SLOVENSKA BESEDA Urad niitvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petak ŠTEVILKA 13 V LJUBLJANI, 25. MARCA 1938 LETNIK II. Dr. M. Korun: Po zatonu Avstrije Ozki strankarsko-politični interes se mora podrediti vsedržavnim in narodnim koristim Dogodek tolike politične važnosti, kakor je zasedba Avstrije po Nemčiji, mora dobiti epilbg. !'o je čutil tudi «Sloveno-», ki je objavil 22. t. m. uvodnik «Ve-lika Nemčija: . Presenetljivo hitro se je v tem članku spopri-jaznil z usodo Avstrije in postavil vrednost nacijonalne spojitve Nemčije nad vrednostjo obstoja katoliško in stanovsko urejene Avstrije. V članku so nekatere misli, ki jim ni ugovarjati. Z nekaterimi drugimi se ne strinjamo, toda nimamo namena z njimi polemizirati. Bolj važno se nam zdi poudariti to, o čemur «Slovenec» molči. Njegov članek izzveni v stavku: «Naša dolžnost je le ta, da, priznavajoč neizogibno dejstvo (priključitev Avstrije), storimo vse, da zavarujemo pravice naše narodne manjšine ...» To je tudi iskrena želja nas vseh, čeprav moramo odkritosrčno povedati, da se glede tega ne vdajamo optimizmu, ki ga želi ; V!. uš(C^4«. •*. ■iV.': *? .j« Usodepolna sobota j Mnogo je ljudi na visokih mestih, •ki smatrajo nekatere dneve za srečne, druge za nesrečne. Znano je, da je pok. kralj Peter smatral torek za nezgoden dan, zato v torek ni ničesar važnega odločil ali podpisal. Hitler ima pa po pisanju listov soboto za svoj srečni dan. V resnici so doslej vse njegove važne odločitve padle na soboto. V soboto 30. VI. 1934 Roemova protiakcija. V soboto 16. II. 1935 je Hitler razglasil, da je mirovna pogodba, sklenjena v Versaillesu, razveljavljena in da se bo Nemčija znova oborožila. zdravili s simpatijo edino komunisti in demoralizirani ljudskofrontaški posamezniki«. — Zanimivo je pri tein pisanju ugotoviti, da ne poznajo ljudje okrog zagrebške »Neodvisnosti* prav nobenega čuta hvaležnosti napram onim bivšim avstrijskim mogočnikom, pod katerih zaščito in ob katerih vsestranski pomoči so še nedavno organizirali svoje najtemnejše veleizdajniške podvige proti naši domovini in pripravljali zločinske atentatorske akcije, ki so povzročale tako težke, dragocene žrtve. Pač docela v skladu z njihovo priznano brezznačaj-nostjo in propalostjo, ko. so jih zdaj kar na lepem «odpihnili» iz svojega nezvestega srca... O prosperiteti Ljubljanski «Trgovski list» piše dne 18. t. m. v članku «Proračun in narodno gospodarstvo tudi naslednje: «V razburljivi atmosferi konca proračunske razprave je bil zvišan davek na poslovni promet za 25 odstotkov. Samo zaradi tega so se dohodki zvišali za 250 milijonov din. Zvišal pa se je tudi carinski ažijo, uvedle so se nove skupne trošarine in zvišale takse. Ni torej tu nobenih elementov, ki bi opravičevali trditev, da izvira višji dohodek iz prosperitete. Ali je to prosperiteta, da leži stalno v Poštni hranilnici nad milijardo dinarjev nezaposlene gotovine? In poglejmo na borzo dela. Leta 1933. je bilo pri njej prijavljenih 24.588 brezposelnih, leta 1937. pa 57.603, torej za 70 odstotkov več. Ali je to znak prosperitete?« Obračunavanje prve vrste Tako, kakor znajo razčiščevati m plačevati račune med seboj ofici-jelni ~ *■»■■ * iz tabora JRZ in pa njihovi trenutni nasprotniki, ki se še vedno prištevajo za zveste pristaše bivše SLS oziroma podpirajo zdaj krščanske socijaliste v JSZ, ne zna nihče med Slovenci, pa najbrže tudi ne drugod po svetu. V nekem članku piše glasilo krščanskih so-cijalcev «Delavska pravica« na ra>-čun gospode v vodstvu JRZ tudi naslednje bridke resnice: «Boleti mora človeka gonja, ki jo v imenu «pra-vovernosti» uprizarjajo v zadnjih letih neki krogi na našo edino krščansko delavsko organizacijo. Radi govore o «ločitvi duhov«, ki da je za »Slovence zgodovinskega pomena« in kot da gre tu zares za nekakšno velepomembno «ločitev», za ubogi slovenski narod odrešujočo Smešnost vsega uboštva teh «du-hov«, ki so se «ločili», pa je v tem da so se, kakor maškara v pred-pustu, našemili z najčudovitejšimi frazami do najsvetejših verskih krilatic in se postaviti v pozo neoma-deževanega in neoporečnega ^ moralista, otepajoč na vse strani, ugo-nabljajoč z ognjem in žveplom tiste, ki ne marajo njih prvenstva m vzvišenosti priznati in se jim edino pravilno — le nasmehujejo. Zunanja politika V svetovni javnosti se je poleglo razburjenje, ki ga je povzročila aneksija Avstrije po Nemčiji. Končno ne more nihče oporekati dvema suverenima državama nemškega naroda, da izvedeta svoje zedinjenje. Nelogično in nespametno bi pa bilo iz tega dejstva delati zaključke za povsem drugačne prilike. Vodja Tretjega raj-la je svečano izjavil, da nima nobenih agresivnih namenov proti caki tretji državi in je treba to njegovo izjavo raztegniti tudi na Češkoslovaško, katero je svetovna javnost smatrala spričo načina, kako se je izvedlo zedinjenje Avstrije in Nemčije, za neposredno ogroženo. V teh bojaznih se je pozabilo marsikaj. Predvsem zatrdila češkoslovaškega ministrskega predsednika g. dr. Hodže, ki je svečano povedal, da so meje Češkoslovaške republike nedotakljive in da Češkoslovaška in njen narod nikoli in pod nobenimi okoliščinami ne smejo dopusti kakršnegakoli vmešavanja v svoje notranjepolitične razmere. Pozabilo se je tudi, da ima Češkoslovaška republika formalne vojaške zveze s Francijo in Rusijo, pa da bi pomenil vsak napad na Češkoslovaško veliko evropsko vojno. Nemški državni poglavar Hitler se je izkazal za preveč previdnega politika, da bi spuščal svoj narod v take tvegane zadeve. Pač pa je opažati v Madžarski, ki je v teh dneh postala soseda Nemčije, neko magnetično privlačnost fašističnih naukov. Tam demokratične ideje nikdar niso imele posebne podlage, zdaj so se pa še zrušili rimski protokoli, kar ima za posledico, da se nahaja Madžarska sama samcata brez zaveznikov in brez zaščite v evropskem kaosu. Ni čuda potem, Če tam dobivajo vedno večji odmev zahteve, da bi Madžarska zavzela čisto germanofilsko politiko ter se naslonila na Tretje cesarstvo, obenem pa bi temu primerno asimilirala svojo notranjepolitično ureditev. Tudi iz tona nemškega časopisja je razbrati, da namerava Velika Nemčija posvetiti svefio posebno pozornost Madžarski, Čuteč na tej strani najmanjšo točko odpora. Tudi sicer se mednarodni položaj v Evropi razvija v prilog fašizma. V Španiji nevzdržno pro- ecuno pravilno — te unauicuujcju. — Kot užaljene veličine uprizarjajo I dira Francova armada, ki je p Toni^ln razbila republikanske li- svoje «pokrete» in igrajo voditelje in generale, da je genljivo.« — Kakor vidimo, si bratje v Gospodu ne prizanašajo preveč v razgaljanju svojih čednosti in vrlin... Nasveti kadilcem Mnogi bolniki, ki jim zdravnik iz različnih razlogov svetuje opustitev kaje, pogosto vprašujejo, koliko bi človek v normalnih razmerah vendarle smel kaditi, ne da bi škodoval svojemu zdravju. Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker je to povsem individualna stvar. So na svetu ljudje, ki so silno občutljivi tudi za najmanjšo množino nikotina in ki jim postane slabo že pri prvi ali drugi cigareti. Odgovor je odvisen največ od tega, ali kadilec vdihuje dim v pljuča ali ne. Zgrešeno pa je tudi mnenje, da dim, če ga ne inhaliramo, sploh nima nobenega vpliva na človeški organizem. Predvsem si moramo biti na jasnem, da se pri kajenju vedno vdihne neka množina di-ma v pljuča, čeprav tega kadilec niti sam noče. Razen tega dim draži sluznice v ustih in gtr-lu in tako ustvarja isti občutek, kakor ga doživljamo pri normalnem, kajenju. Navadno se smatra, da dve, tri do največ šest cigaret na dan ne more škodovati zdravemu človeku. Nad 10 cigaret na dan se smatra že za srednjo kajo, ljudje pa, ki pokade na dan nad 20 ci^drct, se smatrajo za velike, strastne kadilce. Pri kajenju je treba; paziti tudi na to, da se istočasno ne za-uživajo še kaki drugi strupi, kakor se to po navadi tako rado dogaja. Navadno' se po zaužitju večjih količin alkohola mnogo več kadi, kakor sicer. To dejstvo znatno poslabšuje stanje in povečuje zastrupljevalno delovanje tako nikotina, kakor tudi alkohola. Nikdar ne kadimo na prazen želodec in vedno kadimo le počasi, zmerno. Dima po možnosti vedno ne inhalirajmo. Trde cigarete dajejo mnogo več nikotina, kakor mehke. Zadnjo tretjino cigarete ali cigare je treiba zavreči, ker vsebuje mnogo raznih strupov. Če le moremo, se navadimo, da v spalnici ne bomo kadili. Dobro in zdravo bo tudi, da se čim manj zadržujemo v zakajenih lokalih. Za vsakega kadilca bi bilo koristno in priporočljivo, da se vsaj po en dan v tednu popolnoma ^posti» Teruelu razbila republikanske linije in se bliža sredozemski obali med Valencijo in Barcelono. Čim bi se ji to posrečilo, bi bili Barcelona in Valencija med seboj odrezani, pa bi bilo njuno likvidacijo pričakovati v najkrajšem Času. Francija se zaveda tega neprijetnega položaja, pa se boji, da ji ne bi na Pirenejih zrasel nov sovražnik in se skuša zaradi tega vrniti na nekdanjo Lavalovo politično osnovo, ki je bazirala na sporazumu z Italijo. Očividno je Nemčija dala Italiji v Francovi Španiji pomembne koncesije, za katere Francija ve, pa bi zaradi tega pravočasno hotela urediti svoje odnošaje z Italijo, s čimer bi meja na Pirenejih postala manj nevarna. Vprašanje je le, če je Italija pripravljena dajati tod kake koncesije, zlasti še, odkar je prisilila mogočni britski imperij, da se je vdal, žrtvoval Edena in prosil za sporazum in aranžman z italijanskim cesarstvom v Sredozemskem morju. Srednjeveške razmere in pravico pesti, ki vlada v prosvetljenem dvajsetem veku v svetu, pa najbolj nazorno dokazujejo dogodki v Litvi, kateri je Poljska po nemškem vzorcu stavila 24-urni ultimat. Slabotna Litva se je uklonila. Še en primer več, da danes lahko zaupamo samo lastni sili. \ DOMA IN Vzorne ceste V Ljubljani se bo letos vršil kongres koristnega «Društva za ceste». Baje pripravlja ljubljanska mestna občinska uprava dragim gostom, ki bodo prispeli na ta kongres v naše belo mesto, kar dvojno, nad vse prijetno presenečenje: Dopoldne jih bo po svojih funkcijonarjih dala voditi pod pazduho (sicer bi si še kdo utegnil izviniti nogo ali obtičati v blatu) po nnjlepši ljubljanski promenadi, namreč po Poljanski cesti od Marijanišča do Stepanje vasi, popoldne jih bo pa dala odpeljati po približno enako vzorni šmariin-ski cesti k Sv. Križu na ogled nove mrtvašnice v prof. Plečnikovem «Vrtu svetnikov« ... Le za gesla in profit Že večkrat smo napisali kako kratko poglavje o breznačelnosti v taboru okrog «Slovenca» in JRZ, kjer zn ceno trenutnega profitar-stva in okoriščanja zatajijo vse, kar le hočete. V tem daje precej zgovorno izpričevalo tudi zadnje zeleno glasilo združenega JRZ delavstva, ki pravi dobesedno: «Kadar gre za masovne pokrete, to se pravi, kadar gre za to, da dvignemo in poženemo v neko smer mase, mno- Smrtna kosa- V Ljubljani je prejšnji četrtek izdihnila svojo blagot duSo v visoki starosti 79 let ga. Marija Ž a r g i - jeva, vdova po znanem ljubljanskem trgovcu in mati sedanjega lastnika te ugledne tvrdke g. Bogomirja. Bodi jr ohranjen časten spomin, žaliyočim ostalim pa izrekamo iskreno sožalje! Bat’a bo gradil v Ljubljani svojo nameravano palačo pred glavno pošto. Zdaj je namreč banska uprava na predlog mestne občine odobrila in izdala gradbeno dovoljenje za palačo po predloženih načrtih, dočim vprašanje kavarne, ki je povzročilo toliko razburjenja, še ni rešeno. Ne razumemo pa, zakaj je bilo treba z izdajo gradbenega dovoljenja samega čakati toliko Časa?' Vse čitatelje «Slovenske Besede* opozarjamo na današnji oglas tvrdke Alojz Planinšek, glavne kolekture srečk državne razredne loterije v Ljubljani. To solidno tvrdko prav toplo priporočamo, ker sta znana solidnost in vestnost g. Planinška jamstvo," da boste postreženi najboljše. Vloge pri hranilnicah stalno naraščajo, kar je razvidno iz zadnjih podatkov Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, ki kažejo, da so narasle vloge pri vseh slovenskih samoupravnih hranilnicah v letošnjem februarju skupno za 11 milijonov dinarjev in znašajo zdaj že 1.053,582.310 din. Prebivalstvo Jugoslavije je šte- lo po uradnih podatkih ob novem letu 15,311.533 ljudi, in sicer: dravska banovina 1,198.392, drin-ska 1,776.672, dunavska 2,524.377, moravska 1,604.208, primorska 970.741, savska 2,893.964, vardar-ska 1,752.944, vrbaska 1,175.821, zetska 1,026.278 in upravno področje Beograd - Zemun - Pančevo 388.141 prebivalcev. število delavskih stavk v naši državi je lanj nazadovalo in je znašalo le 151 v primeri z letom 1936., ko smo zabeležili v Jugoslaviji še 394 delavskih stavk. Koliko živine imamo? V dobi 1932—1936 je bilo uradno ugotovljeno v naši državi naslednje številčno stanje živine: konj 1 TOilijon 193.346, govedi 3 milijone 946.910, svinj 2,873.851, ovc 8,951.596 in perutnine 20 milijonov 468.522. Ban vrbaske banovine dr. To- dor Lazarevič je umrl na po-v sledicah pljučnice v Banjaluki. Sveti sinod srbske pravoslavne cerkve je razrešil škofa dr. Nikolaja Velimirovica dolžnosti upravitelja ob r i dsko-bitol j ske eparhije. Kakor je znano, je stal škof dr. Velimirovič v prvih vr- NA TUJEM žice, takrat dobro izbrano udarno geslo veliko pomeni. Mnogokrat tako geslo pomeni vse. Zgodi se, da tako geslo prinese zmago neresnici in krivici, laži in zmoti. Gesla morajo biti kratka, lahko umljiva za vsakega, morajo biti lepo doneča, da si ga lahko vsak hitro zapomni. Gesla morajo biti bistro preračunana na množice, za katere so namenjena. Za široke neizobražene množice ni niti potrebno, da je geslo skozinskoz resnično. Za take množice je dovolj, če je geslo vsaj na prvi posluh in navidezno resnično, glavno je, da je lepo doneče in odgovarja čuvstvovanju množice.« - . #>« .-'J* j" »s1 .V' 1:1 i1-”!• o' ,• > . /■., ■’<*« rrtfie. ? _ V/ ‘ " v' •** ■-- Ogrožen , rasizem Frankovsko-fašistična zagrebška »Neodvisnost« se v zadnji številki silno jezi, ker namerava tamkajšnje «Društvo prijateljev Nemčije« izvolili za svojega novega predsednika bivšega ministra in senatorja prot. Otona Frangeša, o katerem trdi, da je, — o strahota za rasiste —, «po poreklu španjolski Žid» ... stah borcev proti sprejetju konkordata. V Beogradu je bilo lani zgrajenih 320 novih stavb (118 pritličnih, 87 enonadstropnih in 115 večnadstropnih) v skupni vrednosti nad 136 milijonov dinarjev. Na unski progi, kjer je pred tedni prenehalo vsako delo, bodo baije zopet pričeli delati. Ministrstvo obljublja, da bo stalno zaposlenih najmanj 6000 delavcev. V Splitu je v tamkajšnjih tuj-skoprometno zainteresiranih krogih zavladalo veliko razburjenje in ogorčenje, ker je naš «Aeroput;> črtal iz svojega letošnjega letalskega voznega reda jadransko zračno progo do Spiha, s čimer je Split odrezan od ostalih svetovnih zračnih prog. Obolelega voditelja UO g. Aco Stanojeviča sta obiskala v Niški Banji bivša ministra gg. Miloš Trifunovič in Mirko Kom,-nenovič ter ga obvestila o političnem položaju doma in v svetu. Splitsko «Gledališko društvo» je izdelalo osnutek za ustanovitev in vzdrževanje stalnetgia gledališča v Splitu. V ta namen bi bila potrebna od mestne občine, banske uprave in države stalna letna dotacija 900.000 din. Človeška zloba. Med kmeti v dalmatinskih vasicah Sukošanu in Galovcu blizu Zadra je nastalo zaradi nekih mejnikov smrtno sovraštvo. Pred dnevi so neko jutro vaščani v Sukošanu na svoje največje ogorčenje in žalost opazili, da so jim ponoči neznanci porezali in docela uničili v njihovih vinogradih nad 15.000 trt. Kopalna sezona v južni Dalmaciji se je že pričela. Iz inozemstva je prispelo že več velikih parnikov, ki so pripeljali več tisoč izletnikov, predvsem Američanov in Angležev. Papirni kartel. Zagrebški «Ju-goslovenski Lloyd> objavlja naslednjo zanimivo vest: «Pišejo nam iz Osijeka: Kartel papirja v Ljubljaini je odkupil znano tovarno pisemskega papirja in kuvert «Mursa-Mill» v Osijeku za 4 milijone dinarjev pod temile pogoji: i. tovarna se postavlja za 10 let izven pogona; 2. tovarna in stroji se zapečatijo; 3. po 10. letih se bodo pečatL odstranili in se bo dosedanjemu lastniku tovarne g. Dirnbachu po tem roku zopet dovolilo, da postavi tovarno v obrat. Kartel papirja namerava znatno razširiti fabrikacijo kuvert, zaradi česar se mora rešiti konkurence osiješke tovarne, da bo lahko po mili volji diktiral cene kuver- tam. (To vest objavljamo z rezervo in pričakujemo, da bo kartel papirja sam dal potrebna pojasnila, ali je predmetna transakcija res izvršena prav na ta način. Op. ur.)» Novi kolodvori. Za povečanje in moderniziranje ljubljanskega kolodvora obenem s poglobitvijo proge se poganja že dobro leto z vso Vnemo večina slovenske javnosti. Isto se pa godi v zahtevi po novih kolodvorih tudi v Zagrebu in Sarajevu. Sedaj se doznava iz beograjskih vodilnih železniških krogov, da se bo nov kolodvor pričel najprej graditi v Sarajevu, za njim bo prišel zagrebški in kot zadnji čez kakih sto let morda tudi — ljubljanski. Načrti za sarajevski kolodvor so že odobreni od ministrstva in bodo že letos skušali najti potrebna denarna sredstva za njihovo uresničenje. Pri nas smo pač vedno zadnji, če sploh kdaj pridemo na vrsto vsaj pri — obljubah ... i .r*noc«