Poštnini plifSRi vgbtčvlhl
marmor; pefeb 16. sep!6tn&ra 1932
; 210 Leto. VI/ (XIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
tfrtanlBtvo I* «pr«vai Maribor. IMmmMm ««ta M. n , ftata M40MMM Mbaja rasaa n »rial (a la pnoAm «aak da« «kH.at i Vaga anaMa pni—
■M P* P**® * Ota. daalari)aa aa ta IS Ota # Oftaai pa aaata « Optaaa M »ataaat ataoiab -Jtaa* a LlaMlaai « P*w Mta ratan H. tltal	77
JUTRA
Posledice rušenja mirovnih pogodb
ANGLEŠKA REAKCIJA NA TEŽNJE RIMA IN BERLINA.
V svojem včerajšnjem uvodniku smo Pokazali na glavni temelj, na katerem se ^ližujeta Rim in Berlin, Mussolinijeva talija in von Papenova Nemčija, ki se v jem oziru prav .nič ne razlikuje od evcn-tiehe Hitlerjeve. Povedali smo, da Ju “fuži strah pred Slovani, Izvirajoč 12 slabe vesti zaradi grehov prošlostl in S6danjostl. Iniciativo pa daje pri tem se« ^eda Italija, ki skuša z vsemi mogočimi ln nemogočimi sredstvi pritegniti nase Sedanjo in bodočo Nemčijo. Pri tem gre Ce'° tako daleč, da zagovarja vsako ^tnško zahtevo, četudi gre preko vseh ®*virov sedanjega stanja in evropskega •Etičnega-ravnotežja. V Lozani Je za-!0varjala črtanje nemških reparacii, v *e«evi priznanje političnih pravic, sedaj ** Pa zavzema čisto odkrito za nemško '•orožitev. Namen Italije je tu povsem 'r°zoren: pridobiti hoče Nemčijo za svo-v1 namene, ker se zaveda, da ji Madžari, j^anci in Bolgari niso bogve kako kontna in močna druščina, zlasti ne na-francoskemu bloku z Belgijo, PolJ-Češkoslovaško, Romunijo In Jugo-'avljo.
j Pri tem pa pozablja fašistična Italija, a Je poleg Nemčije in francoske skupi-p v Evrbpi še neka velesila, ki je o uso-' Evrope že često odločala in bo odloga gotovo tudi v bodoče, t. j. Anglija! asi interesi Anglije niso vedno istovetni ‘nteresi Francije, in obratno, je vendar a obe vodilni evropsk' velesili nujno j^bebno, da se ne poruši sedanje svetno stanje. Zato v Londonu nikdar ne dopustili, da bi vlogo Francije v Ev-in v svetu prevzela Italija, še manj sJeda Nemčija. Dasi Anglosaksi v bi-^Vl* niso naklonjeni Slovanom, ker se t vedno boje vstajenja Rusije, na ka:e-j se Francija sedaj največ opira, bi ven-v primeru nevarnosti stopili na str; si
ki bi se borili proti red rušečim ,?niam Rima in Berlinu. V tem so si edi-
5 yse angleške stranke,, od delavske l *o liberalne do konservativne, razli-„ ®k> se le zunanje. Dočim je Macdo-Za taktiko skrajne previdnosti in Umrljivosti do zadnje možnosti, so n. •konservativci dosti manj potrpežljivi.
tud3 temu res tako> nas PreprlCuje (j,.1 angleški tisk, ki postala nanram Ita-Nemčije vedno bolj rezerviran. Na desnici pa opažamo celo ton. ki ni bil navaden, ton ostrega odpo-
ra proti tendencam Rima. Že ko je veliki fašistični svet sklenil započeti akcijo za revizijo mirovnih pogodb, Je angleški tisk opozoril na dejstvo: da Italija lahko ve, kje se bo ta revizija pričela, ne more pa vedeti, kje se bo nehala! Aluzija, izražena v teh besedah, je bila precej jasna. Še bolj pa je jasno sedaj pisanje londonske »Moming Poste«, ki je v sredo objavila uvodnik, v katerem zagovarja francosko stališče v razorožitvenem vpra šanju. List zatrjuje, da ima Herriot popolnoma prav, da smatra Zvezo narodov kot edinega odločujočega činitelja za reševanje tega vprašanja. Ta problem re lahko reši edinole s splošnim sporazumom. in še to le v etapah. V primeru, da Nemčija odpove verzajsko mirovno pogodbo, je pa verjetno, da bo izgubil istočasno svojo veljavnost tudi locarnski dogovor, ki bi bil nadomeščen s franco-sko-angleško defenzivno zvezo. Za Mussolinija bi bilo dobro, če bi malo bolj natanko proučil položaj Italije, kajti če se Nemčija s pomočjo Italije ne bo čutila nič več vezana na verzajsko pogodbo, potem smeta Avstrija in Jugoslavija u-pati, da bosta našli francoske In angleške simpatije za vrnitev Južne Tirolske in Trsta!
Ton teh besed je menda dovolj odkrit, tako odkrit, kakor v Angliji že dolgo ni bil. Angleški list ne napoveduje nič več in nič manj kakor: revizijo italijanskih mej v korist Avstrije in Jugoslavije! (Tekst prvih telefonskih poročil, ki govori le o Avstriji, je bil napačen.) Še bolj odkrito pa je govoril neki konservativni poslanec na političnem predavanju v Manchestru, ko je dejal med drugim: »Če zahtevata Rim in Berlin revizijo mirovnih pogodb, potem se mo-a ta revizija izvesti temeljito in storiti se mora tudi tisto, kar se Je po svetovni vojni opusti-
lo.	Pri tem pa bosta prizadeti tudi sami, zlasti Italija, ker vprašanje nadaijne u* sode njenih novopridobljenih dežel se bo moralo rešiti po Wllsonov!h načelih — s plebiscitom!« Tako vidimo tedaj, da povzroča na »strahu pred Slovani« grajeno italijansko-nemško zavezništvo nepričakovane rezultate prav tam, kjer so Jih v Rimu ln Berlinu morda še najmanj pričakovali. Evropsko ravnotežja, ni tako slabotna stavba, da bi se dala rušiti brez življenjske nevarnosti za tistega, ki mu je na potil
Kitajski protest radi Mandžurije
SVECANOST FORMELNEGA PRIZNANJA MANDŽURIJE. IZJAVA JAPON-
SKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
^MUKDEN, 16. septembra. V Clang-3iimu b**a Podpisana Japonsko mand-*na P080dba' 8 katero Japonska pridu Va »neodvisno« Mandžurijo. Sveča-v Im alttu Podpisovanja Je prisostvoval tik i nu faponske vlade glavni povelj, liiut ,aP°nsklh čet v Mandžuriji general
^dsed^k pandžursko v,ado pa lden
DorPxNPON« 16. septembra. Iz Toklja kjj aio, da Je kitajski poslanik v To-Ujg, °, kal laponskega zunanjega ml-de ia šido In vložil v Imenu svoje vla-Dri‘0r®alen protest proti Japonskemu Priiji,?? ne°dvisne Mandžurije. Pri tej Kitat,. 0 fcfovii ministru Ušidl, da smatra In D *o priznanje kot sovražen akt d|Ce ®puŠča odgovornost za vse posle-v°ril .po,,ski. Ušida je poslaniku odgo-
V°di’v Vap°vn8k? 8V0,e Politike, ki Jo
In h~ .Mandžuriji, ne more spremeniti pr«znanje neodvisne Mandžurije od
strani Japonske nikakor ni sovražen akt proti Kitajski, ker Japonska vlada iskreno želi obdržati z njo prijateljske zveze, če ne bo v odnošaje napram Japonski vpletala Mandžurije.
PO KATASTROFI V ALŽIRU.
PARIZ, 16. septembra. Velika železniška katastrofa v Alžiru je zahtevala 130 mrtvih In 150 ranjenih vojakov. V vlaku se je vozilo 500 častnikov ln vojakov francoske tujske legije. Kakor je pokazaja dosedanja preiskava, se Je na usodnem mestu zaradi preteklega deževja razmehčal In odtrgal velik del peščene zemlje pod tračnicami In je tako vlak‘zgrmel v okrog 100 m globok prepad. NI pa tudi izključeno, da so domačini povzročili nesrečo z namernim atentatom. Uvedena je bila obširna Preiskala. —
Nemčija se oborožuie
NEMŠKA VLADA GRE PREKO VSEH POGODB SVOJO UPORNO POT. PISMO HENDERSONU. GLASOVI PARIŠKEGA TISKA.
BERLIN. 16. septembra. Ker vlada ne upa več, da bi velesile priznale Nemčiji pravico do oboroževanja In se tudi razorožltvene konference ne namerava več udeležiti, je naročila ladjedelnici v Wilhelmshafnu, naj zopet prične graditi oklopno križarko »C«, na kateri so bila dela ustavljena. Križarka, ki bo najmodernejša bojna ladja na svetu, bo dograjena šele v štirih letih.
BERLIN. 16. septembra. »Lokal-anzeiger« poroča, da bo državna vlada poslala predsedniku razorožltvene konference Hendersonu pismo, v katerem mu bo razložila svoje zahteve po enakopravnosti približno tako, kakor jih je v not! Franclji. Izjavila bo obenem, da na razorožltveni konferenci tako dolgo ne bo sodelovala, dokler se ji ne prizna zahtevana ena-
kopravnost. Papenov organ »Deutsche AHgemeine Zeitung« pa pravi ob tej priliki, da bo ta korak Nemčije najvažnejši po vojni. Beseda Nemčije se mora zopet poslušati tudi v mednarodni politiki, ne pa samo Franclje. Nemčija mora v mednarodni politiki postati tudi subjekt, ne le objekt.
PARIZ, 16. septembra. Francoski tisk se obširno bavi s sklepom nemške vlade o vojaški vzgoji mladine in opozarja, da je ta sklep protiven členom 73, 74 in 77 verzajske mirovne pogodbe. Obenem poziva vlado, naj spravi to zadevo pred razorožitveno konferenco. »Echo de Pariš« pravi, da se Herriot že ukvarja s tem problemom. Postopanje Nemčije bo prisililo Francijo k še večji skrbi za varnost 1» obrambo.
Italija za nemške težnje
VAŽNA SEJA ITALIJANSKE VLADE. ZANIMIVE INFORMACIJE DOPISNIKA
LONDONSKIH »TIMES«.
RIM, 16. septembra. Predvčerajšnjim Je Imela Italijanska vlada pod Mussolinijevim predsedstvom sejo, ki 11 ves fašistični tisk pripisuje važen zunanji in notranji pomen, Na seji Je bil obširno razmotrivan notranji ln zunanll politični položaj, vendar o teh razpravah in sprejetih smernicah pozneje izdani uradni komunike dosledno molči. Vlada Je tudi razpravljala o merah, ki Jih Je treba odrediti glede pobijanja brezposelnosti v bodoči zimi.
Rimski dopisnik »Times« pa doznava, da Je italijanska vlada detajlno proučila francoski odgovor na nemški memorandum glede enakopravnosti Nemčije v oboroževanju, vendar pa o tem noče izdati nobenega službenega obvestila. Italija smatra nemško zahtevo za upravičeno, vendar stoji na stališču, da se te) zahtevi more ustreči samo na ta način, da zmagovite države v svetovni vojni znižalo prej same svojo oborožitev In se tako Nemčija Izenači v vojnih pravi-
cah, ne pa da se enakopravnost v oboroževanju doseže s povečanjem oborožitve Nemčije.
Če pa enakopravnosti ne bi bilo mo. goče doseči na omenjeni podlagi, oziroma če bi razorožHvena konferenca doživela definitivni polom, bi Italija več ne odklanjala nemške zahteve, temveč bi smatrala za potrebno, da države, ki so podpisale versajsko pogodbo, osvojijo načelo o izenačenju Nemčije v vojnih pravicah ln sklenejo z njo posebno konvencijo. ki bi kompromisno regulirala to vprašanje na podlagi postopne in progresivne redukcije oboroževanja.
V dobro informiranih rimskih političnih krogih se dosledno zatrjuje, da Mussolini ne namerava izvesti radikalnih sprememb v Italijanski zunanji politiki vsaj tako dolgo ne, dokler ne bo končana razorožitvena konferenca in dokler se ne bo videlo, kaj bo s projektirano svetovno gospodarsko konferenco.
Amerika in njeni dolžniki
WASHINGTON, 16. septembra. Finančni minister Je izjavil, da morajo vsi dolžniki Združenih držav, ki želijo, da se Jim odgode plačilni termini, to svojo željo sporočiti vladi v Washlngtouu. Minister Je dejal, da ni prosila za odgodltev plačilnega roka doslej še nobena druga država, razen Estonske, Latlške In Poljske. Plačilni rok za omenjene tri države, ki dolgujejo Ameriki skupno 1.252 milijonov dolarjev in ki bi morale kriti svoje obveznosti 15. januarja 1933., Je odgoden za dve leti. V tem času morajo biti plačane le 3 in pol odstotne polletne obresti.
Hitlerjeve Sete bodo raspuSSene
PARIZ, 16. septembra. Iz Berlina se poroča, da se tamkajšnji vladni krogj resno bavijo z vprašanjem razpusta Hitlerjevih čet, raznih sekcij in organizacij. Do tega razpusta pa bi moglo priti le. de bi izzvali tako odločitev narodni socialisti sami s svojim stališčem in obnašanjem napram vladi. Vodilne osebnosti v Hitlerjevi •franki so bile obveščene o tel vladni
nameri in so poudarile, da jih to n! prav nič iznenadilo.
Posredovanje v Gran Chacn
LONDON, 16. septembra. V bollvij« sko-paragvaiskem konfliktu je nastopil po zadnjih poročilih iz Washing-tona nov položaj. Nevtralne sile se trudijo, da bi dosegle pri obeh bojujočih se državah takojšnjo ustavitev vseh sovražnosti ln določitev posebnega nevtralnega pasu. Na obeh straneh naj bi bile vojaške čete oddaljene od tega pasu naimanj 10 km. Nevtralne države so pripravljene poslati v Gran Chaco posebno komisijo, ki bi kontrolirala točno izvrševanje tega sporazuma.
SVETOVNA STAVKA RUDARJEV.
LONDON. 16. septembra. Na včerajšnji seji kongresa mednarodne rudarske zveze v Vigneju na Francoskem, je bi! sprejet predlog, da se izvede splošna svetovna rudarska stavka. ki naj traja 24 oziroma 48 ur. Stavka naj bi bila mogočna manifestacija. ki naj bi obrnila pozornost vseh merodajnih činiteljev na težko rudarsko vprašanje in rudarske pravice.
"Strin 2
Dnevne vesti
Občni zbor »Pevskega zbora Glasbene matice"
Bilanca lanskega dela in program za novo. Novi odbor.
Pretekli teden se je v sredo zvečer zbrala m svojih prostorih vsa pevska družina. Glasbene matice k rednemu občnemu zboru, katerega je počastil s svojo navzočnostjo tudi njen predsednik g. dr. Tominšek.
Iz izčrpnega tajniškega poročila, ki ga je podala gdč. Vera Pertotova, je razvidno, da je štel pevski zbor v 13. društvenem letu 146 članov in članic, od katerih jih je med letom odšlo nekaj za kruhom po svetu, nekaj jih je izstopilo, nekaj jih je pa bilo radi netočnosti izključenih, tako, da šteje sedaj ob začetku 14 leta brez dijakov 90 članov. Zbor je v minolem letu ob raznih prilikah in na svojih koncertih nastopi! 11 krat. Častno je nastopil tudi na ljubljanskih slavnostih ob priliki prvega slovenskega festivala in bil odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje. Z uspehom je zbor nastopil nadalje v Murski Soboti, na časnikarskem, na dobrodelnem in na koncertu Ipavčeve župe. Priredil pa je tudi opero »Boris Godunov« v koncertni obliki. Novost zbora je bila tudi, da je na svojem družabnem večeru skrbel za umetniški užitek z izvajanjem naših najlepših narodnih in v narodnem tonu zloženih pesmi.
Poročilo blagajničarke ge. Mravljakove ni bilo zadovoljivo. Sledilo je izčrpno poročilo arhivarja g. Jagodi-č a, nakar so še poročali reditelji o obisku pevskih vaj, ki je v splošnem zadovoljiv. Odbor je posebno marljive pevce in pevke, take, ki niso nikoli izostali od pevskih vaj, nagradil z darili.
Za volitve novega odbora je bilo med zborovalci živahno zanimanje. Za predsednika pevskega zbora je bil izvoljen g. Janko Arnuš, za podpredsednico prof. ga. A. M i j u c i n o v a, za tajnico gdč. Vera Pertotova, za blagajnika g. Ivan Šetinc, za arhivarja g. A. Jagodič, za predsednico ženskega zbora ga. Marija Rozmanova, za potnega maršala pa g. prof. J. Potokar. K odboru spada poleg koncertnega vodje tudi njegov novo izvoljeni namestnik gosp.
H.	Vrabec, učitelj pri Glasbeni matici.
Po končanih volitvah je spregovoril v toplih besedah zborovodja prof. g. Mirk ter se zahvalil pevskemu zboru za požrtvovalnost in trud z obiskom pevskih vaj. Nato je razvil program za prihodije društveno leto in pozval pevce in pevke na delo v procvit naše pevske in glasbene kulture. Končno besedo pa je povzel predsednik matice g. dr. Tominšek in spregovoril nekaj očetovsko dobrih besed, nakar je predsednik pevskega zbora g. Arnuš lepo uspeli občni zbor zaključil.
Huda nesreča na Tr2a$ki> cesti
Vojak 45. pehotnega polka pod kolesi avtomobila.
Danes dopoldne okrog 11. ure se je pripetila na Tržaški cesti, 100 korakov od mestnega vodovoda, huda nesreča in se je le srečnemu naključju zahvaliti, da ni bila smrtna. Vojaška četa tukajšnjega 45. pehotnega polka je korakala z vežba lišča na Teznem proti vojašnici. Ko je dospela v bližino vodovoda, je v naglem tempu privozil iz Maribora osebni avto št. 3—944, katerega je vodil neki zagrebški trgovec. V trenutku, ko je avto .vozil mimo korakajoče čete, je zagrabil nekega pešca in ga vlekel nekaj metrov s seboj. Voznik, ki je opazil nesrečo, je avto na vso moč zavrl in ustavil. Vojak, ki so ga nato izvlekli izpod koles, je imel hujše poškodbe na glavi in životu. Kakor sta izpovedala neka ženska hj lastnik vozila, je baje vojak skočil iz ceste prav v trenutku, ko je avto privozil mimo in se sam zaletel vanj. Ponesrečenega so spravili v vojaško bolnišnico, voznik se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem.
Sela mestnega sveta bo 'drevi v mestni posvetovalnici. N« dnevnan mdh ao manj važne kememtoe r~nf~in
Iz šolske službe. Premeščeni so: Vinko Lešnik iz Hajdine v Ptuj, Adolf in Antonija Sokolova iz Kotelj v Limbuš, Frančiška Bratiničeva iz Ormoža v Konjice, Frančiška Gromova v Marenberg, Marjeta Hojčeva iz Doline v Križevce pri Ljutomeru, France Kugelnik iz Črne na Muto, Elizabeta Šterkova v Središče, Otilija Križeva iz Dolnje Lendave v Grosuplje, Olga Pučnikova iz Guštanja na Tolsti vrh, Jadviga Smolnikarjeva v Slovenjgradec, Jul*a Fuksova iz Dolge vasi k Sv. Ani v Slovenskih goricah, Marija Supanek iz Maribora .vi Naraplje, Marija Šajnova iz Radmožancev v Dolgo vas v Prekmurju, Olga Zeilhoferjeva iz Maribora v Limbuš, Avgust Kržišnik iz Št. Vida pri Ptuju v Apače, Janko Furlan iz Bistrenice v Maribor, Zora Be'ec-Fromova iz Kapele v Križevce pri Ljutomeru, Blaž Lah iz Celja na Pragersko, Irma Mežanova iz Kamnice k Sv. Ani v Slovenskih goricah. Zora Mlekuševa iz Pinc v Krog, Marija Pahor-Lavrenčiče-va iz Tišine v Serdico, Ana Pupisova iz Cezanjevc v Komendo, Marija Hanova od Sv. Duha na Stari gori v Hrastnik, in Marija Šuštaršičeva iz Narapelj v Bo-štanj ob Savi.
Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Franc Spingler, hotelski sluga in Elizabeta Roškerjeva, sobarica; Fr. Bezjak, policijski nadzornik v Ljubljani in Cecilija Sovičeva, šivilja; Ivan Kacjan, krojaški pomočnik in posestniška hčerka Ljudmila Sternova; Leopold Honigman, krojaški pomočnik in šivilja Tončka Vra-netičeva ter ključavničar Karl Neubauer in Antonija Tacerjeva. Mnogo sreče!
Visoka starost. Te dni praznuje v Slivnici pri Mairiboru devetdeseti rojstni dan po vsej soseski znani knjigovez in steklar g. Miha Kristan. Številnim gratulan-tom se pridružujemo tudi mi. Še na mnoga leta!
Shod poslanca Krejčija bo jutri v soboto zvečer ob 20. (8.) uri v Renčljevi dvorani na Pobrežju. Ob tej priliki bo tudi ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za pobreški okoliš.,
Stanovanjski najemniki, organizirajte se! V zadnjem času se opaža živahno gibanje najemnikov stanovanj m poslovnih lokalov po vseh večjih mestih v naši državi. Pred kratkim je bilo ustanovljeno društvo v Beogradu, te dni bo pa u-stanovni občni zbor tudi v Ljubljana V društvih se organizirajo vsi stanovi brez razlike in ker bodo ta društva v tesnih stikih med seboj, lahko pričakujemo, da bo v najkrajšem času vzrasla velika in močna organizacija, ki se bo lahko z u-spehom borila za najemniške interese. V najemniškem gibanju pa tudi Maribor ni zaostal. Nasprotno, bil je eno izmed prvih mest, kjer se je že lansko leto pokre-nila živahna akcija za ustanovitev novega društva, katerega občni zbor bo drevi ob pol 20. (8.) uri v veliki kazinski dvorani na Slomškovem trgu. Pripravljalni odbor ponovno poziva vse najemnike stanovanj in poslovnih lokalov, trgovce, obrtnike, delavce, državne in privatne nameščence brez razlike, naj se v čimvečjem številu udeleže tega ustanovnega občnega zbora »Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov«. Odbor opozarja vse najemnike, da se bodo sprejemali že na spoborovanju člani. Mari borski in okoliški najemniki, organizirajte se čim preje, ker bo to v vašo korist!
Na izjavo Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru v »Večer-niku« sporoča trgovski gremij, da se v bodoče v tej stvari ne bo več spuščal v polemiko v dnevnikih, zato je objavil svoj načelni odgovor v svojem glasilu, ljubljanskem »Trgovskem listu« 15. tm. št. 106.
Cankarjevega »Hlapca Jerneja« uprizori ljubljanski »Delavski oder« v okviru mariborskega strokovnega tedna v soboto 17. t. m. zvečer v veliki unionski dvorani.
Družabni večer priredi v soboto 17. t.m. ob 21. uri v mali dvorani Narodnega doma Slovensko obrtno društvo v čast petdesetletnice svojemu agilnemu članu g. Franju Burešu. Društvo vabi o-brtnike, naj se v Čim večjem številu u-deleže tega družabnega večera!
Iz »Nanosa«. Drevi ob 20. (8.) url važen članski sestanek. Na dnevnem redu je poročilo delegata o poteku zvezine dh»»IMai v Beogradu. Pridita ««4*
Bojkot učiteljišč. Še do letos je bil na-.val na učiteljišča zelo velik, zlasti na ženska. Ravnateljstva so morala odklanjati .veliko število prosilcev in prosilk, ker je bilo število razredov in slušateljev omejeno. Letos pa so zaman čakala na prihod kandidatov učiteljskega stanu. Naši mariborski učiteljišči, ki sta bili med počitnicami združeni v en zavod, ki bi lahko sprejel najmanj 60 novincev, ima vsega skupaj le 11 deklet in 8 fantov. Če bi bil prvi razred tudi skupen, bi štel le 19 dijakov. Nič več se jih tudi ni vpisalo v Ljubljani, in tako nastaja nevarnost, da se mariborski kandidati združijo z ljubljanskimi in mariborsko učiteljišče se postopoma — ukine! Vzroki so očiti. Po novih odredbah se sprejemajo v prvi letnik učiteljišč le najboljši absolventi nižjih srednjih šol, absolventi meščanskih, ki so doslej tvorili večino, se ne morejo vpisati. Kdo pa bo, če je na gimnaziji odličnjak, šel na učiteljišče, da bo študiral tam leto dni več ko na gimnaziji, čakal potem nekaj let na namestitev, zato da bo potem poslan na konec sveta s tako skromno plačo, da ni zadosti ne za življenje in ne za smrt. Zaenkrat je ta bojkot dober, ker bo znižal učiteljsko brezposelnost, kaj pa bo potem? Potrebna bo reforma, temeljita reforma!
Slomškova proslava v Mariboru. Ob
priliki proslave bo tudi odkritje Slomškove spominske plošče, ki bo pritrjena na kapeli, v kateri počivajo zemeljski o-stanki prvega mariborskega škofa. Ploščo bo odkril pomožni škof dr. Tomažič.
Kmetovalci! Banska uprava bo preko podružnic Kmetijske družbe in na račun banovinskega semenskega fonda razdelila okoli 1500 kg prvovrstnega ruskega lanu. Reflektanti naj vlože prošnje za seme pri županstvih.
Brivski zadrugi v Mariboru je po banski odredbi postavljen komisar v osebi g. Frana Novaka, brivskega mojstra v Mariboru, ki je tudi že prevzel vse posle zadruge. Uradni prostori so sedaj v Vetrinjski ulici št. 11, prvo nadstropje (prostori Slov. obrtnega društva). Uradne ure so določene za člane vsak dan, razen nedelj in praznikov od 10. do 12. ure.
Igra narave. Prijatelj 'ista je prinesel v naše uredništvo lepo razcvel cvet jablane, ki ga je utrgal v Kranjčevem sadovnjaku, v Hlapju v Slovenskih goricah. Po katastrofi, ki je zadela tudi tamkajšnji kraj, se je v sadovnjaku mlada jablana razcvela in se baha zdaj na jesen s svojim dišečim cvetjem.
SENZACIJA LJUBLJANSKEGA VELESEJMA
TRUPA BRUSiLOV
GOSTUJE V VELIKI KAVARNI
Iz Rogaške Slatine. Statistika tujskega prometa zdravilišča Rogaška Slatina nam pove, da je posetilo zdravilišče tekom avgusta 1723 novih gostov z 31.009 prenočninami. Največ gostov je dala savska banovina z Zagrebom na čelu. Od tujcev so najjačji Avstrijci, dočim so Madžari precej nazadovali. Znatno je zaostal dotok gostov tudi iz severnih krajev, pa tudi iz Grčije in Italije. Frekvenca zdravilišča je narastla povodom 2000 letnice strokovnega zajetja vrelcev mineralne vode in radi istočasnega znižanja cen zdravilnim sredstvom in taksam. Novo nadaljnje znižanje cen se je izvršilo — uvažaje sedanje težke gospodarske razmere — sl. septembrom, ko prične posezona. Zdravljenje ali bivanje v Rogaški Slatini jeseni prekaša po svoji udobnosti, cenenosti in prijetnosti vse druge dobe sezone.
Tombola Sokola v Framu preteklo nedeljo je uspela dobro za društvo in udeležence. Glavne dobitke so zadeli: Roza Štern iz Morja pohištvo, Alojzija Pivec iz Dobrovc kolo, Adolf Vogrinec Iz Orehove vasi telico, Potočnik iz Frama blago za obleko, Anica Lubejeva in Ant. Leber olje, Biidefeldt iz Rač 85 kg moke, Erik Fras in Oton Lešnik več klafter drv Itd. Po tomboli je bila ljudska veselica. Čisti dobiček se porabi za zidanje Sokolskega doma.
Epidemija legarja se je pojavila v Račah. Bolniki so bili odpeljani v izolirnico mariborske bolnišnice. Prirejena so bila tudi že poučna zdravniška predavanja.
Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz Josef« grenčice. Sloviti zdravni; ki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrvnim, korpuletnim ljudem, trpečim na protinu in hemoroidih. »Franz-Josci« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razmesarjeno žensko truplo. Ko i{
včeraj rano zjutraj pregledoval železniški čuvaj prOgo med postajališčem Hai' dino in Ptujem, je našel v bližini prvega mosta tik ob tiru grozovito razmesarjeno žensko truplo. Mesto, na katerem ie ležalo, je bilo obrizgano s krvjo in ko je natančneje pogledal, je opazil, da je nesrečnica presekana na dvoje. Obraz ie imela ves razmesarjen in oblit s krvjo, ki je bila pomešana s peskom. Zato ie tudi ni mogel spoznati. O strahoviti najdbi je obvestil železniško postajo v Ptuju in ptujske orožnike, ki so mogli zaenkrat ugotoviti le to, da je kmečkega stanu i" srednjih let. Domnevajo, da se je priPe' tila nesreča in da jo je povozil jutranji tovorni vlak, ni pa tudi izključeno, da is postala žrtev zločina.
Otrok v plamenih. Rodbino cestne«3 mojstra Štangerja v Podovi pri Račab je predvčerajšnjim doletela huda nesreča. Ko ni bilo nikogar v sobi, se je njihov petletni sinček Ivan približal štedilniku, kjer je gorel ogenj. Obračal pa s* je tako nerodno okrog, da se mu je vnela obleka. Ko je bil že v plamenih, sta ne srečo vstopila roditelja in rešila otroke vsega hujšega. Dobil pa je vseeno take opekline, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Popadljivi psi. V tukajšnjo bolnišnic so pripeljali včeraj popoldne 28-letnega Franca Nekrepa iz Zgornjega Porčiča.ju ga je ugriznil sosedov pes v obraz.’ Negovi je napade! pes 741etnega .viničarja Avguština Drozga in ga ugriznil v desno roko. V Račah pa je napadel iOletn® Kristino Krepflovo in jo nevarno ogrize*'
Ukradeno kolo. Bolniškemu slugi Viktorju Kodretu je nekdo odpeljal iz
vež«
v bolnišnici moško kolo znamke »Ne' ger«, vredno okrog 1000 Din.
Tudi zelje kradejo. Na tukajšnji policjjj se je danes dopoldne zglasil posesti''" Jože Teh! in prijavil, da so mu pretekle noč neznani storilci porezali v vrtu Koroški cest' 40 lepih zelnih glav.
Pasji zapor Ker se je na Pobrežju 1°* nov:l primer pasje stekline, je ograji glavarstvo za mariborski desni breg P0, daljšalo zapoi za nadaljne 3 mesece.
Tatvine na deželi. Poleg tatvin po-jsk® pridelkov, se množe v zadnjem času t" druge. Tako so v gozdu pri Doleni uktf dli neznanci več lesa, v Muretincih Pal‘ neznanec izmaknil posestniku FraUc Vojsku okoli 50 Din gotovine in raz"e drage predmete.
Nedeljo popoldan otroška predstava kavarni »Park«, pri neugodnem vreu*e< nu v Veliki kavarni.
Dr. med univ. Daražlo Aleksander °{'
dinira od 9. do 11. in od 15. do 17. «fe' Magdalenska ul. 28.	.
Tezno
Deložacija. Že 14 dni ložira ne^ stranka iz občine Pobrežje na PtuisK cesti v cestnem jarku. Radi ve!'ke^ prometa po Ptujski cesti prosimo obč'* no Pobrežje, da najde morda tem reve' žem kako zasilno streho, kjer ne b° , izpostavljeni več v zasmeh kakor usnl ljenju.
Pomanjkanje vode. V naših studen^ primanjkuje vode, nekateri pa so poP noma usahnili. Tako so primorani čevati z vodo celo tisti, ki jo Še sp>° imajo.	,
Tatvine. Po tatvinah poljskih Pr £j) kov, ki so bili na dnevnem redu, ie .j, nekaj časa mir. Nato si je prijatelj tur koles »izposodil« izpred gostilne Ba. j kolo vrtnarja Bonča in napravil prota jugu. Kmalu nato so neznani moviči izpraznili skladišče trgo' s| Očka v Maistrovi ulici, zadnje dni P je nekdo prisvojil precejšnjo vS ^ ».iurjev«, katere je hranil neki trgo v svojem lokalu na Ptujski cesti.
&6T "XI '91 aup 'n I o q t 5 t* W
MarffiorsE! >VEČERNIČ« JuTra
snarj
Metropola severnih Kajkavcev
UTISI IZ MESTA VARAŽDINA IN NJEGOVEGA OKOLJA.
Uloga mesta Varaždina je bila v zgodovini našega narodnega preporoda zelo važna, morda mnogo bolj, kakor se sedanja generacija zaveda. Ves vzhodni del slovenskega Štajerja, zlasti pa Prleka in Haloze, je gravitiral na tisto stran obdravskih ravnin, kjer se razprostira mesto Varaždin s svojimi širokimi ulicami in tipično podonavskimi hišami. Tam so že pred stoletjem študirali naši Prleki. Tam je črpal Stanko Vraz prve Pobude ilirske ideje in tam so se izoblikovali mnogi Slovenci Slovenskih goric, ki so za Vrazom prešli na hrvaško shan. To je poglavje, ki v naši nacional« Pl- Politični in kulturni zgodovini še ni obdelano, dasi bi bila obdelava nujno Potrebna, Upliv Varaždina pa je ostal močan še vse do dandanašnjih dni, in “e sedaj imamo v kulturni javnosti delavce, ki so pričeli pot svojega intelektualnega življenja v Varaždinu. Tamkaj-^nla gimnazija ni bila samo v prošlosti, mmveč je tudi v sedanjosti važno vzgo-l®vališče mnogih naših mladih ljudi. Na Varaždin nas pa veže tudi razvoj našega mariborskega gledališča, saj smo Pr^d leti prevzeli skoraj ves ansambl Pkinjenega varaždinskega gledališča z Androm Mitrovičem, Ančico Mitroviee-v°- Tepavcem, Harastovičem itd.
Varaždin, po velikosti sličen našemu Celiu z okolico, je tipično mesto podolskega nižavja, ki se prav nič ne razsuje od Prekmurja, Medmurja in severovzhodnega dela slovenskega Štajerja. . odi mentaliteta prebivalstva — v ko-'kor ni židovsko ali nemško — je pa-"oPskoslovenska. Ce bi bil Varaždin s sv.oio nižino med Dravo in Ivanjščico ^Padal Štajerski, bi bil danes bolj sionski, kakor je hrvaški. Samo politična ^ia je napravila iz teh Kajkavcev Hr-pafe- Spominjam se v tem oziru doživlja v neki vasi onega kota, ki se zajeda med Haloze in Dravo. Prišel sem v ^stilno in govoril, ker sem bil na Hrvaškem — hrvaško. Ko sem se pa ozrl o° sogostih in jih poslušal, sem opazil, a govora isto narečje kakor Slovenci v Halozah, Zavrču ali v Ormožu. Na Mešalniku sem opazil »Jutro« in »Domovino«.
, ‘Mar vi niste Hrvati?« sem jih vprašal.
‘Seveda smo!« so odgovorili.
‘Zakaj pa ne govorite hrvaško? Kako s°vorite sploh?«
*Ho naše.«
‘Saj to je slovensko!«
ne, ni; to je — po naše . ..«
‘A hrvaško ni.« znamo tudi.«
»Zakaj pa ne govorite?«
»Ker govorimo med seboj po naše.«
Sto let hrvaške šole ni napravilo iz teh ljudi, iz teh Kajkavcev Hrvate in prav je imel tisti hrvaški književnik, ki mi je lansko leto v zagrebški »Kazališni kavani« rekel: »Vi Slovenci ste na boljšem, kakor mi Hrvati. Če izdate 1000 izvodov slovenske knjige, jih prodate, mi jih ne. Dalmatinci čitajo italijansko, Zagrebčani in druga naša inteligenca nemško, oni na vzhodu cirilico, Kajkavcem pa je kljub sto letom štokavske šole štokavski književni jezik še prav tako tuj, kakor jim je bil ob začetku. Napravili smo pogreško, ko smo dali Kajkavcem štokavski književni jezik in jih s tem odtrgali od svoje literature. Vsa njihova kulturna zaostalost izvira iz tega dejstva . . .«
Kako zelo je imel prav, čutim šele sedaj, med temi ljudmi na ravnini, na kateri stoji ponosni in starodavni Varaždin. čutim pa tudi, kako bi bilo, če bi Slovenci opustili danes svoj književni jezik.
Toda — ali ni bilo že preveč tega uvoda? Namenil sem se bil vendar pisati o Varaždinu! Še preden se vlak približa Dravi — če se peljemo iz Čakovca — nas preseneti veliko število cerkva, ki je tako tipično za slovensko pokrajino. In njihovi zvoniki, ki se v raznih velikostih dvigajo k nebu po vsej prostrani pokrajini! Ko pa stopite z vlaka na mali postaji, pridete v mesto po široki asfaltirani ulici, kakršne še v našem Mariboru nimamo. Sploh se Varaždin odlikuje posebno po svojih širokih ulicah — nekatere so do 20 m široke! — tako, da je docela nemogoče, da bi koga povozili z avtomobilom ali prišli v zadrego zaradi zastavljene ceste in bi morali obstati. In kar je posebno važno, tudi one ulice, ki niso asfaltirane ali tlakovane, niso pokrite z neznosnim prahom. Ono, kar ga je, se poliva vsak dan sproti bolj vestno ko v Mariboru, tako da se tlak čisto nič ne pogreša. Nasvet — ki bi se lahko upo rabil tudi pri nas!
Druga znamenitost Varaždina so njegovi parki. Glavni park, ki se razprostira v sredini mesta — Kralja Petra I. Osvoboditelja — je lepo urejen in negovan, kakor vsi parki in nasadi v tem prijaznem ravninskem mestu. Po dnevu se zbirajo tam mladi ljudje, zlasti učenci in dijaki, zvečer pa iščejo v njem zatočišča orji, ki bi se po napornem delu v pisarnah, trgovinah, delavnicah itd. radi naužili čistega in osvežujočega zraka. Po dnevu, kadar vročina izsuši grlo, de blagodejno obisk v »Lilijini re-
stavraciji« z vrtom in svežim pivom Zvečer pa, ko postane v parku hladno, je center življenja »Centralna kavana«, kjer se na vrtu igra tako priljubljena starinska »preferansa« in modemi »re-my«, dočim se za bankete in svečanosti uporabljajo restavracije »Janje« in »Novak«. Oni, ki imajo več časa, zlasti popoldne, hodijo v vročih dneh na Dravo, ki je ona ista ko v Mariboru. Sedaj je obisk manjši, a pred nekaj dnevi je bil naval ogromen.
Najznamenitejša stavba v tem ravninskem mestu je morda Stari grad, ki je sedaj preurejen v muzej z mnogimi bogatimi zbirkami. Po uličnih hišah pa je tudi vzidanih več spominskih plošč, ki govore o onih znamenitih in znamenitejših ljudeh, ki so se v njih rodili ali so v njih živeli in umrli. Vzidane pa so navadno tako visoko, da jih tujec težko opazi. Seveda, Varaždin ima tudi svoje gledališče — kako bi bili sicer mogli priti k nam Mitrovič, Mitrovičeva, Te-pavec, Harastovič itd.? Poslopje je lepo in prostorno, samo da zdaj ni več ravnatelja, režiserjev in igralcev, ki bi ga oživljali, kakor v nekdanjih lepših časih prvih povojnih let. Huda sedanja kriza je zaprla vrata nekdaj lepo uspevajoče varaždinske Talije.
Pa Varaždin ima tudi šport, katerega predstavljajo klubi »Slavija«, »V S K« itd. s hazeno in odborom tretje župe, dočim je Sokol nenavadno močan in agilen. Toda — narodna zavest — ta ni v Varaždinu kljub tako stari tradiciji, o kateri smo govorili uvodoma, nič boljša kakor v Mariboru, ali pa je še slabša! Nemščine slišite v Varaždinu več kakor v Mariboru ali v Ptuju, dasi tu ni bilo nikoli nobene nemške šole. Človek ostrmi in si sploh ne more razlagati, kje se Varaždinci in Varaždinke nauče nem-
ščine? Ce pa tudi Varaždinci ne govore vedno nemško, nemške besede mešajo v svoj kajkavski govor neprenehoma, kakor n. pr v Ljubljani pred 50 leti. Ta pojav nam pa postane takoj razumljivejši, ko opazimo, da je v Varaždinu silno veliko potomcev Izraela. Poleg Čakovca v Medmurju je to nekakšen — jugoslovanski Jeruzalem.
Med drugimi znamenitostmi Varaždina, katere smo že omenili, je omembe vredno tudi pokopališče. Urajeno je tako, da daleč prekaša vsa naša pokopališča. Mariborska se morajo skriti pred njimi. Varaždin je bil nekoč bogato mesto, mesto plemstva in denarne gospode, ki je lahko veliko žrvovala tudi za poslednja počivališča. Sploh, to varaždinsko pokopališče je bolj podobno sprehajališču, parku in zato so ob s peskom posutih poteh tudi klopi za odmor. In ciprese ter ostalo zelenje! Da, to je park, zares park mrtvih in živih.
Industrijsko važnost Varaždina predstavljajo štiri tekstilne tovarne, znane po oblekah »Tivar« (T-ekstilna I-ndu-strija Var-aždin), ki se prodajajo v Mariboru pri Turadu in Trpinu, »Vuna« in podružnična tkalnica Mariborske tekstilne industrije. Drugače je Varaždin znan po svojih tedenskih in letnih sejmih, na katerih se sedaj prodaje živina po 1 do
1.50 Din kg žive teže. Tam kupujejo živino in prašiče tudi Mariborčani Tavčar, Wogerer, dravskopoljski slaninarji itd., dočim stane meso v mesnicah 10 do 15 Din! Varaždin pa je v sorodstvu z Mariborom tudi po elektriki, saj dobiva tok s Fale, elektriko pa plačuje po 9 Din kw.
In naposled — Varaždinci in Varaždinke! Posebno poslednje so lepe in simpatične, le Židinj je preveč med njimi . , »	J—o.
Poljčane
Krvav pretep v Zg. Brežnlci. Te dni
je bil v naši najbližji okolici zopet krvav pretep. Ko so sedeli pred Močnikovo hišo v Gornji Brežnici, občina Hošnica, v mirnem pogovoru gospodar Franc, njegova žena Neža, Veronika Šerbelova in 211etni Franc Kovačič, se je proti 18. uri iz Spodnje Brežnice proti njim približal nekoliko vinjeni Anton Zemljak iz Razgorja, občina Stanovsko. Vriskal je in kričal »Auf biks!« To je razgrelo tam sedečega Kovačiča, da je vstal, si od-pasal hlačni pas in z njim začel udrihati po Zemljaku, češ, naj ne izziva. Zemljak je nato izdrl nož in je Kovačiča zabodel v leyp ramo. Zabodeni je zatem vrgel Zemljaka še na kup gramoza — pri čemer je zadobil na bradi in roki večje in manjše poškodbe — nato pa je radi moč nega krvavenja obnemogel obležal na
travniku ob cesti. Prepeljan je bil takoj k tukajšnjemu zdravniku dr. Hronovske-mu, ki mu je nudil prvo pomoč. Po tukajšnjem orožništvu zaslišani Zemljak je trdil, da je pel in vriskal domov grede, ni pa kričal »Auf biks!« Kovačiča se jo pa lotil za to, ker ga je stiskal za vrat in tepel s pasom. Ker se ga ni mogel drugače obraniti, je segel po nožu. Zadevo bo razčistilo pristojno sodišče.
Nezgoda na paši. Učenka II. razreda Olga Rober je te dni pasla krave. Pri tem pa ji je stopila krava nenadno na nogo in ji jo zmečkala. Deklico so morali odnesti domov in bo trajalo nekaj časa, da bo spet lahko hodila.
Priznanje...
»Vaši čevlji pa škripljejo* kakor da še niso plačani.«
»To je neumnost. Potem bi morala pa moj klobuk in moja suknja tudi škripati.«
ir Granulet:
Telefon
Tako, ne vedeč več, kaj naj stori, je °sPod Gropin naročil nekega dne taksi, va se popelje k Ernestini in ji vse to po-ve- V skrajnem primeru, če se bo preje žalostila, ji bo le povedal, da jo bo Delial pred altar. To bo zadostovalo. tJn ko je sedel v vozu, ga je prevrela Sv .. melanholija, ko da bi se peljal za °|im lastnim pogrebom. Ni bila li to st> ki se je oglašala zaradi prekršene isege? Ali pa v ozadje potisnjena in “Qai zopet prebujena izkušnja iz prve-
zakona?
b Vendar, ko je stal pred pragom svoje vrtine, je junaško vzel ključ in ga sel- v vra*a predsobe. S kakšnim ve-je iePi jih je odpiral nekoč! Toda ... ko stin prec* nap°l odprtimi vrati Erne-ČeJne spalnice, je onemel od presene-(u ]a.nad prizorom, ki se mu je nudil . . la p3ena.s hrbtom proti vratom je sta' UŠesrn.est'na Pri telefonu s slušalko ol
ob
2o . ’n skušala očito dobiti z njim zve-To f sporo^'ti običajni pozdrav . . . Pil n6 op'na tako raznežilo, da je sto-in r Prstih do nje in jo poljubil na vrat
ramena.
Iv" ■ • -
*vr?g.a!'' sta spregovorila hkratu oba vSa 31 Je bilo to?« je vprašala čez čas la ^flrestra5ena telefonistka — ki ni bi« oestina, ampak njena sobarica. tekei0p*n Prvi trenutek ni vedel, kaj bi
»Moj Bog, kako ste me prestrašili!« je dejala sobarica.
»Kaj pa delaš tu?« je zakričal Gropin naposled. »Kje je gospodična?«
»Od sinoči se še ni vrnila, in jaz sem vam hotela kakor vsako jutro telefonirati: ,Mislim na te, Jules!’«
»Kakor vsako jutro?«
»Da, malo nerodno je, javljati se vsak dan trikrat s takim neumnim pozdravom, a plačana sem zato . . .«
»Torej ti si to, ki ... «
Gospod Gropin je postal nenadoma dobre volje, ker mogel je ubiti dve muhe z enim udarcem: otresti se Ernestine in začeti na novo z njeno sobarico.
»Ali ne bi, ti mala,« je dejal, »telefonirala rajše v svojem imenu?« In pogladil jo je po laseh, po licu in jo naposled stisnil k sebi.
Mala se ni branila, samo rekla je: »Zakaj ne, 6e me dobro nagradite . . .«
K. Š.:
Vsakdanjost
Cernu je med nami zadnja beseda zmi-rom zatajena? Toliko nepotrebnih besed je izgovorjenih ko pridemo drug k drugemu na obisk — ogledujemo predmete v izbi, dotikamo se jih z zaprašenimi rokami, pohvalimo to, grajamo ono. A s tisto majhno, preprosto besedo odlašamo čisto na zadnji trenutek. Se ko vstajamo in ponujamo roko v slovo, se še zmirom nismo odločili.
Saj je še čas; še cela, brezkončno
dolga minuta: pot do vrat, po hodniku do veže, cela veža še (v tej minuti se je raztegnila, da je ni konca), še do ceste bo šel z mano. Saj je še celo dolgo potovanje, skoraj tako dolgo kot je romanje iz zibelke v grob — vse mu povem, čisto narahlo na uho mu povem tedaj, ko bo mislil, da mu ničesar več nimam povedati.
Pa je pot že pri kraju, prehojena je veža, že zijajo vrata na cesto, beseda pa je še na dnu srca zaklenjena in srce molči. Da bi se prevaril Še v tistem zadnjem hipu, skrbno izprašuje o tisoč malenkostih, ki jih vidi pred sabo, a jih drugače ne bi opazil: o sliki na zidu. zaprašeni in katere povest mu je do zadnje pičice davno že znana; o cveticah na oknih, o prepleskanih vratih, da so kot nova.
Še ko si segata v roke, čaka tista majhna beseda, vsa vdana na dnu, pa vrata se odpro, zadnja sekunda gre mimo — srce se zaklene — dva tujca sta se srečala in sta šla mimo. Da, dva tujca!
Natanko vem, koliko je gub na tvojem čelu, kako so zarisane poteze krog tvojih usta, tudi vem kaj mi boš povedal in kakšen bo zvok tvojih besed — pa tebe ne poznam.
Gledam si roke — zakaj nisi iztegnil svoje ob tisti minuti, da bi mi bilo lažje in bi povedalo srce besedo! Kakor slaboten otrok je človek ob taki uri. Saj bi povedal, da je žejen, pa besed ne pozna. Samo jeclja in čaka, da uganejo, da se domislijo. Tako preprosta je be-
seda in želja, vsi jo izgovarjamo ob skritih urah in na skritih mestih, ko pa bi jo morali povedati na glas in drugemu, nas postane sram in umolknemo. Pa so vse take zamolčane besede grenke ko spomin na davno storjene grehe.
Zakaj je laž med njim in mano? Ne vem. Pa kadar ga ni, ga moje srce kliče čisto drugače, z neskončno vdanostjo.
Vse do praga in do vrat njegove sobe hodi ob meni kakor da je naličje mene. Ko pa odprem vrata in mi stopi nasproti, v tistem hipu se je nekaj potuhnilo v naju obeh.
Sediva si nasproti in govoriva o bog-ve čem, pa skrbno paziva, da se tisto potuhnjeno ne bi razodelo ne v besedi, še v njenem zvoku ne, ne v nenadni kretnji.
Tako si poveva vse novice, vse vesele in žalostne stvari — pa se ne poznava.
Še upam, da se bova nekoč spoznala. »Danes«, si govorim, ko grem k njemu. Pa saj ni treba ravno danes.^ Brezkončno je še število dni, še je čas.
Tako hodimo drug ob drugem, živimo dolga leta v istih prostorih, poznamo navade, vse dobra in slabe lastnosti, ki jih imamo in ko ob koncu življenja zapremo oči, je tista majhna, preprosta beseda umrla z nami. Zaman je bilo vse naše življenje, ničesar obroditi ne more in tako je smrt grenka, ker v tisti uri, ko je prepozno, žge kesanje: Čemu, ah čemu je bila laž med namk ko je resnica tako preprosta, samo razodeti bi io bilo treba o nravem času!
Ona: »Halo Odgovor: *
Stran f
"MarlBorSEJ »VE G ER NIK« Jutra
Sokolstvo
Lahkoatletske tekme sokolske župe Maribor
Prvega in drugega oktobra bo na telovadišču Sokola Maribor I. ena naših največjih lahkoatletskih prireditev. Doslej se je prijavilo 400 tekmovalcev;to je število, katero še ni bilo doseženo doslej na nobenem našem lahkoatletskem meetingu. Tekmujejo v vseh panogah lahke atletike. Imena tekmovalcev, kakor bratje Polič ml. in st., Celhar, Rak, Mušič, Gala, Starašina, Štok in Zupan nam pričajo, da bo borba v vseh panogah izredno ostra. Pričakujemo pa presenečenj, ker v tako velikem številu tekmovalcev se bo sigurno pojavilo še več talentov, o čemer nas zagotavljajo živahne priprave po vseh društvih. Obenem bo tudi štafetni tek (800, 400, 200, 100 m) za župno prvenstvo. Izven konkurence tekmujejo, za najboljši čas dneva tudi štafete sosednih žup. Rezultate tekem bomo sproti objavljali z radio-ojačevalcem, tako da bo javnost takoj obveščena o vseh rezultatih. Megafon bo montirala tvrdka Radio Starkel, Maribor. Razpisali smo fotoamaterskl natečaj za najboljše posnetke. Nagrade so izredno lepe in dragocene, darila mariborskih fotografskih tvrdk. Vsi finali bodo v nedeljo popoldne in takrat pričakujemo s strani občinstva tudi največji obisk.
Navodilo za sokolske pripadnike.
Tekači, določeni za tek, morajo biti v nedeljo na mestu in ob času, kakor bodo to določili njihovi tehnični vodniki. Pripadniki, ki se vdeležijo sprevoda, se zbe-ro ob pol 10. url na dvorišču Narodnega doma; to so člani, članice in naraščaj v kroju ter telovadke in naraščajtiice v telovadnih oblekah. Ostalo članstvo ter naraščaj v civilni obleki, kakor tudi de-ca v krojih in v civilni obleki, se zbero do X na 11. uro na mestu steka, to je na otroškem igrišču v novem parku (severni konec Gosposke ulice). Pri sprevodu bodo sodelovai tudi reprezentančni oddelki vojske z godbo. — Povabite tudi Sokolstvu naklonieno občinstvo, da prisostvuje steku tekačev! — Zdravo! — Uprava Sok. župe Maribor.
Javen nastop šentiljskega Sokola.
Agilno sokolsko društvo Št. Ilj v Slovenskih goricah priredi v nedeljo 18. t. m. ob 16. (4.) uri javni telovadni nastop. Težka je naloga, težko ie delo, ki ga o-
pravlja Sokol na braniku naše domovine, zato nedvomno zasluži pozornost in naklonjenost vseh sosednih bratskih društev in vsega okoliškega narodno-čute-čega prebivalstva. Da doseže svoje cilje, potrebuje danes, ko se še vedno bije boj za našo besedo, moralne in materialne podpore, Šenti’jski Sokol apelira na brate in sestre in na Sokolu naklonjeno občinstvo, naj opuste druge nameravane izlete in naj v čim večjem številu polete na mejo in obiščejo njegov javni nastop. V nedeljo na svidenje v Št. liju! — Zdravo!
Poziv članstvu Sokola Maribor III.
Upravni odbor Sokola Maribor IH. ponovno opozarja vse svoje članstvo, da se udeleži nastopa šentiljskega Sokola, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 16. uri na letnem telovadišču pred šolo. Udeležba je obvezna za telo vadeče članstvo in moški ter ženski naraščaj. Udeležijo pa se naj nastopa tudi podporni Člani. Zbirališče ie. v nedeljo ob 13. uri pred glavnim kolodvorom in se odpeljemo v Št. lij z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 13.2S. Vrnemo se z večernim vlakom, ki odhaja okrog 20. ure iz Št. lija. Pridite— Zdravo!
Šport
Na lahkoatletskem državnem tekmovanju,
ki bo 17. in 18. t. m. v Zagrebu sodelujejo Mariborčani: Podpečan (Železničar), Vertnik (Železničar) in Grmovšek (Maraton). Podpečan bo startal na 5.000 in 10.000 m. Vernik na 800 in 1500 m. Grmovšek pa na 10.000 m.
Iz LNP.
Pokalna tekma 1SSK Maribor :SK Železničar se določi ob 16. na igrišču Rapi-
da. Službujoči odbornik g. Kemeny. Prošnji »Maribora« za predujem 1000 Din za omenjeno pokalno tekmo se iz načelnih razlogov ne ugodi.
Prepove se odigranje mednarodne tekme SK Rapid:Kastner & Ohler 18. t. m. v Gradcu, ker se Rapid ni ravnal po določbah JNS, .zaradi česar se izroči u. o. tudi v nadaljnje postopanje. Prav tako se zabrani mednarodna tekma TSSK Maribor:Nagykanizsi Tornai Egyled 2. oktobra v Mariboru, ker bo isti dan prvenstvena tekma MariborRapid.
Upravnemu odboru se preda SK Rapid, ker ni oddal postav moštva, in sicer na tekmi z Jugoslavijo (Celje) dne 8. t. m.
Kvalifikacijska tekma SSK Celje :Slovan razveljavljena!
Poslovni odbor LNP je na svoji zadnji seji razpravljal priziv Slovana proti verifikaciji kvalifikacijske tekme Celje ;Slo-van, odigrane 4. t. m. v Celju z rezultatom 5:0 za SSK Celje. LNP je tekmo razveljavil zaradi neregularnosti na igrišču. Ponovna tekma bo 25. t. m. v Celju. Ker je druga kvalifikacijska v Ljubljani končala v zmago Slovana 4:1, bo najbrže SK Cehe izpadel iz enotnega prvega razreda. V slovenski ligi bi potem sodelovali štirje ljubljanski klubi, trije mariborski in Čakovečki SK.
ZNS, poverjeništvo Maribor, službeno.
Delegirajo se v nedeljo 18, t. m. v Mariboru: Maribor:Železničar g. Vssnaver, predtekma g. Vidovič; v Murski Soboti: Mura:Garnisons SK (Strass) g. Bizjak. Poverjenik.
SK Svoboda, službeno.
Drevi ob 20. uri bo sestanek vseh nogometašev in lahkoatletov v Delavski zbornici. Navzoč bo odbornik LNP gosp. Stanko, ki bo referiral o delavski športni zajednici.
ISSK Maribor, teniški odsek.
V teniškem dvomatchu proti Čakoveč-kemu S. K. nastopijo: dame: ga. Ravni-kova, gdč. Hribarjeva in ga. Babičeva, ter gospodje: Gasparin, Fabijan, Voglar, Poš, Mešiček, Wipplinger, Babič, Loos, inž. Černigoj in Mandli. Dame in gospodje naj bodo ob 8. na igriščih.
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno.
Pozivam vse zvezne sodnike, da se sigurno udeleže sestanka, ki bo jutri )b 19. uri pri »Orlu«. Dnevni red: obrazloži tev sklepa glavne skupščine sekcije v Ljubljani. Poverjenik dr. Planinšek.
Indijanski jeziki izumirajo
V severnoameriških Združenih državah se je ustanovilo posebno društvo fr lologov, ki se bavi s proučevanjem mnogoštevilnih indijanskih jezikov, ki že polagoma izumirajo. Lahko si mislimo, k®* ko ogromno in naporno delo čaka^ je raziskovalce, če si pogledamo neštet* plemena, od katerih je ostalo pri življenju le še po nekaj desetin potomcev, » žive v rezervacijskem ozemlju. Od 1™ indijanskih jezikov jih je doslej proučenih komaj 50 in so zdaj sklenili omenjen učenjaki, da morajo na vsak način in vsemi razpoložljivimi sredstvi kot n. Pj-
gramofonskimi ploščami itd. pomagat znanosti in rešiti ostanke indijanskih jezikov in njihovih narečij. Nekaj večji* znanstvenih odprav se bo mudilo me* Indijanci po več let, da natančno spoznajo jezik in običaje domačinov.
Nasilna smrt fakirja
V Rangoonu je neki indijski fakir ® krotilec strupenih kač imel čedne dohodke, ker je svoje rojake »varoval« J* »branil« kačjega pika. Kdor je hotel bit' varen pred pikom strupene kače, je moral plačati nekaj angleških funtov podjetnemu fakirju, ki mu je nato vtetovira! na prsa ali roke razne zagovore, W naj bi po njegovem zatrjevanju gotovo pomagali. Med množico., ki se je stalo* zbirala okrog čudodelnika, je pa bilo tudi več oseb, ki mu niso verjele in so množico kmalu nahujskal* proti fakirju. Prisilili so ga, da je moral na javnem trg* napraviti tak poskus. Fakir je na to pristal in je nekemu mladeniča vtetovira' potrebni zagovor, v roke pa mu je po* i-.ižil strupeno kobro. Kača je mladenič* btez oklevanja takoj pičila, kar je množico tako razkačilo, da je planila na fakirja in ga na mestu ubl'a. Pičeni mladenič je po nekaj urah strašnega trpljenja tudi umrl.
Bodoče ceste bodo iz gumija.
V Ameriki grade v zadnjem času, seveda le v mestih z visoko davčno močjo, ceste iz sirovega gumija, ki se je izkazal kot najboljše tlakovalno sredstvo, ki po trajnosti ih uporabljivosti dale* prekaša asfalt, katraniziran les in cel* granit. Prve gumijeve ceste v SingaP"' ru so se obnesle sijajno. Z gumijem bodfl prevlečena tudi vsa ameriška špprtn* igrišča, kakor tudi tla v ameriških P1' sarnah in uradih.
Kot sopotnika sprejmem trgovskega potnika s špecerijo, ki bi prepotoval Štajersko. Imam malo kolekcijo, dobroidoč predmet. Plačam po dogovoru. Ponudbe na u-pravo do sobote pod »Kava«. 3030	Motorno kolo Ariel „ 557 cm* S, V. v zelo dobrem stanju, elektr. razsvetlj. socius, zelo poceni aa prodaj. Vpraša se v upravi. 3025
	Prazno sobo s posebnim vhodom, električno lučjo oddam takoj poceni posamezni osebi, Stritarjeva ulica 51. Kuhati ni dovoljeno, 3038
Morske ribe, dnevno sveže na različne načine pripravljene po zelo nizki ceni se dobijo pri Povodnlku, Rotovški trg 8. 2954	
	Rabljene zaboje ugodno proda Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
Stanovanje, trgovski lokal in prostore za skladišče oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2928	
	Stanovanje sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam s 1. oktobrom. Tržaška cesta 3, Maribor. 3034
Šolske torbe In nahrbtniki v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor. Aleksandrov« c. 13. 2736	časopisi, revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax. Maribor. Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol noma slične fotografijam. 2595
Izposojamo gramofone In plošče po Din 1.—. »Šla-ger«, Slovenska 18. 2501	
»Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18. 2500	Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, z« kavarno »Astorla«. 3
Denarnice za kovani denar v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2735	
UGODNO Kupim KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6*-, 7*-, 8’-meter
♦
za birmance* ženine in neveste
*
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM
BAZARJU
Maribor,
Vetrinjska ulica 15
rabljene Eolske knllge:
Mazh Geometrija za L, II. in 111. razred srednjih šol in Homan: SomatologO*
II.	del. Plačam dobro. Naslov v upravi
Gostilna Balkan Linhartova ul. 13
v soboto in nedeljo
poiedina
jjeternih, pečenih in prekajenih kloba*’ pečenih puranov in pečenih ter ocvr!ln pličancev
S pivovistnim vinom In domačimi močnatimi jedmi bo Ijeno. — Za obilen obisk se priporoča gostilna ..Balkan
Vse šolske knjige za vse šole in vse šolske potrebščine
kupiS najbolje in najceneje v knjigarni
Tiskovne zadruge. Maribor. Aleksandrova cesta 13
Priavrl uslužbenci dobilo popusti Dajemo tudi na odplažilaj
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RAD1VO.) REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru