenega.
Učni načrt po vseh indij®" skih šolah so z letošnjim leto® * renito preustrojili. Poslej se. učili naii rdečekožci 31 pred»at" -Možki se bodo morali mnogo pafl s kmetijstvom, deklice pa < ^ njem in pranjem.
Na Ruskem se bo sesia velika komisija učenjakov, se bo pečala, kako bi se naju*P nejše popravil julijanski kol0<*' ' katerega zlasti v novejšem Času stransko napadajo. Dotični siji bo predsedoval veliki knez stantin Konstantinovič. Želeti J ' da bi se kaj vspešnega določil0,
-- t
v * j.'
Za tisto znamenito 9 p e n d i j o, katero je zapustil f^ coski grof Pierrecourt, po kater1 dobi zakonski par, v katerem mož in žena prava velikana, 1°°' frankov, sta se že oglasila dva \>t0. silca. Mož tehta 301 kilogram, pa 2:29 m in je šele «2 let star, & niča meri pa tudi nekaj
metra v visočino.	; '
. . - i i ■
Ameriške republike.
Iz osrednja Ameriko prihajajo vedno bolj vznemirjajoča poročila, ki pa niso vselej prav zanesljiva in resnična. Toliko pa je gotovo, da je v sedanjih razmerah r osrednji 'Ameriki pogoj za velevažne dogodke in uedogiedue posledice. Združene države so poslale tja tri vojne la-dije,' razven teh pa krožijo po ta-mošnjem vodovju angleške oklop-nice, nemške križarke in francoske topnjaoe. V slučaju nevarnosti za amerikanuko železnico, ki veže preko ožine atlantiški ocean s tihim moljem, bodo vojne ladije izkrcale vojake na ožino. Kar store ladije Združenih držav, to store tudi druge in tako jo mogoče, da pride v centralni Ameriki do velevažnih dogodkov. Gotovo bo zanimalo, ako našim čitateljem podamo nekak pregled o številu prebivalstva in obsežnosti ozemlja.
»439,950,274 $610,325,574
Skupnega prometa je bilo za 11,-050,000,000. V tej svoti so bile udeležene Združene države za svoto $213,000,000, kar znaša toliko, kakor petinko. To je že nekaj, pa z ozirom na bližnje geografično sorod, stvo mnogo premalo, Vedno bolj se trudi naša vlada, da bi svoj »pliv razvila kolikor mogoče na vse posestrimske republike, do katerih čuti največ pravic, kar jo stavi tudi na stališče, raz kojega celo pretirano tolmači Monroe doktrino.
Tudi v predstoječem slučaju radi nemirov na ožini v centralni Ameriki, bodo skušale vse svetovne ve-levlasti si zagotoviti svoj trgovski upliv za bodočnost. Prav to jih vodi tja in prav vsled tega nastali nevspehi bodo zapustili škodljive sledove.
Po načelu: "Ameriko Amerikan-cem" si prisvajajo Združene države nad malimi republikami nekako je-robstvo in višjo oblast. To bi bilo seveda prav lepo in dobro, toda v malih poeestrimskih republikah goje najmanj zaupanja do Združenih držav. Kdo je temu kriv? Gotovo mi sami. Taki vzgledi, kakor Kuba in Filipini gotovo ne vlečejo menda posebno.
Od tod prihaja tudi dejstvo, da je mala republika odklonila posredovanje mogočnih Združenih držav. Za strička Sama to sioer ni posebno častno, a je zaslužena broa. In ne le brca. Južne republike se nas boje in to povsem opravičeno. Odkar smo pričeli z anektiranjem onega ozemlja, katerega smo baje redili prad drugimi sovražniki, smo postali sami največji sovražniki onih, kateri se stoprav bore zoper take.
Južne republike vedo prav dobro zakaj da ne zaslužijo Združene države tistega zaupanja, katerega bi rade uživale na tostranski zemeljski polovici. . To se čuti prav jasno od Meksike pa notri doli do Chile in Argentinije.
Kakor kažejo razmere, se bodo Združene države bore malo zmenile za zaupanje;. Naši trgovski in tedaj tudi politični interesi zahtevajo, da si sedaj pridobimo zemlje na lahek in cenen način na panamski ožini, kjer si bodemo vzgradili toli potrebni in važni kanal za svetovni promet.. Omenjeni intoresi to zahtevajo, prilika je tukaj in naša vlada je tudi pripravljena. Y>e pojde v najlepšem redu, ako ne pride kaka odločna prepoved iz — Evrope.
.„1 v S i M	,

Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898;
URADNIKI:
Predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111.
Podpredsednik: John R. Stkrbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich,J
L Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111.
II. Tajnik: Anton Skai.a, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111.
Blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rkv. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. \t ■» f M. J. Krakkr, 501 3rd St., Anaconda, Mont, wzor- J Anton. §tbfanič, Box 852, Soudan, Minn. lki: I Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo.
EW v • ( john Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, III. nlK Cm J John Grahkk, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. ouoor: 1 Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, III. p - ( Mihakl Skkbk, 1220 St. Clair St., Cleveland, O.
J John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, III.
Dor: ( Mat. Pri.ianovič, Box 375, Virginia, Minn.
p., • . ( Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, III. rizivni Štkkan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. abor: John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika i(M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna drilStva na iednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopnika (delegatu) in p<i nikomer drugem.
Odstopili »o:
društva Marije Pomočnioe 17 Jeny Lind, Ark. Jakob Stermlan 1198 3. sept. )W0l.	Društvo šteje 37 udov.
Od društva sv. Jožefa 50 LoadVille, Colo. Anton Miklič 2851 2. sept. D. š. 58 u.
Pristopili »o:
. S društvu »v. Alojzija 43 Bteelton,.Pa. Anton Simoni« 3208 roj '82, Martin Žlogar 3209 roj '82, Matija Stefanič 3210 roj '79, Janez Rus 3311 roj '73, Pavel Posinek ■ 3213 roj '04. sprejeti 8. sept. '01.	Društvo šteje «0 udov.
K društvu Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Martin Zupančič 3213 roj '78, sprejet 3. sept. '01.	Društvo šteje 57 udov,
, * društvu V. sv. Jurija 3 Joliet, tU, Jožef Jerman 3214 roj '77, sprejet 9. septemb. 1901.	Društvo šteje 00 udov.
Prestopili so:
OniStv* *v. Cirila in Metoda 8 Joliet. tli. k društvu sv. Cirila in Metoda 4 To-m wer, JCnn. Franc Slabe 800 3. sept. '«1	I Društvo šteje 101, II 221 udov.
društva*v. Jožefa 50 Leadville, Colo, (č društvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Janez Zorman 2850 3. sept. '01.	I Društvo šteje 97, II 222 udov.
^društva,«v. Janeza Krst. 11 Aurora, 111. k društvu sv. Frančiška 8al, 39 Joliet, - 511. Janez Žmajč 822 5. sept. '01.	I Društvo šteje ta. II 190 udov.
U(1 društva sv.. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. k društvu! »v. Jurija 3 Joliet, 111. Ant. Skof 1510 S. sept. '01.	I Društvo šteje 19Sy II društvo Stoje 01 udov.
Suspendovani od zopet sprejet:
® društvu sv. Petra SO Red Jacket, Mich. Jan. Čičak 1004 5. sept. '01. D. š. 120u.
Suspendovani:
društva Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Alojz Mežan 1793 2. sept. '01. D. š. 50 u.
Pristopile soproge:
^ društvu sv. Alojzija 43 Steelton, Pa. Ana Poginek 1504 roj '75, sprejeta 8. sept. >190t.	V	Društvo šteje 27 soprog.
Prestopila soproga:
^ društva sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, IIL k društvu sv. Cirila in Metoda 4 To-wer. Minn. Marija Slabe 542 3. sept. '01. I Društvo šteje 43, II 100 soprog, društva sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. k društvu V. sv. Jurija 3 Joliet. 111. Elizabeta Skof 9. sept. '01.	I Društvo šteje 78, II 39 soprog.
Suspendotana soproga zopet sprejeta:
* društvu sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Ana Čičak 1300 5. sept. '01. D. š. 88 s.
Odstopila soproga:
društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Uršula Muhič 243 3. septembra 1901.	Društvo šteje 99 soprog.
MIHAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., JOLIET, ILLINOIS.
Iz delavskih krogov.
^ew York, 7. septembra,— orožni posvetovalni odsek Amal-$*o»ated Association je imel danes svojo posebno sejo, ne da bi se °»eglo kako sporazumljenje. Če-**»no je jekleni trust izjavil, da se 114 »pušča v nikaka posvetovanja vendar je vse mnenja, da bi bil zadovoljen, ako bi vsprejela '»ulganaated Association podane
druge strani pasa pripoveduje, * j* vsako upanje na mir popolna izgubljeno in da se bo boj nadeval do zadnjega in da se bo ,toPrav še le sedaj najhujše razvil.
^ Cincinnati, O., 7. septem-—■ Včeraj se je tu vršilo posvečanje med zastopniki American j 4r''age Company in odposlanstvom 4jkujočih delavoev vozov. Spo-*umeti se niso mogli v prav nobeni t°*i in štrajk se bo nadaljeval.
^Cincinnati, O., 7. septembra, j unijo livarjev in izdelovalcev a ie prišlo do konflikta. Skli-^ ®e je zato skupno posvetovanje razpor poravna.
Se0llattanooga, Tenn., 7. ^Ptembra. — Včeraj je bil četrti lal' 0<^'tar "sboruje tukaj nacijo-
fta organizacij a pismo no«. Reše-
i , 1
vale so se samo one točke, ki so bile na dnevnem redu. Pozneje je pozdravil zborovalce poštar iz St. Louisa gospod J. W. Baumhoff, ki je povabil bodočo konvenoijo pisino-noš leta 1903 v mestu svetovne razstave v St. Louis. Zborovanja se je udeležilo 949delegatovin uradnikov.
Rochester, N. Y., 7. septembra. «— Zborovanje letne konvencije nacijonalne Association Stationary Engineers se je včeraj zaključilo. Ves dan so razpravljali o poročilih stalnih odsekov. Delegat Association št. 1 iz Georgije je stavil resolucijo, da naj se premeni ustava in konititucija tako, da ne bodo poslej več imeli pristopa v organizacijo črui mašinisti. To je vzbudilo na posvetovanju velik odpor. Pri ^laaovanji je bilo oddanih samo pet glasov za vSprejem resolucije, vsi drugi pa so bili proti. Ko se je naznanil izid glasovanja, so udeležniki demonstrirali in zasrazno-vali onega, ki je stavil resolucijo.
Philadelphia, Pa., 9. septembra. - Danes se je sešla letna konvencija pivovarjev. Udeležba je j ako mnogobrojna.
C h i c a g o, 111., 10. septembra. Uradniki Building Material Trades Council so odpotovali v Hammond, Ind., da bodo pomagali uslužbencem Conkey Company pri štrajku, katerega so le-±i prav sedaj začeli.
Pittsburg, Pa., 9. septembra. — Predsednika Shafferja ni nič videti. Štrajk se bo nadaljeval z vso eneržijo. Poročila iz McKeesporta naznanjajo, da se trustu ne more posrečiti prejšnja grožnja, da bo namreč začel delati po tovarnah z scabi. Povsod se kaže, da se deluje na to, da bi se štrajkarje zapeljalo do na-silstev, kar bi se potem primerno izrabilo proti njim, vendar so se doslej tudi vsi taki poskusi izjalovili.
Štrajkujoči delavci so razpostavili 2000 straž in paznikov, ki oprezno nadzorujejo vsako gibanje okrog tovarn in so izjavili, da zamorejo še na tisoče takih straž postaviti, ako se bo izkazala potreba.
Cleveland, O., 8. septembra. "Cold Mill" Crescent tovarne za belo pločevino je začela poslovati. Zaprta je bila od onega časa, ko ji je pošel materijah V "Cold Mili" ni bilo sploh prišlo do štrajka, ker ni bil nihče izmed uslužbencev v organizaciji.
Linčanja v Združenih državah.
Zlasti v zadnjih dveh številkah smo sporočili o mnogoštevilnih hudodelstvih, katere so izvršili naši čfflokožni sodržavljani in za katere jih je belo prebivalstvo kaznovalo s smrtjo, ali pa jim isto po dolgotraj nih mukah prizaneslo. Ako izvrši aa jugu kak zamorec katerokoli bodi hudodelstvo, luktjj 8« *«dlgt)8 zoper njega vsa bela okolica ili flfllH mu je zagotovljena, ako ga le dobe T roke- Primeri se tudi, da ne dobe v roke pravega ali da ga zamene s podobnostjo kakega drugega, potem pa obesijo ali sežgo kar onega, ki so ga dobili. Linčanja se v zadnjem času grozno množe in le malokdaj seposreči oblastim izviti nesrečnika iz rok podivjane mase. Vedno množeča se linčanja so prava sramota naši mnogokrat povdarjani civilizaciji.
V	zadnjih dvajsetih letih je bilo na ozemlju Združenih držav 3130 umorov, katere so izvršili linčarji. Najrodovitnejše leto med temi je bilo 1893, takrat so jih namreč umorili nad 200 ljudij. Pozneje je to število zopet padalo. Leta 1899. so linčali 107 ljudij, leta 1900 pa že zopet 115. Letošnje leto pa obeta prekositi še vsa prejšnja, kajti že dosedaj preseza število linčanih daleč čez sto. Ako se bodo linčanja tako množila, kakor se v zadnjih dneh, utegnemo doživeti še pravih grozovitostij.
Sodnik Lynch izbira svoje žrtve ponajveč med črnci in še med temi le one, ki se progreše nad belimi ženskami. V tem pogledu vlada med južnimi zamorci res prava podivjanost. Ko so severne države protestirale zoper množeča se linčanja v južnih državah, je dejal senator Tilman: "Ako hočete prepustiti vaše žene in vaše hčerke črnim be-stijam, le kujte izjemne zakone, toda mi, južni državljani, vam ne bodemo sledili." Tako odličnega moža jasna izjava priča dovelj, da so naši črni sodržavljani le sami ponajveč krivi, ako se jih tako smrtno sovraži.
V	zadnjem času se peoa vse naše časopisje marljivejše z vedno mno-žečimi se linčanji. V tem »o vsi edini, da so linčanja na sramoto državi in splošno javni morali, o vzrokih in pripomočkih, katerimi bi se dala odpraviti, pa vladajo različna mnenja.
Nekateri se zadovoljuje s kratko izrečenimi željami, da naj oblast poseže pravočasno vmes in naj z energično roko poseže krepko vmes dokler je še čas, ako pa se je že hudodelstvo izvršilo, naj se strogo in neprizanesljivo kaznuje vse udelež-nike in tako pokaže v svarilo za druge slučaje. Ta nasvet je silno naiven. Kdor pozna naše oblasti, ta je prepričan, da bo te popolnoma nezmožne zabraniti in preprečiti katerokoli si bodi linoanje. Kako pa naj se ljudstvo boji sodišča, katerega je samo postavilo in nad katerim je višja instanca. Dolgoletne izkušnje uče, da je ta pripomoček popolnoma neizvršljiv in da se bodo
linčanja nadaljevalanavzlic najhujši strogosti državnih oblasti.
Nekje drugje pa smo čitali, da bi se omejila linčanja, ako bi se za zamorce zavzeli kapitalisti, kateri naj
bi jim preskrbeli dela in zaslužka, kar bi zmanjšalo njihova hudodelstva, in tako tudi povod za linčanja. Tudi to je popolnoma brez pomena. Delati morajo zamorci tudi sedaj, čeprav se za nje ne zavzemliejo posebno naklonjeno kapitalisti, toda hudodelstva se ne zmanjšajo prav nič.
A zamorcem je potreba nekaj drugega. Treba je na njih izrezati ono rq,k-rano, ono veliko in strašno napako, ki jih dela tako sovražne zlo-činoe. Belokožci linčajo zamorce v razburjenosti, v splošni razdraženo-sti, katero povzročajo grozovita in kri razburjajoča hudodelstva zamorcev. Nedavno je pisal nek južni list: "Le s smrtjo na gromadi krotimo zamorce in varujemo naše žene in hčere sramotnih napadov." Pred vsem je treba zamorcem vzgoje. Vsa dosedanja hudodelstva na jugu so izvršili večinoma le oni zamorci, ki so stali na najnižji stopinji kulture. Bili so tako podivjani, da jih ni strašila niti smrt na gromadi. Z zaničevanjem, preziranjem, zmoritvi-jo in preganjanjem ne boste odpravili hudodelstev zamorca, pač pa se zamorejo ista le zmanjšati, ako se privede zamorce na primerno stopinjo človeške izomike, ako se jih U« obrazi v koristne državljane naše republik«-. Šol, *0l in h %nkrat, šol zamorcem! Ife z grmadami in ne z vrvmi se ne da izgnati tisti sveritiski čut, ki biva več ali manj v vsakenl Človeku,- pač pa ^a zaijjor^ ublažiti dobra, prava, poStoria VZgoja.
Mir na Kitajskem.
Tretjega septSttbrjl j« sporočil kabelj, da so zastopniki velevlasti podpisali mirovni zapirftiiky kar po-menja toliko, kakor da se jtf sklenil na Kitajskem dolgo zaželjetti mir. Četrtoga, to je takoj drugi dan pa so Kitajci izvršili že enega najvažnejših mirovnih pogojev, namreč prino čun, brat kitajskega cesarja, je prosil v njegovem imenu odpuščanja nemškega cesarja Viljema zaradi umora nemškega poslanika Kettelerja, katerega je bil umoril neki kitajski oficir. Ostale mirovne pogoje bodo Kitajci še sčasoma spol-nili, saj so jim zato naložili needini in zavistni zastopniki velevlasti dovelj časa. Mogoče ali bolje: nekaterih mirovnih pogojev ne bodo Kitajci nikdar izpolnili.
Med tiste pogoje, katerih ne bodo Kitajci izpolnili, pripada tudi gotovo odškodnina. To imajo čas plačevati 40 let. Že dejstvo samo, da so si znali Kitajci zagotoviti tako dolgo časa za plačevanje odškodnine, priča o njih veliki politični pretkanosti in poznavanju razmer. Needinost, vedno nasprotovanje, zavist in nevoščlj ivost zastopnikov pri določanju odškodnine, je naučilo kitajske lisjake marsičesa, kar se bo dalo v bodočnosti dobro porabiti.
Mirovni pogoji imajo torej v sebi pogoje za zopetni nemir.
Ona točka, ki se tiče odposlanstva do nemškega cesarja, je za mogočno kitajsko cesarstvo in mnogo-milijonski narod veliko ponižanje, velik madež, katerega bo hotel stari, kulturni narod oprati, pa naj tudi velja kar hoče. Da so se sedaj uklonili ponosni Kitajci tako globoko, je morala pač biti huda sila. A kolikor hujši je bila doslej ta sila, toliko hujši bo poslej odpor. Z zadnjim odposlanstvom v Berolin je doživela Kitajska globoko ponižanje. Saj se je moral sam nebeški cesar zlagati v "rumenem" pismu na nemškega oesarja, da so prihiteli evropski vojaki na Kitajsko delat mir in pomagati dinastiji do omaja-nega prestola. To ponižanje, to blatenje stare kitajske časti kriči po maščevanju in treba bo samo ugodne prilike.
O dalekosežnih načrtih Japoncev smo v našem listu že govorili. Sedaj so stali nizkorastli Japonci nekaj časa tiho v ozadju, ker namreč ni kazalo drugače, a kakor hitro se bodo razmere premenile malo bolj na ugodno stran, bodo gotovo Japonci poskušali izvesti svoje stare idejale. Pri plačevanju vojne odškodnine se bo nudila vsako leto kaka prilika za malo nesporazum-Ijenje in v ugodnem času bodo bližnji Japonci prav lahko uporabili Tsataka nesporazumljenjaza uresničenje in izvršitev dolgo gojenih idejalov in določnih načrtov.
V mirovnih pogojih je tudi določeno, da obdrži Rusija do gotovega časa Mandžurijo v svoji oblasti. Seveda ni določeno za vedno, vendar se smatra, da v istini ne bo nikdar drugače. Vsaj obnašanje ruske vlade priča o tem. Tfidi utrjevanje začasno zasedenih iuk v Port Arthur in Niučvang priča dovelj razločno, da Rusija sama ne verjame v dolgotrajni mir in da želi biti ob času zopetnega rogoviljenja v še bolj utrjenem stališču, kakor pa je bila prvo pot.
Na Kitajskem se križa mnogo različnih interesov. Kjer pa je toliko si nasprotujočih elementov, tam je težko doseči edinosti, soglasja. To se je pokazalo ob sklepanj u zapisnika mirovnih pogojev. Kakor pa se je premirje le stežka in počasi sklenilo, tako se lahko nenadoma in nepričakovano razdre. Naj se nam torej ne očita, da smo pesimisti, ako smo zapisali, da imajo kitajski mirovni pogoji v sebi vse pol»io pogojev za nemir.
Car iti Francija.
Začetkom drugo polovioe septom bra obišče ruski oar Francijo. Mu 4il ao bo nekaj dni v Parizu, si ogledal manevre vojsko na suhem in na
morju.
SO 89 jO MUnesla vest, da se j« povabilu francoskega predsednika ociml mogočni samaik, car »vete Rusija, da pride da francosko zetti-ljo, je zaiutiielo V svetovnem časopisju. Gotovo je ta talevažeti političen dogodek in ves mtdVtti polo« žaj mora z njim računati. Najglo" booje je ta novica zadela Nemce, one ohole in ošabne Nemce, ki so leta 1870—71 na tako nesramen način izvili iz trte vzrok za vojno z Francozi in katere so ob tej umetno narejeni priliki tako bogato oplenili in okradli. Ta vest jim seveda ni bila v stanu napraviti veselja iz lahko umevnih vzrokov. Mogočna Rusija je zaveznica one krivično poražene Francije, ki hrepeni z vsakim dnem gorečnejše in vnetejše, da si pridobi ob prvi ugodni priliki nazaj po krivici ukradeno posest in one žulje, za katerimi krvavi že leta in leta ves francoski narod. Že trideset let se trudi nemška politika s tem, da bi ogrnila v spomin pozabljivosti leti 1870-71. Neverno sicer, kaki motivi so merodajni za to postopanje, vemo pa, da ne do* seza to postopanje zaželjenega vspe-ha. Nasprotno, kolikor bolj se trudi Nemčija, da bi si pridobila prijateljstvo Franoije, toliko večje je sovraštvo pri Sedanu poraženega naroda. Oholost in ošabuost Nemcev se je bila po letih 70-71 silno razvila in gotovo bi bila nemška napetost povzročila zopet kaj "slavnega", da ni tedaj stopila na pozo-rišče rusko-francoska zveza. Pregovor pravi: Nobeno drevo ne zraste do nebes. Tako je n. pr rusko-francoska zveza poskrbela, da je ostalo nemško drevo na primerni nižini.
Zato pa je popolnoma opravičeno, da črte Nemci rusko-f rancosko zvezo. Že pri njenem rojstvu so prerokovali, da bo mrtvorojeno dete in se veselili zgodnje smrti. Pozneje se je trdilo po nemškem časopisju vse mogoče stvari o tej zvezi, podtikalo ge je ruskemu carju sebičnost, da vodi Francoze za nos itd., a nič ni bilo v stanu zveze omajati. To se jo ob važnih prilikah prav jasno pokazalo. Na Kitajskem so igrali Rusi in Francozje veliko ulogo in da ni Nemiija izgubila popolnoma ves Upliy, se je morala udati v svojo u8odo in ni nasprotovala zasedanju Mandžurije po Rusih. Da, še več! Da bi se ruskemu batkotu malo prikupila, je celo podpirala in glasovala za to, da ostanejo Rusi v Mandžuriji. To je bil za Nemce hud poper, a povžili so ga.
go se je torej raznesla vest, da pride ruski car v Pariz, so začutili Nemci kar hkratu na svojih ramah vgo težo rusko-francoske zveze. Da bi si vsaj nekoliko opomogli iz mo-ralne zadrege, so vpregli ves diplo-matični, rodbinski, zahrbtni in in-trigantski zistein, da bi pomen obiska ruskega carja zmanjšali. Povabili so torej carja, da naj se gre-doč oglasi v Nemčiji. Tako so hoteli imeti carja prej v sredi, predno bi stopil na franooska tla. Nadejali
so se gotovega vspeba, a ruska mirna in preudarna diplomacija jim je prekrižala račune. Ruski car bo obiskal gredoč nemškega cesarja, ana nemška tla ne bode stopil, marveč se bosta sešla pri manevrih mornarice na odprtem morju. Tudi ne bo ob tej priliki spremljal ruskega carja minister vnanjih stvari in zato bo imel obisk le zaseben značaj.
Ne tako v Parizu. Tja pride s carjem minister vnanjih zadev, ki se bo sešel tudi s francoskim vna-njim ministrom. Tam se bo praznovala velika in mogočna zveza prav očitno in javno, kar je tudi namen obiska ruskega carja. To pripoveduje časopisje prav jasno in glasno in pozdravlja ruskega carja z vso odkritosrčnostjo navdušene franoa-ske duše.
Dobljena stav*„
Pri neki zabavi 'moskovskih pt<v menitašev je prišlo v pomenek tudi to, kako j« mogoče, da	tata*
tako spretno in svito izvrši svoj« tatvino, ne da bi »e vsaj powejft dognalo njihova imena. NavaoČ je bil tudi ravnokar imenovani novi policijski ravnatelj, general baron Deršov. T» se je tudi takoj izrazi) da ne bo pod njegovim vodstvom
kaj tolc9g» več mogoče.
Nekateri so bili tjasprotnega mnft nja grof Samojlov pa je dejal: "Jan starim stotisoč rabljev proti tisoču, da vam bodo ukradli kožuh z vaših ra«eo in ri ne boste vedeli nikdar njih imen.'*
"Velja," je kričal baron DerŠov in stava je bila potrjena.
Od tega časa je preteklo ve« mesecev iti dihč« več nI mislil na to.
Približala se je riltua in plemeni taši so se večkrat zbirali na stično zabave. Od neki taki priliki je bil višji policijski ravnatelj baron Deršov nanagloma poklican ven. Za. policijskega uradnika ni bilo to nič nenavadnega. Ko je vstopil v pred-sobje, »e mu je priklonil udan služabnik v livreji stare kneginje Gal-licin, ugledne plemkinjena carskem dvoru.
"Njena milost, presvetla kneigin-ja želi z vašo svetlostjo govoriti in vas prosi, da bi tja prišli."
"Kaj mi neki hoče tako pozno?"
"Ne vem, prosila je samo prav nujno."
Baron Deršov je stopil po svoj kožuh, se ogrnil z njim in hitel z li.» vriranim služabnikom po stopnji-cah in se vsedel v pripravljene sani.
V par minutah so bili pred palač« kneginje Gallicin. Baron Deršov je skočil naglo v vestibul. Tu ga j« čakal zopet drug livriran strežaj in mu odvzel kožuh in pokrivalo. Od-hitel je po stopnjicah v prvo nadstropje. V predsobju je dremala na. starem naslonjaču kamorna strežnica. Policijskega ravnatelja velike Moskve je stalo muogo truda pred- v no jo je vzbudil.
"Naznanite me njeni milosti pic-sveti kneginji Gallicin!"
"Ka-aj? Sedaj? Ob tej uri?" "No, le naglo, saj me je pozvala!"
Zaspana strežnica se je Jvignila in drsala naglih korakov v sobo presvetle kneginje. Baron Deršo* je vznemirjen čakal. Čez nekaj tro-notkov se je zopet pojavila strežni-* ca iz sobe in z jeznimi pogledi je dopovedala strmečemu policijskemu ravnatelju, da tako pozno kneginje nikogar ne vsprejme. Baron Deršov se ni utegnil niti oprostiti jezen in osramočen je izginil po stopnjicah navzdol. Spodaj ni bilo več strežaja, pa tudi ne kožuha in sani.
Takoj mu je bilo vse jasno. Hitel je brzo na policijo in izdal vsa potrebna povelja, potem pa je odšel nazaj na zabavo. Tam je pa že prišel na proti grof Samojlof in se poredno smejal:
"Vaša svetlost, stavo ste že izgubili!"
"Pa kožuh menda tudi," — se je smejal baron Deršov."
"Ne, tega ne, ta je že tukaj," — je dejal grov Samojlof in pokazal na kljuko.
"Porabil sem dve steklenici Se-verovega St, Gotthard oija in ozdravljen sem vseh bolečin. Delujoče je zdravilno v vsakem oziru." Ana Horak, Passaic, N.Y. Odstrani vse bolečine v mušicah, hrbtu, revmx-tizem, grlu in vse otekline in pri sade. Cena 50o.

Srakoperjeva hruška.
Slika, iz vasi.
(Konec.)
"Ali je hruška vaša?" je vprašal post,aren gospod, ko je Janža pri-hitel do drevesa ter spoštljivo in ponižno zvlekel klobuk raz glavo.
"Moja, moja, gospod častivredni in milostni! — Oj, kako drevo! Ali vidite koliko sadja se že kaže na njej? Oj hrušek bo.na jesen, hru-t»ek! Še gospod milostni in častivredni jih lahko dobite, če jih po-želite-"
Gospod se je lahno nasmehnil.
"Prijatelj, drevo bode treba posekati. Tukaj bodemo delali železnico."
Srakoper je stopil za korak nazaj.
•'Kaj? — Kako? — Gospod milostni, ali se šalite? — To hruško, to drevo, ki ni nikomur nikdar nič žalega storilo? — O te hruške pa ne gospod milostni iri vse časti vredni _moje hruške pa ne — nikdar
ne!"
"No, jo bodo pa drugi, če je vi ne marate," — je malomarno menil gospod.
A Srakoper je jokal in tarnal: "Kako to, da bi jo drugi podrli, ko pa je vendar moja! Tega pa ne, tega! — Moja last je, mojega očeta last je že bila — kar stoji, jo je posedal nas rod. Kako bi jo torej smel kdo drug kar meni nič tebi nič posekati?"
A gospodov nigenila in omehčala žalost obupaj očega moža.
Janža pa ni šel spet osipat koruze.
Sedel je nedaleč od hruške na trato. Z žalostnim pogledom je opazoval zemljemrrce in svojo hruško. Ni mu hotelo v glavo, kako bi imel kdo drug pravico do nje, kakor on •am.
"Če pa je moja, kako bi jo smel torej kdo posekati, ako jaz ne dovolim. In ne dovolim ne! — O moja hruška!"
In istega popoludne Janžu niti tobak ni šel v slast, tako ga je bila vznemirila in mučila skrb za hruško ....
Proti večeru pa »e je obupan napotil v vas.
Namenil se je k očetu županu.
Župan Beložev Lipe je ravno sedel pri mizici pod senčnato lipo na velikem svojem dvorišču. Iz skle-dice je zajemal s svetlimi vilicami mehak, s smetano pomešan sir. Tik sklediee pa je stala ročka vina, da si je župan včasih pomočil.
Tedaj pa je izza ogla prikoračkal Janža. Bil je bled in upadel in preplašeno je gledal v svet božji.
*'No, Janža, no, kaj lepega pa ti prinašaš -r- no?"
Oča župan so bili dobre volje — dobre volje so bili namreč vedno, kadar so jedli in pili, kar jim je bilo akoro še bolj pri srcu, kakor pa vsa županska čast in imenitnost.
"Oča župan — pomagajte.... rešite me!"
"Kaj pa, Janža, kaj? — Ali ti jo kdo prerešetal reberca in druge take kosti?— Ali pa so ti morda tatovi vlomili — veš. ta Veldinov Jakobe —ta----"
"Ne, ne, oča župan. Hruškb mi hočejo posekati!"
"A hruško! Vem, železnica bode šla tam. Vem, sem že slišal. A, sem . že slišal. .
Pomagajte, oča župan----pri
vseh svetnikih vas prosim in rotim!"
"E - Janža, pamet, pamet! - Vesel bodi! Drevo je staro, ne rodi tako ali	več! Bodeš imel
• drva za zimo. In navrh še do-fcii par goldinarjev odškodnine, jaz ibodem že poskrbel za to!"
«0_fomu mi bodo! Obdržite
jjilisami.. . O, ali me hočete tudi Ti uničiti... - Oča župan, na Vas
sem zaupal!.... A tudi nio....tudi
niČl"	, , ,
Prijel se js za vročo, bolno glavo. Onemogel se je nai lipo.
"Vesel bodi, ti pravim Janža!" — mu je prigovarjal župan tor si spet primočil. In da bi pokazal siromaku Srakoperju svojo moč in veljavo, je pristavil samozavestno;
"Veš, jaz sem sam rekel gospodom, naj napeljejo železnico tik kriba. 'Bode vsaj siromak Janža
dobil nekoliko goldinarčkov, sem si mislil. Bodi hvaležen!"
Janža pa se je hipoma zravnal in visoko iztegnil svoje drobne telesce in zroč s palečimi očmi v zadovoljno smehljajočega župana, je kriknil asno: Kaj - vi oča župan - ha, vi! Tega vam ne zabim. In to mi pravite v obraz — hvalite se s tem, za-sramujte me.. ..! O tega vam ne zabim!"
In kakor zblaznel je hitel z dvorišča, mrmrajoč sam s seboj nerazločne besede.
Župan pa je odložil vilicc ter osupel zrl za njim.
slonil ob vesel,
Srakoper vso noč ni zatisnil očesa. Nemirno se je valjal po postelji. Večkrat je vstal ter stopil k oknu. Dolgo,dolgo je zrl ven v lunojasno, mlačno noč.
Mirno, tiho je stala hruška pod gričem, kakor bi dremala, spavala, sanjala. Čez njo pa so tiho, nevidno pluli srebrni valovi blede mesečine.
Oj, ne sluti pač, kaj ji pr^ti!
Staremu možu je postajalo tesno in bolno ob srcu, kakor bi mu umiral otrok.
"Posekajo jo... .posekajo".... je mrmral mehanično in kakor nezavesten. "Mojo hruško, tuji ljudje brez srca, brez čuta, brez usmiljenja, oj!"
V težki boli se je naslanjal ob okno. Čez gubasto lice pa mu je zdrknila na trepetajočo roko debela solza, svetlikajoča se kakor demant v bledi mesečini. Zanjo pa mu je polzela druga, tretja, četrta.. ..
"Obrijem se ter pojdem h gos-podu župniku. Nemara pa mi po-morejo!" je govoril drugi dan Janža sam. pri sebi, ko je skoval že nešteto načrtov, ki jih je spet vse zavrgel.
In res se je gladko obril, si nataknil nedeljske, sicer že stare, a še vendar dakaj ohranjene hlače, si oblekel suknjo ter vzel raz polico boljši, skrbno v papir zaviti klobuk. In tako lepo praznično opravljen, je korakal proti župnišču.
Srce pa mu je utripalo, utripalo! Gospod župnik je bil star mož in že nekoliko gluh. A bil je dober človek in nikogar ni odpustil brez pomoči in utehe, če mu je bilo le količkaj mogoče pomagati.
Bilje poslednji up Srakoperjev.
Na stopnicah je Janža nekoliko postal. Odkašljal seje lepo,tiho in spodobno — si snel klobuk, si popravil maršave lase, si obrisal s suknje rokavom rosno, potno, čelo in boječe potrkal. Tiho....
"Gospod so nekoliko gluhi. Potrkam še enkrat." "Ave!"
Janža je počasi odprl, se primerno poklonil in pozdravil.
"Kaj pa bo novega Janža, kaj?"
Starček je sedel v velikem usnjenem fotelju ter je prijazno gledal možiceljna, ki je stal s sklonjeno glavo pred njim.
"Mojo hruško mi hočejo posekati, gospod prečastiti — mojo hruško - mojo edino! Pomagajte-rešite — pri Bogu križanem vas rotim!"
In dolgo in široko je pripovedoval o svoji hruški in o gospodih, ki mu jo hočejo posekati, dasi je izključno njegova last!
"Ne morem ti pomagati, Janža, ne morem, dasi bi rad. Če so izmerili in določili tamkaj. V tem ti ne morem pomagati. Če ti morem kdaj kje druge in kako drugače, ti rad, srčno rad. Bog s teboj!"
Janža je odšel obupan, uničen. Dozdevalo se mu je, da so mu vzeli pol srca, pol duše, pol življenja. Bilo mu je, kakor bi primanj kovalo okrog njega zntka. Zazdelo se mu je, da niti dihati več ne more da ne m'ore več živeti in nt more Vzemi ribi vodo, a pusti ji življenje, li mors živeti?
Svet j* izgubljal zanj ves svoj čar. Vse mu je postajalo tujo, vse je bilo hipoma zanj mrtvo. V vsem je vidsl nekaj sebi sovražnega, nekaj, ki preži na njegovo pogubo.
Vse, kar je nekdaj ljubil, je bilo tako oddaljeno od njega. Vse se je z zabrisanimi, bledečimi konturami izgubljalo nekje v daljnih sferah. In vsega tega ni mogel videti,
ne spoznati, da niti umreti ne tako je bilo tuje.
Ničesar ni imel več svojega, ničesar, kar bi ga vezalo na življenje. Noga mu je omahovala na neznani poti tega novega življenja brez za-dače in namena. Kam naj stopi, ob kaj se naj opre?" Oko mu je zaman iskalo predmeta, ki bi obstalo na njem, zvezde, ki bi se vprlo vanjo, ki bi mu kazala pot iz tega dremot-nega labirnata, ki bi ga vodrla; da bi izšel iz noči, ki se je zagrinjala okrog njega ter ga stiskala s temnimi, vlažnimi sponami.
Da, celo spomini na boljše življenje, spomini na lepše, jasnejše dni so se izgubljali nekam v nevidne daljave. Dozdevalo se mu je, da nikdar niti živel ni boljšegaživljen-ja, da j^bilo vse njegovo življenje votlo prazno in pusto, da je bilo popolnoma brez svetlih trenutkov, ur, dni, let, kakor bi bilo njegovo srce že od rojstva gluho in nemo za vso srečo. Odtegni zemlji solnce, ali še je zemlja, naša zemlja?!
Ostarel je.
V	vas je prihajal redkokdaj.
Vedno je posedal na pragu svoje
majhne borne kočice ali pa na trati na griču. In nepremično je gledal ali v zemljo pred se, ali pa tja dol na hruško.
Blizu nje ni šel. Ne — saj to ni bila več njegova last, to ni bila več njegova hruška. Odkar so drugi imeli pravice do nje,in po njegovem mnenju so morali imeti tako pravico, ker bi je sicer ne mogli svojevoljno posekati — no, od tedaj je bila zanj izgubljena, mrtva.
Zevajoč, nepremosten prepad,neizmerna daljava ju je ločila. Bila sta kakor dvoje bitij iz povsem različnih svetov.
Le v srcu — nekje globoko, skrito — mu je še živel spomin na njo. In dasi jo je dan na dan videl, dasi jo je opazoval in objemal s svojim motnim pogledom — pogledom brez življenja in zanimanja — cele dneve in dolge nočne ure se mu je vendar dozdevala tako grozno tuja, tako daleč od njega, da je povsem jasno spoznaval, da ne more nikdar več do nje.
Ponoči pa je v nemirnem mučnem spanju često — kakor nekdaj, sanjal o njej. In tedaj je — kakor v prejšnjih nočeh, planil pokonci ter skočil k oknu.
"Stojte.. ..nesreč...."
A beseda mu je zaostala v grlu.
Ko je namreč zagledal drevo, ki se je kopalo v luninih žarkih, kakor v raztopljenem, tiho in mirno po neizkončnem vserairu se prelivajočem srebru; ko je slišal, kako na lahno drhti vejevje ter šušti in šepeta, kakor v sanjah o sreči nekdanjih dni.... nemara pa veje tudi slutnja bližnje smrti v vejevju, tedaj se je hipoma spomnil, da to drevo ni več njegovo, da on nima več pravice do njega.
Odskočil je od okna ter se ječe zgrudil na borno, trdo ležišče____
Vse to duševno in hkrati telesno trpljenje ga je upognilo bolj kakor deset let težkega dela.
Obraz mu je upadel, lasje so mu osiveli.
V	vas je prihajal včasih prosit jedi, časih pa je še tudi pri tem ali pri onem kaj delal. A delal je brez zanimanja, mehanično, breziivljen-ja mrtvo.
Sam je čutil da tresoča roka nima več moči, ker duša nima več ničesar ob kar bi se opirala, iz česar bi pila življenja.
Ko je nekega dne s pooasnimi in utrujenimi drsajočimi koraki in sključen kakor osemdesetletni starček, dasi jih še ni imel popolnoma šestdeset, šel v vasi mimo župana, je hipoma postal ob cestnem robu. Zravnal se je visoko pokonoi.
Bil j» ves izpremenjen. Bil "je ogorčen, jezen, razjarjen kakor gorski lev.
"Tu ga imaš, človek brez srca! Ti si kriv. Vzel si mi življenje, še to imej!"
Nekaj je zazvizdalo po zraku.... šipa na oknu je zažvenketala, in na sredo županove sobe je padel Janšev - vivoek.
In starec se je vrnil tiho in mirno na dom.
ljudje pa so govorili,da se Janžu meša.
Minila sta dva meseca, odkar smo dobili vest o železnioi, in že so jo delali mimo naše vasi.
Kar je bilo napoti je moralo strani! Zelje so pohodili, podkopali, krompir so izruvali, drevje je padalo pod sekirami.
Jutro je bilo, in na listju Srako-perjeve hruške so še visele rošne kaplj ice. Svetile in blestele so se v povihsolnčnih žarkih, kakor se sveti in blesti solza v deviškem očesu nedolžne deve.
Tedaj pa so zapele sekire.
Čimdalje so pele pesem, tembolj je drhtelo listje. Bol zadetih ran je trepetaje plula po tankih žilicah tja gor do vej in vejic, vršičev in vršičkov, in slednji listič jo je čutil. In vztrepetavale so vejice in drhteli so srčasti listi.
V svoji ozki sobici pa je na nizkem stolčku sedel Janža ter si zakrival s suhimi rokami shujšano, upadlo lice.
Zvoki sekirnih udarcev so se po tihem mirnem vzduhu glasno in določno zibali tja gor na grič.
Srakoper je slišal vsak udarec, in slednji mu je zbudil v srcu glasen odmev, bolesten jek. Vsak udarec je zadel tudi njega, z drevesom so ubijali tudi njega!
Z drhtečimi rokami si je mašil ušesa, da bi ne slišal.
A dasi niso slišala ušesa, je slišalo srce ter se krčilo in krvavelo. Slišala je duša ter plakala.. . .plakata ....
In Janžu se je začelo dozdevati,da se manjša ona neizmerna daljava, ki ga je ločila že dva meseca od hruške, da izginja oni zevajoči prepad, ki mu je branil k njej.
Bilo mu je kakor bi bil spet povsem blizu nje, in kakor bi ga, kot nekdaj v prošlih dneh, drhteče listje proseče klicalo na pomoč, v obrambo.
Čimdalje je slušal udarce, tem čudneje mu je postajalo. Dušilo ga je, davilo. Široko je odprl usta ter hropeče dihal. Prsi pa so se mu dvigale kakor kovaški meh.
Divje je ril z drhtečimi rokami po osivelih laseh. Lice mu je rdelo, na čelu se mu je napenjala žila„: nosnice so mu podrhtavale. Oči so se mu izbulils ter se zalile s krvjo.
Planil je pokonci. Butnil je ob vrata, da so se ječe odprla.
"Nehajte... .iz ljubezni do Boga
križanega____ne grešite!____Ne
ubijajte!"
Z rokami krileč po zraku in kričeč kakor blaznik je stekel v dolino. . ..
"Stojte!" — "Pada" — "Nesrečneži!" --
Propozno!
Drevo je zatrepetalo, se zazibalo, listje je završelo, in s truščem se je zvalila hruška na zemljo ter pogreb-la pod seboj lastnika, ki je ravno prihitel v dolino.
Težko ranjenega in nezavestnega so izvlekli izpod drevesa.
Umrl je še tisti dan.
No, kako naj bi preživel hruško, ko je bila vendar njegova duša v njej!
BEST FOR THE BOWELS
It you haven't a reeuUr, ho«.lthy mor.mene of th» Dowels ererjr dajr, you r« lit or will be. Keep your bowel, open'and be well. Force. In the ahape of violent physic or pill poison, la daojerous. The smoothest, easiest, most perfect way of kssping the bowel« clear and clean is to take
CANDY CATHARTIO
EAT 'EM LIKE CANDY
. Pleasant, Palatable, Potent. Taste flood, Do Ooo4, Never Sicken. Weaken, or »ripe, 10, ft'"1,?."? per box. Write for free sample, and booklet o« health. Address	.„
ITKRLHU BUIDT COIFiRT, CBICiSO er MW TO«*.
KEEP YOUR BLOOD GLEAN
Dolgo časa sem trpel na strastnem kašlju. Rabil sem razna zdravila, a rešenja nisem vdobll. Potem sem poskušal Severov balsam za pljuča in ko sem ga porabil steklenico, premagana je bila stisnjenost mojih prs in kašelj je ponehal. Sedaj je vedno rabimo v rodbini in je priporočam kjer morem. Fr. Kriz, 4822 S. Elisabeth St., Chicago, 111. Samo 25 in 50 c.
DON'T riSK?!
"	YourLifeawayt
You can be cured of any form of tobacco uslas easily, be made well, strong, magnetic, full of new life and vigor by taking HO-TO-BAO, that makes weak men strong. Many gain ten pounds in ten days. Over BOO.OOO cured. All druggists. Cure guaranteed. Book-lfL.^2.1 advice FREB. Address STERLING KBMSDY CO., Chicago or Mew Yorlt «7
Štefan Rebrovie
(Svratište gradu Severinu)
618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
to6i domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
JOHN KOŠIČEK,
864 S. Centre Ave., chicago, 111.
priporoča Slovencem svoj 1. aprila 1901 -otvorjeni-
novi saloon,
kjer točim najboljše pijače.
FrankPapeš
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni.
7th st. wo. 2ii Calumet, Mich.
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposojuje
T. F. Baskerville
408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois.	Teti. S23
KAROL OESTERLE
zlatar na
106 N. Chicago Street joliet ill.,
se priporoča slovenskem občinstvu za popravljenje žepnih in stenskih ur po nizkih cenah.
Za dobro in točno popravo jamči.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k
Mihael klobučar ju.
7th Str., No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
MIHAEL KRAL
-: toči:
najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL.
Preskrbujem
vsakovrstne* Ruber »templje po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi n« bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FKOTIER, UINTA CO. WYOMING.
Denar naposodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. 0' Connor.
John Gerzin,
Corner 2, Bldg. Eaat Chesnut St., VIRGINIA, MINN.
Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno
GOSTILNO
v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobi-e in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najtineje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago
Američanke Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Office: na voglu Chicago ia Columbia Street«. Office telephone No. 67.
Residence Telephone Ko. 139. Mehki premog . . 3.00
3.25
............. 3.50
Trdi premog . . 6'75
Dr. Heiserjev
umetno sestavljen izvleček sars«' parile z jodom, odstrani nepril'1" skrupoloznih boleznij vročinske?1 glavobola, mehurčkov, izpuhtk^1 oteklin, ran, pegbradanič, solnčni") kroničnega in sifilisičnega revni*' tizma posledic zastrupljenja in v«^ z nečisto krvjo provzročenih bol*" nij. Izvrstno zdravilo za čistenje'1' množenje krvi. Kupi pri w. H Holzhauer, lekarnar na 109 N. ^Iw cago cesti, Joliet III.
STEFAN KUKA«
— trgovec —
l GBOGERIJSKIM BLAGO*
« PREMOGOM IN »
saloon,
920 No. Chicago St., Joliet. ^
Telefon« številka 348.	^
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodniji jjj ima kako tožbo, naj se obrne" mene. Mnogim Slovencem se»' pomagal, da so dosegli svoje al'' poškodovanje dobili plačano. sem angleščine popolnoma j lahko pretolmačim vsako tožbo'11 to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, u' _____'
My Street Eicliie SalU
na voglu Iiuby in Bluff St-
Joliet - Illino**
imajo najboljše Porterjevo P|V"' smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch."
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki dobro došli/"
C.	B. HAYffARD cf
Prodajalci papirja in tiskarji'
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalni P j ščiee, peresa, tinto, svinčnika/ zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
Skatije za pisma in raznovrstne potrebščino.
Na yogln Cass & Scott St, JolifMJ:
""i
Kupuj te si zeml j išča na zahod"-Cene se bodo povišale v treB mesecih. Zakaj bi si ne ustan®; vili lastne kolonije ali si kup|" farme v Severni Da koti >5 Miniiesoti ter bili n^odvisn1'
Cene so sedaj od $7 aker in v^
M. J*. Scliuste'' Young Building
JolUt, Illinois.^,
Iron Exchange
MATT. PRIJANOVICH,Propri<5wr
VIRGINIA, MINN. ,
priporoča rojakom. Slovence^ obilen obisk svojo lepo urejen® j z mnogovrstnimi finimi	a
preskrbljeno GOSTILNICO, pod imenom "Iron Exchange • njej je dobiti tudi Trinerjevo 'J ^ Vilno Grenko Vino, na
katereg* posebej opozarjam rojake.
Ako želiš za 10 ct. fino cigar"' izdelano v Calumetu, vprašaj V°
"A Mild One."
Te so prostoročno izdelane iz ^L boljšega Havana listja. Ako sl'( že poskusil, jo bodeš gotovo zahteval. , Podpiraj domač i««01
C. W. K0PPELMAN
izdelovalec,	. ^
CALUMET,
s. honetv
206 Indiana St., JOLIET, Izdeljujem najfinejše
moške obleke od $15 do
Sukno si lahko izbereš pri ^ imam vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogosto^'*
D.	BARRETT & GO.
hlev in krma za kotii se nahaja
na voglu Scott & Tan Bur«1 ulic
JOLIET - -
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
EKR.. G. 1-VJL.1X POHEK
nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glusoviti i« proslavljeni zdravnik,
lVse i0 izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno travniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik <>veh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: J)R. ti. IVANA POHEK A.
j®trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne Wezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t, d,— Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po-Rje&ti, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. uANa POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil i Posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in- bratu po rodu in krvi.
O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju Sensk in otrok, -:VSI ONI:-
J&ten ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je vtapa bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slu-CaJu, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnefti.
Kaj govorijo od Dra. Polička nižje podpisani:
VfiAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik ptv«ga razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. ' 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar 'PMa v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za "^boljšega zdravnika v Kansas City.	„ _ ,,
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A.
j,., BP«Stovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil, n, ? »e vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in Crevih in sem mislil, d« ni več pomoči bolezen.	VaS udani	JOS. ZGANIC, Hastings, Pa.
1,. Spoštovani i)r Pohek:—Lepa vara hvala za ozdravljenje mojega revmatiima, vsled katerega sem "M celih 20 let.	.TAKOB KELLER. Helena, M on t.
u D'&gi g. D,, pohek:—Naznanjam vam, (la moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim vspeSno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texas,
ta brajn zdra nik:—Š tem vam naznanjam, da je moj sin povsem,dobil zrak in dobro vidi, kar ni ^ "M Oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zaveza« za dobro ozdravile. ^ Kangas city
Spoštovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala-za svoje ozdravljenje z te?ke bolezni.
s y	THOM. .1URKOVIC, Iron Mountain, Mich
—NASVETE DAJE ZASTONJ—
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovbr.—Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
P°St Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. MO., U. S. A.
S^as--,__—
Kratkočasttice.
"Gospod, prosim usmilite se ubozega moža.
"Par Centov za revnega moža. gospod!"
♦o+o cSiteijte to! o**
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam Ve'iko zalogo svetovno znanih
E®ersonovih	Heinzevih
qr . .fc uoh^H-^o glasovirjev
amCrjeVlh	kakor tudi
Kimbalovih	Kimba0Vih
in	...orgelj...
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od #10.00 do #75.00.
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni ^KRIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene
'"stru-
men te pa pri
P. Mersitiger,
S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINOIS.
Na kliniki.
Doktor: "Kje ste se pa tako gro zno razbili ?
Pacijent: "Včeraj na dobrodelnem plesu."
Sumljivo.
A.:	"Kaj, danes si ti jezdaril, pri tem groznem mrazu?"
B.:	"Mraz? Jaz nič ne vem,meni je bilo silno vroče."
Iz kasarne.
Korporal: "Meni se zdi, da bi skozi vaše neumno čelo niti Roent-genovi žarki ne prodrli."
Podoba časa.
A.:	"Pisatelj X. je konečne ven dar le postal slaven."
B.:	-'Tako! — Kaj je li napisal kako znamenito dramo?"
A. : "Tega ne, na dirkališču je dobil prvi dobitek.
TELEFON 2001.
Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je
JOHN KUKAR,
»20 N. Chicago St., Joliet, 111.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Za-—: stopam pa te-le znamenite črte :—
SEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom;
COMPAGNIE GENERALE TRANS - AT LANTIQUE, francoska linija, vozi na Haver;
RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. ».»JSWAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnemleurzu..Dagovse h e P°s»jatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam k»l>«jem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. DH Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNIOO, preskrbljeno z vsemi Ječami in smodkami, kakor tudi svojo brivnico.
Zgodovinsko.
Profesor (predava zgodovino): "Ko j« dobil cesar Avgust sporočilo o porazu v tevtoburškem gozdu je postal ves rdeč v lica, začel je jokati in je rekel — (gospodu profesorju se sili kihniti) strela, sedaj pa nimam niti žepnega robca pri sebi."
Razžaljena nedolžnost.
Mati: "Tone, tvoj vrat je pa danes bolj umazan, kakor kdaj poprej."
Sin: "O, ne, samo ovratnik je bol bel."
Lepe razmere.
Meščan (na letovišču): "Kaj pa je že zopet to, da je tak hrup in nemir na vasi. Ali nimate nič policije?"
Domačin: "Saj je to policija ki se pretepi je."
f Nikdo ne pozna več žetodečnih boleznij,
f	ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
1GRENKO VINO,
^	katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
f 3D z*. Is/L. F. Bozinoh.
t	Ono pozitivno ozdravi vse bolezni Želodca m frev, ter je
,	najboljša pomoč zoper dlspepsijo, nevralgijo in želodom
f	katar, pokrepi jetra, Čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
,	Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec
*	Pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po-
a	navijaš to za
nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek
tega zdravila.	,	. , •
f Nobena steklenica ni pristna, ako ne nos, podpisa :
$	!>,-. >1. BOZINCH,
^519 Milwaukee Avenue	CHICAGO, ILL.
j, Glavno agencijo za Joliet
, kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g.
isrEM^isrICH,
f 913-915 N. Scott St.,	"	JOLIET, ILL.
? Ptiporota se rojakom v obilno narotbo v mestu in oddaljenih krajih.
Delaven milijon.
- A.: "Kaj bi ti storil, ako bi imel milijon premoženja?"
3,: "Storil? — Hm, storil ne bi nič, za-me bi moral vse milijon storiti.
Ako je ojl Barret.ta, je gotovo po ceni.
Preše po ceni...
Narediti hočemo prostor novim prešam, ki so ravno došle, zatoraj razprodajamo stare z 20 odstotki ceneje.
Vsaka izmed ponujanih (nekaj nad trideset) je v dobrem stanu. Pridite in oglejte si razstavo v oknih— pazite na cene in ne opustite priložnosti kupiti preše po ceni. Pridite kmalu, kajti ostale ne bodo dolgo.
Marvel po......$1.25 New Model po.. . .$3.50 Bival po......$3.50
Daisy "...... 2.00 Empire " ____ 3.50 Falcon ...... 2.25
Steel Clad...... 1.48 Novelty " ---- 5.50 Royal......... 4.25
Bicycle........ 4.25	Sears......... 1.65
Vse te so v najboljšem stanu in po označenih cenah!
Barrett Hardware Co.,
218-220 North Chicago St. & 404 Clinton St.,
V naSi trgovini govori slovenski g. M. Poč.	JOLIET, ILLINOIS.
YELIK-A. ZALOGA
cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih iti zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih Katoliških knjig sploh itd.
IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE
Katoliškim društvom postrežemo se znaki, bauderi
in uniformami.
Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILTZIUS & CO.
429-431 East Water St., Milwaukee, Wis.
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY
LOUISVILLE, KY.
N e g a 1 a n t n o.
Sodnik (priči, ki ne more dolgo napovedati svoje starosti:)"Gospiea povejte vendar, mi smo na mnogo pripravljeni."
Sigurno znamenje.
Dijak: "Vaše mesto spada med mala provincijalna mesta."
Gostilničar: "Za Boga, kako se drznete to trditi?"
Dijak: "O, prav lahko, niti pivovarne nimate."
Času primeren pesimizem.
A.:	"Moj starejši sin je bančni ravnatelj."
B.:	"Moj Bog, kaj se more zato, saj imajo skoro v vsaki družini kakega izgubljenega sina."
M a 1 i c i j o z n o.
Pesnikinja: "Prihodnjič izdam drugo popravljeno izdajo."
Kritik: "Čemu?--Vi ste nepoboljšljivi."
Potreben revmatizem.
Prijatelj: "Zakaj se pa ne potrudite, da bi ozdravil i revmatizem."
Meteorolog: "Rabim priproroko-vanju vremena."
Kapaciteta za di. Btiliranje je 30,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in—Sour Mash isranje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO. ILL.
Demantni električni križ.
i; Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešan je živcev, brezspalnost, ob-upljivost. duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi ' glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel nikoli biti brez demantriega električnega križa, kerjni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
^^^^^mmnmhnmnmm Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni *f5SH0i pa v registrovanem pismu m poslali u bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa Sest za pet dolarjev. Na razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem, i KAI.I.1« iz Stuttpirt, Ark. piSe, Trpel ve« tet mi boWUm!. in noben zdravnik ij.Il pa-t* n tnva n o z(l rn. v ilo me »1 ttwlb ■»»JmvlU. Sedaj sem popolnopla uzilruvljeli, zu kar se zahvaljujem vaSemu delSantiiemn .-l.lctrlčiiemu kr«u. _______
Ptrn POVIO tz Milwaukee,Win, pife- Vef let me je mm'i! revrautiz.-in. Po Aottmlnitski Hbl vaSega elektniinetra icvlža zatrjujem lahko pod prisego, da ni .iMilJSepi zdravila zoper vreniaUzem
,,„1.„ «..,„ st'in bolehal tia prulh in poskusil sem že vrt zdravnikov, a ničesar ml niso pomaRali. VaS demantni električni kri?, me j.- pa hitro »zdrav-l.	VI GO SOK N10, i'port, 111.
nil sf.m krnliev od Sestra* leta naprej in Bern se poslu&val zdravnikov in zdravil pa l.rez vspe-. „ k' sem orvif: videl VaS oKlas, sem si mislil, da le to navadni humbuji. a vendar sklenil., <la si 5' Ln' kun ti iednetra Komaj sem rabil vafjelektrični kri?, par dnij mi te že bilo moKoče vrtata s po-.
Zahvaljujem se vam mijst-CnejiSe. C BO CHAltVABT, KaKtman,
VV1S' "The Diamond Electric Cross Co.,
Dept 88.	308 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL
K o m p e t en t n i.
Stotnik: "Odmor!---- Kdor mi
more izmed vas priporočiti kako dobro kuharico, naj stopi naprej!"
Po svoje razumel.
Župan: "Tu v vasi nameravamo ustanoviti prostovoljno ognjegasno društvo."
Kmet: "Hm,--zakaj pa smo
se potem dali zavarovati."
Zmotil se je.
Berač: "Pred enim letom ste mi podarili star telovnik in v žepu sem našel bankovec za dvajset dolarjev."
Gospod: "Za Boga, in vi ste danes prinesli ta bankovec nazaj?"
Berač: "Bog obvari,prišel sem le vprašati če imate še kak tak telovnik.
D v b j n i jubilej.
Slavnostni govornik: '' Danes praznujemo desetletnico, odkar je postal gospod N. N. čislan član nagega društva, praznujemo pa tudi petletnico, odkar je plačal zadnje prispevke."
Dober zdravnik.
prijatelj: "Kako je to, da tebi tako poredkoma umrje kak bolnik?"
Zdravnik: "Hm,--- kadar vidim, da ni upanja za ozdravljenja pa ukažem premeniti podnebje."
V r e s t a v ran t u.
Gost: "V tem restavrantiuje vendar prepovedano jemati napitnino."
Natakar: "Seveda, toda jaz sem bil v moji mladosti tolikokrat kaznovan radi nepokorščine, da ne bi še sedaj rad opustil te navade."
Za vsakovrstne driske, poletne bolezni, krče in ščipanje je Seve-rovo zdravilo zoper kolero in drisko gotovo in zanesljivo zdravilo. Deluje popolnoma varno, hitro in sigurno. Cena 25 & 50c.
Ff cd Sehritis---
* Brewfoij* Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
"tiss? uležano pivo
JOLIET, ILLS.	™ i«.
AMERIKANSKI SLOVENEC SEPT. J3. 1901
IDPL CLYNE
ZDRAVNIK IN OPERATER
HEPRIATELIA L U93KEH0 POKOLEMA, |
-ktorych-
PROF. COLLINS BIJE A PORAZA.
(okrutkj
E. POETER, predsednik.	JOSEPH HRAUN, taj. in tdag.
E. PORTER BREWING COMPANY.
■	EAGLE BREWERY.
fežf^^fcšŠ^^^^^lfflbi-; »'•••"	Izdelovalci
»f^inj^^^^Puležaiie pive
BlmMMiyiMMBBlfti pal ale
- Mwmm LONDON porter
~ ^Jajjžiiirir'^^	P""-*'"''"« ic
* TiyilliiPale Wiener Bier.
Pivovarna: South Bluff Street	JOLIET, ILLINOIS
MALI OGLASI
IŠČE SE FRANK ROGINA. V jeseni je bil v Jolietu, od tu se je poda] v Calumet in pozneje v Eve-letli. Naslov bi rad izvedel Anton Jarjevieh, 1)03 N. Scott St., Joliet ali pa naj se naznani '>Ain. SI."
Potrdilo in zahvala si. k. s. k.
Jednoti za izplačano mi. smrtno podporo po umrli soprogi M ariji Ž n i d a r š i č .$300.00. Ob jednem ee zahvaljujem vsiin prijateljem iii znancem, ki so me obiskali za časa soprogi ne bolezni in se udeležili sprevoda po njenej smrti.
Fran k ŽnidarMč,
Soudan, Minn.
OFFICE IN STANOVANJE
402 So. Ottawa St., JOLI
Kozlične choroby prs, srdea, ©či, žaludka, ladvi'n
bolenie hlavy, prechladnutie, katar.zapalenie plvuc,siauut'i mrtvica, krče!, larnka, vred, zaduch, vodnatelka, reumaw mus, bol' hrdla, nosa, horjdčka, zadnelio čreva (zlati žilj&i vysyp na hlave, kožne vyrazky, tanec sv. vita, pruh, za| palenie modzgu, nezaživnosf, krče žaliidkove, /ačiatocfi| suchotiny, rak, lili sty, osypky (poky), tyfus, /alia, svr?«| rany, opuchllny, otekliny, ru?a, predušnicu, zavrat, l»j| ehota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v udoc^ vsetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky regu1 larnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bol'as-ti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducm^: bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove choroby, pel')'1 lišaje atd. atd'.
Toto su uhlavni nepriatelia 1'udskeho pokolenia, proti ktory?1 povolani sii nas branit lekari a učenci. Najlepšie obrafi«;e l'udstvo proti tymto našim nepriatel'om dobre znamy
Professor COLLINS,
ktory nž vel'ke tisice l'udx uzdravil z rozmanitydi ehorob vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On lieCl mužov, ženy a deti. Krem liore spomenntych nemodJ* istotou lieči aj ine choroby, v pade choroby pište najpr* jemu pod dolu udanou adressou.
URADNE URE
Od 6 do 9 zvečer
Številka telefona 842,
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim''je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......125 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do 8100; cena 5 glasnim od 180 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
Anton Horwat
Izdelovalec avstrijskih viržink.
7ACTAM I 14 lepih daril! Največja kupna ponudba sedanjega časa! Lnu I UPI J ltla8° si ogledati ne stane nič! Prodajamo najboljše ure!
Možku nli žeuskH ura iz pristnemu atnerikanskegit 14karatn«(xa double zlata z dvojnim pokrovom, s tliilni koleaovjem in dragimi kameni, z dvajsetletnim pisni, jam.<tvoni, pa (e podobna Cisto zlati v vrednosti $40.— Onim, ki Jo kupijo v prihodnjih (10. dneh. dodamo sleditŽa darila: 1 fino dunajsko plpie« i/, takozvan« morske pene, v vrednosti $1.50, 1 pristni Splo za olua rote. 1 usnjato moSnjliio za tobak, 1 nikljasto Skatliieo za žvepljcnke, 1 verlžieo za uro, 1 zlato broS. 1 par uhanov s kamenčki, 1 kravutno bodioo, k um be itd. Uro in na«te(a darila pošljemo po C O D za $4.98 1« ekspresne stroške. Hlago se lahko kupi proti gotovemu denarju, smeš isto pregledati in Je vrniti na naše stroške, fe ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, Je poslati denar z naročilom vred ln takim dodamo še po vrhu lep žepni nožek, blago pa pošljemo v priporočenem pismu. Kdor kupi ali proda Pest ur, dobi eno v nagrado zastonj. Piši na: ATLAS JEWELRY COMPANY. 33 Metropolitan Block, Chicago, 111.	CTT3
Nova spričevala,
SOUDAN, MINN., M. Julija 1901.-Dragi prijatelj: Ti si meni pisal, da naj Ti takoj odpišem ko bodem harmonik« pre jel, a sem mislil 4. Julija sam priti v .loliet obiskat i/voje znanen in se Ti uri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike, katere mi silno ugajakkin jih sedaj ne dam nikomur četudi bi tni .zSnje UpUolarjev več ponudil. To spričevalo smeš priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sme javno polivaliti.
FiU.NK IIOKWA'i rCH, Box 770.
AUmiDGB,' MONT., 31. m'aroa 1991.—Dragi rojak: Namenil''sem lie Vain p'isati, da ne samo jaz, ampak vsak kdor me obišče, se čudi umetnim glasovom vaših harmonik. Ako bi se slučajno ke-daj pokazile, se vam priporočam v popravo.
ANDRO KOV ICH.
LEADVILLK, COI.O Drag prijatelj: Harmonike sem prejel in sem jih prav vesel, ker ste ml Jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imain jedne za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vaše delo. j OS. H EQLER.
Cone viržinkstrn so $28.00, drugim KiModkarn od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki
jih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča. I« UNUSKA BRIVNICA.
inioi Horvat T«;"-
Phone No. 3431
A. GOLOBITSH
799-801-803-805 N. Chicago St.
Long Distance Telephone (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima 'vedno veiiko /.alogo procerijskepa blaga, patentovanih in import,ovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Isto tako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
tiOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in sinodkami.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAK v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekinorsko črto SEVEHO- NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
RO.IAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
JOLIET ILL
Youngtown, O., 4 Aprila '.901. Ctentf Prof. Collins, Ani nemožem najst slov, abv som sa Vam potfako-val za nevyslovne dobrodenie, ktor^ ste mi uSinili Ncch Vam Boh zaplati. Za pol druha roka trapilo maStiepa-nie > kosfich a nikto mi nemohol pomoet. Darmo som vyhadzoval peniaze na doktorov a lieky. NiČ mi nepo-mahalo. Ale ked" som sa zaČal tret! Vašimi mastfami, citjl som, ako by mi oheft chodil po kosfach a žih^ch a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi liemoc nevritila.vymazal som na seba vSetku mas«! a od toho Času mam pokoj. Tak Vam eSte raz dakujem. S lictou Fr. Hussy.
M A T11 A PnrADCl r prodajalec ur, verižic, uhanov, IT1AI1JA I UuUltCLt, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig....
ffiSj*	Nikel-ure 7 Jewels . M.00	-A	L.
Hossrcase 'JO let garaneije	^^^^^^ Boss-ease 2S garancije
Opomba. Vse te, ure so|z dvoj-	/ \
.nitn pokrovom. Kolesovje pri	/ \
'• 'MBfe*" si« '^mHBH »aStelili urah je Klgin ali Wal-	»
IMBM.1. _ iTl '"Jiaiirll 'l""1' kakoršuega kdo želi.	V svoji zalogi imam tudi
c.o^D, P"Si'3,"n P° Kx"ress ti« pismeni popir z okra-'mie blng0 'e9arantirui">! ski in v narodnih barvali. CENA:
V kuverti ducat kuvert in papirja .	tO. 15.
F—745	V fikatlji 2 duoata " " •• . f0.36—0.60—0.75,
Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej posije. Naslov je:
Math. Fog-orelc,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Otnik knjiff poHljam poštnine pronto. IHMte po-nj !
A. BAUER & CO.
Importers & Dealers
FINE CASED LIQUORS AND WINES
142-144-146-148 E. Huron St.
CHICAGO, ILL
SOLE DISTRIBUTERS OF
_3D A 3^1-1-A JST A._
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
____CHICAGO.
HENRY LATZ, I
kontraktor in stavbenik
607 North Hickory Street,	'^H ^BCl^B^P
•PHONE 1652.	ti^^H^HnpfiBVHT
JOLIET - ILL.
mmmmmmmmmmmHrnmmmmimmmmmmmBtmmmmmmmmmmmmmmm^	______________________	___
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga Importoranega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" 8° na»a »eprekošena
»peoij ali teta!
47 k 49 Fifth Avenue, CHICAGO, 1JLL.
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO
izdelovalci
vsakovrstnega vina in zganja
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina od trte in žgania
Sonoma Oo. Calilornia.
Vsbodna zaloga vina ln urad: 684-686 W. 12 St. nhipnirn lila
TELEFON: 1IO CANAL.	UllluU&U, lllUi
Wm. Conlon.
+C+0+00+0+0+
Prodajalec likvorjey na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash"j in ^istega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJIJBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSA TL AN TI QUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJ-CENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Basely, Švica,
Greenwich	>rKW YOBK,
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE
rHE ANHEUSER-BUSCH CO,
-12- '
ST. LOUIS, MISSOURI.
Uniontown, Pa., s m5jfl '901* P£nu Prof. Collins - New York, N. Y-
Ctcn^ pane:	.
Veznim tcraz, It som neufal, Je by ste ma JJ* dravit. Ale sa tomu nedivte. Red Človeka lieta jPJ. ^ lekiiri a nemoXu mu pomoet, tak ztrati doveru inym doktorom. Preto nie s vel'kou vol'on vymen"1 L. i. cxpressu lieky, kt<»re ste tni boli poslali, Ale u* 0 . > i t^idne som ku svojej vel'ke j radosti badal, lep&ie. Teraz uJE vel'a lepSie vy'/eram, som "fjjjjflf-citim sa byf zdravym. Ja som myslel. Je.mam su"' * a }.t dHio nebudem po svete ch'odit, lebo vŽdy . viae som citil faJfkosfna prsiach. Prijmite moje n.fli^efl> nejRie vdaky ia moje uzdravenie. Zfpovdafnostt P, .( V&s ka2demu odpor(ieat	S pozdaravom a u
Albert Kallay^^ f
'Milwaukee, Wis., 12 aprila 1901.
VAJfen^ Professor Collins, Pisal som Vam, Je ked' ma vylieCite, d&m Vam po-dakovanie do novin (.''inim to tedy teraz.
Ja dolu podpisan^ tymto oznamujem vfcetkym kra-j anom, Že ma Professor Collins vyli^ti' t take j choroby nad ktorou tunajSi doktori len hlavam krutili, lebo nest. nali jakd je to nemoč. M aval som času na Čas vel'ke bol'asti vo vnutornost'acl), pred ociami zrobila sa mi trna, hlava sa mi zatoČila a studen^ pot vySiel mi na Čelo. To prichidzalo na mfta ka2dy tyždeft aj dva tri razy. Od toho som slilbnul a chudnul. Lei slavny Pro-fessor Collins poslal mi lieky, ktore -a tri tyŽdne ma £ »jI" Uldravi,y- Preto °dporuČam Prof. ColJinsa kafdemu co opravdiv^ho lekžra. S pozdravom na vsetkych krajanov	J4n Kubsk*.
V lekžrskej vede z n.t me su priznaky, ktor4 ke(Ts<i
ičž^V V/
Passaic, N. J., 2 maja t9°x* Vel'acten^ p. Prof. Collins.	,^ |
Vy ste skutoČne ten najlepši doktor, jakeho kedy zkusila. Už som Vam bola pisala, 3e jak som trpela ka2dy mesiac za viae dni. Mala som vC ^ bol'asti nielen v Živote, ale aj hlava ma v?dy	^
Na kol'ko sa pamtAm, trpela som na tu nemoč	j
dem rokov. Uživala som vSeliČo, Čo mi susedky r° ^ ale to vesu bolo mame. A j doktori ma lieČili, V -pom6ct mi nemohli. O VaSich medicinach ale J"0 ^ povedat!, 2e su hodny viae zlata ako v&žia. U ž uplne zdrava. S hlbokou uctou Maria Sab«1"1' oprane, ni o? no 7. tiich celkom urSile poznat
K.!<rl'!""-J"!sled"i,"'C ",ii,J'y zodpovrdia a zaSlii ich Prof. COLLINSOVI, on zni dobre na jaku nemoč tHP* a vyli.ti ich rychlc Netreba is( do New Yorku — pilte mu:
kašlete?	či je telo Vaše makke?
vračate?	mate-li chorobu matky?
chudnete?	či sa l'ahko nal'akate?
mate vytok?	ei sa často prechladlte?
zle sa citite?	či mate zle pachnuci pot?
mate neuralgiu?	eitite-li, že mate hrtan
boli-li Vas bok?	zašlajmovany?
či Vas čelo boli?	mdte-li choroby nAkaa-
či Vas uši bolia?	live?
mavate behačku?	cltite-li zimuv okrutkach?
citite sa ustatym?	6i citite prdzdnotu v
ci vam tecie z uši?	hlave?
mate-li zly appetit?	či dtit6j že mAte horicU'
ei Vas v hrdle pali?	^y?
mdte-li biele fctraty?	či citite, že mate lahku^ citite sa utlacenym? hlavu?
či ste slabeho zraku?	.. „„	, . ,, . ■
či mate kratky dych?	C1 sa C1,tlte celkomk či Vas boli po jedeni? • . s
mate-li tvrdu stolicu?	C1	T I?0C1 ka*
či sa Vam hlava toči?	..	, „ ,
trasii-li sa vim ruky?	01 sa Cltlte vzd^ či sa l'ahko rozčulite? ospanlivym?
či mate svrbenie kože?	Potia 8a vuin nohy?
bije V dm srdce močno?	citite na vreh hlave či citite nail tlačenie? bolenie?
mate-li spinavy ja/.yk?	ste rano ustati a slabi? či Vas epanok utužuje? , pali vas v chrbtovej kosti?;
mate bol'asti v kostach?	nemožete rdno jiestt
mate bol'asti v plecach?	teču vam z list sliny?
či Vas reže pri močeni?	mate slabuchrbtovu kost?
či Vam skuči v črevach?	chodite sbvbeni
Uradni hodiny: od 10 -1 rano, od 2-5 popoiudm. v' nedel'u len od 10. do 1. hod. popoiudm.
Lieky zasiela.ju sa po Expresse v ktoriikol'vek stranu Spoje inych Statov a Kanady. — Pište v akejkol'vek reči
Pro!. Collins New York Medical Instituti
1«0 Mlth St. New York.