tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 24.NOVEMBER 2011 / ŠTEVILKA 936, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
936
»Nanos«
tople malice od 3,70 €
Okrepčevalnica
dnevna ponudba po ugodnih cenah
telefon: 05 922 31 32
(3 s'mobil
ihko	Pru/oi	Ionori o
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
tel.št. 040 410 743	^	PRODAJALEC
7£42V£|j£lMlO po doVHdČe RESTAVRACIJA Banera-lzola
K0SIL0-7€
^^€030239790
Predvolilni boj za razpadajoče stole
Oblast je menda sladka, toda, če vprašate grškega Papandreua, španskega Suareza, italijanskega Berlusconija ali portugalskega Socratesa vam bodo povedali, da še zdaleč ni tako. Oblast ni komedija in ni veseloigra. Prej je klasična drama, včasih tudi tragedija. Poglejmo enega takih, zelo verjetnih, scenarijev.
(Mef) Predsednik je izza na pol zagrnjenih zaves zaskrbljeno pogledoval na trg pred vladno palačo, ki je bil iz minute v minuto bolj glasen. Pravzaprav so bili vse bolj glasni tisti, ki so se zbirali tam. In če so bili napisi na transparentih kolikor toliko kulturni so bili njihovi vzkliki vse prej kot prijazni. “Upam, da ne bo prišlo do spopada s policijo” je pomislil predsednik vlade in se vrnil za okroglo mizo, kjer so se njegovi sodelavci, ministri, kakor askrivali za ekrani prenosnikov in šepetali med seboj.
“Nimam jim kaj obljubiti” je tišino prekinil predsednik in se spogledal s finančnim ministrom, ki je bil videti posebej zaskrbljen. “Razen, če imaš kje kaj skritega za slabe čase.”
“Slabi časi so že mimo, zdaj smo čistio v riti” je zbežalo ministru. Potem se je zbral: “Če ne naredimo ostrega reza, znižamo ali vsaj zamrznemo plač in penzij, če ne bomo temeljito pregledali kdo prejema socialne pomoči, ukinili vseh mogočih subvencij in povišali prispevkov ter DDV, potem nas čaka bankrot.”
“Ne tikajte DDV- ja in davkov” se je zgrozil gospodarski minister, zdravstveni pa si je malo oddahnil, saj so iz bolnic že prihajale napovedi o štrajkih, ker nimajo denarja niti za pidžame. Kulturnik je že zdavnaj obupal, notranji in zunanji sta se spogledala, šolski minister pa je pomislil na vse programe, ki jih bo treba črtati. Finančniku je še enkrat zbežalo: “Zdaj smo res v riti”.
Premijer ga je ravno hotel opomniti, ko je zazvonil telefon, da so se vsi zdrznili. “Upam, da ni šef varnostnikov” je pomislil predsednik, a je bilo še huje: “Baroso kliče. Samo še on nam je manjkal zdaj,” je zasikal med zobmi in dvignil slušalko. Nekaj časa je le poslušal, potem pa se je slišalo: “Seveda lahko pridete, gospod predsednik, posebej če imate kaj denarja.” Nato pa je obstal s slušalko v roki in pogledom v prazno. “Italijanom bo treba pomagati” je sporočil ministrom in odsotno odložil telefonsko slušalko.
Dobro poznano je dejstvo, da so ljudje, ki si najbolj želijo oblasti, ipso facto, tisti, ki so najmanj primerni, da bi vladali. (Douglas Adams: Restavracija na konca vesolja)
Mlele delajo čebele
Ma chi me lo fa fare, cosi’ presto la mattina, a mangiare questo affare. Dicono che sia Sloveno, perciò’ io, come minoranza, spero almeno che non sia veleno. Da ragazzo l’ho rifutato, appena adesso l’ho assaggiato, forse, perche’ sono deputato.
| E se mi porrete la domanda: “Perche’ ridi se fa schifo?”
Io confesso: e’ solo propaganda.
Še 9 dni do volitev
Še dober teden in prišla bo volilna nedelja, ki nam bo navrgla novo oblast, tisto zakonodajno in posledično tudi izvršno. Volilna kampanja je letos bistveno bolj skromna kot prejšnja leta, stranke niso pretiravale s plakati, tudi golažev in pijank bo letos gotovo manj. Marsikateri kandidat, zaradi finančnih težav stranke, krije stroške kampanje kar iz svojega žepa. Morda pa se bo kaj posebnega zgodilo zadnji teden, a je za bistvene premike volilnega telesa na lokalni ravni že prepozno.
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
komunala
izda -boia
PONEDEUEK-PETEK: 8.oo - 17.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA,N PRAZNIKI: ZAPRTO	650
M^IUOR^f 2	Četrtek, 24. november2011, št. 936
------------------------------------------------------------- ZA UVOD --------------------------------------------------------------
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
FRITZ IN MORITZ PO NAKUUČJU SPREMENITATOKZGODOVINE
Biti kralj, zgodovina je priča, ni lahko, biti kralj Aleksander je posebej teško, posebej ker umreš. Tako je še od Aleksandra Makedonskega, ki ni makedonski, ampak grški, vsaj tako Grki trdijo, čeprav v njegovem času Grčije ni bilo ne na zemljevidu, ne na svetu. Ampak, to je povest iz dvajsetih let preteklega stoletja, po končani prvi svetovni vojni in začeti grško-turški vojni.
Kralj Aleksander je čeden kot filmski zvezdnik. Zdaj je 17. september 1920 in Grčija je v vojni s Turki; izkorišča prednosti splošne povojne šibkosti in upa, da bo spet zavzela od nekdaj grški Konstantinopolis in zahodne dele Anatolije. Ambiciozni ministrski predsednik Venizelos, ki mu je nepremišljeno svetoval izredno nespametni lioyd George, je pravkar ukazal grški vojski, naj odide s položajev pri Smirni. Kralj Aleksander bo kmalu umrl. Za sabo bo pustil ženo in pol. Njegova prva žena je Grčija, ki jo ljubi, njegova druga žena pa je Aspasia, Grkinja iz visokega sloja, ki je tako lepa kot on. Z njo se je navkljub željam staršev morga-natsko poročil v začetku leta; država bo priznala legitimnost te zakonske zveze šele dve leti po njegovi smrti. V tem trenutku je Aspasia v petem mesecu nosečnosti; otroku bo spol onemogočil, da bi zasedel prestol. Usojeno mu je, da se bo leta 1944 poročil s srbskim kraljem Petrom in tako potrdil naš sum, da je nekaj neizbežnega in v bistvu tragičnega v tem, da imaš kraljevsko kri.
Na dan ko se jesen obotavlja na oddaljenem obzorju in pojejo ptice, kralj zgodaj vstane in telovadi v svoji telovadnici. Svojemu najljubšemu psu, nemškem ovčarju, zvestemu in impulzivnemu Fritzu vrže žogico. Ne le, da ima rad svojega psa, katarzično je zaljubljen v motorje z notranjim izgorevanjem in danes namerava z motorjem po posesti palače Tatoi. Pelje se z motorjem, psi lajajo, on pa pomisli na nesrečno dejstvo, da je Fritz pred kratkim zdrobil zrcalo, in prešine ga zla slutnja. Spomni se, kar je še veliko huje, da sta bila včeraj z Aspasio na britanski bojni ladji, kjer je kapitan vsem trem prižgal cigareto z eno vžigalico. »Eden od nas treh bo umrl,« je pomislil kralj. Spominja se, da je rekel Aspasii: «Bolje bi bilo, da bi se ladja potopila.« (Haritos, lovec oblečen v črno, ki jezdi črnega konja, s prvim plamenom vžigalice ve da si tu, z drugim plamenom si zada cilj in pritisne na petelina, s tretjim pa ustreli.) Kralj se pelje z motorjem v gozd in med vinograde, kjer raste grozdje za vino dekeleia. Bliža se hiši veterinarja, ki dela za palačo, Herra Sturma. Sestopi z motorja in kliče psa, ko se bliža veterinarjevi hiši. Kje je Fritz? Monarh ga kliče, vendar se pes ne pojavi. Nenadoma kralj zasliši lajanje in kričanje. Teče proti izvoru in zagleda svojega psa, ki pobesnelo grize opico makako, privezano na verigo zraven veterinarjeve hiše. Kralj pogumno posreduje in živali zgrabi, da bi ju ločil. Na žalost pa je opica samica, in njen samec, Moritz, je v bližini. Moritz se pogumno postavi v bran svoji ljubljeni in vreščeče napade. Svoje zobe zadre v kraljeva meča in pobesni, ter tako alegorično uprizori usodo mnogih vladarjev, ki jih njihovo ljudstvo zgrabi in grize. Tedaj se pojavi veterinar Štern in štirje bojevniki so kmalu ločeni s tevtonsko čvrstostjo. Kralju, ki je v velikih bolečinah in krvavi, pomagajo v palačo, od koder telefonira svojem prijatelju Stefanu Metaxasu in mu reče, da ni nič resnega, vendar ga prosi, naj pripelje zdravnika in nekaj povojev.Odloči se, da se o dogodku ne sme razvedeti, ker se noče osmešiti. Dr. Memingas ugotovi, da gre za sedem ugrizov, meni da so rane strašne. Kralj preživi težko noč. Po treh nočeh je kralju vročina narasla na devetintrideset stopinj, vendar se rana še ni zagnojila. Po peti noči je rana močno zagnojena. Dr. Savas, slavni mikrobiolog , vzame vzorec z rane in odkrije streptokoke. Kralju se poviša temperatura na štirideset stopinj. Dvanajsti dan se kralju ponoči blede. Vsi so še vedno optimisti, razen čistilke Kirie Eleni. V kavni usedlini je prebrala zlovešča znamenja, razume tudi kaj pomeni Fritzovo razbitje ogledala. Tiste noči kralj umre.
Tako sta neukrotljivi nemški ovčar Fritz in samec opice makako, Moritz, ki je nedolžno in zvesto branil svojo samico, vrgla Grčiji v politično krizo. Odstavljenega in na izgnanstvo obsojenega kralja Konstantina prosijo, naj se vrne na prestol, toda zaradi grenke izkušnje je sumnjičav in zahteva plebiscit, na katerem zmaga z veliko večino.
Fritz ugrizne Moritza in Moritz ugrizne kralja in kralj umre in pride novi kralj, ki pa je bil pred tem odstavljen in ki ga zavezniške sile in Venizelosova grška vlada silovito sovražijo. Moritz, opica makako in Fritz, nemški ovčar, sta uspešno obrnila smer grške zgodovine, toda onadva se bosta skromno umaknila v pozabo. Zapustila ne bosta niti opičjih niti pasjih spominov, ki bi razlagali njuno plat zgodbe. Nihče ne bo vedel, kakšen je bil njun konec niti kaj bi se zgodilo, če Moritz ne bi ugriznil kralja.
Z medom za bolj zdravo hrano
V četrtek so otroci v vrtciti jedli “zdrav zajtrk”. Županjgor Kolenc je zajtrkoval z otroci iz vrtca in podružnične šole v Kortali, podžupan Felice Žiža pa je v spoznavanju medu in zdravega zajtrka delal družbo otrokom v italijanskem vrtcu L'Aquilone.
V Kortah so učenci podružnične šole pripravili kratek kulturni program na temo čebelarstva. Recitirali so pesmi Otona Župančiča o čebelicah, pevski zborček pa je zapel tudi znano Slakovo pesem Čebelar.
Predstavniki Obalnega čebelarskega društva so otrokom predstavili, kako čebele živijo in kako proizvajajo med. Tudi otroci v vrtcu L’Aquilone so bili deležni zanimive predstavitve čebelarskega poklica. Izkazali so se z odličnim poznavanjem čebelarstva in pomena zdravega zajtrka. Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Javne službe v čebelarstvu, ki letos že petič organizira dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«, ki je na podlagi dobrih večletnih izkušenj postala vseslovenska akcija. Otroci so v vrtcih in šolah zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in jabolko slovenskega porekla, ki so ga darovali kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živil-skopredelovalna podjetja.
Skupaj so za 268.314 otrok, vzgojiteljev in učiteljev v 828-tih osnovnih šolah in 707-mih vrtcih darovali:
19.165 kilogramov kruha, 2683 kilogramov masla, 53.663 litrov mleka, 3220 kilogramov medu in 32.040 kilogramov jabolk.
Akciji so se pridružila tudi ministrstva za zdravje, šolstvo in kmetijstvo ter druge organizacije. Cilj projekta je izobraževati in ozaveščati šolajočo mladino, otroke v vrtcih in tudi širšo javnost o pomenu zdravega prehranjevanja, ki se začne z zdravim zajtrkom. Po raziskavah vedno več mladostnikov zajtrkuje, še vedno pa je tretjina takih, ki dan začne nezdravo, brez zajtrka.
Poleg tega želijo z akcijo poudariti prednosti lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva. szi
V petek, 18.11. 2011, smo na podružnični šoli v Kortah obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk. Ker vemo, da je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok in da je med zdrav, po vrhu pa se še radi družimo, smo z veseljem sprejeli novico, da nas bo obiskal naš župan, Igor Kolenc in z nami zajtrkoval. Veliko nas je bilo: otroci iz vrtca - dislocirana enota vrtca Mavrica, njihove vzgojiteljice in ravnateljica Suzana Božič ter njena pomočnica Sanda Mesič Jurin, naša ravnateljica Lenčka Prelovšek ter njena pomočnica Vanja Lu-kežič in seveda vsi naši učenci in učiteljice. Čeprav imamo majhno jedilnico, smo vsi lahko jedli in pili. Zajtrk smo popestrili s kulturnim programom in s predstavitvijo čebelarstva.
Obiskala sta nas predstavnika Obalnega čebelarskega društva Jana Ljubič in Dario Renko. Gospa Jana je otrokom na zelo nazoren način približala pomembne informacije o čebelah in medu ter z lepo ročno izdelanimi pripomočki prikazala, kako nastane med. Zajtrk,ki smo ga pojedli v naši jedilnici, je bil odličen, saj smo ob dobrem slovenskem medu, maslu in mleku tudi malo poklepetali in se nasmejali. Sporočilo dne pa je:« Zajtrkuj vsak dan, v družbi ali sam.«	Željka Ličan Adamčič
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Volitve 2011
Bomo volili lokalce ali prvake?
Strankarski sistem je, vsaj v času volitev, stvar preteklosti. Stranke sicer še obstajajo, vendar služijo bolj ali manj le kot kulisa prvakov, od Janše do Pahorja, od Viranta do Jankoviča, od Jelinčiča do Kresalove, od Golobiča do Erjavca in od Žerjala do Hanžka. Če ne verjamete tej trditvi skušajte našteti podpredsednike omenjenih strank. Zato je zelo verjetno, da volivci ne bomo izbirali med lokalnimi kandidati in strankami, ampak med prej naštetimi.
Vsi smo opazili, da strankarskih prvakov skoraj ni videti na terenu, kar je, vsaj deset dni pred volitvami, razumljivo. Enostavno nimajo časa, ker morajo biti na kateri od televizij, saj je televizijski medij prevzel najpomembnejšo vlogo v najbolj demokratičnem postopku, ki mu pravimo tudi volitve.
Tako so lokalni kandidati bolj ali manj prepuščeni sami sebi, tu in tam jim priskočijo na pomoč “dru-goligaški” strankarski igralci, saj v “centrali” vedo, da je dober nastop na televizijskem soočenju več vreden kot vse okrogle mize, posveti in predstavitve na lokalni ravni. Teh je bilo, kljub takšnemu odnosu “central” tudi v Izoli kar nekaj.
Tako so v četrtek 17. novembra v Manziolijevi palači pripravili okroglo mizo na temo Gospodarski razvoj, inovativnost ter ustvarjanje novih delovnih mest. Gostje okrogle mize so bili prof.dr. Žiga Turk, profesor na univerzi v Ljubljani, nekdanji minister za razvoj v vladi RS in generalni sekretar skupine modrecev Evropskega sveta za razmislek o prihodnosti Evrope, Edi Pobega kandidat Slovenske demokratske stranke za poslanca v občini Izola, ter Nevijo Frank predsednik Primorske regijske koordinacije SDS, ki je vodil okroglo mizo.
V torek zvečer sta bila ob isti uri kar dva predvolilna dogodka. Medtem, ko je SDS pripravila že drugo srečanje, tokrat na temo načrtovane gradnje v vzhodnem zalivu, so v stranki Desus v Manziolijevi palači pripravili okroglo mizo na temo »Zdravstveni vrtiljak - kdo koga vrti?» Na tematski konferenci so govorili o možnih rešitvah za zagotavljanje boljše oskrbe ljudi ter o sodelovanju vseh dejavnikov zdravstvene službe pri nas. Sodelovali so: Evgenij Komljanec, dr.dent.med., direktor ZD Izola, Tihomir Pešič, dr. med., Jani Dernič, dr. med. spec. Pulmologije, direktor SB Izola in Branko Simonovič, kandidat za poslanca DeSUS v Izoli. Sicer pa bo Desus v soboto 19. novembra na Gorkijevi 8 (ob parku Pietro Coppo) odprli volilno pisarno kandidata Branka Simonoviča.
Podvajanje dogodkov je gotovo škodovalo obisku, kljub temu pa so bili pogovori zanimivi in koristni, tako kot tisti o urejanju zemljišča v vzhodnem zalivu, ki so ga v predvolilnem času pripravili v izolski SDS. Upamo, da bodo tako nadaljevali tudi po volitvah.
Kandidati SLS iz slovenske Istre, Bojan Zadel, ki kandidira v Izoli, Franc Krajnc, iz Pirana, Teja Kocjančič in Renata Picej Klančnik, ki kandidirata v Kopru, so se predstavili v Portorožu.
Vsi štirje se zavzemajo za čim hitrejšo izgradnjo železniškega tira Koper-Divača, za spodbude v turizmu, golf igrišče na ustrezni lokaciji, za odpravo makroekonomskih nesorazmerij, ki nas zaradi visokega javnega dolga peljejo v evidentne finančne težave, za samooskrbo s hrano, za soodločanje delavcev pri delitvi presežnih sredstev v podjetjih, postopno zmanjševanje birokratskega aparata, demokracijo v mejah ustavnosti in dopustnosti, ter uvedbo davčne policije.
V sklopu predvolilnih aktivnosti pa Bojan Zadel, kandidat za poslanca na listi SLS Radovana Žerjava, vabi danes, v četrtek, 24. novembra s pričetkom ob 9. uri na krvodajalsko akcijo v Splošni bolnišnici Izoia.
Žiga Turk je povedal, da smo mi in Evropa navajeni početja, da smo si več izposojali kot smo proizvedli. Gospodarstvo je treba usmeriti v razvoj, inovativnost, kajti le-tako bomo dosegli blaginjo za vse državljane. Žiga Turk je izpostavil tudi trajnostni razvoj na področju okolja, sociale, zdravstva, ki mora biti uravnotežen glede na zmožnosti sedanje generacije in bo skrbel za prihodnje generacije.
Po njegovem je treba v prvih 100 dneh nove vlade presekati spiralo pesimizma. Treba bo poceniti državo z zmanjšanjem ministrstev in javne porabe, sindikatom pa predstaviti dejstvo, da se ne more država več zadolževati za 2 milijardi EUR na leto, hkrati pa z dialogom doseči ukrepe, ki bodo v interesu delavcev, delodajalcev in države kot celote.
Včeraj pa so v Pittonijevi 14. (ob Royalu) odprli volilno pisarno stranke Zares. Prisotni, skupaj s kandidati in predstavniki stranke so se pogovarjali o letošnjih volitvah pa tudi o aktualni problematiki plinskih terminalov, ki bodo vsebina današnjega posveta v Kopru. Tam bo sodeloval tudi evropski poslanec Zares/ALDE Ivo Vajgl.
V volilnem štabu Socialnih demokratov na Kristanovem trgu je Dušan Kumer predstavil glavne značilnosti programa Socialnih demokratov, ki vsebuje tri pomembne sklope, prvi se nanaša na družbeni razvoj, sledi odprava blokad, ki smo jim bili priča v tem mandatu, in gospodarski razvoj (tu Socialni demokrati stavijo predvsem na razvoj lesne industrije, logistike in turizma). Po njegovem bo tudi Breda Pečan kot poslanka v Državnem zboru nosilka tega programa, ki mu bo dodala še specifike in poudarke z območja Slovenske Istre.
Po besedah Pečanove mora vsak poslanec v programu stranke najti svoje prioritete. Sama bo tako največji poudarek svojega dela v Državnem zboru posvetila razvoju gospodarstva in udeležbi delavcev v podjetjih, zmanjšanju porabe energije in uveljavljanju ljudem prijazne mobilnosti ter razvojnim projektom za Izolo.
Kaj pa podpore?
V sporočilu za javnost je predsednik stranke Izola je naša, Tomislav Klokočovnik, sporočil, da bo na državnozborskih volitvah podprl Lejlo Hercegovac kandidatko liste Zorana Jankoviča Pozitivna Slovenija, .Kot je znano je. Zoran Jankovič na dvojnih lokalnih volitvah v Izoli podprl Klokočovnika in stranko IJN.
Iz Liste Izolani pa so sporočili, da se združujejo le pri vitalnih interesih Izole in Izolanov, sicer pa ohranjajo načelo različnosti in zato bi bilo vsakršno skupno izrekanje podpore kateremukoli kandidatu brezpredmetno.	ur
Aktualno
Zgodovino tega dela Izole seveda poznamo. Najprej jo je v navalu lastninjenja dobila Droga, nato jo je, za razmeroma realno ceno, prodala portoroškemu poslovnežu Miru Brkoviču, ta pa za bistveno višjo ceno podjetju Argolina, ki ga je takrat vodil Boštjan Čoki.
Seveda je denar za nakup zagotovila A banka Vipa. Čoki je Izolanom predstavil projekt stanovanjsko poslovne gradnje, ki pa je naletela na ostre reakcije civilne družbe, to pa je privedlo tudi do zamrznitve posegov v celotno območje marine. Seveda lastnik nesprejetega projekta ni mogel dolgo vztrajati in tako je banka vzela stvari v svoje roke in preko podjetja Argolina d.o.o., ki je povse v njeni lasti, skušala zemljišče čim bolje prodati. Toda, takrat je na vrata že potrkala nepremičninska in finančna kriza, zazidalni načrt je bil zamrznjen in kupcev ni bilo od nikoder.
Že nekaj časa je znano, da Argolina prodaja zemljišče nekdanjega Arga tudi v tujini, zdaj pa so namero o prodaji 23.700 kvadratnih metrov velikega zemljišča objavili tudi v italijanskem časopisu Sole 24 ore in v avstrijski nepremičninski reviji.
V podjetju Argolina, kjer so ponudbe, vsaj po objavah sodeč, zbirali do tega ponedeljka so glede odziva na objave dokaj skrivnostni, tako kot glede hipotek, ki so jih vpisali na to zemljišče. Lastniki sicer pravijo, da bodo zemljišče prodali brez hipotek, kar lahko pomeni le to, da bo to breme prevzela banka ali pa bodo zemljišče prodali celo pod trenutno realno ceno.
Dejstvo je, da je zemljišče na katerem ni ničesar in ga ni moč prodati čisti strošek in banki seveda ni do tega, da bi do neskončnosti oziroma do sprejetja občinskega prostorskega načrta, ohranjala sedanje stanje. In to je gotovo trenutek, ko bi Občina Izola lahko izkoristila težave lastnika in dobila nazaj zemljišče, ki ga je tako nepremišljeno izgubila takrat, ko je Drogi zagotavljala poceni zemljišče v industrijski coni in omogočila nepremičninsko trgovanje, ki je sledilo na območju tovarne Argo. Res je, da Občina Izola nima denarja za tak nakup, toda že namera bi morda vzpodbudila občane in lokalne podjetnike k oblikovanju nekakšnega konzorcija, ki bi prevzel urejanje in upravljanje tega območja v interesu tega okolja.
Ob tem so nas redni spremljevalci dogajanja na nepremičninskem trgu spomnili na različna merila ocenjevanja podobnih dejanj v zvezi z lastništvom zemljišč in objektov v Sloveniji in Izoli. Pred desetletjem so bivši lastniki marine zagnali vik in krik zaradi italijanskega prevzemanja izolske marine, pred tremi leti so na to opozarjali tudi predvolilni plakati, zdaj, ko so se izolsko zemljišče prodaja v isti tujini, pa se nam vse to zdi normalno.
Ob tem se spomnimo misli nekdanjega beograjskega radijskega voditelja Duška Radoviča, ki je zapisal: Mnogi Beograjčani gredo za konec tedna na vikende, ki so jih zgradili z denarjem, ki so ga dobili s prodajo zemlje. Katere zemlje? Zemlje svojih očetov, dedov in pradedov. d.ni.
Vendesi terreno
sulla costa slovena, al mare!
Dan odprtih vrat Zbirnega centra Izola
Giornata delle Porte Aperte del Centro di raccolta dei rifiuti di Isola
Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. organizira Dan odprtih vrat Zbirnega centra in tako ponuja možnost vsem obiskovalcem, da spoznajo namen in delovanje zbirnega centra. Dogodek
bo v petek, 25. novembra 2011.
Zbirno mesto bo pred pisarno Zbirnega centra, kjer se bosta pričela vodena ogleda zbirnega centra in sicer ob 12.00 in 14.00 uri.
Obiskovalcem bomo ponudili ogled registracije odpadkov, predstavitev pomena odlagališča ter sestave odlagališčnega telesa, ogled vloge in pomena zbirnega centra.
Vabljeni!
komunala
izda - kola
L’Azienda pubblica Komunala Isola, s.r.l. invita tutti gli interessati alla Giornata delle Porte Aperte al Centro di raccolta dei rifiuti. All’evento, che si svolgerà venerdì 25 novembre 2011, i visitatori potranno conoscere le finalità e il funzionamento del Centro di raccolta.
Per l’occasione saranno organizzate due visite guidate al Centro di raccolta, una alle 12.00 e l’altra alle 14.00. Gli interessati si presentino davanti all’ufficio del Centro.
I visitatori potranno osservare come procede la registrazione dei rifiuti, verranno informati sull’importanza della discarica comunale e sulla composizione del corpo della discarica e verranno loro illustrate le funzioni e la rilevanza del Centro di raccolta.
La partecipazione è aperta a tutti gli interessati.
Razmišljanje o krizi
V programih dosedanje koalicije ni bilo dovolj nazorno prikazano, da mora Slovenija po poti v bolj pravično družbo in ni bilo pojasnjeno, kaj to pomeni za državo, stranke, vodstva in posameznika. Še manj je bilo to razvidno v njenem delovanju... Ukrepi vladne koalicije so bili naravnani na stiskanje pasu tistih, ki nimajo nič ali malo, niso pa obremenili dobro situiranih, bogatih, niso uspeli sodelovati s sindikati, opozicijo, mladino, niso našli kontakta z ljudstvom. Vlada (koalicija), ki tega ne zmore, je obsojena na neuspeh. Podporo ljudi je na podoben način izgubila tudi vlada pred njo. Soodgovornost za neuspeh dosedanje koalicije in vlade, nosijo tudi: vodstva levih kot desnih strank, sindikati in nekateri mediji... kot da ne bi vedeli, kaj je konstruktivno sodelovanje v vodenju države.
Ne verjamem, da bi referendum v Grčiji povzročil finančni potres EU, tudi če bi Grčija izstopila iz evro območja. Vsi se pač moramo navaditi, da se živi od ustvarjenega - ne na kredite. Vseeno pa mamo dober razlog, zakaj podpreti reševanje Grčije. ne vemo namreč, kdo bo naslednji na vrsti: mi ali Italijani, Španci, Portugalci? Bolgarije in Romunije pa mediji tako ne pokrivajo dovolj, da bi izvedeli kdaj bodo oni na vrsti. Eden izmed naših novinarjev je izjavil, da bo kriza trajala 4 leta. Svetovna gibanja razumem tako, da bodo krize trajale okoli 40 let, saj so načrtno ustvarjene, lahko pa se celo zgodi, da nas in naših potomcev, ob koncu kriz, ne bo več.
Stranke dosedanje koalicije imajo sedaj novo veliko odgovornost: ne smejo delovati tako, kot je delovala opozicija doslej in mnogi drugi vplivni akterji družbe, sicer bomo šli po poti Grčije. A. Greenspan, vernik kapitalizma, opozarja, da se vedno večja neenakost v ZDA spreminja v nacionalno krizo. Bill Gates, Warren Buffet in mnogi drugi, so že spoznali, da je ta razlika glavna ovira za razvoj družbe in sveta. Ugotoviti pa je treba, da takšno spoznanje ni nujno plod intelekta, temveč etike. Ali porast bogastva posameznikov v času kriz tega ne potrjuje? Morda bi pomagalo, če bi jim to povedalo 90% in več ostalih prebivalcev.
Nihče od naših novih kandidatov za mandatarja, ni omenil, da povišanje plač ljudem z najnižjimi plačami in pokojninami ni samo politični ukrep za zmanjšanje zaviralne napetosti med bogatimi in revnimi, temveč spodbuja proizvodnjo in razvoj. Zakaj? Ker bi se morda usodno zamerili nosilcem uničevalnega kapitalizma.
Morda se bodo oglasili bolj glasno tudi sindikati, da vsaj malo popravijo napako pri pokojninski zakonodaji. Ali so razmišljali kako bodo stvari potekale naprej? Slovenskim sindikatom predlagam, da se informirajo, kako delujejo delavci in sindikati v J. Ameriki, to jih namreč še čaka, če bodo hoteli še obstajati.
M.M., Upokojenec
M/mlilije 5
Pod Markovcem je zelo živo
Predor Markovec ostaja največji odprti projekt gradnje slovenskih avtocest, na katerem naj bi, po napovedih vodstva Darsa, gradbena dela končali do konca leta 2012, elektroinštalacijska dela pa do sredine 2013. V kratkem pa bodo prevrtali prvo cev tunela.
Na predoru Markovec potekajo trenutno izkopna in podpiralna dela v levi predorski cevi vzhod. Dnevno v povprečju izkop napreduje za 3 m. Desna predorska cev miruje, saj ima izvajalec na razpolago samo en rezalni stroj. Zahodna delovišča (izolska stran), kjer je izkop potekal z vrtanjem in miniranjem so se približala meji posebnega območja, kjer obvezen izkop s tehnologijo rezanja. Zaradi povečanega okoljskega vpliva na prebivalce, se je izkop s to tehnologijo ustavil 50 m pred to mejo. Na zahodnih deloviščih sedaj potekajo izključno dela v talnem oboku. Predvidoma bo preboj prve desne predorske cevi v mesecu decembru. Po preboju se bodo dela nadaljevala v levi predorski cevi, kjer se preboj predvideva sredi naslednjega leta.
Z upravo Darsa in z izvajalcem del se prav zdaj dogovarjamo o pripravi posebne reportaže o vrtanju tunela, zdaj ko se približuje dan preboja prvega tunela, vendar so nekateri zapleti preprečili pripravo reportaže.
Prav zdaj se namreč zapleta z avstrijskim izvajalcem del, saj Alpine Bau vztraja pri spoštovanju dogovora, ki so ga pred časom sklenili z Darsom in po katerem ni dolžan sproti plačevati podizvajalcev. Kot je znano je razkritje te pogodbe močno razburilo podizvajalce, ki jih je v tunelu kar nekaj.
Včeraj so predstavniki avstrijskega gradbinca obiskali sedež Darsa, kaj so se tam dogovorili pa sinoči še nismo izvedeli. Ena od možnosti, če ne bo dogovora, je celo ustavitev del na gradbišču.
Vse to seveda nič kaj dobro ne vpliva na načrtovanje nadaljevanja gradnje hitre ceste od Jagodja do Lucije. O nadaljevanju gradnje je bilo govora že letos spomladi, ko so se na trasi pojavili cenilci in cenili zemljišča, kjer naj bi že letos začeli z gradbenimi deli, a očitno se to še nekaj časa ne bo zgodilo.
Sicer pa bodo v nadaljevanju gradili predor Lučan, dolžine nekaj več kot kilometer in viadukt Jagodje z lokom razpetine približno 133 metrov. Za novo cesto, ki bo Slovenijo povezala skoraj do istrskega ipsilona bodo morali porušiti 12 stanovanjskih objektov, od tega dva v Maliji ter pridobiti in porušiti približno 60 pomožnih objektov. Ampak, država ni rezervirala denarja za odkup zemljišč, zato bo treba še malo počakati.	ur
Zdravstveni dom ali TABU?
Že nekaj časa opažam popolno anarhijo, ki vlada v ZD Izola. Imam svojega osebnega in (tudi) družinskega zdravnika, ki pa je več odsoten, kot pa prisoten na svojem delovnem mestu. Kaj je vzrok temu, ne vem in če hočem biti iskrena, me tudi ne zanima.
Zanima pa me, zakaj ni nadomestnega zdravnika, razen za predpisovanje zdravil? Vsi se te izogibajo in te pošiljajo na urgenco, če je slučajno nujni primer.
Da ne omenim čakalne vrste, ki je pri eni od zdravnic v izolskem Zdravstvenem domu. Zbolela sem in na pregled čakala celih deset dni (kar niti ni čudno, glede na njeno prisotnost) seveda je potem sledila ponovna doza antibiotikov, (marca meseca sem jo tudi snedla; pljučnica).
Ali smo v Izoli manjvredni občani kot so drugje? Mislim, da ne, oziroma vem, da ne in zato si zaslužimo vso zdravstveno oskrbo, ki nam bi jo moral nuditi ZD, če ga že imamo v občini.
Če se kdo od zaposlenih Zdravstvenega doma Izola prepozna v tem pismu in se čuti prizadet ob tej objavi naj pogleda sam vase in v svoje delo. Pa ne le zdravniki. Velik del pripomb gre tudi na račun medicinskih sester (seveda, ne vseh)!
Izolanka, naslov v uredništvu
Demokratična stranka upokojencev Slovenije,
vas vabi na srečanje
s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, ki bo:
V sredo 30. novembra 2011 ob 11.00 uri v Parku Pietro Coppo Izola.
Srečanje z vami bomo izkoristili za predstavitev programskih točk DeSUS-a, ki jih bosta z vami pokomentirala predsednik DeSUS-a Karl Erjavec in kandidat za poslanca iz Izole Branko Simonovič.

center i

za vse, ki ljubimo življenje

VABLJENI	^
NA VPIS V NOVO TROMESEČJE ^
(za obdobje december-februar)	00
HATHA JOGA z Miranom vsako SREDO 9.00-10.30 HATHA JOGA z Barbaro vsako SREDO 19.50-21.20 HATHA JOGA z Barbaro vsako ČETRTEK 19.00 -20.30^
Potrebne so predhodne prijave.
Za dodatne informacije lahko pišete na E-maii ali pokličete na tel.: 041 662 463 (Barbara)
B-center • Obrtna ulica 11 • Izola E-mail: bcenter@siol.net • www.bcenter.si



&

Motoristi so tudi krvodajalci
Moto klub Kondor je društvo, kjer se družijo ljubitelji težkih motorjev. Šteje 109 članov iz obale. Neformalno obstajajo že 5 let, na začetku letošnjega leta so se registrirali v društvo Kondor. Predsednik društva g. Stipe Vincek, nas je kontaktiral in predlagal, da bi člani društva darovali kri. Stekle so priprave za krvodajalsko akcijo. Iz Transfuzijskega centra so nam sporočili datum. Na OZRK Izola smo veseli, da je k darovanju pristopilo toliko članov, posebna zahvala pa gre mladim, ki so kri darovali prvikrat.	szj
Turistična stran
Več kandidatov kot kostanjev
Pobuda gostincev Ljubljanske ulice je hvalevredna, saj so s svojimi konkretnimi prispevki omogočili izvedbo feste kostanjev in mladega vina. Z nekaj več oprganizatorskimi izkušnjami bi lahko bilo še bolje.
Turistično združenja Izola in gostinski lokali na začetku Ljubljanske ulice (pri tržnici) so v soboto pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Praznik kostanjev in mladega vina. Široko propagirana prireditev je bila zanimiva a žal ni ponudila tistega, kar so nekateri pričakovali. V mislih imamo predvsem obiskovalce iz drugih krajev, ki so pričakovali, da gre za praznik, podoben tistemu v Strunjanu, zato so bili verjetno razočarani.
Prireditev v Ljubljanski ulici je bila namreč zelo simpatična lokalna prireditev, katere gosti so v prvi vrsti domačini in morda še kakšen mimoidoči turist. Drugače tudi ne more biti, če denar za izvedbo prispevajo predvsem bližnji gostinci in če nastopajoči za honorar dobijo steklenico vina in olivnega olja. Seveda drugače tudi ne more biti, saj prireditev ni bila v letnem programu, zato tudi ni bilo turističnega denarja zanjo.
Sicer pa je po pečenem kostanju zadišalo že okrog 15.00 ure, prvi obiskovalci pa so si lahko privoščili tudi ostale kostanjeve specialitete, saj so na stojnicah prodajali kostanjev kruh, kostanjevo mineštro, kostanjeve sladice, palačinke s kostanjevim namazom, kostanjevo pivo in žganje, žal pa je nekaterih specialitet zmanjkalo prav kmalu po začetku prireditve.
FR - .
'r> V,
-* i *!(	m
r-^r-o. *4	'«.feto***
Organizatorji so zadovoljni, da se je vse tako lepo izšlo, ugotovili so, kaj je bilo narobe in kaj je treba popraviti, tako da zdaj že razmišljajo o novih, podobnih dogodkih. Očitno se samnoiniciativnost Ljubljanske ulice počasi širi po starem mestu.
D.M.
Nasploh smo pogrešali več vonja po pečenih kostanjih, ki bi morah biti zaščitni znak takšne prireditve.
Če je bilo kostanjev bolj malo pa je bilo na prireditvi toliko več kandidatov za bližnje državnozborske volitve, saj so se tam ustavili na kozarčku in klepetu vsi, ki mislijo, da imajo možnost izvolitve na decembrskih volitvah.
Za dobro idejo in pripravljenost na sodelovanje, tudi z denarnim prispevkom, je vendarle treba pohvaliti lokale Caffè alle Porte, Kava Bar Suzi, Bar Maja, ter druge ponudnike: 1001 Vino, Istra Tartufi in Milord. Glasbena ponudba je bila za vse okuse; od Moškega pevskega zbora Jagodje Dobrava do kantavtorjev Željka Jugoviča - Žežija, Draga Misleja - Mefa, Marjetke Popovski, Vlada Jere-miča in Igorja Lije, ter nepogrešljivega Dareta Brezavščka.
Otavio Brajko žal ni mogel nastopiti pa so na pomoč priskočili mladi glasbeniki, ki nosijo ime Jazzlessnes in so dokazali, da Izoli res ne manjka kvalitetnih godcev, ki vedo, kaj je glasba.
Spoštovani prijatelji, občani in občanke Izole, kandidati in kandidatke za poslance v DZ RS 2011, ter vsi ljudje dobre volje!
V tednu Karitasa, ki nosi naslov »Srce, ki vidi« pomagajmo h krepitvi humanitarnega čuta in združimo moči, da se pomaga pomoči potrebnim. Vabim vas na krvodajalsko akcijo ki bo v četrtek, 23. novembra 2011 s pričetkom ob 9. uri
Vljudno vabljeni!
Bojan Zadel, kandidat na listi SLS Radovana Žerjava.
Kako podaljšati sezono?
Vprašanje seveda ni novo in tudi odgovor ni padel z neba. Dobro je pravzaprav le to, da se občinska oblast trudi zainteresirati turistične delavce in gostince, da bi z novimi idejami podaljšali turistično sezono vsaj v jesen.
Občina Izola in Turistično združenje Izola, g.i.z. sta prejšnji teden v Simonovem zalivu organizirala drugo srečanje gostinskih in turističnih delavcev v občini Izola, ki se ga je udeležilo približno 40 predstavnikov hotelov, gostiln, restavracij, turističnih agencij in drugih ponudnikov turističnih storitev v občini.
V uvodu je župan Občine Izola, Igor Kolenc ocenil poletno turistično sezono kot uspešno, dodal pa, da bi morali vzpostaviti boljše sodelovanje med različnimi turističnimi akterji pri oblikovanju novih produktov in doseganju večje raznolikosti ponudbe, kakovosti in poslovnosti. Tudi po mnenju turističnih delavcev je bila letošnja glavna sezona dobra, predvsem zahvaljujoč lepemu vremenu. V letošnjem letu je bilo v Izoli ustvarjenih 5 % več nočitev v primerjavi z letom 2010, zvišalo se je predvsem število tujih gostov, število domačih gostov pa je ostalo na ravni lanskega.
Po oceni organizatorjev posveta je Izola letos veliko naredila za promocijo našega kraja z oglaševanjem v tujih in domačih medijih ter raznimi promocijski materiali, prospekti in zemljevidi. Pomembno je bilo tudi sodelovanje na sejmih in predvsem organizacija pestrih prireditev. Pri teh je bil poudarek na sodelovanju vseh treh občin, iskanju novih prireditev in lokacij ter na dvigu kakovosti in raznolikosti ponudbe.
Direktor izolskega turističnega združenja Danilo Markočič je poudaril kratkoročne cilje, ki so si jih v združenju zadali. Sem sodi izdelava koledarja prireditev za leto 2012 (ta je že pripravljen in usklajen s sosednjima občinama), priprava novega promocijskega kataloga Izole v petih jezikih, razvoj ideje o kartici gosta (predvsem za dnevne goste) in razvoj ponudbe kakovostnih lokalnih produktov v iniciativi »Kilometer 0«.
Srednjeročni cilji, ki jih mora izolski turizem zasledovati, pa so kakovostnejše prireditve za dvig ravni ponudbe, novi programi za podaljšanje sezone, sprememba strukture gostov (z anketo je bilo namreč ugotovljeno, da 70 % gostov porabi le do 20 EUR na dan), dvig kakovosti ponudbe (skrb za izobraževanje kadrov in razvoj inovativnosti), ohranjanje trenda rasti nočitev, vložek v nove investicije in izgradnja pozitivnega imidža Izole kot turistične destinacije.
Ob koncu srečanja je župan Kolen še enkrat poudaril, da pričakuje od gostinskih in turističnih delavcev pa tudi vse ostalih občanov čim več predlogov za izboljšanje kakovosti gostinske in turistične ponudbe v občini ter predvsem podaljšanje turistične sezone v sicer turistično manj zanimive mesece.	szj Občina Izola
Četrtek, 24. november 2011, št. 936
----------------------------------------------- Treba je vedeti----------------
Država bo izterjala socialne pomoči
Država ni mati, še mačeha ne. Država je židovski bankir, ki ničesar ne daje iz ljubezni do svojih državljanov in tudi socialna denarna pomoč, ki jo trenutno prejema okrog 50 tisoč državljanov, ni za državo proč vržen denar. Če vam je pomagala, vi pa imate karkoli vrednega, si bo vse povrnila nazaj. Ko boste umrli, seveda.
Pravico države, da zahteva povrnitev izplačane socialne pomoči, je uveljavil Zakon o dedovanju že davnega leta 1977. Določbi 128. in 129. člena, ki urejata obravnavano problematiko, sta bili sicer leta 2001 spremenjeni, vendar ne vsebinsko. In kaj pravi omenjeni zakon.
Zakon o dedovanju določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.
Povejmo po domače: Če ste prejemali katero od socialnih pomoči in ste lastnik hiše ali zemljišča, bodo vaši dediči morali povrniti pomoč, ki ste jo prejeli ali pa bo država ali občina hišo ali zemljišče prodala in si poravnala stroške, ki jih je imela z vami.
Tako je bilo sicer že doslej, vse od davnega leta 1977, vendar je država doslej ravnala tako, da je ta denar preprosto odpisala ali pa ga refundi-rala iz pokojninske blagajne. A kaj, ko tam ni več denarja in je treba po povračilo k pravim dolžnikom. In za katere vrste socialne pomoči sploh gre?
Kaj vse je socialna pomoč?
1.	Denarna socialna pomoč - za obdobje - dodeli se največ za tri mesece, ponovno pa največ za šest mesecev. Denarna socialna pomoč se lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 60 let, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca
2.	Denarna socialna pomoč - trajna - dodeli se upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma.
3.	Izredna denarna socialna pomoč - za obdobje - se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi, če upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči. Dodeli se jo za obdobje, kar pomeni za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca.
4.	Izredna denarna socialna pomoč - enkratna - velja enako kot prej, vendar se jo podeli v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroženost.
Dejstvo, da država ničesar ne da, ne da bi terjala nazaj, je postalo znano takrat, ko je ženska iz Prekmurja, očitala nepravilno ravnanje centra za socialno delo ter državnega pravobranilstva. V zapuščinski obravnavi po njenem pokojnem možu je namreč država prek državnega pravobranilstva prijavila svojo terjatev do njegove zapuščine v višini denarne socialne pomoči, ki jo je prejel v letih pred smrtjo. Očitek centru za socialno delo je bil, da bi moral upravičenca do denarne socialne pomoči v odločbi o njeni dodelitvi opozoriti, da bo moral "po njegovi smrti nekdo državi vrniti prejeto denarno socialno pomoč".
Varuh človekovih pravic s tem v zvezi ocenjuje, da možnost poplačila izplačanih socialnih pomoči iz zapuščine ni v nasprotju s človekovimi pravicami in z načelom socialne države, saj izhaja tudi iz socialne pravičnosti. Nepravično do drugih socialnih upravičencev bi namreč bilo, če bi država denar vseh davkoplačevalcev v obliki socialnih pomoči dajala posameznikom, ki niso bili materialno ogroženi, saj se po njihovi smrti izkaže, da so imeli določeno premoženje. Nepravično bi bilo ohranjeno premoženje prepustiti dedičem, ki morda z zapustnikom niti niso imeli družinskega razmerja ali skupnega gospodinjstva.
Država lahko "pozabi"
Načelu socialne države, pa tudi pravičnosti, sledi tudi določba 129. člena Zakona o dedovanju, da se država lahko odpove svojemu zahtevku, če so tudi zapustnikovi dediči (žena in otroci) socialno ogroženi oziroma potrebni pomoči.
Dejstvo je, da je država bila doslej precej razumevajoča do prejemnikov socialne pomoči in njihovih dedičev, po 1. 1. 2012 pa bo drugače, saj je država dolžna zagotoviti poplačilo socialne pomoči, seveda, če je to, zaradi socialne varnosti dedičev, mogoče doseči.
Na izolskem Centru za socialno
delo je telefon zvonil v prazno in dva dni nismo uspeli priklicati tistih, ki so zadolženi za socialne pomoči, tako da ostajamo pri nekaterih splošnih podatkih.
Prejšnji mesec je država za denarne socialne pomoči odštela 11 in pol milijonov Eurov, pomoč je prejelo 48.832 državljanov, v povprečni višini 234,45 Eura. Največ denarnih socialnih pomoči je letos država izplačala februarja in sicer 55.201 prejemniku, sploh največ pa aprila lani, ko je pomoč, sicer nekoliko nižjo (227 Eur) prejelo 55.609 prejemnikov.
Obalno kraška regije je med tistimi, ki plačujejo manj denarnih socialnih pomoči, saj to pomoč prejema 2,63% prebivalstva. Najmanj jih izplačujejo na Goriškem (1,67%), največ pa v Prekmurju (5,79%). Največ denarnih socialnih pomoči prejmejo prosilci stari med 27 in 45 let, torej v najboljših letih.
Ljubo Klanjšček, direktor Doma starejših občanov iz Izole pa je povedal, da to zanje ni nič posebej novega, saj so že nekajkrat nastopili kot stranka pri dedovanju tistih njihovih oskrbovancev, ki bi jim dediči morali ponagati pri plačilu storitev v njihovem domu a tega niso storili. Tako so razliko med plačilom oskrbovanca in ceno oskrbe plačali oni, zato so se tudi prijavili kot dediči, tam kjer je bilo mogoče pričakovati, da bodo iz dedovanja lahko poplačali svoj delež, ki so ga plačali namesto oskrbovanca.
Res pa je, da takšnih primerov ni bilo prav veliko in da so običajno dediči poravnali delež, ki ga je pokril dom sam. Sicer pa pri njih kar 85 odstotkov oskrbovancev plačuje oskrbo v celoti in le pri 15 odstotkih občina ali dom pokrivata razliko med pokojnino in polno ceno oskrbe.
Torej, če ima vaš bližnji, po katerem boste dedovali (npr. hišo ali stanovanje) premalo denarja za plačilo polne oskrbe v domu, potem svetujemo, da vi doplačate razliko, saj se boste v tem primeru rešili občine ali doma v postopku dedovanja. ur
\i \\ im\c 7
Dekanja odhaja zadovoljna
20. novembra 2011 se je iztekel drugi in s tem zadnji mandat de-kanje Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, izr. prof. dr. Nadje Plazar, spec. med. biokemije.
Izredna profesorica dr. Nadja Plazar je bila od leta 1998 vodja projekta ustanovitve Visoke strokovne šole za zdravstvo pri Visokošolskem središču v Kopru. Visoka šola za zdravstvo Izola je bila ustanovljena 22. marca 2002, Nadja Plazar pa je bila imenovana za njeno deka-njo. Leta 2003 se je visoka šola priključila Univerzi na Primorskem.
Z ustanovitvijo Visoke šole za zdravstvo Izola so Obalno-kraška regija in zdravstveni in socialno varstveni zavodi v regiji pridobili svoje izobraževalno središče za poklice v zdravstveni negi.
UP VŠZI se je pod vodstvom Nadje Plazar vztrajno razvijala. Leta 2006 je pričela z delovanjem dislocirana enota UP VŠZI v Novi Gorici, ki še danes uspešno deluje. Oktobra 2007 se je na UP VŠZI vpisala prva generacija študentov v visokošolski strokovni študijski program Prehransko svetovanje - dietetika, ki je bil prvi tovrstni študijski program v Sloveniji. V študijskem letu 2008/2009 pa se je vpisala prva generacija študentov v podiplomski magistrski študij Zdravstvene nege. V študijskem letu 2011/ 2012 je šola pričela izvajati tudi magistrski študijski program Dietetika.
Fakulteta za vede o zdravju danes ponuja štiri bolonjske študijske programe, v študijskem letu 2010/2012 je na Fakulteto vpisanih 839 študentov. Do prvega septembra 2011 je diplomiralo 305 diplomantov.
Obvestila za člane Društva invalidov Izola
Člane obveščamo, da bomo zaključek leta praznovali 23.12.2011 v Hotelu Delfin. Vljudno vabljeni tudi težji invalidi. Začetek vpisovanja v sredo 16.11.2011.
Razpis za koriščenje objektov ZDIŠ je na oglasni deski društva od 14.11. do 20.12.2011. Obrazec za prijavo dobite na sedežu društva.
Ob počastitvi dneva invalidov 3. decembra vabimo člane in nečlane na Dan odprtih vrat, ki bo 3. 12.2011 od 10. ure do 13. ure na sedežu društva. Pridružite se nam, veseli bomo vašega obiska.
Franc Poropat predsednik Dl Izola
Članska liga MNZ Koper Rezultati 9. kroga
Jadran HK:Mas Tech Postojna 1:3 (1:2) Korte Avtoplus : Gažon 1:4 (0:1) ŽelezničanMND Tabor 5:1 (3:1) Portorož Piran:Cerknica 5:1 (2:1)
Korte Avtoplus : Gažon 1:4 (0:1)
Malija, 05.11.2011 ob 14.00, gledalcev 50
Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Čatič Alen, Kleva David, Čamd-žič Admir, Deigiusto Valter, Čuro Ivan, Pahor Rok, Pavlin Marko (Pribac Patrik 85’), Pucer Aleš, Grižon Jernej, Baruca Tilen
Strelci: 0:1 - Kapun Tine (45’), 0:2 - Pasar Patrik (66’), 0:3 - Kapun Tine (69’), 0:4 - Bošnjakovic Adis (72’), 1:4 - Grižon Jernej (75’)
Rokomet
RD Izola: RK Trimo 27:25 (10:14)
IP IZOLA: Bubnič, Kevič, Fidel, Čebokli 2, Čosič 7, Jurič 4, Božič 4, Smolnik 4, Špegel 3, Hrvatin, Gregorič, Dolenc, Kojič, Apat, Jelovčan 3, Stepančič.
Izolski rokometaši se, kot kaže, nikakor ne hecajo. Za njimi je še ena težka bitka, iz katere so izšli kot zmagovalci.
Trimo Trebnje, četrto uvrščena ekipa, je pred dvobojem veljalo za favorita. Vendar, ko te na parketu ponese srce in ob podpori Ribarov in drugih s tribun dobiš še dodatno dozo energije, se zgodi to, kar smo že videli proti Cimosu: tudi velike ekipe padejo v Kraški. Uspeh proti Dolenjcem ima posebno težo: dve (nepričakovani) točki sta vsekakor zelo dobrodošli, saj se Izola zdaj nahaja med prvo šesterico. Zmaga proti tako močnim tekmecem pa je utrdila in bržkone tudi povečala samozavest moštva po slabi predstavi proti ekipi Škofje Loke (ta je zaradi finančnih težav izstopila iz lige).
Sicer smo tokrat videli dva povsem različna polčasa. Trebanj-ci so seveda računali, da bodo prekinili serijo zmag v Kraški in po prvem delu je tudi kazalo na tak razplet. Naši so v tem delu sicer igrali zadovoljivo v obrambi (čeprav je bilo preveč lukenj), napad pa jim nikakor ni stekel: premalo izdelanih akcij, preveč zgrešenih strelov, pa tudi napak sicer prvih petindvajset minut ni imelo negativnih posledic v rezultatu. Naši so namreč s pomembnimi zadetki Elvina
Čosiča in Uroša Čeboklija in
številnimi obrambami Dragana Keviča uspeli držati korak z gosti. V zadnjih petih minutah pa so popustili in prejeli štiri gole, tako da so njihovi tekmeci odšli boljše volje na odmor.
Rošada v domači obrambi iz 6-0 na 5-1 je prinesla blokado gostujočega napada. Peter Božič in vedno trden steber obrambe Dean Dolenc sta nevtralizirala najhujši orožji Trima Stašo Sku-beta in Miho Zarabca. Da višina vratarjev ni bistven je vnovič dokazal Martin Gregorič, ki je med drugim ubranil kar tri sedemmetrovke! Tudi v napadu, kjer so mrežo Trebnjega poleg že omenjenih tresli še Žiga Smolnik, Jure Jelovčan in Kristjan Jurič, so Izolani zaigrali kot znajo, kar je sredi drugega dela prineslo izenačenje pri 17:17. Naši so brezkompromisno povečevali razliko in imeli dve minuti pred koncem tri zadetke prednosti, kar je več kot zadostovalo za novo, vsekakor zasluženo zmago Izole. Bravo fantje!
Lestvica: 1. Gorenje 19, 2. Celje PV 18, 3. Cimos 17, 4. Trimo 14,
5.	Maribor 12, 6. Izola 10.
V soboto igrajo naši fantje ob 19.00 doma proti Ribnici. Vabljeni!_______________________
Namizni tenis
1. SNTL - članice
Ljubljana : Arrigoni 5:0
V sredo 16. 11. so članice igrale šesti krog v Ljubljani. Iz opravičljivega razloga nista nastopili Jana Ludvik in Kristina Rahotin. Ekipa Ljubljane je bila tako proti pomlajeni ekipi Arrigonija povsem v favorizirani vlogi in tudi zasluženo zmagala z najvišjim možnim izidom. Naše igralke so odigrale dvoboj po svojih najboljših močeh, s pravim pristopom, vendar sta bili kakovost in izkušnje žal na strani domačink.
Zmaga Katrine Sterchi
V	petek je v Zagrebu potekal memorialni turnir Antona Sti-pančiča. Na turnirju so pri mlajših kadetinjah nastopile najboljše igralke Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Svoj najboljši turnir doslej je nedvomno odigrala Katrina Sterchi, ki je na poti do finala gladko, s 3j0, premagala vse nasprotnice. Šele v finalu je izgubila prvo igro, a s 3:1 vseeno premagala najboljšo igralko na slovenski državni lestvici Niko Naglič in Mute.
Erik Pavlin drugi
V	soboto je v Varaždinu potekal 7. memorial Mirka Abramoviča. Od naših tekmovalcev se je najbolje odrezal Erik Pavlin.
V	finalu je s 3:1 po povsem enakovradni igri izgubil proti Darkotu Jorgiču iz Hrastnika. Oba Slovenca sta pustila za seboj najboljše kadete Italije, HR-vaške in Bosne in Hercegovine. Dober rezultat sta dosegla tudi Matija Novel in Lra Pavlin v kategoriji do 10 let. Matija je bil na koncu tretji, Lea pa se je uvrstila med osem najboljših, oba pa sta dosegla najvišji slovenski uvrstitvi na turnirju v tej kategoriji.
Maja Milenkovski tretja
V	nedeljo je v OŠ Livade potekal 2. odprti turnir RS za mladince in mladinke. V finalni so se iz predtekmovalnih skupin uvrstili štirje mladinci in tri mladinke, kar je največ med sodelujočimi klubi v Šloveniji. Do metalje se je na žalost prebila le Maja Milenkovski, ki je turnir odigrala zelo dobro. V polfinalu je s 3:1 izgubila proti kasnejši zmagovalki turnirja Nini Zupančič iz Logatca. Drugo našo najboljšo uvrstitev uvrstitev na turnirju, in sicer med osem najboljših, je dosegla Katrina Sterchi. Za v polfinale je
s 3:0 izgubila proti kasnejši finalistki Katji Gutnik, prav tako iz Logatca. Katrina je imela resnično uspešen konec tedna, saj je bila tudi daleč najmlajša med četrtfinalistkami. Na glavni turnir, med 16 najboljših, se je uvrstila še Urška Cokelj. Tudi ona je s 3:0 izgubila proti Katji Gutnik.
Pri mladincih smo dosegli dve uvrstitvi med prvih šestnajst. Erik Pavlin je s 3:1 izgubil proti Ervinu Železniju iz Kerne Puconci. Admir Muratovič pa je v petem nizu vodil še z 10:8, nato pa nesrečno izgubil 3:2 proti kasnejšemu finalistu Darku Jorgiču iz Hrastnika. Med 32 najboljših sta se uvrstila še brata Andrej in Matej Ger-mek. Posebej dobro je turnir odigral Andrej, ki mu je za kaj več zmanjkalo predvsem nekaj športne sreče.
Na koncu gredo zahvale za uspešno izpeljan turnir vodstvu, vsem osemindvajsetim sodnikom staršem ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k njegovi izvedbi.
Kegljanje
Visoka zmaga deklet
Izolska dekleta so se iz Ljubljane vrnile z dvema točkama. Ekipi Slavije so oddale le eno set točko. Na zahtevnem kegljišču so odigrale solidno, le rezultat Mlačeve 460p.k. je bil nizek. Da bi v drugem delu stopile kako mesto više bi morale odpraviti rezultate pod 500 p.k. za kar pa potrebujejo boljšo fizično pripravljenost.
Rezultat:
SLAVIJA Štojs : IZOLA 1:7
Lestvica:	1. Pivka 13, 2. Litija
12, 3. Trebnje 10, 4. Medvode 6, 5. IZOLA 5, 6. Eta 4, 7. Kočevje 4, 8. Slavija Štojs 0 točk; Moška ekipa je gostila ekipo Hidra iz Medvod, ki je do tega kroga z istim številom točk zasedala mesto pred domačini. Pričakovati je bilo izenačeno tekmo, kar se je tudi zgodilo saj je razlika v kegljih in točkah iz prvega dvoboja v korist domačinov zdržala do konca.
Rezultat:
IZOLA : HIDRO 5,5:2,5
Lestvica: 1. Konjice 14, 2. IZOLA 14, 3. Gorica 11,4. Hidro 10, 5. Rudar 10, 6. Siliko 8, 7. Korotan 7, 8. Škofja Loka 6, 9. Rudnik 6, 10. Konstruktor 0 točk; Do januarja prihodnjega leta bodo ligaška tekmovanja mirovala, prične se obdobje tekmovanj posameznikovi in dvojic ter nadaljevanja v mlajših kategorijah.
Tako bo v soboto in nedeljo 3./4.12. na kegljišču v Izoli ekipno prvenstvo mladink U-23. g-g-
KAPUČINO	MWDR\Č 9
WMiiSSMM--------------------:---------
Strelstvo
Mladi strelci veliko obetajo
V soboto in nedeljo, 19. in 20.11.2011, je v Starem trgu pri Ložu potekalo 2. kolo Primor-sko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem, v organizaciji domačega Strelskega društva Kovinoplastika Lož, ki so se ga udeležili tudi člani Strelskega kluba Izola. V kategoriji Mlajši pionirji je bil z zračno puško Gabrijel Brecelj prvi, Enej Kozlovič drugi, Tim Krušvar pa dvanajsti, ekipno so bili seveda prvi. V kategoriji Pionirji je bil kot edini Izolan Jaka Jakin Lazar na 16. mestu. Med Mladinci/kadeti je bil Enej Šuštar osmi, Nikolas Grbac deveti, Daniele Quassi pa deseti, ekipno so bili drugi. V kategoriji Mladinci z zračno pištolo se je zelo dobro odrezal tudi Leon Memon s tretjim mestom. Dolores Šuštar
Tenis
Rok Komac (TK Igor Izola) je na svojem prvem turnirju za dečke do 14 let v Ljubljani osvojil prvo mesto. V finalu je premagal mladega Rusa Oskarja Kalimanda-rova (TK Otočec).
Istočasno je potekal tudi turnir za mlajše kategorije, pravtako v Ljubljani. Metka Komac (TK Igor Izola) je dosegla 2. mesto v kategoriji za deklice do 11 let, Peter Grzetič (TK Igor Izola) pa je klonil šele v polfinalu tolažilnega turnirja za dečke do 11 let.
Jadranje
Tretjo regato končali osmi in zadovoljni
Zadnje letošnje dejanje svetovne turneje Pokala Amerike v San Diegu je končano. Zeleni medvedje, posadka španske jadrnice Green Comm, so imeli najboljša dva tedna odkar se je ekipa sestavila. Posadka je pokazala velik napredek v vseh pogledih in tudi to, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi.
“V tako kompetitivni floti je razlika med četrtim ali osmim mestom zelo majhna”, je povedal skiper in krmar Vasilij Žbogar.
Celotna ekipa, večji del je z mislimi že v Perthu, kjer se bodo merili na svetovnem prvenstvu olimpijskih razredov (3.-18. december), pa se veseli treh mesecev načrtovanih treningov v matični bazi, v Valenciji. “Prepričan sem, da bomo še boljši v Neaplju (7.-15. april 2012) in Benetkah (12.-20. maj2012)”, je na zaključni tiskovni konferenci povedal Vasilij.
Zaključno dejanje tretje regate svetovne turneje Pokala Amerike, flotna regata ki šteje za vse, se ni končala po pričakovanjih “zelenih”, saj so večji del priprav in upov usmerili prav v to regato.
Po počasnem štartu, so s šestega mesta nazadovali do osmega, a do konca regate kazali krmo svojega dvotrupca eni favoriziranih posadk, Oracle Racing Coutts.
Vseskozi je kazalo, da nimajo prave hitrosti. Šele v zadnjih dveh stranicah so zmanjšali veliko razliko do jadrnic pred njimi in skozi cilj zajadrali le 4 sekunde za jadrnicama Arte-mis in China team.
Zmagal je James Spithill, ki si je poleg zmage v dvobojevanju odrezal največji kos torte tudi v flotni regati.
“Zelo sem zadovoljen z delom ekipe tu v San Diegu. Zelo smo napredovali z vseh vidikov. A to velja tudi za preostale ekipe. Seveda še zdaleč nismo pripravljeni, saj nismo imeli dovolj časa za to. Tokrat smo lahko vsaj izprobali več menjav v posadki. Celotna ekipa je zadovoljna z napredkom in se veseli treningov v Valenciji, kjer načrtujemo trde priprave. Ne zaostajamo daleč za ostalimi v floti, a moramo še odpraviti male napake, ki jih delamo, ” je še povedal krmar španske jadrnice Green Comm.
0 beli dami iz Devina
V	torek 22. novembra je v prostorih Vinskega bara Žaro potekal literarni večer s tržaškim pisateljem Dušanom Jelinčičem. Osrednji del večera je bil posvečen njegovemu zadnjemu literarnemu delu z naslovom Bela dama Devinska.
Dušan Jelinčič je v nekaj več kot uro trajajočem pogovoru podrobno predstavil to čutno ljubezensko zgodbo o eni najznamenitejših legend severnega dela Jadrana, v kateri spregovori o zibelki slovenskega ribištva.
V	sklepnem delu večera je pisatelj nekaj besed namenil še svo-
jemu romanu Zvezdane noči, ki velja za največkrat nagrajeno slovensko leposlovno delo. Dušan Jelinčič si je namreč z italijanskim prevodom (Le notti stellate) te večkrat ponatisnjene uspešnice prislužil nagrado ITAS v Trentu (Cardo d’argento - srebrni osat), nagrado Bancarella Sport, častno literarno priznanje Italijanskega olimpijskega odbora CONI in mednarodno nagrado Giuseppe Acerbi v Castel Goffredu (drugo mesto), na slovenskem knjižnem trgu pa nagrado Vstajenje.
Roša
Ilustratorji s podružnice
V torek 15. 11. 2011, je uro slo- pripovedovala o težkih in grdih venščine v 4. in 5.razredu na časih med in po 2. svetovni voj-podružnični šoli v Kortah vodila ni v Kortah. Prav je, da občasno ga. Nada Morato.	spregovorimo o težavah, po-
Točno ob uri, z učno pripra- manjkanju in krivicah, ki so se vo napisano na računalnik, je godile kortežanom in upajmo,da vstopila v razred in otroke pri- se to ne bo nikoli več ponovilo, legnila k poslušanju zgodb in	Željka Ličan Adamčič
jih povabila, da njihovo vsebino tudi ilustrirajo.
Učenci so nalogo sprejeli z veseljem,saj naj bi njihove risbice dopolnile njeno knjigo z naslovom Nič več tako.
Gospa Morato-va je otrokom
Soočenje kandidatov
V ponedeljek, 28. novembra ob 17.00 uri bo v izolskem kulturnem domu tradicionalno soočenje kandidatov, ki se potegujejo za izvolitev na predčasnih državnozborskih volitvah.
Civilna družba, ki jo sestavljajo Pokrajinsko združenje društev upokojencev Južne Primorske, društvi upokojencev Izola in Jagodje - Dobrava, Društvo invalidov Izola in Združenje borcev za vrednote NOB organizira to srečanje z namenom, da se člani društev in ostali občani, pred volitvami soočijo in seznanijo s programi posameznih kandidatov in z njihovimi pogledi na civilno družbo ter zagotavljanje boljšega življenja vseh nas.
Enzo nazionale tokrat o sebi
Z navdihujočim klepetom z Enzom Hrovatinom se je v četrtek, 17. novembra v Mestni knjižnici Izola začela že 8. sezona Večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani«. Z glasbenikom se je pogovarjala novinarka Nataša Benčič, ki prireditev uspešno vodi vse od prvega klepeta.
Enzo Hrovatin je širši množici morda najbolj znan kot član legendarne primorske skupine Faraoni, nam, Izolanom, pa je pomenljivo relevanten postal letos, ko je izdal svoj kantavtorski prvenec z naslovom Volana dismentegarte, s katerim je uglasbil izolsko narečje pripadnikov italijanske skupnosti. S tem je izpolnil obljubo, ki jo je še kot deček dal svoji noni. Ona je bila namreč tista, ki je vanj - kot glasbenika - vedno verjela. Zamisel o cedeju v izolskem narečju je dozorevala vsaj dve leti, udejanjati pa se je pričela s preprosto uglasbitvijo ene izmed poezij Dorine Beržan v izolskem dialektu z naslovom I love you, in sicer le dan pred njenim recitalom v Manziolijevi palači.
Ustvarjalne vneme po tistem ni bilo mogoče več ustaviti; nastal je cede, kjer sta poezija Dorine Beržan in glasba Enza Hrovatina združena v popolno celoto. Na cedeju se je kot avtorica ene izmed pesmi proslavila tudi Astrid Brenko ter avtor sam. Cede so finančno podprli italijanska narodna skupnost. Občina Izola, Zavod za kulturo RS, moralno in ustvarjalno pa je cede podprl avtor sam, ki je v času nastajanja tega izdelka plaval, se utapljal in
priplaval na površje - sam. »Proces nastajanja pesmi je podoben rojevanju otroka,« prisrčno pove izolski glasbenik.
Iz Nočnega skoka je Enzo Hrovatin v začetku 80-ih skočil k skupini Faraoni. V osemdesetih so bili Faraoni predvsem spremljevalna skupina sprva Tereze Kesovije, potem pa še Oliverja Dragojeviča, s katerem so se tudi podali na enomesečno turnejo po ZDA, v 90-ih pa so postali prava glasbena senzacija. S svojimi uspešnicami so polnili tako radijske
oddaje kot glasbene lestvice. Leta ‘92 so s skladbo E tristemente, pod katero je podpisan Enzo Hrovatin, osvojili prvo nagrado na festivalu Melodij morja in sonca.
Uspeh se je ponovil leta 1998 s skladbo Mi ljudje smo kot morje, vmes in potem pa so ustvarili nepozabne hite kot so V San Simonu, Ne bom pozabil na stare čase. Sem takšen (ker sem živ), Kar je res, je res. Solinar... »Včasih smo se tudi kregali, vendar je bilo to kreganje vedno konstruktivno,« se skupnih časov s skupino Faraoni spominja njihov kitarist. »To je bilo obdobje 27-ih izjemno plodnih let, veliko smo tudi potovali in veliko doživeli, ne gre pa pozabiti, da je pri tem poslu t/ velikem minusu družinsko življenje,« prizna danes 50-letni Faraon.
Vendar Enzo Hrovatin ni samo glasbeni nagrajenec, obožuje ga tudi policija. Že šestkrat je prejel glavno »nagrado« za priložnostno sottovoce izvedbo v poletnih večerih na osrednjem izolskem trgu. »Nedavno sem nekje prebral, da ima Izola dušo. Se strinjam, Izola ima dušo, vendar je ta policijska,« hudomušno ponazori doživljanje našega mesta izolski kantavtor. »Še skuter je glasnejši od moje sottovoce izvedbe,« podrobneje ponazori situacijo Enzo Hrovatin, ki ne skriva, da od glasbe in za glasbo živi. Oporo vedno znova poišče in najde v veri in v slikanju, prave vrednote pa išče znotraj sebe, saj verjame v odpuščanje in v ljubezen. Ksenija Orel
Plesni praznik od vzhoda do vzhoda
Ples ima svoje zvesto občinstvo in to je bilo videti tudi v petek, ko so v izolskem Kulturnem domu izvedji plesno produkcijo sodobnega plesa Kulturno umetniškega društva Erato z naslovom »Od vzhoda do vzhoda«. Že pogled na nabito polno dvorano je dal vedeti, da se obeta lep kulturni dogodek in resje bilo tako.
Obiskovalci, ki so izolski kulturni dom napolnili do zadnjega kotička so lahko res uživcali v razgibanem programu, ki so ga pripravile plesalke izolskega plesnega društva Erato, ob multimedijskih in gledaliških vložkih pa je v samostojni točki nastopila tudi gostja večera - izolska plesalka in koreografinja Ingrid Radman.
Uvod v predstavo je s koreografijo pripravila Vesna Stojnič, njene zamisli pa so odplesale in interpretirale plesalke Nika Pegan,
Maja Stojanovič, Ema Weixler in sama Vesna. V naslednji točki so se plesalcem na odru pridružili še Damjana Stojnič, Tina Bačič in Ana Petrovska.
Po plesni točki Nike in Vesne se je pričel samostojni nastop Ingrid Radman, ki pokazala, da gre resnično za vrhunsko plesalko.
Predstava se je nato nadaljevala z nastopom Maje in Nike, ter skupinsko končno točko, ki ni pustilo ravnodupnega prav nikogar v dvorani.
Predstavo sta s simpatičnimi
> s*
trajanosti še vedno uporaben.
Kruha in iger
Lahko si le nadejamo, da bodo dekleta z vso spremljevalno ekipo predstavo ponudile v ogled še kdaj.
Izola pač hrepeni po kulturi in prav je, da tudi tisti, ki bi jo morali finančno podpirati, se zavedajo, da tisti, ki polnijo občinski
vložki popestrili Mateja Palčič in Ksenija Jamrošič, sicer stari znanki izolskih kulturnih prireditev. Tokrat sta se pokazali v vlogi “plesalk” Pierine in Gigine. Za odlične vizuelne efekte pa je poskrbel Miran Jerman. Zanimanja za tovrstne kulturne dogodke je v Izoli očitno izjemno veliko, Kulturni dom, ki med drugim nudi zatočišče tudi plesni skupini Erato, pa je klub do-

SMEROKAZI
Četrtek - 24.november 2011
Kulturni dom Izola
Predavanje z diapozitivi: Živeti med Amisi odpade zaradi bolezni.
Petek - 25.november 2011
Manziolijeva palača - ob 18.00 Predstavitev knjige Roberta Spazzalija
“LUIGI DRIOLI - un esempio di coerenza”
in
podelitev priznanja
“Isola d’Istria-2011”
Na predstavitvi bo sodeloval tudi avtor.
Sobota - 26.november 2011
Kulturni dom Izola - ob 18.00
11. FOLK & NOS Etno folkloristično srečanje
z gledališko skupino iz Skupnosti Italijanov iz Materade, Folk oktet iz Tara, »Salinari« Skupnosti Italijanov iz Pirana ter Etno gledališka skupina iz Skupnosti Italijanov Dante Alighieri iz Izole.
GIANNI SCHICCHI V IZOLI
Pred kratkim smo v izolskem Kulturnem domu doživeli prav prijeten večer. Poslušali in gledali smo opero enodejanko Gianni Schicchi Giacoma Puccinija. Izvajala jo je lirična Accademija iz svetega Križa pri Trstu. Kaj me je gnalo, da sem prišla iz podeželja zvečer si to ogledat? Tudi sicer sem velika ljubiteljica te glasbeno-scenske zvrsti, predvsem pa me je zanimal ansambel, ki ima svojo domovinsko pravico v bližini mojega rojstnega kraja in ker poznam Križ in njegove kulturne »sposobnosti«. Ni mi bilo žal časa. Petje je bilo enkratno, zlasti baritonist Vadim Tarakonov v vlogi Schicchija in sopranistka Silvia di Falco v vlogi Laurette. Vodil in dirigiral je direktor Akademije Alekdander Švab. Opero je spremljala pianistka Fabricija Peršolja. In, čeprav ni bilo orkestralne spremljave, smo uživali. Ploskanja pa ne konca. Izraz pevcev-igralcev je bil enkraten.
Zgodba se dogaja v 13. stoletju in na duhovit in humoren način razgalja človeške slabosti kot je lakomnost ob smrti sorodnika, kar ponavadi razdvoji potomce. Prav pravi čas je ansambel izbral za to komično opero, saj je tudi posnetek svetopisemskih »talentov«, ki jih je to nedeljo obravnavala Cerkev.
Ansambel je bil te dni kar močno angažiran, saj je nastopil pri Udi-nah, na Dunaju, v Celovcu, v Maniagu in pri nas. Čestitke in vsa pohvala izvajalcem in vasi Sv. Križ, da nam s svojo kvaliteto in zagnanostjo kaže pot, ki si ji reče kultura. In te, smo zares potrebni, če hočemo tok časa postaviti na prave tirnice...
Živahna pravljična soba v knjžnici
V tem tednu je bilo pri nas v
tednu je bilo pri pravljični sobi kar živahno. S svojimi učiteljicami so nas od ponedeljka do srede obiskovali izolski prvošolčki (več kot 60 se jih je zvrstilo), ki jim je Irena Menih, vzgojiteljica Walf-dorske pedagogike, pripravila delavnice, v katerih so izdelovali angelčke iz nepredene ovčje volne. Obenem jih je popeljala na ogled svoje razstave izdelkov iz nepredene volne, ki je ta mesec v vitrini ustvarjalnosti v naši knjižnici.
Kako so se otroci razveselili delavnice, pa si lahko ogledate na fotografijah, ki prikazujejo tudi njihove izdelke. So se odrezali, kajne? šp
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
L
i
1
Vabimo vas na ogled razst^ye ^
BORIS BENČIČ ERIK LOVKO
“ANTHR0P0S”
Razstava bo na ogled do 7. decembra 2011.
Galerija Alga / Kristanov trg 1
Vabimo vas na ogled razstave
avtorja iz Sremske Mitroviče	^
GORAN MITROVIČ
»ISKANJE IZGUBLJENIH SANJ«
SOnČna dvorana / ulica Giordana Bruna 6
Vabimo vas na ogled razstave
‘Anima keramičarjev”, «anovKDlulikizoia,kije
nastala ob strokovni pomoči keramicarke Snežiče Krajnc.
Razstava bo m ogled do 2. decembra.______________________________
Kavarna Zvon Razstava rastlinskih motivov, poustvarjenih v glini avtorice Mete Šmacelj Hudales z naslovom Tiho-Žitje
Mestna knjižnica Izola
•	četrtek, 1. december 2011 ob 19. uri - potopisno predavanje skrivnostna dežela IRAN s popotnikom Gvidom Pevcem. Iran - skrivnostna dežela je že leta na udaru zahodnih medijev, ki prenašajo le eno podobo, eno izmed resnic dežele. Dežela ima zato v naših očeh izkrivljeno sliko in ob obisku Irana so vsi obiskovalci več kot prijetno presenečeni. Spoznajo lahko eno izmed najstarejših človeških civilizacij, bogato duhovno kulturo, deželo, kjer imata svoje začetke dve veroizpovedi - staro verovanje Irancev Zaratustrijanstvo in Bahajska vera. In ker je bil Iran zgodovinsko vedno most med zahodom in vzhodom je ta medsebojni vpliv najrazličnejših kultur dobro viden še dandanes. Razlog za obisk Irana so najlepše mošeje isamskega sveta in seveda njeni preprosti, odprti, prijazni ljudje , dobrega srca, ki sprejmejo vsakega obiskovalca v svoje srce.
•	petek, 2. december 2011 ob 18. uri - zaključni večer projekta PRIMORCI BEREMO 2011. Gost letošnjega literarnega večera bo Marko Pavliha. O knjigi »Nismo rojeni le zase« se bo z avtorjem pogovarjala Ingrid Celestina. Večer bo glasbeno popestril oktet Aljaž.
•	sreda, 7. december 2011 ob 19. uri predstavitev pesniškega prvenca Barbare Motoh Bračanov »Stopinja za stopinjo«
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
•	Razstavljajo v mesecu novembru: Razstava fotografij Črta Butula, trgank ki so jih izdelali varovanci izolskega VDC-ja, slik v tehniki olje na platnu Marjana Kralja, lutk Martine Ljubič in izdelkov iz volne in naravnih materialov Irene Menih.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov,... info (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi.info 05 6631 282
BALADOOR JAZZ VEČERI 2011
CIRCOLO Koper, Palača Gravisi Četrtek ob 20.00
JURE TORI - SOLO (SLO)
NEVIO ZANINOTTO TRIO feat. ZLATKO KAUČIČ (ITA, SLO) Petek 25.11.2011 ob 20.00
ARIEL CUBRIA 4-ET (CUBA, SLO, HRV)
Društvo prijateljev mladine Izola in Familylab
vabita na seminar za starše
Kako rečeš NE brez slabe vesti
Postati partner in starš je pretežno zgodba o izrekanju ”ja”. Čemu torej seminar o odraslih, ki naj bi govorili ”ne”? Tu je zato, ker imajo starši od vselej težave s tem, kako otrokom reči ”ne”.
V sredo, 30. novembra 2011, od 17. - 20. ure, v prostorih DPM Izola, Gregorčičeva 21, Izola. Seminar vodi Darja B. Vesel, dipl. soc. ped.,
OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA barbaramo@gmail.com ali gsm: 040 385 529 (Barbara Bračanov)Prijave z vplačilom 15 eur sprejemamo do petka, 25.11.2011.
Četrtek, 24. november 2011, št. 936 Pri NAS DOMA --------------------------------------------------------------------------------------
V Sončni dvorani so prejšnji četrtek odprli razstavo keramike članov, ki delujejo v sekciji keramičarjev društva LIK Izola. Razstava z naslovom “Anima keramičarjev” bo odprta do 2.12.2011. Galerija je odprta v ponedeljkih, sredah in petkih od 17 do 19 ure.
V galeriji Insula pa so še na ogled velika platna dveh velikih primorskih slikarjev Borisa Benčiča in Erika Lovka. Gre za razstavo v kateri prevladujejo njuni avtoportreti, razstava pa nosi naslov Anthropos.
e l v e c/ e z e
HOTELS
Jesenska ponudba
V Restavraciji Kamin lahko v pozno jesenskih vikendih uživate v dobrotah iz nasSkuhlrfje.
T
. * Vsak petek,.
Vsak petek, soboto in nedeljo v novembru
posebna ponudba domačih kolin
(pečenice, ombolo, krvavice...) pripravljenih na odprtem ognjišču. Mlado vino!
Info in rezervacije: 041/350-360
kamin@belvedere.si
.belvedere.si
Vabljeni!
Franco Juri
Dragi Izolani in Izolanke,
Sem Franco Juri, vaš istrski poslanec .Ponovno kandidiram tudi v Izoli. Nahajamo se v globoki krizi, zadolženost države se povečuje, vse večje brezposlenosti in finančni krč se nadaljuje. V stranki Zares socialno-liberalni smo pripravili drzen program za izhod iz krize na bolj human, solidaren in družbeno pravičen način. Naš ..Manifest za odgovorno ekonomijo" ponuja spremembo krivičnega sistema ter podporo malemu in srednjemu podjetništvu, kooperativam , socialnim podjetjem , delavskemu solastništvu ter naložbam v trajnostni razvoj. Smo tudi za radikalno spremembo vloge bank; namesto kreditiranja tajkunskih prevzemov predlagamo prodajo NLB in NKBM ter ustanovitev državne razvojne banke za neposredno pomoč realnemu gospodarstvu. To niso sanje, to so stvarne možnosti za katere si je potrebno pogumno prizadevati tudi za ceno zamere kapitalskih lobijev, tajkunov in špekulantov. Vzemimo lastno usodo v svoje roke, spremenimo stanje, upajmo si! Seveda, to je možno le z vašo podporo. Hvala!
Cari Isolani e Isolane
Sono Franco Juri, il vostro deputato istriano. Candido nuouamente anche a Isola. Ci troviamo in mezzo ad una crisi profonda, l'indebitamento del paese cresce e la disoccupazione aumenta. Noi di Zares proponiamo un superamento della crisi in termini umani, solidali e basato sulla giustizia sociale. Il nostro ..Manifesto per un'economia responsabile" opta per un cambiamento del sistema e un sostegno concreto alla piccola e media impresa, alle cooperative, all' imprenditoria sociale, alla cogestione e alla proprietà dei lauoratori e ad investimenti per uno sviluppo sostenibile; Proponiamo una radicale svolta nel ruolo delle banche; la vendita della NLB e della NKBM e la creazione di una banca statale di sviluppo per un sostegno finanziario diretto alle imprese. Non si tratta di sogni, queste sono possibilità reali per le quali vale la pena adoperarsi con coraggioe coerenza anche a rischio di contrariare le lobby, gli speculatori ed i tycoon. Prendiamo in mano il nostro destino, cambiamo lo stato delle cose! Naturalmente possiamo farlo solo con il vostro sostegno. Grazie!	SOCÌBIHO
Francojun	» *-%	liberalni
Zares socialno-liberalni	2^
Naročnik: Zares - socialno liberalni, Župančičeva ulica 8,1000 Ljubljana
Izolska mladinska scena
Na mlade so vsi kandidati pozabili
Volitve so priložnost, da tudi tisti, ki jih sicer dogajanje v državi ne zanima preveč, na hitro vidijo, kje smo. Programi strank predstavljajo nekakšno obnovo trenutnega stanja: samo pogledamo, pri katerih točkah se vsi strinjajo in vemo, da je tukaj nekaj narobe. Zanimivo, da noben kandidat resneje ne govori o mladih.
Smo na pragu novih volitev in volivci imamo občutek, da se vse skupaj samo še ponavlja. Vedno isti ljudje v drugače obarvanih oblekah, sicer drugačni podpisi, a pod enakimi programi, podobne predvolilne obljube, ki bodo v veliki večini ostale le-to. A z eno pomembno razliko. Letošnje volitve bi lahko bile prelomne predvsem zato, ker so s stanjem najbolj nezadovoljni mladi.
V dvajsetih letih, odkar volivci izražamo svoje mnenje na sončni strani alp, so politični analitiki očitno uspešno empirično dokazali, da mladi predstavljajo daleč najmanjši delež aktivnega volilnega telesa. Ne zanima jih, kdo bo državo vodil, saj so prepričani, da je tako ali tako vseeno. Ne zanimajo jih aktualne novice, kaj šele pokojninska reforma. A ob tem, da so do politike povsem ravnodušni, saj gledajo nanjo kot na nekaj, kar ni s tega planeta, verjetno najhujšo oviro predstavlja termin volitev: le kateri mladi državljan je pripravljen prilagoditi težko pričakovano nedeljo za to, da minimalno vpliva na nekaj, kar mu že po definicij ne diši?
Ni čudno torej, da so jih glavni akterji volitev gladko poignori-rali. No, seveda, veliko je govora o trajnostnem razvoju, tej novi paroli, ki tako lepo zveni in pri volivcih in predvolivcih povzroča občutek posebnega lagodja in spokojnosti. Trajnostni razvoj naj bi imel v mislih predvsem mlade, a šele, ko ti, mladi namreč, to ne bodo več.
Skratka, kaj se dogaja z mladimi? Kaj jim bodo novi “gospodarji” zagotovili? Kaj jih čaka v novem mandatarskem štiriletju, če bo mandatar seveda toliko časa zdr-žav v teh turobnih časih?
Jesenska veduta nikoli zgrajenega a urno načrtovanega mladinskega centra Arrigoni
Lepo je v naši domovini...
Na državnem nivoju verjetno ni veliko za pričakovati. Na tem nivoju je govora predvsem o pokojninskih reformah, tistih, ki zadevajo daleč najbolj aktivno volivno telo. Na lokalnem pa tako ali tako razvoj, ki bi bil mladim pisan na kožo, povsem stagnira. In občutek je, da je veliko kandidatov povsem pozabilo, da je Zoran Jankovič, ob ustoličenju za ljubljanskega župana, mladim, v “zahvalo”, podaril stari Kino Šiška, in ga spremenil v Center urbane kulture, verjetno edino resnično omembe vredno alternativno koncertno prizorišče v Sloveniji, pa naj mi vodje različnih mladinskih klubov oprostijo.
V Izoli pa je ignoriranje mladih še posebej očitno. Pred nekaj leti, oziroma, pred nekaj volitvami je bilo veliko govora o mladinskem centru Arrigoni. Leta 2005 je bil celo izpeljan kar bogat natečaj, na kateremu so bili izbrani trije projekti, še dva druga pa sta dobila priznanje, in govorilo se je, kako se bo odslej mladim v Izoli godilo. V tistem času je bil zelo aktiven tudi podbelvederski Shoto
klub, kjer so mladi s trdim delom, entuziazmom in aktivizmom konkurirali političnim obljubam, na Drevoredu prvega maja pa je ob nekdanji okrepčevalnici Canoni stala koncertna dvorana za kakšnih 400 obiskovalcev. Takšna, ki jo je Izola nujno potrebovala in za zelo kratek čas tudi imela. Da novega kulturnega doma niti ne omenjamo.
V Kopru gospodarstvo, v Piranu turizem, v Izoli pa kultura?
Takrat se je govorilo, kako bo Izola prevzela vlogo portoroškega Avditorija, kako se bo vse obalno kulturno dogajanje preselilo iz sosednjega Kopra v naše ribiško mestece, skratka, kako bo Izola po Arrigoniju v šestdesetih letih, ponovno središče mladinskega dogajanja, ki je v svoji osnovi predvsem kulturno.
In kaj se je v tem času zgodilo? Nekaj volitev, nekaj županov, očitno tudi nekaj prej omenjenih
raziskav o aktivnem volilnem telesu in posledična upokojitev projekta o mladinskem Centru. Takratni mladi aktivisti, ki so bili najbolj glasni pri izvedbi projekta “mladinski center Arrigoni”, so na hitro odrasli in se začeli zanimati za bolj “odrasle” projekte, mladi pa so dobili kiberkavarno KT1, ki je v naslednjih letih postala vse, le nekakšno središče kulturnega dogajanja ne. Oblast pa je, za povrh vsega, zaprla Shoto klub in koncertno dvorano v Drevoredu prvega maja. Kaj so mladi Izoia-ni pridobili v zadnjih letih? Nič. Izgubili pa kar dve aktivni prizorišči. Nikakor ne moremo govoriti o mestu, ki bi bilo prijazno do mladih.
Občutek je, da izolska oblast gleda na svoje mlade, tako, kot gleda na svoja drevesa. Ene in druge bi bilo treba negovati, a do njih se obnaša zelo mačehovsko. Vsakič, ko “sosed” dvigne glas, eni in druga padejo, in tako, kot bi morali za vsako padlo drevo posaditi novo, bi morali poskrbeti tudi za vsako “padlo" mladinsko prizorišče. Letošnji klubski maraton Radia Študent, ki vsako leto s šestimi najbolj obetavnimi “novimi” zasedbami obišče slovenska mladinska prizorišča, se je letos ustavil, med drugim, tudi v Bistrici ob Sotli (1460 prebivalcev), Borovnici (3839 pr.) in Cerknem (5040 pr.), medtem ko v “turistični” Izoli, kjer naj bi čez nekaj let gostili 70.000 turistov letno, niso mogli najti niti sogovornika, s katerim bi lahko načeli kakršnokoli debato? Še dobro, da imamo šport... am
Shoto klub je v petih letih delovanja brez enega samega proračunskega eura organiziral preko 300 koncertov. Ustavili so ga v skupni akciji: gradbeni inšpektor, “naključni” požar, predvolilni gradbinci in pohlep.
Karitas Izola se predstavi
Ob Tednu Karitas, ki ga obeležujemo od 21.11. do 27.11.2011, vabimo na dan odprtih vrat v
Center Karitas Izola, Gregorčičeva 74 (nasproti glasbene šole), v četrtek, 24. novembra 2011 od 15. do 17. ure.
10. Dobrodelna »garažna razprodaja«
V soboto, 26. novembra 2011 ob 9.00 uri bo na vrtu Kava bar Tise v Zaprti ulici 2 (pri upravni enoti) potekala garažna razprodaja.
Za simbolični 1 euro, ki bo namenjen za dobrodelne namene, lahko domov odnesete knjige, tehnične in gospodinjske pripomočke, igrače, oblačila in drugo.
Lahko pa tudi sami prinesete stvari, ki jih ne potrebujete več ter tako pripomorete k zbiranju sredstev za dober namen. Pokličite na telefonsko številko 040/831-214 (Irena) in se dogovorite za dostavo stvari.
Dobiček od prodaje bomo v dogovoru s CSD Izola, CSD Koper, CSD Piran namenili socialno ogroženim družinam. Otroci pa so vabljeni na “ustvarjalni-co”, saj v Tisi že čutimo zimsko vzdušje, zato se bomo pripravili na praznični čas in izdelovali novoletne okraske... tako mlajše, kot tudi starejše čaka tudi toplo presenečenje.
Vljudno vabljeni in vnaprej se vam zahvaljujemo, za izkazano pomoč.
Izolska kulturna scena
Scena potrebuje kontinuiteto
Tako pravi Matej Bonin, perspektivni mladi skladatelj in član zanimive elektronsko eksperimentalne obalne zasedbe Walter Piego. Kot glasbenik in glasbeni entuziast pa seveda ugotavlja, da smo v Izoli do kontinuitete še daleč.
Obalna zasedba Walter Piego, v kateri poleg kitarista Primoža Sukiča in basista Jaše Hedžeta igrata tudi Izolana Matej Bonin (klaviature, elektronika in efekti) ter analogni vizuelni umetnik Marko Vivoda, je z ustvarjanjem začela pred dobrim letom, a je zelo hitro pristala pod lučmi reflektorjev.
Kar, po pravici povedano, na obali niti ni tako težko, ob trenutni zgodovinsko nizki ravni alternativne scene. A fantje niso le mašilo. So verjetno najbolj sveža zasedba, ki je v zadnjih letih prilezla iz ostankov neke scene in upamo lahko le, da bodo za seboj potegnili še koga. A bolj kot “koga”, nas bega, “kje”? Matej Bonin, sicer že prejemnik Prešernove nagrade na ljubljanski Akademiji za glasbo pravi, da je glavni problem obale ravno scena. “Obala ima zelo specifično sceno, kjer hudo prevladujejo takoime-novane “cover” zasedbe, takšne, ki igrajo tujo glasbo, ki je v očeh organizatorjev vedno zadetek v polno. Ob tem pa je še močna metalska scena. Vsi ostali pa ne vemo, kaj bi sami s seboj. ”
Mladinske kulture v Izoli ni
Bonin pravi, da Izola mladim ponuja resnično malo. “Najhuje je za tiste, ki študirajo v Ljubljani, kjer se veliko dogaja. Ko se vrnejo domov za konec tedna ne vedo, kam bi se dali. Sam velikokrat ostanem kar doma, ali pa se odpravim k prijatelju, oziroma na eno pijačo v katerega od ka-fičev, a to je tudi vse, kar nam mesto ponuja. Še huje pa je seveda tistim, ki os v Izoli tudi čez teden. ”
Zanimmivo je, da Izola nikakor ne zna izkoristiti potenciala, ki ga ima. “Mladi se vsak konec tedna vozijo iz Portoroža v Koper in obratno. Obalna mesta so si blizu, a Izola deluje kot neko območje somraka." Morda bi potrebovali le kakšnega entuziasta in dobro idejo. “Sam mislim, da samo z entuziazmom ne bi veliko dosegli, saj za vzpostavitev nekega rednega dogajanja je potrebnega veliko časa in tudi denarja in tudi sami vemo, ko smo orga-
Anima keramičarjev je napredovala
»Anima v keramiki« je druga razstava članov sekcije keramičarjev, Kulturnega društva likovnih umetnikov Lik. Naslov te razstave izhaja iz spoznanja keramičarjev, da so njihove male umetnosti pri nastajanju ves čas tesno povezane z animo-dušo ustvarjalcev.
V začetku leta, so se člani sekcije spontano odločili, da se odpovedo konkretnemu programu ter ne izberejo naslova ali teme za novo razstavo, temveč prepustijo posamezniku odločitev o tem, kaj bo izdeloval ter kakšno vrsto izdelkov bo izbral. Vsak član je pri svojem delu sledil svojemu notranjemu navdihu in s svojo kreativnostjo in slikarsko ustvarjalnostjo, ki jo je izoblikoval v prejšnjih letih, ustvaril nove keramične skulpture.
Izdelki, ki so nastali v sproščenem vzdušju v času ustvarjalnih uric v ateljeju, pričajo o raznolikosti zunanje in notranje anime članov sekcije keramičarjev. Ročni kontakti, kot so gnetenje, mečkanje, oblikovanje in glajenje gline ter prenos oblikovanja preko oči v notranjost, so ustvarili tokokrog, preko katerega je anima ustvarjalcev prehajala v končni izdelek.
Razstavljeni izdelki pričajo o tem, kako so člani napredovali pri samem oblikovanju, kako so
se naučili upoštevati karakteristike gline in o tem, da so postopoma osvojili tehniko izdelave keramičnih izdelkov. Posamezni člani so se posluževali tudi izdelave skulptur v ciklusih, kar kaže na napredek v umetniškem razmišljanju. Tudi letos so posamezniki koristili nasvete članice Snežiče Kranjc, ki je drugim ustvarjalcem pomagala pri tehničnem pristopu oblikovanja gline.
Na koncu pa: Glede tega kakšne so anime razstavljavcev, naj presodi vsak obiskovalec sam. Razstava z naslovom “Anima keramičarjev”, ki so jo odprli prejšnji četrtek v izolski Sončni dvorani, bo odprta do 2.12.2011.
Galerija je odprta v ponedeljkih, sredah in petkih od 17 do 19 ure.
Dragana-Dada Čurin in Zorko Dežjot
nizirali dva kocnerta v prostorih KIŠD-ja, koliko časa vzame samo promocija. Potrebovali bi resen program, ki bi ga morala finančno podpreti tudi Občina.” Le tako, je še dodal Bonin, bi prišli do tiste kontinuitete, ki bi zagotovila, redno koncertno oziroma kulturno dogajanje, in ki bi mlade dovolj angažiralo, da bi postali del tega dogajanja.
“Med turnejo klubksega maratona smo sami opazili, da skoraj povsod po lokalnih scenah v državi prevladujejo določeni žanri in karkoli je kolikortoliko drugačnega, težje sprejmejo, tako poslušalci, kot, zanimivo, tudi tehniki zvoka. Obala seveda ni izjema. Tukaj je glavni metal. Morda je tudi zaradi tega toliko težje dobiti prostor, kjer bi lahko igrali. In zaradi tega tisti, ki bi si želeli drugačne glasbe, ne vedo, kam bi se dali. ”
Koncerti zasedbe Walter Piego so bili na Obali, tudi v Izoli, zelo dobro obiskani, a dokler ne bo nekega rednega kulturnega dogajanja, bodo to samo izjeme.
Na Občini bodo medtem ugotavljali, da je mošnja povsem prazna, vmes pa bodo postavili nekaj sončnih panojev, inšpekcije bodo zapirale še tiste zadnje kvazi ilegalne kotičke, kjer se mladi zbirajo, mladi pa se bodo medtem spraševali, “koga”, oziroma “kaj” naj sploh volijo. Oziroma “če”. Ali pa “zakaj”.	am
Vse izolske ure
Veliki trg -14 11’
Tržnica -16 15’
Park Pietro Coppo -13 17’
Predzadnja
Izolski prostovoljci na obisku
Bo ali ne bo? Pa se je naredil prečudovit jesenski dan.
Prostovoljke Starejši za starejše DU Jagodje Dobrava so se odzvale povabilu prostovoljcev v Kojskem na goriškem ter se seznanile s prostovoljnim delom v teh krajih. Zanimiva izkušnja iz prve roke. Vendar tukaj gre za prostovoljno delo na podeželju, ki ima drugačno podeželjsko specifiko. Poudariti velja njihovo dobro sodelovanje z vsemi občinskimi strukturami pa razumevanje, sodelovanje in kar je najvažnejše tudi znatno finančno pomoč. Presenetljiva je bila ugotovitev, da imajo prostovoljci v Kojskem izredno lepo urejene in opremljene prostore, kar se za izolsko prostovoljstvo nikakor ne more urediti.
Piranski Zavod za varstvo narave je včeraj na Srednji gostinski in turistični šoli Izola odprl razstavo o morskih datljih Nevidne vezi, ki je del projekta »Morski datlji? Ne,hvala!«, ki ga je finančno omogočila Kneževina Monako. Izvajanje zakonodaje, ki ščiti morske datlje, je namreč na področju gostinstva manj učinkovito, zato je eden od ciljev avtorjev razstave osveščati potrošnike in gostinske delavce. Razstava razkriva povezanost na videz ločenih svetov nad in pod morsko gladino. Skozi predstavitev morskih datljev, problemom nabiranja, prodaje in uživanja prepovedanih školjk, nam avtorji želijo prikazati kako človekove aktivnosti v morju vplivajo na življenje na kopnem.
Problemi, ki jih srečujejo vsak dan pa so podobni našim. Izmenjava izkušenj, mnenj in načina delovanja, je bila zelo dobrodošla. Takšna srečanja bi morala postati praksa. Izkušnje drugih in raznolikost dela nas obogatijo in pripomorejo k še uspešnejšemu delu prostovoljstva Starejši za starejše. Po končanem delovnem dopoldnevu je sledil krajši ogled nekaterih znamenitosti Brd, pa uživanje ob prečudovitih jesenskih pogledih po valoviti vinski pokrajini. Lačne želodce je na koncu tudi bilo potrebno zadovoljiti in dan se zaključil prostovoljno. Polni novih idej, delovnega elana in ciljev smo se odpeljali nazaj proti obali.
Jožica Salkovič
Zakonski predpisi morske datlje ščitijo v mnogih sredozemskih državah, tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer so sprejeli stroge kazni proti kršiteljem. Zato naj bi se te gurmanske školjke znašle v vse manj gostinskih lokalnih, čeprav jih gostinci prodajajo »pod mizo« za porcijo (6-8) dateljev za okoli 20 evrov. Tudi zaseg carinikov govori v prid zmanjševanju zlorabe školjk, ki potrebujejo kar 20 do 25 let, da dosežejo velikost petih centimetrov, čeprav kazni, ki jih določa sodišče za tihotapljenje in nabiranje teh školjk, zaradi katerih se uničuje obalo, niti niso pretirano visoke. Zato pa so toliko višje kazni za nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi, ko je za kršitelje predvidena tudi večletna zaporna kazen.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
NAJAMEMO
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. tel 051 341 907
-	Mlad par išče poceni garsonjero v najem za dalj časa. najraje v kopru, lahko tudi v izoli. resna in oba zaposlena, pokličite: 031438187
ODDAMO
-	Novo, opremljeno enoinpol sobno stanovanje v Izoli takoj oddam paru brez otrok. Več informacij na tel. št. 041 884 573
-	V centru Izole oddam dvosobno stanovanje. Informacije na tel. 031 265 523.
-	V centru Izole oddam novejše dvosobno stanovanje. Najemnina 400 Eur. Tel.: 041 249 783
-	Stanovanje v Izoli, dvosobno - opremljeno, za daljše obdobje oddam. Informacije na 031 858-826
-	Prodamo svetlo in prostorno 3s stanovanje (76 m2) v pritličju bloka, blizu trgovsko poslovnega centra na Markovcu. Opremljeno je z vsemi priključki (CK, tel., KTV, domofon). Ima hodnik, 2 spalnici, kopalnico z WC, kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, balkon in kletno shrambo. Parkirišče je ob bloku. Cena: 135.000 EUR. Informacije: 040457951
-	Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena : 500,00 EUR 051-634-390
-	Na mirni lokaciji v Jagodju oddam 1-sobno stanovanje (38m2). Stanovanje je v hiši, je na novo umeščeno in opremljeno. Najemnina je 350 EUR mesečno. Več informacij na 041-536-549.
Vozila in plovila
-	Prodamo avto Daewo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Ugodno prodam avtomobil Berlingo HDI 2.0 diesel letnik 2003. Tel.:041 832 243
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
- Elektični drobilec vej za kompostiranje, kupljen v Merkurju, ugodno prodam. Tel. 041 721 220
Delo
-	Nudim pomoč pri opravljanju vrtnarskih del. tel. 040 233 702
-	Pridna in zanesljiva delavka išče delo kot čistilka stanovanj in poslovnih prostorov, nudi pa tudi pomoč starejšim osebam, lika in opravlja druga gospodinjska dela. Tel.: 031 295 156
-	Iščemo delavca z vsaj dvoletnimi izkušnjami za delo v gostinstvu (za šankom) z možnostjo stalne zaposlitve. Tel: 041 642 612 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim likanje in pospravljanje na domu. tel 031 418 217
-	Nudim pomoč starejši osebi, tel 031 310 410
-	Medicinska sestra izvaja ugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel: 040 820 332
Letošnjo zimo cveti prav vse
Da kaktus cveti poleti je normalno, da zacveti z 13 cvetovi naenkrat je že nekaj lepega. Da je letos zacvetel isti kaktus konec septembra je že izjema vendar letos je res imel tudi te pogoje, da zacveti od 9. novembra in do 12. Novembra s tremi cvetovi na prostem, je že čudež našega časa.
Bruna Horvat
V spomin
Miro Gantar
Nisi bil Izolan, pa tudi Koprčan nisi bil - bil si človek morja, vendar smo te bili tu v Izoli veseli, kot so te bili v Kopru, ko si na motorinu letal, sem ter tja - tistih nekaj dni, ki te ni vzelo morje.
Pravijo da te morje zbliža... danes vem da je to res in prav tako vem, da te tudi oddalji od vsega, razen od sebe in njega.
Če si komu ali čemu bil zvest je to bilo morje. Odšel si tako, kot si povedal da boš - ko bo tvoj čas in mi se bomo spet srečali na slovesu od prijatelja, ker drugače nimamo več časa za druženje - le kam hitimo? Mogoče bomo dojeli da je res, da te ne bo več z nami, niti med enim in drugim potovanjem po morjih sveta. Dostikrat so se tvoji najbližji tega bali, a vedno si se vrnil, ne glede na viharje, nevihte in vse še tako velike valove, o katerih smo se mi znali samo pogovarjati.... Tokrat bomo zastonj čakali, v tišini, brez sonca in vetra z morja, ki si ga tako glasno razdelil, ko si bil z nami in sami popili kofečko z veliko luknjo v srcu - tako veliko, kot si bil velik ti.
Ena od tvojih rožic
Prijatelji bomo Mira še zadnjič pospremili na morje v ponedeljek, 28. novembra od 9.00 do 10.00 ure na pomolu v Valdoltri.
Ne! Dobrotam s krožnikov
NLB Premijsko varčevanje
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
NLB®
www.nlb.si/premijsko-varcevanje



Drage občanke in občani Izole!
Prepričana sem, da me dobro poznate in veste, da imam veliko znanja in izkušenj ter da sem vedno na razpolago za trdo delo.
Zagotavljam vam, da so vrednote
solidarnosti, pravičnosti, enakosti,
poštenosti in varnosti za vsakogar in
za vse moje življenjsko vodilo ter da jim bom za vedno zvesta.
Zato vas vabim, da greste 4. decembra na volišče in obkrožite Številko 7, ki je moja številka in številka Socialnih demokratov.
Vaša Breda Pečan
SLS
RADOVANA
ŽERJAVA
www.radovanzerjav.si
Bojan ZADEL