Le Valli del Natisone su Internet www.lmtver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE TASSA RISCOSSA 33100 Udine Italy št. 29(1066) Čedad, četrtek, 19. julija 2001 Tv slovena archiviata? Toma d’attualità, purtroppo nel peggiore dei modi, la vicenda dell’estensione anche alla provincia di Udine dei programmi televisivi in lingua slovena della 3 rete RAI. La comunicazione è tanto scarna e lapidaria, quanto culturalmente e politica-mente inaccettabile. In sostanza fino alla fine del 2002 non se ne parla Dopo, forse. I presidenti della SKGZ (Unione culturale economica slovena) e della SSO (Confederazione delle organizzazioni slovene), le due organizzazioni in cui si riconosce la stragrande maggioranza della realtà associativa slovena nel Friuli -Venezia Giulia, hanno ricevuto nei giorni scorsi una comunicazione dal commissario del governo Grimaldi, datata 3 luglio, riguardo la convenzione tra la Presidenza del Consiglio dei ministri e la RAI per le trasmissioni radiofoniche e televisive in lingua slovena per il Friuli-Venezia Giulia, (jn) segue a pagina 4 “Les tambours du Topolò" si sono esibiti domenica Martedì è stato sigillato, a Topolò, il baule dei segreti voluto dall’artista cileno Ricardo Vivar. Verrà riaperto tra cinque generazioni, e chi lo aprirà vi troverà la memoria di questo inizio secolo, della gente che vive sempre di meno nei paesi di montagna, di chi usa ancora la falce e la roncola e di chi usa il “mouse”. Vi troverà, forse, indizi di una manifestazione che anche quest’anno sta richiamando, ogni fine settimana, centinaia di persone. Succede per il bel tempo, ma soprattutto per quella strana magia che fa della “Stazione di Topolò-Po-staja Topolove” - dove fino all’ultimo non si sa dove si tiene uno spettacolo, dove c’è chi viene per bere un bicchiere e chi per chiacchierare con un artista venuto dal Cile o dagli Stati Uniti - un evento unico. Venerdì scorso la “Stazione” si è trasferita a Mas-seris, dove doveva venir proiettato il film “Karako-rum” del 1909. Per problemi tecnici la proiezione è stata spostata al giorno successivo, ma la serata è stata ugualmente “riempita” dal gruppo sloveno degli Autodafé, tre musicisti di Lubiana (a cui si è aggiunto un chitarrista) che già erano stati a Topolò cinque anni fa. (m.o.) segue a pagina 3 Pred otvoritvijo tudi posvet o velikem arhitektu V Ažli je od sobote galerija Simonitti Na otvoritiyi je zaigral godalni kvartet “Gli archi" V soboto 14. julija so v faružu v Ažli odprli lepo galerijo, posvečeno arhitektu in intelektualcu Simo-nittiju. Odprlo jo je društvo “Galleria V. Z. Simonitti”, ki mu predseduje Sonia Simonitti, ob njej specifično za grafično sekcijo je Amerigo Dorbolò. Društvo je skozi Natisone Gal dobilo prispevke za projekt ovrednotenja de- la in osebnosti Simonittija. Ob tem pa ima še vrsto drugih načrtov v turističnem sektorju. Pred otvoritvijo je bil v občinski dvorani posvet o Simonittiju. Spregovorili so županja Bruna Dorbolò, predsednik gorske skupnosti Marinig, prof. Petricig in predsednik zbornice arhitektov Giorgio Cacciaguerra. Deželo zaprosili za izredni prispevek Finančno stanje v vseh ustanovah in organizacijah Slovencev v Italiji je nevzdržno. Predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor sta v pismu predsedniku deželnega odbora Renzu Tondu še posebej izpostavila dejstvo, da je sprejetje zaščitnega zakona ukinilo veljavnost dosedanjega deželnega zakona 46, preko katerega so naše organizacije prejemale finančne podpore. Istočasno pa se niso še sprožili mehanizmi financiranja iz zaščitnega zakona, kar je pahnilo našo organiziranost v velike težave. Uslužbenci večjih kulturnih ustanov in organizacij so že dalj časa brez rednih mesečnih plač in zagotovil za bodočnost. “Kar pa nas se najbolj zaskrblja je dejstvo, da 16. člen zaščitnega zakona predvideva za letos le 5 milijard lir z razliko dosedanjega letnega financiranja po zakonu za obmejna območja v višini 8 milijar letno”, sta podčrtala predsednika Pavšič in Pahor, ki sta predsednika Tonda zato zaprosila za enkratni izredni finančni prispevek s strani dežele. Predsedniku deželne vlade Tondu, ki je bil z odbornikoma Guerra in Franzutti v ponedeljek na uradnem obisku v Sloveniji, so zaskrbljenost za težave, s katerimi se sooča slovenska manjšina, izpostavili tudi slovenski sogovorniki. Delegacija deželne vlade F-JK se je na kratko srečala z zunanjim ministrom Ruplom, z ministrom za evropske zadeve Bavčarjem in tudi s predsednikom države Kučanom. Naj na koncu povemo še, da sta SKGZ in SSO, kot predvideva zaščitni zakon, določili imena štirih članov paritenega odbora. To so Jole Namor, Rudi Pavšič, Ivo Jevnikar in Damjan Paulin. ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO R O BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE ■ m CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 MI ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO Storia Natura Cultura www.lintver.it Topolò, un baule per raccontare questo tempo ie*r0oMN mio , za noZcel G8-GEUCNA COWTINUA5. četrtek, 19. julija 2001 2 Presentato un progetto di Open Leader, Torre Leader e Natisone Gai Leader, ora la frontiera si chiama e-commerce Per ottenere finanziamenti è necessaria l’unione. Lo sanno i Comuni delle Valli e ora anche le società create per gestire i finanziamenti Leader. L’O-pen Leader di Pontebba, il Torre Leader di Tarcento e il Natisone Gal di S. Pietro al Natisone puntano ora ad ottenere l’appoggio finanziario della Regione che si appresta a formulare i bandi per il programma Leader Plus 2001-2006. Una prima bozza di un progetto è stata presentata prima a Pontebba e Tarcento, e giovedì scorso a S. Pietro al Natisone. E’ stato il coordinatore del progetto Bill Favi a proporre ai soci della Natisone Gal uno studio di Piano di sviluppo locale, denominato “Alpi Prealpi Giulie”, che contiene alcuni aspetti innovativi. Snocciolando alcuni dati sul transito di persone attraverso il Friuli orientale, in particolare provenienti dall’Austria, e sulle presenze turistiche in regione, Favi ha individuato, come tema catalizzatore, “la necessità di fare in modo che almeno una parte di coloro che transitano possano u-scire dall’autostrada e utilizzare le risorse del territorio”. Per fare ciò “occorre fare leva su ciò che più interessa gli stranieri: non il turismo tradizionale ma il commercio, l’agroalimen-tare e la gastronomia”. Lo spostamento di indirizzo rispetto a quanto si è cercato di fare finora si deve soprattutto alla carenza di posti letto. Il progetto punta quindi alle prelibatezze culinarie e vitivinicole del territorio (che comprende la fascia confinaria da Tarvisio a Prepotto) e necessi- ta di alcune azioni specifiche, come la certificazione delle imprese, la valorizzazione delle attività agricole ma anche del bed & breakfast e degli affittacamere, il marketing. La vera innovazione però, secondo Favi, è legata alfe-commerce, il commercio via internet. U-na proposta che ha creato qualche perplessità nei pre- senti, non tanto sulla creazione di siti ma piuttosto la loro gestione. Perplessità a cui ha voluto dare risposta il presidente del Natisone Gal Luciano Lau-rencig parlando di “aziende che devono consorziarsi”. Da parte dell’assessore della Comunità montana Lino Bordon, poi, il monito a “non creare false aspettative sul territorio”. Ma nel complesso il progetto, che ha come capogruppo l’Open Leader di Pontebba, è parso gradito ed ora dovrà essere completato in attesa dei bandi della Regione, (m.o.) PisiTLO iz K Stojan SpetiC * Danes si nihCe več ne upa priznati, da nasprotuje procesu evropskega združevanja. “Evroskeptik” je skoraj psovka, nasprotnik EU pa je lahko samo se Miloševič.... Pa je res tako? Kaj naj reCemo, na-primer, o goriških občinskih upraviteljih z županom Gaetanom Valentijem na Celu, ki Standrežcem in Jeremiti-SCu Se posebej vsiljujejo z zdravo pametjo skregane urbanistične ukrepe. NiC za to, da se Valenti požvižga na zaščitni zakon, ki v svojih določilih obvezuje krajevne uprave k spoštovanju “zgodovinskih in kulturnih” značilnosti ozemlja, posebno še, Ce gre za razlaščanje. Najbrž bi ga na to morala opozoriti kaka višja nadzorna oblast. Zal pa so sedaj vse, prav vse, v rokah desnice. Kaj pravzaprav predlaga Valenti za Jeremitišče? Ce prav razumem, ši- ritev avtoporta. Z neizbežnimi prizivi bi dela za širitev avtoporta pričeli Cez kako leto. Medtem pa bo Slovenija postala redna Clanica EU, leta 2006 pa bo vstopila v okvir držav Članic Schengenskega sporazuma, ki dejansko ukinja meje in vsak nadzor na njih. Po domače povedano, leta 2006 avtoporto ne bo veC potreben, ker se tovornjaki ne bodo več ustavljali in Čakali na carinjenje na meji, ki je ne bo veC. Zakaj torej takšna trma pri vsiljevanju avtoporta? Podobno je že bilo z novo vojašnico za finančno stražo, ki se bo itak preselila drugam, morda celo na hrvatsko mejo, Ce ji bo Slovenija dovolila. Res nas navdaja občutek, da se desničarji na evropsko združevanje požvižgajo, ali celo, da mu potihem nasprotujejo in upajo, da Slovenije ne bodo spustili skozi evropska vrata... O tem naj bi pričal tudi obisk notranjega ministra Scajole in ministra za reforme Bossija v naših krajih. S helikopterjem sta preletela mejo, preko katere gre letno 25 tisoC ilegalnih prebežnikov. 18 tisoC jih ujamejo in vrnejo Cez mejo. Ostalih 7 tisoC pa jih jadrno hiti v NemCijo, s trebuhom za kruhom. Bossi je svoj čas predlagal, naj bi na slovensko italijanski meji dvignili “železno zaveso”, mrežo ali žiCno oviro. Sedaj, pravijo, se je premislil in zahteva samo, naj bo meja “bolj vidna”. Kar pomeni, da Berlusconijeva ministra predlagata, naj bi v poraščeni meji izsekali pas Čistine, da bi z radarji in infrardečimi žarki lažje prestrezali ilegalce. Glede na učinkovitost bi po mojem raje okrepili sodelovanje med slovensko in italijansko mejno stražo. Izsekavanje Čistine pa me skrbi. Od Belo-peških jezer do miljskih hribov teCe meja po gozdu. Ce ga izsekajo, bo mejni pas grdo izgledal, ustvarjal bo občutek, da se nek svet konca in drug pričenja. Vprašati pa se moramo tudi, koliko Casa bo potrebno, da se spet zarase, ko bo meja leta 2006 ukinjena in bo Čistina odveC. Kajti drevesa ne rastejo po dekretu. Avstrijski interesi in širitev EU Kandidatke za sprejem v Evropsko unijo (p)ostajajo talke nacionalnih interesov Avstrije, ki širitev skupnosti neločljivo povezuje z dolgoročno rešitvijo tranzita težkih tovornjakov po letu 2003 na njenem teritoriju. Ta se nanaša na sistem ekotoCk, s katerim je urejen promet tovornih vozil Cez avstrijsko deželo, beremo v komentarju ljubljanskega Dela. Pogojevanje širitve z dogovorom med članicami Unije, ki bi podaljšal koncesijo Avstriji, je - za zdaj -občutila predvsem Slovenija, ki bi lahko že v kratkem začasno zaprla poglavje o transportu, kar je v osnutku pogajalske pozicije predlagala tudi bruseljska komisija. Sicer Avstrija povezuje obravnavanje tega poglavja na pristopnih pogajanjih s pričetkom dolgoročnega urejevanja tranzita težkih tovornjakov. In tako je medtem, ko kandidatke potrpežljivo Čakajo, da bruseljska komisija izdela pogajalska izhodišča za področje transporta -pri Čemer pa bodo po napovedi komisarja Giinterja Verheugna med razpravo o programu pristopnih pogajanj pod predsedstvom Belgije upoštevali prevladujoče mnenje v ministrskem svetu Unije, po katerem bi novinkam dovolili popoln dostop na trg mednarodnega tovornega prometa, vključno s kabotažo (notranji prevozi po Članicah Unije) - v Bruselj prihitela moCna avstrijska delegacija: podkanclerka Susanne Riess - Passer, zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner in ministrica za transport Monika Forstin-ger. V dolgem pogovoru s komisarko za energijo in transport Loyolo de Palacio so naposled našle rešitev, ki je očitno - in do nadaljnjega - zadovoljila Dunaj. Po zagotovilu španske komisarke bodo v Breydelu prihodnje leto izdelali predlog dolgoročne ureditve tranzita skozi Avstrijo, pri Čemer bodo proučili možnost spremembe določil direktive o cestninah (ki višino pristojbin doloCa glede na stroške vzdrževanja avtocest). Enostavneje: Avstriji sosedi bi dovolili zaračunavati višje cestnine od sedanjih, presežek pa bi se zbiral v posebnem skladu, iz katerega bi financirali gradnjo železniškega omrežja, ki bi prevzelo del tovornega prometa. Toda v tej ideji, ki jo uveljavljajo že v Švici, tiči kavelj. Spremembo direktive morata potrditi ministrski svet in evropski parlament, ta postopek pa v Uniji lahko traja tudi desetletje in veC. Ker veljavnost 9. protokola poteCe konec leta 2003, Avstrija pa nima nobenega jamstva, da bo nova direktiva o cestninah uveljavljena z-januarjem 2004. ■' . A bolj" kot odložitev pogajanj o transportu lahko Slovenijo - in druge kandidatke - skrbi rožljanje Dunaja z vetom na celotni proces širitve, Ce v Uniji ne najdejo trajne rešitve za zmanjšanje tranzita tovornjakov Cez avstrijsko ozemlje. Ferrerò-Waldnerjeva na-mreC opozarja, da je Avstrija že decembra 1999 vztrajala pri trajnem zmanjšanju škodljivih izpuhov, svoje soglasje h konCnim rezultatom širitvenih pogajanj pa povezuje z dolgoročno ureditvijo tranzitnega prometa. Kako bodo v Bruslju razvozlali ta zakompliciran klopCiC, obstaja še odprto vprašanje. V Ljubljani upajo ne za ceno upočasnitve procesa vstopa Slovenije v EU. (r.p.) L’isola di Bled non si cede Bled non si cede A differenza del collega Franci But, che ha restituito alla chiesa slovena oltre 8 mila ettari di boschi e terreni all’interno del Parco nazionale del Triglav, la ministro della cultura Andreja Richter ha opposto un no netto alla parrocchia di Bled che chiedeva la restituzione dell’isola al centro del famosissimo lago. Le polemiche in Slovenia non si placano. Il fatto è che i ministri godono di una grande autonomia. Il premier Drnovšek, a proposito dei due casi ha dichiarato che entrambi i ministri, orientati il primo più a destra, la seconda a sinistra, hanno avuto troppa fretta. Sarebbe stata preferibile una soluzione concordata e complessiva per tutti i beni della Chiesa da denazionalizzare. Avanti così Il relatore per la Slovenia, Demetrio VolCiC, ha presentato alla commissione affari esteri del Parlamento europeo la sua relazione sul processo di avvi- cinamento di Lubiana all’UE. Positivo il giudizio complessivo anche se sono state sottolineate nuovamente alcune questioni a-perte ed in particolare la necessità di accelerare il processo di privatizzazione delle banche e di denazionalizzazione, oltre a favorire gli investimenti stranieri. Ben 34 gli emendamenti proposti, buona parte dei quali da parte di Hubert Pirker, parlamentare austriaco del Partito popolare, ma sono stati tutti respinti dalla commissione. Quante leggi? I ministri sloveni hanno calcolato che entro la fine dell’anno in corso il parlamento voterà ancora 30 leggi “europee”, come vengono definite. 28 sono quelle già votate quest’anno, altre 27 rimarranno per il prossimo anno. Battesimo per 21 Più di 1500 testimoni di Geova sloveni si sono riuniti sabato 14 luglio nei pressi della piscina di fronte alla sala Tivoli a Lubiana dove sono stati battezzati 21 nuovi adepti. I testimoni di Geova in Slovenia sono circa 2 mila e la loro presenza è registrata nella vicina repubblica sin dal 1928. Nuovi dottori È stato pubblicato nei giorni scorsi il bando per l’iscrizione agli studi post laurea, sia di primo (magisterij) che di secondo livello (doktorat). I posti dispo- nibili nelle diverse specializzazioni sono 4 mila. Armati fino ai denti Nel gennaio di quest’anno è stata approvata una normativa più severa sul possesso delle armi. La sua applicazione ha permesso di fotografare la situazione slovena in questo settore. Circa 44 mila sloveni sono risultati proprietari di armi e più precisamente di ben 96 mila pezzi. Sono state presentate inoltre 3 mila domande per la regolarizzazione del possesso di armi, mentre 3.500 pezzi, tra armi e munizioni, sono stati consegnati alle autorità. Živa imena v knjigi in med ljudmi Četrtek, 19. julija 2001 Dagli Autodafé ai Tambours, musiche e visioni a Topolò La l'Stazione-Postaja si avvia alla concludere lottava edizione KULTURNO DRUŠTVO REČAN V nedeljo 29. julija ob 16. uri bo na Lesah Senjam b cerkvene piesmi V cerkvi bodo predstavili 12 novih pesmi dalla prima pagina Hanno raggiunto Masseris da Vienna, dove hanno registrato alcuni brani del secondo compact disc, Matjaž, Andrej, Jaka e Luka hanno ancora una volta dimostrato di saper coniugare musica, poesia e divertimento, divertendo a loro volta il pubblico con battute, giochi, e-spressioni del viso e del corpo. Per chi l’ha vissuto, un concerto davvero unico. La serata di sabato è stata dedicata ai video, compreso quello sul Karako-rum girato da Vittorio Sella. Il pronipote, Lodovico, ha commentato le immagini della scalata del Duca degli Abbruzzi sul K2: una spedizione con circa 400 Gli eventi del prossimo fine settimana Venerdì 20 luglio dopo il tramonto a seguire Sabato 21 luglio nel pomeriggio verso sera dopo il tramonto a seguire Domenica 22 luglio verso sera dopo il tramonto infine Concerto del coro Beneške korenine Voci dalla sala d'aspetto-Glasovi iz Čakalnice con i poeti Mara Donat, Fabio Franzin, Boiko Lambovski, Alberto Nocerino, Luciano Neri Dì qua e di là - Tu in tam, storie di frontiera per un documentario di Catya Casasola Naši, incontro con lo scrittore Maurizio Canauz Voci dalla sala d'aspetto-Glasovi iz čakalnice Incontro con Davide Rondoni Concerto per accordeon di Wolfgang Staribacher L’antica comunità ebraica di Topolò-Topolove esecuzione di spartiti rinvenuti da Davide Casali Omaggio ad Andrea Pazienza, video Visioni in 16 millimetri, il regista Martin Hansen presenta cinque opere scelte per il pubblico di Topolò concerto del Komorni Zbor Iskra di Bovec Concerto per batteria e rumori del bosco di Nello Da Pont Cospirazìoni/Postaja - Blue Stories di Roberto Paci Dalò Congedo e festa finale con la Topolovška Izbna Orkestra Fabio Boni - Kovačev z Lies je avtor zanimive knjige, ki jo je izdala špe-trska zadruga Lipa za občino Garmak. “Imena v Garmiškem kamune” je naslov telega diela, ki kot je sam povedan, v nediejo na predstavitvi v Topolovem, je rezultat večletnega zbiranja podatkov in informacij. Najprej je v njem zgodovinska predstavitev, zbranih je nato kakih 1800 imen: hišnih, ledinskih, mikrotopono-mastičnih poimenovanj. Zbrani so za vsako vas posebej. Sledi razlaga teh imen, ki jo daje Natalino (Božo) Zuanella an na zadnjo je še poglavje o tistih osebnosti, ki so dosti pomenile za življenje an zgodovino Garmika an vse Benečije. Knjigo je podrobno predstavila Živa Gruden, ki je poskrbela tudi za slovenski prevod. Je odprto dielo, je jala, ki se lahko dopolni. V knjigi in v zbranih imenih je veliko bogastvo in jo lahko vzamemo tudi kot model za podobne študije tudi v drugih kamunih Nadiških dolin, saj bi biu potreben kompleten inventar vseh i-men. Lepo je, če so imena v knjigi, je zaključila, še lepše bo, če bodo žive med ljudmi. In tudi v tej spodbudi vsem nam je vrednost tega lepega dela. portatori, prima attraverso il Kashmir e poi fino ai passi che superavano i 5 mila metri. In tarda serata, il gruppo di Davide Casali ha improvvisato un concerto di musica klezmer. Domenica, oltre alla presentazione del libro di Fabio Bonini “Imena v Garmiškem kamunu - No- mi in Comune di Grimac-co” ci sono stati due momenti con protagonisti i bambini e i ragazzi di Topolò: la rappresentazione i-deata da Isabella Bordoni per e con i più piccoli e il concerto per bidoni metallici. “Les tambours du Topolò” si sono dimostrati, sotto la guida di Tom H- meljak, ancora più bravi dello scorso anno. Infine il Beneško gledališče ha presnetato la commedia “Mi se imamo radi” di Adriano Gariup. La serata si è conclusa, a tarda ora, con il monologo teatrale “Patanostrada” di Sandra Mangini e Stefano Rota, (m.o) Sopra gli Autodafé a Masseris, a sinistra la presentazione del libro sui nomi di Grimacco, a fianco un momento della rappresentazione di Isabella Bordoni con i bambini di Topolò L’Inquisizione nella Slavia La famiglia di Martino 36 Appendice n. 2 Faustino Nazzi Ora il servizio passa a Martino che querela Scala-brino per un'irruzione di costui in casa "armato di pugnale e sassi, minacciando di voler amazzare Martino e tutti in casa" e la solita "puttana" di turno. Era stata rotta una "boccalessa" ed il sospetto era caduto sullo Sca-labrino. Procedure concluse con la solita condanna di mezza marca e spese processuali per lire 11 e soldi 7 (Sent. 4-4-1604). Ma Mattia Scalabrino fa il contumace. Le querele si sovrappongono, s’incrociano in un tes- suto infernale entro il quale i poveri stolidamente s'impaniano a tutto vantaggio del sornione giusdicente capitolare e dei legulei. Maria, moglie di Girolamo Pagot di S. Daniele e Mattia Scalabrino, suo genero, querelano Menega Cargnella, Dorothea ed un suo figlio detto Ciccut, "perché con un sasso li percosse la testa, con rottura di pelle e fuoriuscita di sangue e un colpo al braccio sinistro con ferita fino all'osso". A Martino, che non era presente, "viene fatto man- dato, sotto pena fi £ 100, bando et altre pene, di non molestare più Scalabrino con detti e fatti" (2-8-1603). Condanna del Martino a mezza marca di denari per la fabbrica (Sent. 14-5-1604). Rischio di vita Il 9/10 agosto del 1605 vi è uno scontro memorabile tra Martino e Biagio da una parte e pre Picecco e Scalabrino dall'altra con l'intervento di alcuni occasionali. Si accusa Biagio di aver, «con maniera scortese, dato occasione di scandalo et di rissa insieme in quel luoco di tanta divotione havendo ricusato di aprir la porta del castello già serata al Rev.do d. G.B. Picecho capellano di quella S. Chiesa che tardi partito di Cividale era ariva-to et entrato poi (aperta la porta d’altri). Dolendosi esso Rev.do di simil discortesia essendo esso Biasio saltato fuori di casa sua con la spada contra di esso Rev.do et quello assaltando con parole et con fatti su la strada et mentre era ancora a cavallo sichè se non era intermediato all'hora seguiva di molto male tra di loro, aggiungendo poi mal al male la seguente matina che fu la domenica 10 di luglio prossimo passato, presa occasione di certa falcetta di sesela-re che ricercata mediante u-na certa donna vecchia, havendo l'animo mal affetto verso il sudetto pre GB. fo ardito et temerario che incominciò a contendere con lui di parole obscure et provocatorie appresso la casa del-l'habitatione del sudetto Mathia Scalabrino, procedendo inoltre a rissa seco et tirando de sassi et quello percotendo gravemente in testa et atterandolo sichè non senza periculo di sua vita per molti giorni se ne è giaciuto et restato alla cura dei medici et peggio anco esso Biasio, insieme con altri suoi adherenti che per ora si tacciono con riserva però di procedere anco contra di essi, l'haveriano trattato se non fosse stato diffeso da chi si siano presente. All'incontro veramente Mathia Scalabrino antedetto imputato ancor lui di esser stato così temerario et ardito che forsi mal affetto nel animo contra di esso Biasio o-ver contra la casa di Marti- no Duriavigh suo padregno, per la invidia et concorenza delle hostarie che vicine ambedui tengono in quel loco, pur etiamdio entrando in favore del Rev.do Picecho nella sudetta rissa, gli bastò l’animo tirar di mano diversi sassi contro la contraria parte con uno dei quali gravemente et mortalmente percosse in testa il sudetto Martino Duriavigh per il che con periculo ancor egli per molti giorni se ne è giaciuto alla cura dei medici et come più diffusamente nel processo; comettendo le predette cose tutte et cadauna respettivamente scientemente dolosamente et iniquamente con li mali modi et qualità premesse contra Dio, ragion et giustitia in villipendio della giurisditio-ne et con scandalo et mor-moratione dei Boni et di quel loco devotissimo». četrtek, 19. julija 2001 4 Evropski projekt za osem jezikovnih manjšin Večjezičnost pri naj mlajših Pred mesecem dni, prav v dneh, ko so na n asih Šolah potekali zadnji dnevi pouka, je bil v Leeuwardnu v Zahodni Friziji (na Nizozemskem) delovni sestanek med predstavniki manjšin, ki so soudeležene v evropskem projektu “Večjezičnost v predšolskem obdobju in v osnovni šoli”. Gre za osem jezikovnih manjšin iz štirih evropskih držav: to so Vzhodni Frizijci (nosilec projekta, ki ga vodi mag. Cornelia Nath, je prav Ostfriesische Landschaft iz Auric-ha), Severni Frizijci in Satter Frizijci iz Nemčije, Zahodnji Frizijci iz Nizozemske, Slovenci iz Avstrije (Slovensko Šolsko društvo), Slovenci iz Italije (Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra) in Furlani (Večstopenjski Šolski zavod Pavia di Udine); osmo skupino predstavljajo LužiSki Srbi, ki so se v projekt vključili naknadno in v njem sodelujejo z lastnimi sredstvi. Strokovni svetovalec pri projektu je prof. dr. Hen-ning Wode z univerze v Ki-elu. Razmere, v katerih de- lajo posamezne skupine, so seveda različne. Gre za večjo ali manjšo številčnost govorcev, za pravni status, Produzione e Vendita Materassi di ogni Tipo e Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE Reti Ortopediche Trapunte e piumoni Riutilizzo Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato Carla Marcolungo in Paola Floreancig (Pavia di Udine), Miriam Simiz in Ziva Gruden (Speter) ki ga posamezne skupnosti uživajo, za santo šolsko ureditev, za razvitost jezikov oziroma za gradivo, ki je v posameznem jeziku na razpolago. Skupine so si zastavile podobne cilje, čeprav je njihovo delo znotraj projekta kar precej razvejano in sega od vzgojnih izkustev v vrtcih do izobraževanja učiteljev in drugega osebja, ki sodeluje v vzgojnem procesu. Težišča so tudi v širjenju informacij o večjezični vzgoji in promociji manjšinskih jezikov ter v pripravi ustreznih didaktičnih enot in gradiv, ki si jih bodo skupine tudi izmenjavale. Prav zato je prišlo v Leeuwardnu tudi do dogovora, da se ustvari za projekt skupno spletno mesto na Internetu, na katerem bodo javnosti dostopne splošne informacije o projektu, delovne tematike, doseženi rezultati in predstavitev vsake od sodelujočih skupin, medtem ko bo za sprotno izmenjavo informacij med izvajalci projekta predviden tudi notranji forum. Ziva Gruden Strassoldo a S. Pietro Il presidente della Provincia Marzio Strassoldo incontrerà lunedì 23, alle 18, nella sede della Comunità montana Valli del Na-tisone, i membri del direttivo dell’ente ed i sindaci della Benecia. Durante l’incontro si parlerà dei progetti di sviluppo che riguardano la nostra realtà. Populizem prve vrste Italijansko politično sceno je razburila “luknja” po ekranu. Bralci Novega Matajurja vedo, za kaj gre. Italijanski finančni minister Giulio Tremonti je ugotovil, da bo letošnji deficit Italije glede na bruto domači proizvod vsaj še za enkrat toliko večji, kot ga je predvidevala prejšnja Amato-va vlada. Grenke ugotovitve ni sporočil sindikatom in delodajalcem, s katerimi se je na dan izjave srečal, ampak je stopil neposredno pred televizijske kamere. Desetim milijonom Italijanom, ki so gledali tele-giornale, je sporočil, da jih je prejšnja vlada vodila za nos in da čakajo Italijo večji dolgovi. Minister ni jasno obrazložil, zakaj bodo dolgovi večji. Vprašanja ni obrazložila niti opozicija, ki je napadla ministra, češ da za tako pomembne izjave namesto parlamenta izbere televizijo in da umetno veča primanjkljaj. Zadeva je v resnici zapletena, saj temeljijo ugotovitve deloma tudi na predvidevanjih, ki vključujejo gospodarske trende. V tem trenutku nikomur ni jasno, kdaj bo svetovno gospodarstvo splavalo iz stagnacije in pričelo svoj normalni tek. Vsi pričakujejo kdaj, datuma pa nihče ne ve. Predvidevanja držav morajo računati na omenjeno neznanko in zato se številke spreminjajo iz meseca v mesec. Jasno je, da nihče ne sme preveč trošiti, pretiran pesimizem pa bi bil enako hud, če že ne bolj katastrofalen. Ko je Tremonti predstavil gospodarski program vlade, se je luknja zdela že manjša in manj nevarna... Tremontijeva poteza, ki pozna gospodarska gibanja veliko bolj kot mi, je bila značilna iz dveh razlogov. Kot prvega sogovornika je izbral množico, do katere se je dokopal s pomočjo televizije. V povprečni zavesti Italijanov bo ostalo mnenje, da je prejšnja vlada v resnici “premešala” karte in se državljanom zlagala. Položaj da je slabši, kot so zagotavljali prejšnji mini- stri. Ljudje prej verjamemo slabim kot dobrim novicam. Značilno je tudi, da se minister neposredno razgovarja z državljani in volilci ter se šele nato poda v parlament, kjer mora računati na kritike in protinapade. Po televiziji ljudstvo samo posluša, kar sliši pa usmerja mnenje. Skratka, gre za populizem prve vrste. Druga posebnost nastopa je bila v tem, da je deloma odvezal Berlusconijevo vlado predvolilnih obljub. Se za nekaj časa bo za vse kriva prejšnja vlada. Igra je spretna. Uspeva pa toliko bolj, ker prvih Berlusconijevih sto dni vladanja sovpada z veliko zmedo v Oljki in posebno na njeni levici. Ko je zmagal Prodi, se je Berlusconi kmalu znašel, prebavil poraz in pričel z učinkovito opozicijo. Sedanja Berlusconijeva vlada se spopada z opozicijo, ki s težavo preboleva poraz in krizo, ki je nastala že pred volitvami. Ne gre za krizo številk (beri glasov), ampak za krizo idej in organizacije, ki je nujna za to, da ideje pronicajo med ljudi. Ker Dom svoboščin to ve, skuša dobiti v komunikaciji z ljudmi še dodatno prednost. Televizija je pri tem osnovno sredstvo. Tri minute nastopa lahko pomenijo več kot dolga parlamentarna razprava. Zal, vendar je tako. Terza rete Rai e Sloveni: doccia fredda del governo La convenzione verrà riesaminata appena alla fine del 2002 dalla prima pagina “La Presidenza del Consiglio dei Ministri, nel confermare l’interesse verso la problematica - si legge nella lettera - ha segnalato che essa potrà essere esaminata nel quadro della rinegoziazione della convenzione vigente per il Friuli-Venezia Giulia che, per accordi intervenuti tra l’amministrazione suddetta e la RAI, legati agli attuali stanziamenti di bilancio avverrà il 31/12/2002”. Insomma, tra un anno e mezzo la questione potrà, forse, essere esaminata. Questa non è più solo un’ingiustizia, sta diventando una beffa che si sta protraendo ai nostri danni, in barba a leggi vecchie e nuove, da troppo tempo. Ripercorriamo la vicenda. Nel lontano 1975 viene approvata la legge 103 di Riforma della Rai. All’articolo 19 prevede “trasmissioni radiofoniche e televisive in lingua tedesca e ladina per la provincia di Bolzano, in lingua francese per la regione autonoma Valle D’Aosta ed in lingua slovena per la regione autonoma Friuli-Venezia Giulia”. La spesa sostenuta dalla Rai, dice la legge, verrà rimborsata dallo stato tramite convenzioni. Come si vede la legge parla di tutta la regione, in realtà è stata sempre interpretata in senso restrittivo, escludendo la provincia di Udine. Bisognerà tuttavia attendere vent’anni, fino al 1997 perché venga stipulata la convenzione e si dia il via alle trasmissioni televisive della 3 rete RAI in sloveno. Solo per Trieste e Gorizia però. Ancora una volta si e-lude la provincia di Udine. Il nodo politico da sciogliere è sempre lo stesso: bisogna attendere la legge di tutela e dunque il riconoscimento legale degli sloveni nella provincia di Udine. Nel frattempo si sono sprecati interventi, dichiarazioni, ordini del giorno di amministrazioni locali, audizioni, raccolte di firme sotto petizioni... Risultato zero. Le ragioni del no, addotte però negli ultimi anni, sono cambiate. Non era più un problema politico, ma tecnico, poi nemmeno più tecni- co ma finanziario. Nel 2000 il parlamento ha approvato la legge di tutela delle minoranze linguistiche storiche (482) che “assicura condizioni per la tutela delle minoranze” nelle convenzioni tra governo e Rai. Quest’anno con l’approvazione della legge di tutela viene sciolto definitivamente il nodo degli sloveni della provincia di Udine, riconosciuti legalmente come tali. Adesso è arrivata la doccia fredda del governo. È destino che superati gli ostacoli politici si affaccino quelli finanziari e che si cominci a risparmiare comunque e sempre da noi. Mentre è un vero e proprio paradosso che una volta approvata la legge di tutela, le difficoltà e gli ostacoli per la minoranza slovena si siano accentuati. Noi tuttavia continuiamo a sostenere le nostre ragioni e a chiedere quanto le leggi ci riconoscono. Per fortuna c’è la cornice europea nella quale l’Italia è inserita e dove è chiamata, anche sul terreno delle minoranze, a dare risposte, (jn) NORD MATERASSI di Riccardo Bonessa ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 = Minimata Zgodba UGANKA Belo krilce je razpela, ko v pripeki je sedela, pa je krilce izgubila, rdečo kapico dobila. Vera Albrecht (npoScf) Na buoga žena je imie-la čičico, ki ji je bluo ime Marija. No jutro Marija je šla točit vodó h štermu an je zagledala par vrateh od hiše an fagotič starih cunj. Je pustila na tla po-vierak an začela odvijat cunje. Takuo je čula ta-nak jok otročiča notar zavitega an ga videla vsega ardečega an zagnanega. Marija je parjela otročiča v naruoče an ga neslà v hišo. Mu je dala pit nomalo mlieka. “Ka si uša-fala?” jo je vprašsala mama. Marija je odguorila: “San ušafala pred hišo telega otročiča”. Mama je jala: “Smo že mi takuo buoge. Ka mu bomo dajal za jest? Ga ponesen šindaku an ga bon prosu, naj ga darži on”. Marija se je začela jokat: “O mama!” je prosila, “bo takuo malo jedu, daržajmo ga mi. Pogled tele majhane ardeče ročice, an tele majhane par-stace!” Mama je pogledala an otrok se ji je usmilu. So ga pardržale onè. Marija mu je dajala jest, ga je povijala, ga je kladla v zibielo an, de lepuo za-spie, mu je piela narliev-še piemice. L. Nikolaevič Tolstoj (Prevodi: M juta Povasnica) Pravca in zgodba znanega pisateljia Tolstoj je napisal tud gor mez mrujo, ki je bla žejna Bili smo v Prapotnici v dreškem kamunu an v Barnasu Kaj san ima rad vartac tam doma OTROK Drugo lepo “fešto” smo jo imiel v Barnasu. Povabila nas je Orsola Banelli. Nje mama nas je sparjela, nam napravla torto an nam ponudla druge dobruote. Norčinal smo se celo jutro an za kosilo se varniI pa v Suolo 2e kada je biu konac Suole, Sele pa se zmislemo na 13. junija. Imiel smo se pru lepuo. Ettore an Lucia, noni od Simona Golop, so povabil skupino veveric v Prapotnico v dreški kamun Pripravili so nampuno dobruot, lepuo smo se tudi igral. Pridružu se nam je an župan Donati, ki nas je vabu, naj se ogledamo muzej v Trinku, kjer je bila ankrat Suola Tutte le marionette nelle Valli Anche quest’anno ricca offerta di spettacoli di marionette e burattini nella rassegna inserita all’interno del Mittelfest. L’iniziativa, organizzata dall’Ente regionale teatrale e curata da Roberto Piaggio, vede la collaborazione della Comunità montana delle Valli del Natisone e dei comuni che ospitano il festival: S. Pietro al Natisone, S. Leonardo, Pulfero, Drenchia, Grimacco, Torneano, Savogna, Prepotto e Stregna. Al termine della rassegna una giuria popolare ed una specializzata assegneranno il premio “Marionetta d’oro” indetto dal Comune di S. Pietro al Natisone. Lo scorso anno il riconoscimento è andato alla compagnia praghese di Pavel Vangeli. VENERDÌ’ 20 LUGLIO ore 17, San Pietro (Azzida) -Consegna del premio “Marionetta d’oro” 2000 ore 17.30, San Pietro (Azzida) - Pavel Vangeli (Praha -Rep. Ceca): Swinging Marionet-tes ore 18.30, Pulfero (Calla) -Compagnia del Drago Rosso (Genova): La valigia magica ore 20, Grimacco (Topolò): Papilù Gledališče (Ankaran -Slovenia): Il topolino dei rifiuti ore 20.30, Torneano (Toglia-no) - Teatrino Giullare (Sasso Marconi - Bologna): Serenate SABATO 21 LUGLIO ore 11.30, Cividale (Carra-ria) - Pavel Vangeli (Praha -Rep. Ceca): Swinging Marionet-tes ore 17, Drenchia (Soiarie) -Compagnia del Drago Rosso (Genova): La valigia magica ore 19.30, Savogna (Pichinie Sup.) - Teatrino Giullare (Sasso Marconi - Bologna): Serenate ore 21, Stregna (Oblizza) -Teatrombrìa (Firenze): Il topolino che scopri il mondo DOMENICA 22 LUGLIO ore 17, Torreano (Masarolis) - L’Aprisogni (Treviso): Arlecchino cavadenti ore 18.30, Drenchia (San Volfango) - Papilù Gledališče (Ankaran - Slovenia): Il topolino dei rifiuti ore 21, Pulfero (Antro) -Teatrombrìa (Firenze): Il topolino che scoprì il mondo LUNEDI’ 23 LUGLIO ore 18, San Leonardo (Co-sizza) - L’Aprisogni (Treviso): Arlecchino cavadenti ore 19, Grimacco (Lombai) -Burambò (Foggia): Il cane e la volpe ore 19.30, Torreano (Prestento) - Paolo Valenti (Arezzo): Le ultime avventure di un burattino ore 21, Pulfero (Biacis) - Pupi di Stac (Firenze): Il drago dalle sette teste MARTEDÌ’ 24 LUGLIO ore 18, Stregna (Presserie) -Paolo Valenti (Arezzo): Le ultime avventure di un burattino ore 19, Prepotto - Pupi di Stac (Firenze): Il drago dalle sette teste ore 19.30, San Pietro (Sor-zento) - Burambò (Foggia): Il cane e la volpe ore 20.30, Savogna (Brizza inf.) - Compagnia degli Sbuffi (Castellammare di Stabia - Napoli): Pulcinella e il patto infernale MERCOLEDÌ’ 25 LUGLIO ore 18, Stregna (Gnidoviz-za) - Il Teatro delle dodici lune (Ponte a Egola - Pistoia): Ernesto, papero maldestro ore 19, San Pietro (Clenia) -Il pianeta di Tifiret (Monza -Milano): Il rappresentante di impermeabili ore 20, San Leonardo (Scruno) - Compagnia degli Sbuffi (Castellammare di Stabia - Napoli): Pulcinella e il patto infernale ore 21, Prepotto (Oborza) - Minimax (Bucarest - Romania): Biancaneve GIOVEDÌ’ 26 LUGLIO ore 17, San Pietro (Vemas-so) - Fru Fru Gledališče (Lubiana - Slovenia): Il mio ombrello è un palloncino! ore 19, Stregna - Il pianeta di Tifiret (Monza - Milano): Il rappresentante di impermeabili ore 20, Torreano - Teatro delle dodici lune (Ponte a Egola - Pistoia): Ernesto, papero maldestro ore 21, Savogna (Losaz) -Minimax (Bucarest - Romania): Biancaneve ore 23, Cividale (Arco medievale) - Produzione “Marionette e Burattini nelle Valli del Natisone”/C.T.A. (Gorizia): Fiorio e Biancifiore VENERDÌ’ 27 LUGLIO ore 17, San Leonardo (Altana) - Fru Fru Gledališče (Lubiana - Slovenia): Il mio ombrello è un palloncino! ore 18, Prepotto (Cialla) - Il teatro del topo birbante (Milano): Dallo zucchero filato ore 19, Drenchia (Peternel) -Tiriteri (Vicchio - Firenze): Il reuccio fatto a nmno ore 20, Pulfero (Podpolizza) - Alessandro Gigli (Empoli - Pistoia): Teste di legno, storie d’ingegno ore 21.30, Cividale (Arco medievale) - Produzione “Marionette e Burattini nelle Valli del Natisone’VC.T.A (Gorizia): Fiorio e Biancifiore SABATO 28 LUGLIO ore 11.30, Cividale (Piazza P. Diacono) - Tiriteri (Vicchio -Firenze): Il reuccio fatto a mano ore 17.30, San Leonardo (Cravero) - Il teatro del topo birbante (Milano): Dallo zucchero filato ore 19, Prepotto (Bodigoi) -Alessandro Gigli (Empoli - Pistoia): Teste di legno, storie d’ingegno ore 20.30, Grimacco (Clo-dig) - Tiriteri (Vicchio - Firenze): Il reuccio fatto a mano DOMENICA 29 LUGLIO ore 10, San Pietro al Natisone (sala consiliare) - Teatro dei pupazzi 3.A (Klagenfurt - Austria): Il signore delle stelle ore 11, San Pietro al Natisone (sala consiliare): assegnazione del premio "Marionetta d’oro” 2001 MRUJA AN GOLOBICA Pravca Mruja je bla žejna an je šla v patok. Vodà jo je zadiela an jo je malo-manj požgarla. Golobica je plula z varšičan v kjunu, je za-gledala mrujó, ki je bla v nevarnosti smarti an je vargla varšič v vodó. Mruja se je parpela za varh an se je rešila. Kajšan dan buj poznò, jagar le ujeu golobico v njegà mriežo. Mruja se je parbližala an ga je oklala tu nogo. Jagar se je stresu an mrieža mu je padla z rok. Golobica je odparla pe-ruota ari splu-la proč. L. Nikolaevič Tolstoj četrtek, 19. julija 2001 Superando l’imbattuta formazione del “Bar ai pioppi” i campioni in carica del torneo cercano il bis I “Dughi” si rimettono in carreggiata Oggi in programma le due semifinali, sabato le finali Venerdì si gioca il 3Q torneo dì calcetto femminile Sono continuate nei giorni scorsi le gare eliminatorie del torneo di calcetto a Liessa. Martedì 10 il “Bar Domenica il Giro delle Valli Prenderà il via alle 10 da S. Pietro al Nati-sone, domenica 22 luglio, il 13° Giro ciclistico delle Valli del Natisone organizzato dal V.C. Cividale-Val-natisone. Dopo il circuito che unirà S. Pietro, bivio Vemasso, O-culis, bivio Tarcetta, Tarcetta, Pulfero, S. Pietro (da ripetersi quattro volte) i giovani ciclisti proseguiranno per Azzida, bivio Cle-nia, Savogna e bivio Cepletischis concludendo le fatiche nella località Vartacia dopo avere percorso un totale di 67,3 chilometri. Sono in palio il trofeo “Provincia di Udine” che andrà alla società con maggior numero di arrivati nei primi cinque, il trofeo “Giovanni Cont e Gianni Degano” alla società con maggior numero di arrivati nei primi dieci, la coppa “Comunità montana Valli del Natisone” alla società del primo straniero e la coppa “Comune di S. Pietro” alla società del primo extraregionale. ai pioppi” (3 gol di Iussig, uno di Novelli, cantarutti e Masetti) ha superato per 6-1 l’“Osteria al Colovrat (Gus). Il “B.C.B. Trattoria alla Trota” ha sconfitto per 6-3 il “Bar al Ponte”. Le reti dei vincitori sono di Cornelio (4), Clarig e Del Gallo, a cui hanno risposto Corredig (2) e Matteo Trinco. Mercoledì 11 la “Osteria da Paolo” è stata battuta dalla “Pizzeria le Valli”, in gol con Michele Dorbolò (2), David Specogna, Gosgnach e Congiu. Per gli socnfitti ha segnato Denis Dreszach (2). I “Black eagles” (due reti di Cesare Pinatto, una di Urli e Zogani) hanno avuto ragione del Prepotto (Denis Lesizza, Marco e Francesco Debergnach) per 4-3. Giovedì 12 la “Iurman legna da ardere” (in gol con Pauletig, Trusgnach e Piero Chiabai) ha rimediato una sconfitta con la “Osteria alla Fontana” (Davide Duriavig, Miano, Michele lussa autore di una doppietta). II “Bar da Remigio” ha superato “La zia” per 7-6. Quattro gol di Tullio e tre di Susca per i primi, due a testa di Diego Petricig e A-driano Stulin e una di Roberto Bevilacqua e Nigro per il secondi. Venerdì 13 il “Bar al Ponte” (tre reti di Alessandro Bergnach, due di Trinco e una di Cappello, Mulloni e Mottes) ha battuto per 8-4 il “Dughi team” (Tre gol di Antonio Dugaro e uno di A-lessandro Dugaro). Inutile la vittoria per 6-2 della “B.C.B. - Trattoria alla trota” (due reti di Del gallo ed una a testa di Elmir Tiro, Chiuch, Cristian Specogna) nei confronti della “Osteria al Colovrat” (Antonio Pri-mosig e Pio Chiabai). Sono così passate ai quarti di finale le formazioni “Pizzeria le Valli “ Ponte S. Quirino, “Bar da Remigio” Cividale, “Bar ai pioppi” Remanzacco, “Bar alla Fontana” Oculis, “Bar al Ponte” Ponte S. Quirino, “Dughi team - Toni Dugaro legna da ardere” S. Leonardo e “Distributore Shell” Cemur. Lunedì 16 nel primo quarto la “Pizzeria le Valli” ha sconfitto 4-3 il “Bar alla Fontana “. Per i pizzaioli tre reti di David Specogna ed una di Congiu, mentre gli avversari hanno fatto centro con Gabriele Miano (2) e Duriavig. E’ seguita la sfida tra il “Dughi team” e “Bar ai Pioppi”. A uno scatenato Antonio Dugaro (3 gol) e a Stefano e Terry Dugaro hanno risposto alle reti avversarie di Masetti (2) e Novelli. Martedì 17 si sono affrontate il “Bar da Remigio” e il “Bar Centrale” seguite dai “Black eagles” e “Bar al Ponte”. Le semifinali si giocheranno stasera giovedì 19, sabato 21 luglio ultimo atto con le due gare di finale. * * * Venerdì 20 luglio si giocherà a Liessa il 3° torneo di calcetto intemazionale femminile con le squadre di Grimacco, Livek, Oborza e S. Pietro al Natisone. Questo il calendario. Ore 20: Grimacco-S. Pietro; 20.20: Oborza-Livek; 20.40: Gri-macco-Oborza; 21: Livek-S. Pietro; 21.20: S. Pietro-O-borza; 21.40: Livek-Gri-macco. Alle 22.20 si disputerà la finale. Le premiazioni sono previste per le 23. I bocciofili di Tolmino con il trofeo triennale offerto dalla impresa edile TMBR Cividale-Tolmin a bocce, il trofeo va agli sloveni Si è giocata sabato 14 luglio a Carraria di Cividale sui campi della Trattoria da Mario, la 55“ edizione della gara intemazionale di bocce Cividale-Tolmin. Al via otto quadrette, che si sono affrontate per l’intera giornata. Lo scorso anno ad aggiudicarsi la sfida era stata la quadretta locale di Osgnach che aveva preceduto quella ospite di Uršič. Stavolta tre quadrette sono giunte al primo posto a pari merito, con tre vittorie, così per assegnare la vittoria sono stati indispensabili i punti. E’ risultata vincente la quadretta slovena capitanata da Zivec (+18), alla quale sono andate la coppa e quattro medaglie d’oro offerte dall’impresa edile TMBR di Cam-peglio. Gli sloveni hanno avuto la meglio su quella locale capitanata da Osgnach (+9), premiata con la coppa? e quattro medaglie d’oro offerte dalla Motorvalli di Battaino. Terza la squadra guidata da Uršič (+6) che ha portato in Slovenia la coppa del Comune di S. Pietro e le medaglie d’argento del Gruppo Edile Cividalese. Al quarto posto la quadretta di Fagotto che ha ricevuto la Coppa del Novi Matajur e le medaglie d’argento della ditta Alessandro Mitri. Alle altre quadrette, nell’ordine Olivo, Jerkič, Moravec e Lendaro, sono anda- te le confezioni di vino delle aziende agricole Lucia Galasso, Elio e Celestino Ma-gnan. Anche quest’anno era presente con la quadretta di Olivo l’emigrante in Belgio Egidio Mucig che assieme alla consorte ha voluto approfittare delle ferie per partecipare a questa manifestazione. Il nuovo trofeo triennale messo in palio dall’impresa e-dile TMBR di Campeglio ha preso la strada di Tolmin. Gli sloveni hanno infatti superato la bocciofila Ducale per 118 (8,5) a 111 (7,5). Al termine delle sfide sono iniziati i discorsi di ringraziamento. Il padrone di casa Maurizio Pitassi ha messo in evidenza la validità e la continuità della manifestazione, che aveva anticipato di alcuni decenni la caduta del “muro” di confine tra le nostre realtà, visto che dopo tante vicissitudini è ormai imminente l’ingresso della Slovenia nella Comunità Europea. E’ seguito il discorso d’esordio, nelle sue nuove vesti di presidente della Bocciofila Ducale, di Franco Olivo che ha ringraziato tutti i presenti compreso il suo predecessore Paolo Osgnach. Ha chiuso la serie il presidente ospite Zivec, che ha dato appuntamento ai bocciofili ducali per la gara di ritomo in programma in autunno a Tolmin. D calcetto ricordando Diego Namor Organizzato dalla Pro Loco Drenchia si è giocato 10 scorso week-end sul campetto di Casoni Soiarie 11 “1° memorial Diego Namor” di calcetto amatoriale. Terminata la fase eliminatoria, agli incontri di semifinali si sono qualificate le squadre del Mittel Europa, che ha superato per 1-0 la squadra degli Zmiešani di Grimacco grazie al gol realizzato nel primo tempo da Scacco, e l’Osteria al Colovrat che, grazie alla doppietta dello sloveno A-leksander Hrast, ha superato i Simanovi. Il terzo e quarto posto è stato assegnato ai calci di rigore: più precisi sono stati gli Zmiešani che hanno fatto centro due volte rispettivamente con Roberto Marinig e Daniel Bucovaz, mentre gli avversari hanno segnato un solo gol con Antonio Cicigoi. A dare il calcio d’inizio alla finale è stata la piccola Federica Namor, figlia di Diego. Sbagliando più del lecito, l’Osteria al Colovrat non è riuscita a scardinare La consegna del trofeo alla squadra del Mittel Europa la rete dell’improvvisato portiere Fabrizio Florean-cig, che neutralizzava con bravura ed un pizzico di fortuna gli inumerevoli ten- tativi portati da Sedi, Marinig, Gus e Hrast. Al 7’ il “portierone” sembrava battuto dalla conclusione su punizione di Hrast, ma sulla linea il pallone era allontanato da un difensore. La ripresa iniziava con un brivido per la Colovrat, quando dopo soli 20” Massimo Zottig a porta vuota calciava sul palo. Al 13’ all’Osteria al Colovrat veniva concesso un rigore che Sedi si faceva parare. La partita si chiudeva in parità rendendo necessari, per l’assegnazione del trofeo, i calci di rigore. Per il Mittel Europa andavano a segno: Dennis Lesizza, Va-lentinuzzi, Scacco, mentre Fabio Lesizza sbagliava. Rispondevano gli avversari con i due errori di Gus e Sedi e tornavano a sperare dopo il centro di Hrast, ma l’errore seguente di Marco Marinig decretava il successo avversario. Prima delle premiazioni Tarcisio Donati, sindaco e presidente della Pro Loco Drenchia, con voce commossa ha ricordato la figura di Diego. La vedova Bruna ha ringraziato gli organizzatori della manifestazione, i dirigenti ed i giocatori delle squadre partecipanti. Riconoscimenti individuali sono stati assegnati ad Adriano Stulin (migliore giocatore), Patrick Chiuch (migliore gol del torneo) e Alberto Birtig (miglior portiere). Paolo Caffi četrtek, 19. julija 2001 Katja Paljavec je doktorica psihologije So glih genjal praznovat v Spietre, pa v družini Paljavec so začel spet že v torak 10. luja. Tist dan na univerzi v Tarstu se je je laureala Katja, ta velika hči od Iva an Albi- ne Coren, an do sabote pozno zvečer nie bluo konca. Družina, sorodniki an parjatelji se veselijo z novo “dotorešo”. Martedì 10 luglio all’U- Pridni Suolarj i V čedajskem konvitu Paolo Diacono so dal priznanja pridnim študentom. Daje jih čedajski komun v imenu an v spomin na Fer-ruccia Vidussi, pri tem se-vieda pomaga velika če-dajska butiga, ki nosi njega ime. Tele štipendije gredo narbuojšim študentom 3. nižje srednje Suole. Dali so jih že 15. lieto an parvič tudi v Nadiške doline. Pre- jelo jo je 10 študentov. Iz čedajske sriednje Suole so jo prejeli: Andrea Mitri, Federica Tuzzi, Vanessa Braida, Giuliana Miscoria in Luciana Gallo; iz konvi-ta Deborah Segarti in Alessio Pieniz. V Nadiške doline je Sla pa Patriziu Morandini an Mauru Gubana iz špietarske Suole an Alberti Chiuch iz podutan-ske srednje Suole. niversità di Trieste, presso la Facoltà di Psicologia, si è laureata Katja Paljavec. Ha discusso una tesi dal titolo “Studio neuropsicoa-nalitico su pazienti frontali” in cui ha trattato le conseguenze dei traumi cranici sulla personalità. Pronta a laurearsi un anno fa, Katja ha dovuto rinunciare per una brutta caduta mentre stava sciando che l’ha costretta a sei mesi di pausa, peraltro messa bene a frutto. Comprensibile l’emozione e la gioia di papà I-vo, mamma Albina Coren e della sorella Ivana. Alla neodottoressa felicitazioni da parte di familiari ed a-mici. Ed ora, prima dell’inizio degli stage, la famiglia le augura “buon viaggio!”. Veseu rojstni dan zelino noni Ernesti Se jo okumi vidi zad za velikim pušjam rož. An Ernesta Trusgnach - Ba-lentcjova iz Sevca v Gar-miskem kamunu, je imela zaries puno rož 28. junija lietos. Pune cajne. Tudi zatuo ima žihar takuo liep nasmieh na ustih. Tist dan je praznovala nje 80. rojstni dan. Ernesta se je rodila v Vukuovi družini le v Seve, šla je za neviesto k Bantcjovim. Z možam Fa-ustinam sta imiela dvie CeCe, Mario Luiso an Gi-anno, ostala pa je uduova že vic ku trideset liet od tega. Ernesta, takuo ki kaže naša fotografija, se pru dobro darži. Živi sama, ima pa vickrat okuole se- be svoje bližnje. Nje žlahta an Se posebno navuode Samantha, Fanika an Isadora ji želijo še puno liet življenja v mieru an dobrem zdravju. PRAVI TELEFON Telefonska Številka novega agritu-rizma v Matajurju, ki sta ga odparla Božica an Lino Go-sgnach je 0432-709923. Škrat nam jo je zadnjič zagodu an je bla zgrešena. Družini Gosgnach an braucem se opra-vičujejmo. SPETER Gorenj Barnas - Škrutove Vse dobre našim novičam V saboto 14. julija sta se oženila Roberto Cedron - Tonov iz Gorenjega Barnasa an Emma Notar-stefano iz Skrutovega. Oženila sta se v stari cierkvi v Podutani. Se posebno Roberto je dobro poznan med našimi ljudmi, saj že vic liet diela na Servisu an na SDGZ v Čedadu, kjer ušafajo profesionalno pomuoC naši gospodarski operatorji. Puno parjatelju an žlahte se je zbralo v saboto za se veselit kupe z mladimi novici, ki bojo živiel v Čedadu. S troStam, de se spet varneta v naše doline, Robertu an Emmi mi an vsi prijatelji an kolegi slovenskih organizacij, želmo vse dobre v njih skupnem življenju. Barnas Zbuogam Silvano Prezagoda, ko je biu kumi 59 liet star, ga je huda zaharbtna boli-ezan ukradla družini. Silvano Cosmacini je umaru v saboto 14. julija v Čedajskem Spitale. Rodiu se je v KosmaCinovi družini v Sarženti, v našo vas je paršu za zeta, saj je oženu Mariso Sko-dejovo. Z njega smartjo puSCa v veliki žalosti njo, sina Andrea z neviesto Alessio, kunjade Danielo an Claudia, navuode Stefana an Monico an vso drugo žlahto. Dober dielovac an zlo “apasjo-nan” jagar je Silvano imeu dosti parjateljev. An zaries puno ljudi se je v pandiejak popudan zbralo v cierkvi v Bamasu za mu dat zadnji pozdrav. Naj v mieru počiva. PODBONESEC Ofijan - Flemalle Rodila se je čičica Naša vasnjana Eligio Floram an njega žena Sonia Foramitti, ki živita že puno liet v Belgiji, v miestu Flemalle, sta spet ratala nona. 15. julija jim je hči Isabel rodila lepo CiCico, ki se bo klicala Helene. Težkuo so jo Čakal mama, tata Luigi Spigarelli an bratrac Thomas, ki ima že 4 lieta, an sevieda tudi noni. Nonam Čestitamo, mladi družini an Se posebno cičici an puobcju želmo vse dobre v življenju. Gorenj Marsin Žalostna iz naše vasi V naši cierkvi je spet zazvonila avermarija an nam oznanla, de je v Čedajskem spitale untarla naša va-snjanka Ernesta Oballa, uduova Oballa. Imiela je 77 liet. Zalosnto novico so jo sporočil sinuovi, zet, brat an sestra, kunja-di, navuodi an druga žlahta. Nje pogreb je biu v nediejo popudan v Gorenjem Marsinu. Naj ji bo lahna domaCa zemlja. SRIEDNJE Varh - Ceplešišče Zadnji pozdrav Doma, blizu svojih bližnjih, je za nimar zaspala Cristina Crisetig, uduova Bergnach. Učakala je lepo starost: 92 liet. Nona Crisitna se je bla rodila v TonCovi družini v Varhu, v srie-denjskent kamunu. Oženila se je mlada an šla za neviesto gor h Klincu. Imiela adno hCero, Pio, an Sele mlada je ostala uduova. Ze puno, puno liet je živiela v CepleSiSCu, v družini svoje hCere. Skarbna an dobra gaspodinja jim je bla v veliko opuoro an pomuoC, saj so imiel butigo an ostarijo. Po cielem življenju, ki ga je posvetila svoji družini an dielu, se je Cristina varnila v domaCo vas an takuo, ki je Zeliela je bila podkopa-na v domaCem britofu gor par Svetem Pavlu. Naj v mieru poCiva. Brollo, je v Tricesimu praznovau svojo zlato mašo. Biu je kupe z drugimi 15. mladimi posvečen za duhovnika lieta 1951. Nekateri njega parjatelji an varstniki so Ze umarli, deset od njih pa so se 10. julija srecali an kupe darovali mašo v zahvalo za petdeset liet duhovniškega posvečenja. Gaspuodu Luigi Čestitke tudi od Novega Matajurja. BARDO TIPANA Prosnid Zlata maša Naš duhovnik Luigi Battistutta, Ceglih ima zadnje cajte nemajhne probleme z zdravjem, po svojih moCeh še skarbi za svojo faro an svoje ljudi, takuo v Prosnidu, kot v Brezjah. Malo vič ku an tiedan nazaj, kupe z njega kolegi an s škofam Njivica-Ter Imamo nov muost Dvojni, doplih praznik v saboto an nediejo v Bardu. V saboto 14. julija so praznoval 20 liet življenja in dela civilne zaščite, ali “protezione civile”, kot ji pravimo po italijansko, ki jo imajo v Bardu an šteje 60 ljudi. Praznik je biu Se posebej liep an veseu, ker so inaugurai tudi sedež tele pomembne strukture, ki stopi v akcijo, kadar se zgodijo kake nesreče an so ljudje najbolj potrebni solidarnosti. V nediejo 15. julija zjutra so pa v Teru inaugurai nov muost čez ri-eko Ter. Nardil so ga na mesto stare “paserele”, je pa ries liep, ker je lesen. Tudi tuole kaže na skarb an ljubezen za okolje, ki muora biti le-puo, Ce želimo, de bojo v naše kraje radi hodili turisti. jih prave... Janez Tontonel nie biu zlo zbujen puob, pa je imeu vseglih mu-rozo Marjuto. Vsak četartak an saboto je hodu v vas ku vsi mu-rozi v Benečiji. No saboto se je parkazu buj zagoda ku po navadi an jezno ji je jau: - Marjuta, donas jo čem videt, čene te na oženem! - Oh ne, muoj dragi Janez. Naš akord je, de jo boš videu an jo boš tudi imeu, samuo potlè, ki se oženema. - Ne, ne, naco jo čem videt, čene žihar pozabi se na našo žembo! Maijuta se j’ nomalo prestrasla videt takuo odločnega muroza anmujejala: - Ben nu, če je samuo za jo videt, naj bo, pa nič druzega!, an je vzdignila gor kikjo. - Ha, ha, ha!, se je začeu veselo smejat Janez, - a videš, ki jo imaš. An v moji vasi pravejo, de si jo dala proč!!! Karleto je an mlad an zdreu puob, pa j’ tajšan lenorit, de je zmieram dižokupan. Kadar so mu jal, de naj gre gledat, kajšno dielo, je pregledu vse rikoveije, kjer je bluo napisano “casa di riposo”. Dva karabinierja sta se ušafala zguoda v kažermi. - Ei kolega, kadar snubiš s tojo ženo, čez dan, zapri manjkul škurete! A vieš, de z mojga pajuola na ure-dič toje kambre sem vse videu, kuo sta se ljubila ti an toja žena. - Muč, muč, farda-man balonist, kuo si mu me videt, če včera me nie bluo cieu dan doma! ! ! An karabinier je šu v Grado, se usednu pred znan hotel an začeu gledat gor v adno sobo, Stanco. Pasala je dna ura, dvie, tri, pasu je cieu dan an on ni genju bulit gor v tisto Stanco. Vratar, no malo prečudvan, je stopu do njega an ga vprašu, ki diela. - Muoj kolonel mi je kuazu prit tle an mu fišat sobo številko 100!!! Kronaka Minatorji annjih praznik Tela fotografija je zari-es posebna. Bla je nareta na parvi sveti Barbari, ki so jo organizal tle doma za naSe može, ki so dielal v minierah gor po Belgiji. Je bla nareta lieta 1959 gor na Liesah an so malo-manj vsi možje iz garmi-škega kamuna. Na žalost venč part od njih jih je že umarlo. So bli teli naši možje tisti, ki hitro po drugi svetovni uejski so Sli kopat karbon v belgi-janske miniere. Pruot koncu 50. liet so se zaCel vraCat damu. Na žalost se nieso an tekrat ustavli tle doma, kupil so hiše dol po Laškem an šli živet dol tode z njih družinam. Drugi so celuo ostal v Belgiji, kjer so se rodil njih otroc, kjer so začel njih novo življenje. Tela je na zgodba, vickrat žalostna, ki jo ma-lomanj vsi vemo, saj ma- lomanj vsaka družina Ne-diških dolin je tuole preži-viela. Fotografijo nam jo je parnesu Vincenzo Veneto - Macalotu iz Garmika, ki živi v Preserju, odkod je doma njega žena Amelia. Vincenzo je te parvi dol za krajam na te pravi roki. Njemu, an vsiem te drugim, ki so na fotografiji an ki so še živi želmo še puno liet zdravih an veselih. Tistim, ki so nas na žalost zapustil, naj gre naš spomin. Kjer je piesam, je mier an parjateljstvo Paš kaj pojejo? Mašo, takuo z bukvi v rokah, bi se Človek lahko vprašu. V resnici nie takuo. Tele obliške žene veselo prepevajo naše stare ljudske pi-esmi, tiste, ki so nimar odmievale po naših dolinah an senožetih, tiste, ki so jih naši ljudje prepevali v polietnih veCerih po die-le, al pa kar je biu senjam. Jo nie bluo parložnosti, ki jo niso poCastil z lepo, an lepuo zapieto, domaCo pi-esmijo. An takuo iz ust v usta, iz vasi do vasi, od starih do mladih so se piesmi prenašale na mlajše rodove, se šerile po Benečiji an po vsiem slovienskem prestoru, saj narvenC part so naši ljudje pieli le slo-vienske piesmi. Donašnji dan je pa takuo ratalo, de jih muormo piet z bukvi v rokah. Saj novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto conente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana St. 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Associato airUSPI je nimar manj ljudi po vaseh, ponekod jih nie za-dost še za lepuo piesam zapiet, marsikje niemajo še oštarije vic, tuk so se ljudje zbieral. An še tu ci-erkvi imamo nimar manj parložnosti zapiet naše lepe domaCe pobožne, vier-ske piesmi. Naš glas je ra-tu an je nimar buj šibak. An kar se le zberemo kupe, se muormo vic cajta napravjat za se uštimat an jo zapiet. Eh nie vic ku ankrat. “Te kero bomo”, “kero znaš”, se vprašamo. Malo-manj vsaka naša piesam pa, naj bo “Lepa si roža Marija”, al pa “Pozimi pa rožice...” se hitro konCa. Znamo še samuo parvi šti-kjac an malo vic. Pa varnimo se k našim obliškim ženam na fotografiji. One jo pru rade zapojejo. An naše piesmi so se jih zaCele an nazaj uCit. Zatuo imajo v rokah bu-kva, s plastično kopertino, de se na umažejo, kar kaže tudi na tuo, de jih imajo pogosto po rokah. Na fotografiji se na vide, pa tele so bukva, ki jih je napravu za sriedenjski kamun Antonio Qualizza z naslovam “Se zmišleš...”. Pru te pravi naslov. Bukva so šle po vsieh vaseh an po vsieh družinah. An mislim, de so z njih “sučešam” lahko veseli an zadovoljni takuo avtor, ku kamun, ku sriedenjski ljudje. Seviede tudi drugod po naših dolinah so napravli bukva z beneškimi piesmi, pomislimo samuo na tiste od zbora “Pod lipo”, ker je praznovau 25 diela življenja al pa na številne kasete, ki nosijo an med naše ljudi po svietu košCiC naše domaCe kulture, glas naše zemlje. An tuole je ne samuo pametno, tudi potrie-bno za na zgubit našega kulturnega bogastva. Knjige, kasete an drug material je pa trieba “nu-cat”, takuo ki nam kažejo an nas uCijo obliške žene. Brave! zaries. An sa, se vie, kjer piesam živi, ni prestora za prepriere an sovraštvo. Topoluove: slana uoda Vas Topoluove je tele zadnje cajte vsak dan po Časopisih an gjornalah, ker so an lietos, že osmo lieto, odparli Postajo. Telekrat pa pišejo od njih zaradi “astronomskih” bolet za uo-do. Takuo vesokih jih nieso še videl an se moCnuo jezijo. 1 milijon za vodo, je ries obiuno. Se buj tistih 800 taužent za tiste, ki žive v Topoluovem samuo en miesac na lieto... Naj jo nuCajo al pa ne, vodo jo mu-orijo plaCat. V Topoluovem so imiel nimar svojo uo-do. Malomanj 10 liet pa ima^o opravilo s konzorcijam Acquedotto Friuli centrale. Sada so pa ries težave. Sindak Canalaz je poviedu, de je mar-skajšna boleta zgrešena an jo postrojijo, kamun pa - Ceglih mu na gre pru - je na v-sako vižo parsiljen stuort plaCat za depuratole. Vendo computer AMD 333MHZ, 128 Mb ram, 6GB hard disk, scheda madre Asus, scheda video Matrox G200 AGP, scheda sonora Soundblaster 32, modem interno Trust 56.6k, tastiera, mouse compreso di monitor 15”. Tel. 339-1779194 Professore cerca abitazione in affitto anche arredata entro 10 km. da Cividale. Chiamare ore pasti 0432-281207 oppure 328-8788743. CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente in luogo tranquillo e soleggiato. Telefonare ore pasti al numero 0432/751303. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. JULIJA Čedad (Fomasaro) tel. 731264 Zapaite za počitnice/Chiuse per ferie Minisini (Cedad): do 22. julija Prapotno: do 29. julija Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »uq»ente«. Miedihi v Benečiji doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 Uel 0432/727694Ì IICI< / t-1 j PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v četartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaS duom. doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30