Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z» telo lete 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za .v«t«rt 1« ta 1 gld. IS kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik , izide
Danica dan poprej.
Teta) XXII.
V Ljubljani 11. rožnika 1869.
List 24.
K Marii pomočnici v svetem leta.
O Marija pomočnica, Skerbna Mati vernikov! Duša naša je srotica, Sinili se nas grešnikov! Hi naj boljši naša Mati, Milost tvoja nam žarf, Vsak'mu hočeš pomagati, Če spodobno te časti.
Ti »lažni« a si Devica, Oljka sladkega miru, Zlata zar ja tebi z lica Sije vbog*mu grešniku; Prosi Sina, naj se vsuiili Vsih, ki grehi jih te/.e; Zdihajo v naj hujši sili, Večne kazni jim groze.
V svetem letu k nam oberne Tvoje milo se serce, Kar je grešno, naj zaverne Na spok urnosti steze. Sprosi Cerkvi vpokojilo, Naj potihne vsako zlo, Čiste hvale da kadilo Dviga k Bogu se v nebu.
Br. V.
Tovars v terpljenji.
Spisal J. Ternogorski.
Strašno se v vojski bijejo vojaki , Med njimi kmet na vse strani tud teka Orožje njega mnogim zlo pripeka, Naj boljši skor med vsemi so prostaki.
Kar zakadijo va-nj se korenjaki, In eden clo mu rano tako vseka, Da jo ozdraviti bo težko leka, Kervav je ves, ko bil bi v klavni mlaki.
Vsak strežnik joče in ga obžaluje, On kliče pa: ,,Oj vsi ste zame vneti! Kaj to je? Bog je ranjen mnogo huje.'' —
Veliko laže nam je sploh terpeti, Če pred očmi so taki nam tovarši, Ki so v terpljenji veči ali star'ši.
Vera in njeni nasprotniki.
(Konec.)
3. Rad bi še neko govorico popravil, ktera je po-gostoma v ustih oseb, ki ravno niso slabe, ampak premalo pazljive. Taki dostikrat človeku, ki je vso vero zgubil, in si le nekoliko zunanje Čednosti še prilastuje, neskončno hvalo pojč, in pristavljajo, da mu le nekoliko vere manjka, sicer pa, no no.. iCako? tisti, komur le nekoliko vere manjka, je poštenjak? Tedaj je veliki Bog v spoštovanji kristjanovem tako globoko se že znižal, da ta greh, Če Boga odstraniš, ga zanemariš, skor govora ni vreden! Oskrunjenje Stvarnika, oskrunjen je njegovih pravic, Odreš^nika, Očeta, naj veči dobrote, ktera ie Bog, ne škoduje tedaj nič dobremu imenu poštenja? Še celo greh tedaj ni vse naklepe zdirati, iz kterih nas je Bog na zemljo postavil in zarad kterih nas je z lastnostmi obdaril, ktere imamo? Kaj bi ti od mene mislil, ko bi ti jaz terdil, da ta in ta človek je
poštenjak, ima le napako, da včasih kteremu s strupom zavda, da sem ter tje kterega z mečem zabode, da včasih zavoljo pomanjkanja denarja ali pa iz hudobije koga na nič spravi? Gotovo boš rekel, da je to sramota in greh. Ali ni pa to neskončno veči sramota, ako se o osebi pravi, da ljudi spoštuje, do Boga pa nobenega spoštovanja nima?
Ne dopusti tedaj nikdar, da bi ti tako govorjenje iz tvojih ust ušlo, ter bi terdil, da je kaka poštenost brez vere. Ce tako govoriš, hočeš zakrivati grozo, ktero po pravici tisti pobeljeni grobi zbudijo, ki z barvo na-torne poštenosti brezverno serce zakrivajo. Oe tako govoriš, vzameš takim nesrečnim nagib, ki bi jih do pokore pripeljal, kadar bi se od vsih zapuščene videli, in zmanjšuješ visoki zapopadek, kterega je treba o Bogu in keršanski pobožnosti imeti.
Ko bi na svetu se tolikokrat na osebo preveč ozir ne jemal, kar se napačno le pregosto godi, ne bilo bi po katoliških mestih toliko prederznih, ki z derznim pogumom in pokvarjenim sercem si to v čast štejejo, da katoliško vero zaveržejo, in prilike jo djansko ska-zovati, z nogami teptajo. Ker se pa večina njih skriva zavoljo strahu, da bi jih nesterpnosti ne karali, in si čerhniti ne upa, ali pa, kar je še hujši, zavoljo boječ-nosti in hudobnosti tako početje odobrujejo, torej preseže taka prederznost vso mero. Gorje pa tistim, ki se za Boga ne zmenijo, čas bo prišel, da se Bog za nje zmenil ne bo!	Fr. Vidic.
AU fe papei tnj knezf
Za nas katoličane je in ostane papež naj višji poglavar naše sv. cerkve; on je naj višji učenik in sodnik v verskih rečeh za obnašanje ali življenje, zastran čednosti in pregrehe, pravice in krivice. Papež je naj višji stražnik nad duhovskimi dobrotami. Papež na poslednji in naj višji stopnji razsojuje, kaj je resnica in kaj zmota, kaj načelo pravice. Za katoličana je on naj višji sodnija na zemlji v duhovnem življenji, vsak se mora njegovi razsodbi podvreči, dokler je katoličan, bodi občan ali minister, podložnik ali vladar. Z naj vikši duhovno oblastjo od Boga obdarovan, ima tudi naj vikši brainbo in varstvo v vsakem delu sv. cerkve. Njegova sv. dolžnost in božja pravica je, z gorečnostjo čuti, da se ohrani nauk čist, zakramenti neskaljeni in sveti, pa da se vera more prosto skazovati in da se njene pravice ohranijo. Sv. Oče mora z vsimi pomočki, kar jih ima, zavoljo vere napadane ali preganjane varovati, braniti, tolažiti... Take so njegove neizročljive pravice in dolžnosti, ki mu jih ne more noben človek odtegniti. Zato se katoličan ne dd odverniti, da bi sv. Očetu zmiraj ne skazo-val veselega sočutja, spoštovanja, vdanosti in hvaležnosti.
Čeriice iz življenja fr. Očeta Pija IX
(Spiauje A. Zakotkarjev.)
Po tacih in cnacih skušnjah poslednjič prispejo na suh<>. Ali kaj, ko pridejo spet z dežja pod kap! Ves ljubi dan na pekočem solncu se pariti; tavati po suhih, pustih planjavah , kjer na dolgo in široko še kapljice hladne vode ni dobiti; ves spehan, žejin, lačen po teh
{>ustinjah peš hoditi, ali kar je še slabeje, v starih po-omljenih kolesnih se prevlačevati; v smerdečih bajtah med nadležnimi strupenimi živalicami ali pod milim nebom prenočevati in poverhi vsega tega še življenja si nikdar svest ne biti: to ni, kar si bodi in za nevajenega grota vendar le preveč. Enkrat so morali prenočiti v neki kmečki kolibi, ki je bila sostavljena iz samih ži-valskih kosti, kterih se je še meso deržalo in čuden duh dajalo. Večerja je bila tako slaba, umazana, neokusna, da sc je ni mogel nobeden dotakniti. Nad glavami pa so jim visele po policah buče, spriden sir in usmrajeno meso. Ali z nepopisljivo pohlcvnostjo in poterpežljivostjo je Mastaj prenašal veselega serca te in enake težave in še drugim je veselje in kratek čas delal. Če je imel slabo postrežbo, ali čc je ni imel nič, berž se je spomnil na svoje sirote v Tata Giovanni. Čc je bil dežja ves premočen , tolažil se je s tim, da toliko in toliko mornarjev mora še veliko več terpeti. Med molitvijo, prijaznimi, včasi celo šaljivimi pogovori so pozabili dolgi čas, lakoto, žejo in trudnost. — Spet drugikrat ostanejo v enaki kerčmi pri cesti. Tu vidijo ležati angleškega častnika, ki je bil na tem žalostnem kraju, daleč od svojcev, prav hudo zbolel in sc tu valjal v strašnih bolečinah brez postrežbe in pomoči. Bil jim je popolnoma tuj in zraven še druge vere. Pa vendar je ostal eden izmed njih pri njem , vedno čul pri njegovi postelji in mu tako ljubeznjivo stregel, da bi mu lastna mati ali sestra ne bila boljše, dokler ni popolnoma okreval. Kdo je bil ta usmiljeni Samarijan ? — Grof Mastaj Ferctti, zdaj papež Pij IX!
Čez šest mescev pretrudnega potovanja so dospeli na zaželeni kraj. Ali tukaj so našli toliko nasprotnikov, da pri vsi svoji pridnosti in previdnosti niso skoraj nič opravili. Zastonj so se pogajali sedem mescev s prosto-miselnimi odborniki. Vsega že naveličani — kajti tudi nar veča poterpežljivost ima svoje meje — zahtevajo popotne liste in se spet vernejo 1U. okt. 1824 v Evropo. — Pa čeravno so tako slabo opravili svoj posel, si je vendar Mastaj na tej poti neizrečeno veliko pridobil. Veliko, veliko se je naučil, zvedil reči, o kterih bi se mu pred še sanjalo ne bilo, natanko spoznal svet in njegove dobre, še bolj pa njegove slabe strani. Uterdil si je v tem hudem tcrpljcnji svoje telesno zdravje, in kar je še več vredno, uterdil se je v svoji nepremagani po-terpcžljivosti in pridobil si lep zaklad v nebesih.
Pri tej priložnosti naj omenimo le še ta-le prigodek: Ko se neki dan Mastaj pelje po morji v bližnje mesto, se vzdigne na enkrat tako silen vihar, da je barka v veliki nevarnosti, vsak trenutek sc žuga razbiti. Ali glejte, ubogi ribič Bako priveski z nekoliko zamurci v naj huji sili, ko so sc valovi kot hribi vzdigovali in silovito se podili. In ker je bil dobro znajden, je barko srečno na kraj spravil. Pač si ni mislil takrat ta pošteni ribič, da je v svojem revnem čolniču na suho rešil tistega, ki je bil odločen še med silovitejšimi valovi tako varno in krepko voditi sv. Petra čoln! — Drugi dan je berž poiskal svojega rešitelja in mu izročil v znamnje hvaležnosti mošnjo s štiri sto pijastri (krog dva tisoč irankov.) Dobre, blage serca pa nikdar ne pozabijo dobrote, ki se jim je skazala. Ko je Mastaj postal papež, se je spomnil ubogega ribiča in poslal mu je svojo sliko in spet ravno toliko denarja, ra pervi dar se je bil
dobro obernil in Božji blagoslov se je očitno v njem kazal: Bako je ž njim obogatel. Tako globoko ga je ganila dobrotljivost sv. Očeta, da je na nar lepšem kraji, blizo svoje hiše pri morji dal kapelico napraviti in tu postaviti podobo svetega in močno Čislanega glavarja sv. katoliške cerkve. — To je prigodljej, ki se je pričel z nevarnostjo viharnega morja in nehal z zidanjem tihomirne domače kapelice, nad ktero bi se bilo lahko zapisalo: „Vdanost in hvaležnost."	(Dalje nasl.)
Priho€t»\§i občni cerkveni zbor•
(Gosp. F. Dupanloup-a, škofa orleanskega.)
(Konec.)
Zares, nikoli šc nisem slišal, da bi se steber grajal, da je nepremakljiv; kaj pa bi bilo poslopje, ko bi se stebri šibili? Zakaj pa grajate cerkev, da je nepremakljiva? In kolike koristi vam je ta nepremakljivost! Kje bi bili, ko bi se resnica tresla, kakor se trese zemlja? Med tem, ko vi rušite, mi edinimo. Ko vi pogubljate, mi ohranujemo. Mi lahko rečemo vedam: Mi smo vas poznali v Alcksandriji kakor v Atenah, poznali vas, vaše matere, vaše hčere in družice. Cerkev zamore reči narodom, kterih poslance papež krog sebe zbira: Francoska, tebe so vredili škofje, kterih imena imajo tvoje ceste in vasi! Angleška, kdo te je vstanovil, in zakaj so te imenovali otok svetnikov? Nemčija, moj poslanec sv. Bonifacij ti je prinesel omiko zahodnjo. Rusija, kje bi bila ti brez mojega Cirila in Metoda? Kralji, poznam vaše predsednike. Pred Habsburgom, pred Burbonom, Romanovom, Brunsvikom, Hohenzollernom, Bonapartom in Carignanom sem bila jaz že stara in sem vidila umreti Cezare in Antoninc. Ostala bodem zmiraj taista. Brez denarja, brez stanovanja, brez moči, pravite? To je mogoče in stokrat že sem skušala to, zmiraj pripravljena, nagovoriti narode s kratko besedo, kakor Jezus Caheja: „Prijatelj, jutri bora pri tebi." Ako za čas zapustim Rim, stanovala bom v Londnu, v Parizu, ali v novem Jorku. Samo cerkev in solnce zamore terditi za gotovo, da jutri ga bodo vidili gotovo vzhajati, in cerkev stori to, ker si upa v sredi sedanjega rogovilstva sklicati občni cerkveni zbor.
Čudovita prikazen, kteri se ne bi rado čudilo naše stoletje, ali čigar velikost je primorano pripoznati! Res, utrujeni pogled počiva z neko nepremagljivo ginjenostjo na tem velikanskem stebru, ki je sam še po koncu med starinami preteklih časov in med sedanjim enačenjem vsih človeških velikosti. Celo raaloraarniki se čutijo preplašeni, osupnjeni, ko vidijo to cerkev, ki s takim dja-njem naznanja svojo večno mogočnost; in marsikdo, ki je vse učenosti ožel, bo rad še na posled rekel nar vi-šemu glavarju, kar je sv. Peter, pervi papež, rekel Jezusu: „Gospod, k komu hočemo iti? Ti imaš besede večnega življenja."
Poslušajte te besede življenja, ki dvomite, ki iščete, ki terpite! Poslušajte jih tudi vi, ki se razveseljujete, vživate, ki zatirate ljudi! Poslušajte besede, ki jih sv. katoliška cerkev pri vsakem solnčnem vzhodu prosto ponavlja po svojih malih otrocih :
Čredo, verujem! Verujem v enega samega Boga stvarnika. Tu, učenjaki, vidite odgovor na svoje dvom-ljivosti. — Čredo, verujem! Verujem v Odrešenika sveta, ki je s svojim rojstvom posvetil čistost, s svojimi postavami poterl napuh, s svojim terpljenjem ugnal krivico, s svojim vstajenjem poterdil svojo božjo natoro in našo neumerjočnost: verujem v Jezusa Kristusa! Tu, ubogi terpeči ljudje, ubogi, stiskani narodje, vam je odgovor na vaše obupovanje.
Čredo, verujem! Verujem v svetega Duha, sveto katoliško cerkev; občestvo pravičnih, mertvih in živih,
odpušanje grehov, sodbo* in srečno življenje za vse, ki so bojevali dober boj. Tu, glejte, protestantje ali svetni modrijani, ki ste tako razdeljeni v svojih terditvah, tako uborni v svojem upanji, tu vam je odgovor na vaše pričkanje ! Tu vam je odgovor, mogočni tlačitelji, na vašo krivico! In tu tudi neusmiljena smert, odgovor na tvojo neusmiljeno ostrost! —
Ljubezen, vera, upanje! to je vse, in cerkev je edina, ki varuje človeštvu te zaklade, v svoji neomahljivi mogočnosti in vesoljni resnici tega „Credo," ki ga ima ponavljati tako rekoč v jutranji zarji 20. stoletja devetnajsti cerkveni zbor s svojim dve sto dva in šestdesetim naslednikom čolnarja Petra, pervega aposteljna Jezusa Kristusa.
Toda jenjajmo govoriti, bratje, jenjajmo pretreso-vati, nehajmo se bati, in, sklonivši kolena, molimo!
O Bog! kdo pozni skrivnosti Tvoje previdnosti, in kdo ve za čudeže, ki jih še lahko cerkev svetu pokaže, ako le strasti in napake človeške ne bodo na poti!
O Bog! ko bi vera in družbenost, naslanjaje se druga na drugo, vzajemno svojo blaživno pot hodile, kako velika stopinja bi bilo to do vstanovljenja Tvojega kraljestva na zemlji, do pravega napredka narodov, do prostosti po poti resnice, do prave bratovske ljubezni med ljudmi, do odprave prekucij in vojsk, do miru na svetu!
Oh! nov čas bi prisvetil in nov velikanski vek bi se pokazal v zgodovini!
Odprimo serca tem nadam, prosimo Boga za pravi resnični blagor in na mogoče nezgode se le toliko ozi-rajmo, da se jih ognemo. Naj svet vsaj zve, da katoličan je niso obupni, da se ne zanašajo na prazne prerokovanja in draživno kljubovanje, temuč da so oni ljudje ljubezni, vzvišenega upanja, ki si prizadevajo v miru in ob enem v velikodušnih bitkah.
Prosimo sv. Petra in sv. Pavla, prosimo Devico Marijo, Mater Jezusovo, čast in nebeško varhinjo za človeško družino; in združeni z vsemi svetniki prosimo presv. Trojico, ki kraljuje v nebesih!
Molimo, da more zveršiti občni cerkveni zbor svoje delo! da keršanske ljudstva ne zametujejo naj veče pri-zadetve sv. cerkve, ki jim skuša pomagati, da se duhovi razvedrijo in serca pomirijo! da se napačni zaumeni popravijo, predsodki pozgubijo, neopravičene pritožbe nenajo, da iz novega jame cvesti keršanstvo in tedaj tudi prava omika na svetu! da se tako zaželeno in potrebno poravnanje zverši!
Prosimo, da se bodo vladarji, po posebni želji in prošnji sv. Očeta odpovedali vsakošni sumljivosti, in davši škofom prostost, pospeševali prihodnji cerkveni zbor, in cerkev pustili v miru imeti svoj zbor.
Prosimo, da tudi ljudstva razumejo materne namene sv. cerkve, zamašijo ušesa vsakemu obrekovanju ter zaupno poslušajo in radi sprejmo besedo svoje Matere.
Prosimo, da bi tudi njeni očitni sovražniki se odpovedovali svojemu sumkovanju, svoji jezi, vsaj toliko časa, da bo cerkev v svojem zboru po navdihnjenji sv. Duha razglasila svoje odločbe, kterih modrost in ljubezen jih ima ganiti.
Molimo, da zadenejo dobrodelni žarki te luči toliko ljudi, ki imajo še dobro voljo, učene, politikarje, družinske očete, toliko delavcev, toliko mož, ki so dobrega, blagega serca, kterih pa luč Jezusa Kristusa še ne razsvetljuje.
Molimo, da se že enkrat vresničijo skerbovite želje toliko mater, sester, žen in hčeri, ki na tihem še hranijo čistost in svetost v družinah, če prav večkrat ne morejo vere v njih zasaditi.
Molimo, da se slednjič vzhod in zahod približata in da naši ločeni bratje, naveličani razdevajočih raz-
ertij, poslušajo silni klic sv. cerkve in na posled pri-itijo v naše naročje, ki jim je že tri sto let odperto.
Molimo, da bo cerkev v svojih vernikih in namestnikih od dne do dne čistejša, pobožniša, učenejša in ljubeznjivša; da naši pregreški, bratje moji, ne bodo na otu Božjemu kraljestvu, ktero ljubiti učiti smo mi policam.
Molimo poslednjič za sv. Očeta. O Bog, milostno ga ohrani svoji cerkvi in daj, da ta slavni starček, ki se ne boji vkljub svoji starosti lotiti se tako težavnega dela, občnega cerkvenega zbora, doživi tudi njega srečen izid! Daj, da bo po toliko britkih skušnjah, ktere je tako junaško prestal, vendar na zadnje se veselil zmage sv. cerkve, preden pojde v nebesa prejet plačilo za svoje dela in čednosti!	Feliks
škof orleanski.
Jl«|/ fe toi svobodni zidar (fTnfmar-rar), in svobodno zidarstvo CfTnf-mavrarsito) F
(Dalje.)
IX. Više verste svobodnega zidarstva.
Više verste svobodnega zidarstva so nekakove po-svečevanja, ki se čisto nič med seboj ne vežejo, in se razločujejo po krajih in deželah, po kterih 60 navadne. Nekteri zidarji jih tajč, vzlasti glavarji vidnemu zidarstvu, nekteri, ki jih ne taje, jih pa močno hvalijo. Ce kdo prejme kako tako posvečevanje, ni še skriven zidar, ne prišteva se še odbranemu, skrivnemu društvu.
Više verste so, djal bi, tisti popki na steblu svobodnega zidarstva, ki po malem začnč pokati, in svoj zoperni duh razširjati, iz kterih se pozneje razvije pravo in popolnoma cvetje. Sad tega cvetja pa je zelo strupen, ž njim hočejo svobodni zidarji ostrupiti kraljestvo in vero, to je, kraljestvo in vero hočejo zatreti, vesoljno človeštvo spuntati zoper Boga in Zveličarja; oni hočejo, da bi satan pa človek prevzela vlado namesto Boga in njegovega Kristusa. Ce to ni peklenska nakana, potem pa ni nobene, nekteri zidarji bi jo radi utajili, pa je ne morejo.
Leta 1774 je velikonemška snidnica izrekla to-le: „Kar namerja naš red, tega sedaj še ne smemo razodeti, ker je svet še prešibek in bojazljiv." Dan danes pa nam svetovne dogodbe pričajo, da je svet od takrat se precej vterdil. Ravno sedaj izhaja na Dunaju hudoben nov roman, posebno zoper jezuite, ki ima namen, da bi obilo novih udov pridobi! svobodnemu zidarstvu.
Viditi je, da skrivni junaki svobodnega zidarstva celo izvedenejšim zidarjem ne upajo dosti, boje se, da ne bi omagali, in zato jih ie polagoma puščajo naprej. V škotskem obredniku beremo, da mojster, kedar ča-kavcu podeli kako tako posvečevanje, pove to-le: „Ta versta, v ktero smo vas prejeli, je tisti debeli zid, ki loči nas pa neznajdene, pa tudi mnoge izmed nas. Kar ste izvedeli do sedaj, je že nekaj, pa vendar nič še ne primeroma s skrivnostmi, ktere vam bodemo pozneje odkrili."
Zidarski obredi vsi skupaj imajo blizo tisoč verst
Omeniti pa je treba, da se vsi odrastki svobodno-zidarskega debla prav po bratovsko čerte; tedaj so prav taki, kot protestanti, med seboj se vedno pipljejo in ravsajo, in le kedar je treba udariti na nas, tedaj se sprijaznijo za nekaj časa. Ali nikar se ne čudimo, če so svobodni zidarji razcepljeni na preobilno čepov, sej vemo, da dela satanova razpadajo in se razsipljejo.
Naj bolj znane više verste svobodnega zidarstva so te le: „Juge-Philosophe, Grand-Coramandeur Inconnu, Chevalier Kadosch, pa Rose-Croix."
*
Bogalafie ,
ki se domišljuje filosofa . . modrijana, pa v svoji ne-spameti čenči in govori, da ni Boga, ne pekla, ne..., je res ali norec, neumnež.... ali pa slepar, goljuf... po spričevanji:
a)	Sv. pisma. Psalm 13, 1.: »Norec pravi v svojem sercu: Ni Boga." — Kaj ga pa norca stori ?.. Greh, ker se krivih naukov in zmot derži, in zraven tega tudi hudobno živi, je spriden in ostuden v svojih naklepih, to je: v svojih mislih, namenih, govoricah in delih. „Ni ga, da bi dobro delal, kar enega ne" med temi neumneži in hudobneži, ki
pravijo: „ni Boga"____ Prerok Izaija 32, 6. govori:
,,Neumnež neumno govori, in njegovo serce počenja hudobijo, da hinavšino doveršuje, to je, neumnež, bogatajic neverno, bogotajsko govori, da bi ljudem vero iz serca vzel, in jih za svoje naklepe pridobil. Bogotajic je res
ali norec____zato, ko pregrešno, hudobno, razuzdano
živi in ga je groza pred svetim in pravičnim Bogom, zato želi, meni in čenča, da ga ni, da bi tako odšel zasluženim kaznim,... ali pa je slepar, goljuf... zato, ako vanj sam veruje, pa ljudem kvasi, da ga ni, da bi jih zapeljal v svoje pregrehe, hudobije, krivice razuzdanosti. Ravno to velja tudi od dušo-, peklo-, satanotajcev; tudi oni so ali norci, ali pa sleparji.
b)	Izmed naj večih modrijanov starodavnih časov, Platon je imel in imenoval bogotajce bedake ali take ljudi, ki imajo veči gobec kot pamet.
V svojih 10 bukvah o postavah piše: »Bogotajstvo je naj otožniši in naj zanikarniši nevednost ..., in se za modrijanstvo štuli." Platon jc bil sicer neznabog, pa jc imel v marsičem več pameti, kakor nekteri sedanji filosofi in profesorji v svoji napihnjeni in zagu-ljeni učenosti, n. pr. Feuerbach, kteri bi bili raji opice, žabe, ali kdo ve kaj še, kakor pa ljudje. — Neki oslepljen „modropijan" novih časov ima pobožno ženo in ravno tako hčerko, kakor se pripoveduje. Neki dan pametna hči zbledenega očeta poprosi za neko milost blizo s temi-le besedami: »Dragi moj papa, kaj ne, da bote meni privolili, da naj se deržim starega nauka in naj nikar tako čudno ne mislim, da so moji spredniki (moj oče in moja mati) opice?" — Kako se je stari zagovedenec v tej zadregi vedel ali kako se iz nje izkopaval, nisem slišal. — Drugi filosof (Baco) imenuje bogotajce neved-neže, rekoč: Na pol misliti pelje od Boga; temeljito misliti pelje k Bogu. — Se ve da, na pol misliti, je nič misliti, ampak le blesti.	J. KI.
O rofski misli /
1.	Vojske so šibe, kazni Božje za grehe ljudi, kakor je Bog sam Izraelcem napovedal (3. Mojz. 26, 17. 38.) »S serditim obrazom se bon obernil v vas, ter bote popadali pred sovražniki, in bote podverženi njim, ki vas čertijo;.. med narodi bote poginjali, in sovražna zemlja vas bo žerla." — »Glej, šel je venkej rudeč konj, in kteri je na njem sedel, mu je bilo dano vzeti mir z zemlje, da bi se ljudje med seboj morili; in mu je bil dan velik meč." (Skr. razod. 6, 4.)
2.	Vojske so bile od začetka človeške zgodovine. Ze v pervih Mojzesovih bukvah (14, 1—2) se bere od vojsk.
3.	Vojske izvirajo veči del iz ošabnosti, prevzetnosti, častilakomnosti, slavohlepnosti, ter poželjivosti po deželah, deržavah, ali iz vnetja človeških strast. —
4.	Vojske so grešne, krivične, sramotne, ako izvirajo iz imenovanih vzrokov.
5.	Vojske so po okolišinah tudi pripušene ali celo dolžnost, ako je treba odvračati silo s silo , — odvračati krivico, nevarnost za vero, za življenje, za blagor,
kakor so bile n. pr. vojske na Španjskem zoper Mavre — Sararene; križanske vojske; vojske zoper samosilstvo ali despotizem Napoleona I itd.
6. Vojske so vselej hudo (zleg), 5e tudi kterikrat potreben zleg. — Ko bi bili vsi ljudje, posebno vladarji, pravi kristjani, in bi se vsi po božjih in cerkvenih zapovedih ravnali; ne bilo bi nobene vojske. Ker pa ljudje to še nikoli niso bili in nikoli ne bodo, se silni napadi na pravične ali potrebne dobra življenja s silo odvračajo. Dokler greh in krivica med ljudmi ne jenja, tudi vojska ne jenja, ker je treba krivico včasih tudi z orožjem odverniti.	J- K*-
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. Nekaj čudnega se nam v malem in v velikem razodeva. Lažiliberalstvo je komaj iz lupine izlezlo, in že se obnaša v mnozih ozirih kakor starke, ki jih spomin zapuša in namesto žlice tersko, namesto vretena »laterno" v roko vzamejo. Celo o Napoleonu in Bizmarku govorč, da peša njuna krepka moč in nepremagljiva veljavnost. Med tem je pa Pij IX naj jasniši podoba stanovitne in nepremagljive cerkve Božje. Zakaj kolikor je Pij stareji, toliko očitniše se razodeva njegova duhovna moč in toliko bolj velikanske so njegove dela, toliko krepkejši navdušenost narodov zanj in za Cerkev po vsem svetu. In kolik je strah pred vesoljnim zborom, kteri nastopa! Cerkveni nasprotniki sami čutijo, da hodijo po močirji, kjer se jim pri vsaki stopinji vdira, nad ognjometom, kjer jih kakor peklenska žerjavica v pete peče in jim nikoli ne d& pokoja. Torej ni čudo, da se celo protestantje ozirajo v Rim, iz daljne Anglije pišejo sv. Očetu, da naj jih on uči pravnosti in pravice, on naj v vesoljnem metežu pojasni red in postavo ter jim pokaže drevo, čigar debla se jim je prijeti, da se otmejo. Sv. Oče, Kristusov namestnik, je storil začetek k otenju človeške družbe v duhovnem pa tudi telesnem oziru, poklical je vesoljni zbor, naznanil sveto leto, napovedal molitev po vesoljnem svetu. On nima za svoje povelja po svetu svetne oblasti, še le nasprotujejo mu hudovoljni, kjer koli morejo; on ne žuga z beriči, policaji, žandarji, z ječo: in vender je ni katoliške srenje, ni cerkvice na vesoljnem svetu, kjer bi se njegovo povelje ne spolnovalo, in pa z veseljem, z dobrim sercem, s svesto zanesljivostjo, da je prav tako, da je koristno, zveličavno, kar namestnik Kristusov za-pove. Kdo je tako slep ali pa tako hudovoljen, da v tej veličanski edinosti, v tej radovoljni podložnosti ne spozna roke Božje? Zato bode pa tudi bogat in častitljiv sad vesoljnega zbora, naj se že zbor verši v tihem miru, ali pa se med tem razlije žugajoči hudournik, — naj posvetne oblasti delo sv. Duha podpirajo, ali pa mu nasprotujejo, — naj skrivne družbe svoje peklenske mline gonijo ali pa ustavijo. Velika, preslavna, močna je katoliška Cerkev: peklenske vrata je ne bodo premagale ! —
Iz dnevnika g. St. Šranca, 14. aprila 1869. — Ko se jame dan zaznavati, smo v Folinji, kjer vza-meva zajutrek in premišljujeva, kaj je storiti; rada bi bila sla v Florenco, pa še le o pol desetih je imel iti vozovlak proti temu mestu. Na zadnje pa vendar greva proti Falkonari, med gerdimi pečinami se peljamo, dva prav dolga prerova (tunela) preletimo, v sredi je postaja Fabrijano; pusti kraji, merzla burja, premalo spanja me dela čmernega, še bolj pa to, ker se mi ni želja spol-nila, da bi šel v Loreto. V Falkonari prašam, če bomo mogli s tretjim razredom naprej proti Bolonji, odgovori se, bomo vidili, ko pri kasi prašam, če so vozovi tretjega reda pripreženi, se mi reče, da niso, ko hočem doplačati se mi reče, da moram na novo plačati, verh tega me
je pa še vznemirilo to, da nisem mogel naglo listkov najti, partenza so kričali, veržem torej berž 21 lir ka-sirju, svetujem tovaršu, da naj ravno tako stori, vzamem listek za drugi red, ko pridem na kolodvor, vidim da je tretji red priprežen in od nevolje ne vem kaj bi počel, zakaj goljufan sem bil za 21 lir. Ob treh smo v Bolonji, tukaj ostaneva čez noč. Mesto je precej veliko, po sredi ulic so posebne tiri za kola, po kterih (gladko teko kolesa; ob strani so obokane lope, da človek lahko hodi tudi ob dežju brez dežnika po vsih večih ulicah mesta. Ti mostovži dajo mestu neko posebno podobo. Cerkve so zapušene, ulice bolj prazne, življenje bolj tiho, kakor da bi mesto ne bilo italijansko. Nar bolj znamenito je pokopališče, pol ure od mesta; na prostem počivajo bolj revni med cvetlicami in cipresami, bogatejši pa so v prostornih pokritih mostovžih, kteri so križem speljani in veliko prostora povzemajo; lepi marmornati kipi kinčijo te grobe in človeku se zdi, da hodi po galerijah podo-barskih; mnogoverstni venci visijo po stenah, prostori so prav okusni in po pravici se smejo hvaliti Bolonjani s svojim „Campo santo." Druga znamenitost je pokrito sprehajališče, ktero pelje do verh hriba do cerkve sv. Lukeža, celo uro daleč, tako da človek lahko po suhem pride do verha hriba, če tudi dežuje. V neki navadni kerčmi pijeva vino, potem kupiva salame in se prav dobro oapočijeva, akoravno je bilo treba drugi dan odriniti četertinko na štir. Ko sem po pokopališču hodil, mi je vedno na misli hodilo, koliko čverstih kranjskih fantov tukaj černo zemljo gnoji, kteri so v nekdanjih časih tukaj kot vojaki stanovali in niso več vidili svojega doma, akoravno so morda močno po njem hrepeneli; pa me je vendar veselilo, ko sem vidil, da so tako lep prostor za svoje počivališče dobili.
ljubljanski mestni odbor in kranjsko duhovstvo. Ce kterikrat, nam je neprijetno, kar moramo zdaj pisati, toda resnici se mora pričevanje dati, laž in potuha šibati. Z dogodbami na Jančjem in v Vevčah je cerkvi in narodnosti nasprotna stranka prišla v tako zmešnjavo, da blezo nič ali saj trezno ni prevdarila, kar je v svoji promemorii do ministerstva pisala, in ni premislila, da bode zato očitno na odgovor klicana. Kakor kdo, ki ga v zadregi že zavednost popuša, tako omenjeni spis maha na vse strani — zoper duhovstvo, zoper druge domoljubne može, zoper šolstvo, domače časništvo itd. brez dokazov in spričevanj velikanskega ovajanja.
1.	Po promemorii je glavni vzrok vsega hudega v obnašanji (in der Haltung) duhovstva.
2.	Duhovstvo taji svoj poklic ko učenik in duhovni rednik ljudstva; pogosto svoj stan ravno nasproti obrača — na Taborjih, — v časnikih, — v družbi z ljudstvom.
3.	Politiko z vero meša in bega zdrave in verne misli ljudstva. Tako služi tujim namenom in se odteguje očesu postave. Te krivičenja so tako počastne, da vsak, kdor le malo pozna deželo in razmere, na pervi pogled vidi njih nagnjusnost in nesramnost. Kakor lahko delo so si storili „liberalni očetje" z najdenjem vira „vsih zlegov", ne manj truda jim delajo pomočki zoper njega. Policaj, „špicelj", „Žabjek", — „Žabjek", „špicelj", policaj! — to je njih »liberalnost" in njih pomoč! Sve-tovajo namreč: 1. Ostro stražo nad djanjem duhovstva na prižnici in v šoli, in vsak prestop se mora naj oj-strejše zavračati; naj ved6, da so pod postavo in ne nad postavo itd.
2. Duhovsko gospodarstvo in škodljiva moč (vpliv) do šole se mora odstraniti, kakor je primerno tudi duhu novih avstrijanskih postav itd...
Kranjska duhovšina, za gotovo se sliši, bo zoper to nevredno in hudovoljno krivičenje pri mestnem odboru in pri ministerstvu protest ali oporeko izročilo; to je dolžna svojemu stanu, dolžna vladi, dolžna svoji de-
želi in vernikom. Ker je enako napadeno šolstvo, napadeni narodni možje sploh, je slišati, da podi tudi uči-teljstvo svoj protest; deželni odbor pa ga je že sklenil in oddal.
Zavračati o tej priliki lažnjive krivičenja, ki se nasprotniki še potrudili niso jih dokazovati, bi bilo res od več. Morebiti o drugi priložnosti kaj v pojasnovanje.
Dobro pa vemo, kaj nemškutarje peče in od kod je pihanje in tarnanje. Ne morejo duhovnom pozabiti, da se tudi oni kakor deržavljani politike vdeležujejo, če si ravno po postavni poti. Radi bi, če duhovni in domoljubi že nočejo z njimi vred biti germanizatorji, konkordata in papeža grizti itd., naj bi pa saj tiho za pečjo čepeli in une v njih počenjanji ne motili. Toda tistih časov še vendar ni, da bi imeli le eni pravico govoriti, drugi pa davke plačevati in k temu kinkati, kar laži-liberalci modrujejo in šušmarijo.
Pristavimo naj še to, da je ta promemorija prav po klepetuljsko namotana, ker ni jim bilo zadosti, da bi enkrat zoper duhovstvo svoje natolcevanje in krive tožbe razložili, temuč vsak trenutek po nekterih stavkih so zopet duhovnom v laseh, iz česar je še bolj očitna silna strast in tista sovražljivost do duhovstva, ki se sicer v „Tagblattu" razodeva.
Ker ne dvomimo, da ni brez tacih v mestnem odboru, ki so krivico te promemorije spoznali ali jo saj spoznati zamogli, se nam čudno zdi tudi to, da izmed 30 odbornikov ne eden ni imel serčnosti, da bi se bil krivičenju ustavil.
Da pa ne bomo na nobeno stran pisali brez previdnega ozira, naj konečno v marsikterih zagovor izrečemo tudi svoje zanašanje, da med snidnico tridesetcrih jih je precejšnje število tacih, ki „niso vedil i, kaj so delali," kadar so omenjenopromemorijopodpisavali.
Iz več krajev slišimo, kako lepo so sc tudi letos šraarnice obhajale in kako goreče so se ljudje priserč-nega opravila vdeleževali. — Tudi moravske naznanila pripovedujejo enake novice pri ondotnih Slovenih. Slo-veni so goreči častivci Marije Device.
Iz Sela pod Šumberkom, rožn. —č— Že večletna želja, da naj bi se premajhna farna cerkvica po-vekšala, se je letos pod marljivim duh. pastirjem gosp. B. P. vresničila. Prizidale se bote cerkvici dve stranski kapeli in prezbitorija, in postala bo iz cerkvice veličastna veža Božja. Od kod pa se bo denar vzel, da se zverši to delo z obilnimi stroški? To bomo z Božjo pomočjo vse sami storili, pravijo farmani. Doma sem žu vse pozidal in ponapravil, je rekel neki starček, in zato vendar nisem obožal; ne bomo li vsiskupej zidanju cerkve koo? Vogelni kamen so vložili doberniški preč. g. župnik M. Marolt, k temu opravilu od mil. knezoškofa po-oblasteni. Vpričo peterih drugih duhovnov in mnogoštevilnega ljudstva med veličastnim gromenjem in pokanjem možnarjev so se godili častitljivi obredi, in v primernem in ginljivem govoru so preč. gospod zbrani množici razložili: „Čemu cerkve zidamo?" Potem so služili slovesno sv. mašo. Pri tacih cerkvenih slovesnostih se serce vernikov prijetno ogreje; Bog daj srečno dokončanje, takrat bode še vse častitljivše.
Na Zaleiu logu je bil v praznik presv. Trojice z zahvalno pesmijo slovesno sklenjen sveti misijon, kterega so se ljudje ne le domače in soriške fare, am-
(>ak iz vse tukajšnje okolice prav obilno vdeležili. Ko-ikor se vediti more, je bilo obhajanih tisti čas še nad 1700 duš. Po vnanjih znamnjih je viditi in upati veliko sadu; sicer pa, se ve, da le Bog sam, ki vidi v dno serca, vse natanko pregleda. Gotovo bo ta sveti čas in zlasti sklepni dan ostal vedno v živem spominu. — Kar je med drugim pri sv. misijonu posebno ginljivo, je slovesno blagoslovljenje, spremljevanje in postavljanje
misijonskega križa in sklepni govor z očitnim ponavljanjem kerstne obljube. Prav primerno je govornik, v. č. P. Doljak, omenil slovenskega tabora blizo Ljubljane, rekoč: »Pretekli binkoštni ponedeljek je bilo na Vižmarjih, kakor pravijo, okoli 30.000 ljudi zbranih, kteri so pred vsem svetom dali očitno spoznanje: »Slovenci smo, in Slovenci hočemo biti in ostati!" Tudi mi imamo tukaj tabor, pa duhovni, katoliški tabor, v kterem gre še za kaj imenitnišega, da pred Bogom in vsem svetom očitno spoznate: Katoličani smo, in katoličani hočemo biti in ostati! Zato vas vprašam, odgovorite na glas: »Ali se odpoveste hudiču — in njegovemu djanju — in napuhu? In trikratno glasno »Odpovemo se!" je bilo odgovor. In na daljno
vprašanje: »Ali verujete v Boga Očeta--in
v Jezusa Kristusa — — in v sv. Duha--?"
je bil spet glasni trikratni odgovor: »Verujemo." In ko potem navdušeni govornik še vpraša: »Ali hočete po sv. katoliški veri živeti do konca?" je bil spet enoglasni odgovor: »Hočemo! Jez pa rečem: Bog daj, da bi te ravno v praznik presv. Trojice očitno ponovljene kerstne obljube nikdar ne pozabili, — da bi to prelepo, očitno spoznanje svete vere pri vsih v djanji in resnici se pokazalo, stanovitno ostalo in vsem v zve-ličanje zaželeni sad obrodilo!
Da bi bilo pa po sv. misijonu pri vsih vse drugač, kdo bo to mislil in pričakoval? Da pride blizo tudi kteri tak, za kterega bi morebiti bolje bilo, ako bi doma ostal, ali v Jelovici derva sekal ali pa v vigenjci žeblje delal, je sicer dosti žalostno; pa kdo more za to? Satan se boji zgubiti svoj plen, ki je že ves njegov. Zato se lahko zgodi, da se tu ali tam najde kak nepoboljšljiv nerodnež, ki je sicer prišel na kraj sv. misijona, ki se ga pa, kakor gre, ni vdeležil, ali ki je bil drugim še v spotiko in zmoto, da se zavolj njega potlej sliši očitanje: »Taki le ste! kaj vam pomaga misijon?" Kako nespametno je tako očitanje! Je mar Kristus, neskončno modri in vsegamogočni Bog, On, ki ima serca v svoji oblasti, vse spreobernil? In ako bi se izmed 10, 20, 30... tudi le eden resnično poboljšal, — ali ni že s tem veliko pridobljeno in ta pridobitev vsega truda vredna? Zakaj pa se gleda le na tiste, pri kterih nič ne pomaga, na tiste pa ne, pri kterih veliko pomaga? Je li to pošteno in pravično?
Poglejmo pa naravnost, kdo so tisti, ki zoper misij o ne zabavljajo ali jih v nič devajo, in se bomo prepričali, da so to le taki ljudje, ki misijonov prav ne poznajo, ki se jih nikoli v resnici še niso vdeležili. Kdor noče v kaki reči govoriti in prav soditi, se mora potruditi , da tisto reč poprej dobro spozna; to že zdrava pamet uči. Kdor hoče vino spoznati, ga mora pokušati pa trezen biti. More li slepec o barvah soditi? Marsi-kak lažiiiberalec, tagblatovec ali sicer zanikarnež kle-peče in vdeluje zoper reči, ki jih ne ume in o kterih nobenega pravega spoznanja nima. Pri njem se vresni-čuje beseda Gospodova: »Meseni (posvetni) človek ne ume tega, kar je duhovnega." Kaj pomaga tudi naj boljši jed tistemu, kteri bi jo le gledal? kaj pomaga tudi naj boljši zdravilo bolniku, kteri bi ga vži-vati ne hotel? Ako tedaj tudi sv. misijon pri vseh ne pomaga, kdo more misliti ali reči, da nič ne pomaga, ali da je brez prida? in pri kterem ne pomaga, ali ni le sam tega kriv po svoji terdovratnosti ?
Kdor pa želi zvediti, okusiti in spoznati v resnici kaj je misijon, mu rad še povem, kaj mu je storiti. Pojdi sam k misijonu, poslušaj pazno, prevdarno in z resnice željnim sercem vse govore gosp. misijonarjev; med tem pa se premagaj , da opraviš tudi spoved s terdnim sklepom, da hočeš dušo svojo rešiti in zveličati! Potem še le boš vedil, kaj je misijon; potem še le boš
v stanu o tem govoriti in soditi pravično. Bodi si zdaj še tako umazan in zelen liberalec ali nemaren zaniker-než, te zagotovim in pri Bogu obljubim, boš o misijonu vse drugač govoril in sodil; sramoval in kesal se boš svoje velike neumnosti, da si poprej zabavljal zoper napravo , o kteri nisi imel nobenega spoznanja; pa boš tudi hvaležen »Danici", da ti je to povedala, še toliko bolj hvaležen pa boš Bogu in misijonarju, da ti je oči odperl in te pripeljal na pot resnice in zveličanja. Kristus sam se na skušnjo sklicuje, ko pravi: »Kdor mojo besedo spolnuje, bo iz lastne skušnje spoznal, ali je moj nauk od Boga ali ne." Torej le poskusi, in se boš vsega tega prepričal. Ako pa nimaš ne pameti, ne volje, ne serčnosti, da bi to poskusil, pa molči o reči, ki je nočeš spoznati, da saj drugih ne motiš; pa tudi vedi, da si slep in neumen, in da iz hude volje sam slep in neumen hočeš biti in ostati, ter gotovo pogrez-niti se v brezno, ki je pripravljeno tistim, kteri v svoji slepi hudobiji terdovratni ostanejo in zoper sv. Duha greše. —
Vam pa, prečastiti očetje, gospodje misijonarji, mili Bog ohrani še dolgo življenje in zdravje, da bi prav veliko duš še pridobili za nebesa! On Vampa tudi Vaš trud in težave vse stoterno poverni s toliko lepšim vencem in obilnišim plačilom v večnem kraljestvu! Bog poverni pa tudi vsim drugim gospodom, kteri so sem k zaliloš&emu misijonu radovoljno prišli pomagat! Naj bo vse v veči slavo Božjo in v čast Marije, prečiste Device, naše varhinje in pomočnice!
JPelinovecm
Zakaj se smejajo gospodje? Ni davno kar je pravil star pobožen kmetič duhovnu , da je imel opraviti pri sodnii v nekem mestu (pa ne v Ljubljani), in ko stopi v veliko sobano, kjer je bilo več gospodov, jih pozdravi s keršanskim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Pa Čuj, kako so omikani gospodje odgovorili? Vsi so se zakrohotali, in ko prosti možiček s kapico pod pazduho ponižno popraša: »Zakaj se sme-jajo gospodje." odgovori eden izmed njih: »zato, ki nas tako pozdravljate." No torej: »Dober dan!" In ti gospodje so bili med drugimi pri procesii sv. Rešnjega Telesa; oni tudi še vedno pred podobo Kristusovo dajejo ljudem prisegati. Ni tedaj vse zlato, tudi ako se pri procesii lesketi. Ali poprašali bi vender: ako bi presegavec imel tako malo spoštovanja do podobe Kri-žanega, kakor h keršanskemu pozdravu krohotajoči gospod, koliko se je potem na prisego zanašati? In ako to stalo spodleti, kam se bode potlej pravica opirala?
Inkvizicija je pravi »velociped" naših »tagblattar-skih riteijev," ki Čedalje bolj kažejo, da so sami pravi „gross-inkvizitorji" zoper vse druge, le zoper svoje napake ne. »Karntner Blatt" piše zoper »Klagenfurterco" o inkvizicii: Španjska inkvizicija ni bila cerkvena, ampak deržavna naprava. Ranke pravi: Dokazano je, da inkvizicija je bila kraljeva, le z duhovskimi previdena sodnija; — po svojem pomenu in namenu je bila pred vsim politiška naprava, papež je gledal ji nasprotovati in ji je nasprotoval, kolikokrat je mogel. Sikst IV se je vzdignil z večkratnimi pismi (breve) zoper inkvizicijo. Papež Leon X je izobčil 1. 1519 inkvi-zitorje v Toledi. Henrik Leon pravi: „lza'jela je ve-dila z inkvizicijo, kije bila čisto nji podveržena duhovna naprava, duhovstvo in plemstvo v Kastilii ponižati!" Guizot pravi: »Inkvizicija je imela bolj namen ohraniti red, kakor pa vero..." Tako tedaj pišejo trije učeni protestantje. Sploh se mora pa spoznati, da nobena svetna sodnija ob tistem času v Evropi vsih oblik naj ojstrejši pravice in človekoljubja ni tako vestno spol-
novala , kakor španjska inkvizicija. Prekiicovani auto-da-fe'ji so bili navadno brez kacega prelivanja kervi.
Liberalska nesramnost se gnjete, se ne straši mešati tudi v naj svetejši reči. „Corriere delle Marche" piše, da so štirje duhovni zaperti zavoljo tega, ker so odvezo odrekli nekim krivičnikom (aquirenti dei beni demaniali). — V pravdi zoper nekega duhovna pa je sodnik pod pečat djal dopisovanje s sv. penitencijarijo, ktere skrivnosti celo protestantje spoštujejo ; tam pa se je pisanje očitno bralo io postavilo na smeh burkežev in časnikarjev.
Frajmavrarski pangermanizem. Prostozidarski list v Lipsii je naznanil govor, ki se je glasil v god pruskega kralja Viljema v beznici „zlati kroni" k Jutru. Govornik pravi med drugim: „Toda on ni le samo naš kralj (?).*) On je tudi ud naše družbe in brambar fraj-mavrarstva. Mi vsi smo že preživeli dogodbo, ki je 1. 1866 donesla tako nepričakovano in pretehtno spremembo v vse razmere tega stoletja ... Res, vsegamogočni stav-bar vesoljnosti.. je postavil roko tudi na to zidanje edine Nemčije, na to delo, z gorečnostjo pričeto zavoljo potrebe, da se otme nemški narod. On je rekel našemu (?) kralju: Zedini vse nemške vasi v eno samo nemško kraljestvo. In kralj Viljem se je lotil to v djanje spraviti... Ali komu pač zamore to delo bolj koristiti, če ne nam?" (Umej, nemškim frajmavrarjera.) „Unita catt." — Ali ti je to jasno, „verfassungs" — in „osterreichstreues Tagblatt," ki si Danici svetoval, da naj prostomavtarstvo Študira? —
Španjski vredniski blagri. To dobo so na versti časniški vredniki, ki jih v ječe mečejo. Vrednik: „Verdad-a v Valencii," „Pensamento-v„Nortov" itd. sedijo po ječah in premišljujejo, kako ,,liberalni"(!!!) ljubljanski „Tagblatt" španjsko svobodo prehvaljuje. Tako imenovane zapiranja se gode brez motiviranja ali nazna-novanja vzrokov.
Fortšrittlerski blagor pruski, ki gaje prostomav-tarsko ministerstvo Jolly vvedlo na Radensko, se more soditi po številkah. L. 1865 so bili badenski prihodki 9,022.138 gl. in vojaštvo je vzelo 1,960.003 gl., 1. 1869 pa so prihodki 14,269.696 gl., in vojaška bilancija stoji na 4,873.881 gld. In vender so še ie na začetku zveze z Bettelpreussen om ali beraško Prusijo, kakor jo po Nemškem sploh imenujejo. (U. c.)
Oče pojdite domu!
(Po angleškem.)
Sam.
Oče! oh oče! le z mano domo!
Že ura je bila eno.
Ste rekli, po delu pa pridem domo;
Ne veste, da rekli ste to V —
Vse hladno je v hiši, — že merzla jc peč;
In mama pa čakajo vas
S sestrico v naročji, ki zdaj bo merlič,
Nikogar v pomoč ni za nas:
Domo! domo! domo!
Oh oče, ljub' oče dom<$!
Zbor.
O sliši ga vender, sej sinek je tvoj ! Kak milo razlega se stok : Te mati Se čaka, oh pridi le koj! Oh oče, naj gane te jok!
Sam.
Oče! oh oče! le c mano domo!
Že ura odbila je dvč.
In noč je bolj merzla, sestrici hudo;
„Zares ji že k zadnjemu gre!"
Tak' rekli so mama, poslali me k vam,
Sestrica tud' ato želi,
Zdaj vmira; hitite, oh oče, koj d A m !
*) Prašaje je pristavila ,,Uniti catt"	Vr.
Zdihuje: kje ata ste Vi?
Domo! domo! domo!
Oh oče! ljub' oče! Ie urno dom6!
Zbor.
O sliši ga vender, sej sinek je tvoj!
Kak milo razlega se stok:
Te mati Se Čaka, oh pridi le koj!
Oh oče! naj gane te jok!
Sam.
Oče! oh oče! le z mano domo!
Že ura odbila je tri;
Se jokajo mama, — Maričke ui več;
Sirotke zdaj ne boli.
Prav tiho je rekla od naj' se ločeč:
„Pobožkajte ateja mi!44
Domo, domo, domo!
Oh oče! ljub' oče, domo!
Zbor.
Oh .slini <*a vender, sej sinek je tvoj !
Kak milo razlega se jok:
Te mati še čaka, — oh pojdi le koj !
Oh oče, umeri je otrok!
Hasgieti po svetu.
Litiski škof pred sodnijo. Svitli cesar so 15. maja t. 1. rekli v prestolnem govoru: ,.Pričakujem, da te (nove) postavne naredbe se bodo skazale kakor podlaga „mirnega edinega ravnanja deržave in cerkve." V Lincu se to pričakovanje svitlcga cesarja tako vresničuje, da je ondotni škof bil s policijsko silo pred sodbo gnan. Zakaj? — se bode začudeno občinstvo popraševalo. 12. kim. lanskega leta je prišlo nekaj gospodov v škofovo pisarnico in so na povelje deržavne policije pod pečat djali pastirski list, kteri se jc imel naslednji dan s prižnic brati. Ali je imel škof pravico k temu? Členek III konkordata, ki še ni odpravljen, se tako-le glasi: „Višji škofje in vsi duhovni poglavarji bodo v rečeh svojega pastirstva z duhovšino in ljudstvom svojih škotij svobodno (prosto) občevali, prosto bodo tudi razglasovali poduke in ukaze zastran cerkvenih zadev." Linška deželna sodnija je poterdila zapečaten je pastirskega lista, rekŠi, da se v njem očitni mir kali, ker postave od 25. maja stavi za iztok laži itd., in zapravdala je škofa. Po škofovem zaterjenji je pastirski list o majnikovih postavah in o razmeri duhovstva do njih imel prosto, resnobno pa čisto postavno ali lojalno besedo reči, in pastirski list ni imenoval postav od 25. maja iztok laži, temuč je govoril ie o lažnji-vem tolmačenji, ki se v javnosti (očitnosti) tem postavam daje. Med tem preteče devet mescev in mislilo se je, da je pravda zoper škofa opušena; pa skazalo se je drugač, ker čez 9 mescev so škofa pred sodnijo poklicali. Cerkvena vstava in XIV čl. konkordata, ki še ni odpravljen, pa prepoveduje škofom pred posvetno sodnijo, ker sodnije škofov so papež in provincijalni cerkveni zbor. (Causae criminales contra eposcopos minores ab solo summo Pontifice, minores a concilio provinciali co-gnoscantur. Cone. Trid. sess. XXIV, de ref. c. 5.) Vest tedaj škofu Frančišku Jožefu Rudigier-u ni dopustila, da bi delal zoper naredbe trienškega cerkvenega zbora in se posvetni sodnii skazal. Toda liberalna doba o cerkvenih vstavah nič noče slišati. 2. rožnika je bil škof zopet pred sodnijo poklican, ki pa v novo pove, da se ne sme drugač kakor le sili umakniti. Svetovalec deželne sodnije je našel škofa bolehnega v postelji, ki je zavoljo tega dobil kratek odlog. 5. rožn. o poldan pride linški „purgermeister" kakor glavar mestne policije in zopet škofa pogovarja, naj radovoljno pride pred sodnijo. Ko nič ne opravi, odide. Čez eno uro pa pride srenjski tajnik s^stražo, ki roko položi na cerkvenega poglavarja. Skof z vsimi znamnji svoje časti oddajo še spisano oporeko ali protest in v fijakerskem
vozu, na kterega kuclju je sedel stražnik, so Škota odpeljali v deželno sodnijo. Tukaj so škof odrekli vsak odgovor, protestirali na novo zoper to djanje, in bilo je komaj pol ure, ko so se v svoji lastni kočii vernili v svoj dvor nazaj. Tje in nazaj grede so ljudstvo blagoslovili. Bila je ravno šestnajsta obletnica, kar so bili škof posvečeni. Ob časih nekdanjih cesarjev, ko so škofe pred sodnije gonili, se je dosegalo vselej nasprotno tega, kar so namerjale vlade; kaj pa doseže „liberalna era" v katoliškem cesarstvu, to bode še le zgodovina pokazala.
V Gcnevi se je nedavno pričela družba mladenčev zoper skrivne in očitne družbe, ktere so od cerkve prepovedane. Postavljena je pod brarabo Marije Dev. brez madeža spočete, sv. Mihela vikšega angela in sv. Frančiška Salez. Vodnik je generalvikar Dunoyer. Namen te družbe je obvarovati mladenče k skrivnim ali pa očitnim društvom, ki so cerkvi sovražne, in storiti jih zveste kerstni obljubi. Mladenči se sprejemajo s spolnjenim 15. letom z 2 pričama, ki imate čuti, da sprejemljenec dolžnosti doveršuje. Obnovi o tej priliki kerstno obljubo in zaveže se, da ne bo pristopil k nobeni družbi, ki je obsojena od katoliške cerkve.^Obljubi tudi, da bo to obljubo pogosto ponavljal. Skof Mermillod je poterdil društvo iu ga vneto pohvalil. Pravi med drugim: Cerkev jih je (sovražljive družbe) po vsi pravici obsodila in Pij IX je ponovil to obsodbo;" pa da je tudi dolžnost vsacega duhovna in vsacega kristjana delati jez zoper zmagajočo kugo teh pogubnih družb.
Rasne novice. Na serbski zemlji ni nobenega turškega vojaka več, kakoršni so poprej več terdnjav na Serbskem v oblasti imeli. Poslednje posadke iz terdnjav malega Zvornika in Sakur-a so domu na Turško poklicane. — V podonavskih kneževinah minister Kogol-ničano ne praša za ugovore raznih konzulov, ampak tiši na to, da se morajo judje iz vsih vasi izseliti, ker ve iz skušnje, kako škodljiva je njih delavnost za vasčane. — Macini v odpertem pismu „svojim sovražnikom," to je italijanski vladi, pravi, da zarota v Milanu ni njegovo delo, temuč je bil z njo nezadovoljen, ker se ni zgodila o pravem času, da bo pa pomagal, kedar in kjer bo mogel, da bi jih zaterl... Tukaj vidimo, kakošno „židano" edinost cerkveni sovražniki tudi med seboj imajo! Kjer ni Boga ni miru. — Večina španjskih kor-tezov je sklenila, da hočejo imeti monarhijo, ne republike, in pogajajo se neki Madridčani s kraljico Izabelo, da naj bi se prestolu odpovedala v prid svojega sina kraljeviča Asturskega. — V Dublinu so 14. majnika na pokopališe s slavnim spominkom preneseni ostanki slovitega O' Konnell a, kteri je 15. maj. 1845 na poti v Rim v Genovi umeri. Kardinal Kullen v pričo številnega duhovstva je opravljal pogrebno pobožnost. Silo ljudstva je bilo pričujočega in vse se je izšlo v lepem redu. — Iz Avstralije se sliši, da v Viktorii Melburn-u se je 15. sveč. osem škofov zbralo na koncil. — Po dolgih razpravah v angleški zbornici je s 114 glasi večine sprejet sklep, da naj na Irskem prestane več stoletna krivica, po kteri je bilo ondi protestanštvo gospodovavna cerkev, kato-ličanstvo pa ostudno tlačeno. — V Levovu je 4. t. m. umeri greško-katoliski vikši škof Spiridijon Litvino-vič, rojen 1810. — V Šopronu je pričeta prostozidarska loža, v kteri se je bralo tudi Garibaldovo pismo do nekega laškega framasona, v kterem naznanuje, da 150 frajmavrarskih beznic želi papežu Rim pograbiti. To jim radi verjamemo, vemo pa tudi, da žele še marsikaj druzega. — Londonski „Times" (Ta j ms) in francoska „Libertč" strašijo z znam nji republike, ki se razodevajo po Francoskem, zlasti s poslednjimi volitvami. — Une dni je bila v italijanskem zboru v Florenci sporeka o 20 milijonih kovanega denara iz kupra, ki so pošli iz
laškega zaklada in jih ni v očitnem poštevu. — Vprašanje, če naj se kleriki vtikajo v vojašino in tako cerkev opleni duhovstva, je zmoglo v laškem senatu. Moško so se nekteri starašini poganjali v prid svoje cerkve, drugi so govorili sov/ažno. —
Is Kočevja. J. A. — Ljuba Danica! Ti sicer slovenski govoriš, pa vender tudi nemški razumeš, povej povej svojim slovenskim bravcem, kar si pretečene dni z višave na Kočevskem vidila in slišala. — Obhajali smo namreč v sosednji fari pri Stari cerkvi sveti misijon, ki je terpel 11 dni, od 27. maja do 6. junija. Vodili so ga vam po Slovenskem že dobro znani prečast. očetje sv. Ignacija. Reči moramo, da nismo tolike gorečnosti in tako splošnega stanovitega vdeleževanja pričakovali, kakor se je v resnici pokazalo. Prečast. gg. misijonarji sami so rekli, da je ta pervi nemški misijon naj imenitniši izmed vsih, kar so jih do zdaj na Kranjskem imeli. In to zavoljo tega, ker so se tukaj marsi-ktere zapreke nasproti stavile in ker so nekteri libera-luhi, kterih se tudi v našem mestu ne manjka, že naprej ljudstvo strašili. Nek dopisun iz kočevskega mesta je celo v ljubljanskem „Tagblattu" celi mesec popred v preroškem duhu pisal, da „kočevski možje, ki so zdaj veči del doma, ki so bolj terdni vbarantiji (hausiranjij kakor v veri, nikakor ne bodo pustili, da bi njih žene jezuitom kake denarne ali jedilne darila nosile, ampak k večem serca za dolge spovedi." Naj berž je možicelj mislil, da se možje ne bodo dosti ali celo nič vdeleže-vali misijona, da se bodo še morebiti posmehovali in zabavljali, in ker svojim pobožnim ženam ne bodo mogli spovedi zabraniti, bodo saj branili, da bi žene kaj jezuitom ne dale. Pa možicelj se je dobro spekel. Pokazalo se je zdaj, da je kriv prerok, kakor vsi njegove baže. Ne le ženske so se vdeleževale, ampak tudi moški in sicer tako stanovitno, da se je bilo res čuditi. Hiteli so vsaki dan k pridigam; k spovedi in obhajilu so šli, kakor do zdaj vemo, vsi do zadnjega, še taki, od kterih ni bilo upati. Pa ne le iz domače fare, ampak tudi iz sosednjih far£ so ljudje skup vreli toliko bolj, ker je bilo vreme prav vgodno. Iz kočevskega mesta, iz Starega loga in Poloma, od Tople rebri in iz Mozelja, iz kočevske Reke, Gerčaric in Gotenice so bili ljudje skupaj in v tolikem številu, da sicer prevelika in prostorna cerkev večkrat vsih sprejeti ni mogla. Nad 3 tisuč jih je bilo le obhajanih, pa bi jih bilo še več, ko bi bili spovedniki, kterih je bilo zmiraj 10 do 13, mogli vsemu kaj.	(Konec nasl.)
Birmali bodo premil. Škot 23. t. m. v Dobu.
Duhovshe spremembe.
V ljubljanski škofii. Č. g. Jan. Habe-tu, lok. v DražgoŠah, je podeljena fara Ovsiše ; čast. g. A n d r. P a v 1 i č u, lok. pri sv. Lenartu, pa tara Rateče. — Umeri je č. g. Jan. Kaste lic, fajm. v Mokronovem, 7. t. m. R. I. P.! — Vse tri duhovnije so razpisane 9. t. m.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Neveljska fara 5 gl. -- Frančiška Žebovec iz spod. Tuhina 2 gl. 15 kr. — Neimenovana 50 kr. v sr.: Da bi mogla vselej vredno sv. Obhajilo prejemati. — Z Zalega loga 1 gl. 50 kr.
Za pogorelce v Gabrii Blagoviške fare. Dva gospoda 2 gld. — 5 gld. — G. fajm. Jan. Demšar 10 gl. — Z Zalega loga 1 gl. 30 kr.
Pogovori z gg. dopioavavei.
O. —1—: Pesem z zgolj osebnimi to šil i redoma ne kaze jemati ▼ občinske liste. — G. —b— P.: Premalo jedra. — G. S.: Serčna hvala! Pla* ii ni nič. —
Odgovorni vrednik: Laka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.