Racionalnejša zamenjava z inozemstvom
Vsestranski porast gospodarske aktivnosti v državi je vpli-val letos na področje zamenjare z inozemstvom v dveh sme-reh: po eni strani je izvoz krepko porasel in presegel vsa planska pričakovanja, a v struktnri so se še bolj izrazito nadaljevale ugodne spremembe; po drugi strani pa se tudi uvoz giblje nad  obsegom,  s katerini  se je  računalo.
V  develih mesecih lctošnjega leta je bil realiziran izvoz v vrednosti 83 miliiard din ali za nekaj nad 15 milijard ali 23 odstotkov večji kakor v devetih mesecih 1.  1956. Do sep-tembra se je skoraj ves porast nanašal na industrijske izdelke. Kljub temu je bil tudi izvoz kmetijskih pridelkov večji kakor v enakem razdobju lanskega leta, čeprav so se v vsem prvem polletju pa tudi kasneje še občutile posledice lanskib. nizkih pridclkov.  V zadnjih mesecih bodo prišli  do veljave  visoki Ietošnji pridelki, hkrati pa se bo povečeval *udi izvoz indu-strijskih  izdelkov   in  tako  pričakujemo,  da  bo  plan   izvoza znatno prcs©žen.                                                       '
V  okviru skupnega izvoza občutno raste delež izvoza pre-delanih izdelkov. V prvih osmih mesecih 1. 1955 je znašal ta delež 36 odstotkov, v enakem lanskem razdobju 40 odstotkov, a letos 50 odstotkov. To pa ni samo rezultat povečanja izvoza industrijskega blaga, temveč tudi relativnega zaostajanja iz-voza kmetijskih pridelkov. Zato odstotni delež predelanib. iz-delkov v izvozu sam po sebi ne more biti merilo za doseženi napredek v izvozu,  toliko bolj,  ker  cenijo, da se bo  lahko v  prihodnjem  razdobju   vzporcdno  z  uapredkom  kmetijstva izvoz  kmetijskih  pridelkov  povečeval  ob  hkratnem   poveče-van|u potrošnje v državi in s sorazmerno manjšimi investici-jami, kakor jih zahieva povečanje izvoza industrijskega blaga.
V  uvozu nisaio samo presegli pričakovanih zneskov, tem-več je  porast  tako  absolutno  kakor  tudi   relativno   večji  od porasta izvoza. V devetih mesecih je bilo uvoženega blaga v vrednosti 152 milijard nasproti 107 rnilijardam v enakem raz-dobju lani. Pri tem je najpomembnejši porast uvoza materiala za reprodukcijo:  v prvih osmih  mcsecih  je znašal  25.4 mili-jarde   nasproti   1?   milijardam.   kolikor   znaša   skupen   porast uvoza hrane in drugega potrošnega blaga in uvoza opreme.
Tako razmerje med uvozom in izvozom bo neugodno vpli-valo na našo plačilno bilanco v letošnjem letu, čeprav se bo v prihodnjih mesecih nekoliko popravilo (izvož.bo proti koncu lcta naraščal, a uvoz je bil že v septembru za šest milijard ali za skoraj cno tretjino manjši od povprečja prejšnjih mese-cev, razen januarja in februarja).
So pa tealne možnosti, da storimo vrsto ukrepov, ki bodo že do konca leta, a posebno v prihodnjem razdobju ugodno vplivale na ublažitev te negativne težnje. Zelo ugodne mož-.nosti v tej smeri nudi letošnji visok pridelek v kmetijstvu, ker bo znatnejše povecanje izvoza kmetijskih pridelkov zni-žalo deficit.
Naj prav tako pripomnimo, da se ie deficit večinoma povečal v zamenjavi z državami Zaliodne Evrope. Velike mož-nosti za uspešnejšo in ugodnejšo zimanjetrgovinsko zamenjavo so torej v odpravi enostranske usmerjenosti dela naših pod-jetij.
V samem uvozu imamo prav tako rezerve, a posebno v uvo-zu reproduktivnega materiala. Točno je, da je v načclu pove-čanje uvoza oa tcm sektorju bilo potrebno in da je prispe-valo k bolji  založenosti industrije,  poscbno pa  k povečaoju delovne storilnostt in osebne potrošnje. Toda včasih smo uva-žali tudi take predmete, ki jih je mogoče kupiti v državi ali ki dejansko ne spadajo v  rcprodukcijo.  Posamezna podjetja, ki delajo po licencali. uvažajo pretežno končne sestavne dele kot matenal za reprodukcijo in  jih montirajo z manjšim od-' stotkom  lastnih  delov,  namesto da bi  vse napore usmerila k popolnemu osvajanju proizvodnje.
Ukrepi, s katerimi bi dosegli, da bodo ta podjetja krepko zainteresirana predvsem za osvojanje proizvodnje, bodo mnogo prispevali k dosegi ugodnejše plačilne bilance, kakor tudi vsi dmpi iikrepi, ki bodo težili za tem, da se uvozne surovine in drugi materiali za reprodukcijo, čim bolj je mogoče, zame-njajo z domačimi.
Vsi ti in drugi ukrepi, ki laliko že v prihodnjih mesecih pokažejo občutne rezultate, ne bi pomenili omejevanja ob- -sega zamenjave z inozemstvom, tcmveč racionalnejše in uspeš-nejše usmerjanje na tem področju, s katerim bi dosegli, da bi ohranili splošni polet v gospodarstvu in realizirano pove-čanje osebne potrošnje, a da bi hkrati znatno ublažili pri-inanjkljaj v plačilni bilanci.
M. J.