Političen list za slovenski narod. Po poiti рпјши тв1 j«: S« celo lato predplaiaa 1» fld.t u pol leta 8 rld., » četrt !••« Д tU., u j »d« ■еис X fld. 40 kr. V adminiatraeijl |n)«mu velja: Za «sle lato U «ld., n pol leta « fld., ta tetrt leta S fld., sa jeden meiec 1 rld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 |ld. 20 kr. n« aa leto. Роаашпе številke po 7 kr. Hiroenlno in oznanila (ia ser a te) »»prejema npravnlltro ia ekspedlelja v „Katol. Tiskani", Kopitarjeve nllee It. 3. Rokopisi te ne vračajo, aefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Ishaja таак dan, iirsemii nedelje in prainike, ob pol в uri pepoldne. Štev. lei. V Ljubljani, v ponedeljek 19. julija 1897. Letnik: XXV. Celjska gimnazija. Štajersko, dne 18. julija. Slovensko • nemška spodnja gimnazija v Celju poneha torej koncem avgusta .... Tako je ukrenilo c. kr. naučno ministerstvo na Dunaju. Nerazumljiva so dejanja vladnih krogov nasproti Slovencem! Ali bo si Slovenci zaslužili, da se ž njimi ravna tako poniževalno in razžaljivo? Ali so Slovenci res „manj vredni narod" v Avstriji ? Ako smo Slovenci državljani le druge vrste, zakaj se nam to odkritosrčno ne povd? Dolžnosti imamo z drugimi narodi jednake, a pravice popolnoma nejednake. Drugi narodi smejo prosto obračati svoje poglede proč od Dunaja, smejo gledati v Bim in Berolin, in vendar zahtevajo predpravice v Avstriji, Slovenci pa se vedno neomahljivo drže habsburške hiše, in vendar se jim kratijo v zakonu zajamčene pravice. Nehote se moramo vprašati, ali smejo v Avstriji oni narodi zahtevati predpravice, ki škilijo čez avstrijske meje ? Najnovejša „ordonanca" je gotovo med vsemi avstrijskimi Slovani vzbudila največje iznenadenje, med Slovenci pa največjo ogorčenost. Ear nenadoma je Celje zopet na dnevnem redu, ono Celje, ki je vzdignilo že toliko prahu ter strmoglavilo koalicijsko vlado. Eo je dne 5. januvarija t. 1. državni zbor vsled odsotnosti nekaterih poslancev desnice s 109 proti 98 glasovom odklonil postavko za celjsko gimnazijo, so Nemci veselja poskakovali. A vlada je vsejedno pustila gimnazijo, dasi je bil začasni kredit dovoljen le do konca januvarija. Ako je vlada hotela gimnazija brez kredita vzdržati do konca avgusta, gotovo bi bila našla sredstva še do konca leta, kajti vedeti more, da bode sedanji državni zbor gotovo dovolil potrebni kredit. Vladno poročilo izraža upanje, da se bode to vprašanje rešilo v sporazumljenju obeh narodnostij. Ali je vlada o tem res prepričana? Slovenci zahtevajo slovensko-nemško gimnazijo, in sicer v Celju, a Nemci rohnć že dve leti proti tej gimnaziji. Kako je mogoče aporazumljenje, da bi bili zadovoljni obe narodnosti ? Ali hoče morda vlada gimnazijo premestiti drugam ? S tem Slovenci ne morejo biti zadovoljni. To bi bili mogli storiti pred dvema letoma in celjsko vprašanje bi bilo rešeno. A mi hočemo gimnazijo v Celju, ki je jedino primerno središče, ter smo prepričani, da nas bodi podpirale vse avtono-mistične stranke, kakor tudi oni slovanski poslanci, ki so v opoziciji. Ali hoče vlada „fait accompli", predno se zopet snide državni zbor? Ali bode slovenska gimnazija v Celju žrtev, s katero hoče vlada pomiriti razburkano nemško valovje ? Ali je ekscelenca gospod naučni minister izdal to ordonanco na svojo odgovornost ali v imenu skupne vlade? Taka in jednaka vprašanja se nam vrivajo v prvem trenotku. Bližnja prihodnjost nam mora razrešiti te zagonetke. Kaj je sedaj storiti ? Naši državni poslanci morajo dobiti zagotovilo, da je vlada voljna kakor najhitreje zaceliti rano, katero mu je vsekala s tem najnovejšim ukrepom. Če pa vlada nima te volje, potem pa se poslanci tudi lahko enkrat resno vprašajo, ali morajo ravno za vsako ceno biti vladini trabantje, četudi se jim v plačilo delijo moralne zaušnice ? Narod zahteva od svojih mož ne samo odločnih besed, ampak tudi odločnih dejanj. Naši poslanci nai se ne dajo krmiti vedno le z „višjimi oziri", narod ostane pri vsem tem lačen. Druga dolžnost naših poslancev pa je, da sedaj pridno zbirajo narod okoli sebe ter mu razkrivajo krivice, ki se mu gode. Najbolj umestno bi bilo, da bi vzelo celo akcijo naSe politično društvo v roke. Poslanci naj bodo uverjeni, da bo narod rad poslušal njihov klic. Eolikor shodov, toliko glasnih protestov bo slišati izmed sredine našega ljudstva proti temu činu osrednje vlade. Slovenski narod bo ob teh prilikah odločno izjavljal, da terjamo kot državljani jednake pravice z drugimi narodi. Na delo torej, poslanci ! Kršcaiisko-soeijalna železni-čarska organizacija. Ferdinand Tusel, nadsprevodnik v Bischofs-hofenu in državni poslanec za peto skupino eolno-grajske kronovine, jena vabilo dr. Ereka drage volje prišel v Ljubljano in dva večera, minoli četrtek in petek, pri shodih krščansko-socijalnega železničar-skega društva v obširnem govoru pojasnoval želez-ničarske razmere. Velepomenljiv je njegov prihod za našo želez-ničarsko organizacijo. Tusel je jedini zastopnik železničarekega stanu v državni zbornici. Niso ga izvolili, kot je sam dejal, židje ali židovski hlapci, marveč dobro katoliško kmečko in obrtno ljudstvo na Solnograjskem. Socijalnim demokratom ni bilo niti na mari, da bi bili kakega železničarja spravili v državni zbor. Eatoliške ljudske stranke poslanec Ferdinand Tusel je torej najboljši dokaz, da je katoliškim strankam res na tem, da se pomaga delavskemu ljudstvu. Poslanec Tusel se je v državnem zboru postavil po robu socijalni demokraciji. Eo se je šlo za socijalno-demokratični predlog o razpustitvi tako imenovanega strokovnega društva, je odločno poudarjal, da so strokovna društva koristna in potrebna, da pa eocijalno-demokratično društvo ni bilo nič druzega, nego izsesovalnica ubogih delavcev pod vodstvom ljudij, ki o železničarski stroki ni trohice ne razumejo. Zato je bilo popolnoma prav, da se je to društvo razrušilo. Bavno to je dokazoval za njim tudi dr. Erek. Socijalni demokratje seveda sedaj po vseh shodih LISTEK. Sreča v nesreči. Vesela dogodba. Spisal Srdiin. Ce vam govorim o Petru Gržini, osemindvajset-letnem pisarji, ne smete ei misliti Gržine takega kot druge pisarje: suhega, slokega, tenkega, sestradanega. Nikakor ne I Peter Gržina, to vam je bil mož 1 Tako čokatih, tršatib, rejenih dobite malo I Eaka bedra, kaka prsa, kake roke I Bes močan človek je bil to I Povedal bi vam lahko še kaj drugega o Petru Gržini, na primer, kake je imel hlače, iz kakega blaga mu je bila suknja in tako dalje. Ali nočem biti tak, kot oni pisatelji, ki vestno opišejo na svojem junaku vsak gumb in šiv, a ko pridejo do čevljev, je bralec že davno pozabil, kak je klobuk. I. Peter Gržina je spal. Solnce je lezlo počasi kviško ter pošiljalo svoje dolgočasne žarke po vsej vasi — tudi v čumnato, v kateri je ležal Peter Gržina. Budilo je zaspane kokoši, vzbudilo je v hlevu ščetinca, da je začel lačen rogoviliti v svojem ozkem prostoru, vzbudilo je tudi ljudi, ki so prihajali iz hiš mencaje si oči — le Peter Gržina je spal. Muhe so se začele drviti po sobi, v koji ni bilo predmeta, ki bi ne kazal sledu njihovega bivanja. Po sobi se je slišalo prijetno bučanje in šumenje, popolnoma podobno onemu kraške burje. In muhe so se vsedale Petru Gržini na nos, usta, čelo, lica, uhlja, brado, na palec, ki je radovedno gledal izpod odeje, silile so v vsako votlino, v katero so imele pristop, in pokrile Petra Gržino tako, da ne bi vedel, je-li to z medom namazan čok, ali častito telo Petra Gržine. Ce se je Gržina obrnil, tedaj je vedno zahre-ščalo, kakor bi se lomile kosti, vse je zabreučalo, zabučalo, zašumelo, in vzdignil se je za trenotek nad glavo Petra Gržine teman oblak, ki se je pa kmalu zopet spustil na prejšnje mesto. Toda Peter Gržina je spal in hreščal, kakor bi žagal deske. Sem ter tja so se odprla vrata, in prikazal se je debel, rdeč obraz, obraz dične Mice Petrćve. In srdito je zamahnila Mica z roko ter odgnala muhe, ki so se ji bile ta trenotek zagnale nasproti, in pogledala na postelj. Ali M:ca Petrova je še vedno videla Gržino pod odejo in še vedno je slišala ono jednakomerno žaganje. Tedaj je zopet zamahnila z roko in med me- šani zbor muh se je začulo mrmranje, kakor o napovedujočem se viharji: „Glej lenuha---ii ? Da bi ga snedle muhe, zaspaneta I Ne da bi bil šel v cerkev, klada lena ! Se z zajutrkom naj ga čakam, lenobo, — a ?" Srdito je zaloputnila vrata. Peter Gržina pa je spal. In zopet so se slišali v sobi samo glasovi muh, med katere se je ugodno mešalo Gržinovo smrčanje. Bog vč, kaj jo bilo vzrok, da je začelo Gržino ščegetati v nosu. Začuje se neko pihanje, hropenje in naposled se zasliši strahovit pok — in vse muhe so se vzdignile ta trenotek zmešane, presenečene, prestrašeue. Peter Gržina je kihnil. Mica Petrova misli, da se je polomila postelj. Prihiti v sobo in, ko vidi, da je vse v redu, postavi se k vratom in se podpre z rokama. Peter Gržina pa se obrne po postelji, stegne roki naprej in udari nato z vso močjo svoje mesnate roke v stran, v zid-- Se le zdaj odpre Gržina oči in zarohni uekaj kakor Turek. Mica Petrova pa se nasmeje: „A? Vidiš, bratec, vidiš? Prav ti je. K maši bi bil lahko šel, če je prav delavnik — pa ne!" J O besne proti tem» možema in jima izrekajo nezaupnice. Na severnem Češkem, na Moravi in v Sleziji, v Bregencu in Inomostu, v Trstu, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju, skratka od Erkonoš do Adrije, se je Tuselu in dr. Kreku že izjavila socijalno demokratična nezaupnica. Iu vspehi? Žalibog se je ravno nasprotno pokazalo, nego so želeli rudeči bratci. Krščansko-socijalna organizacija med železničarji se je krepko začela in reči smemo, da je Ljubljana prvo mesto, kjer se je jela snovati, in sicer s tolikim vspehom, da sedaj že brez «trahu lahko gleda na svoje nasprotnike. Državno sodišče je v torek dnč 13. t. m. konečno razsodilo, da ministerstvo ni ž a lil o n o -bene ustavne pravice, ko je razrušilo „strokovno društvo" in ko je prepovedalo vstanovitev novega društva v istem smislu. S tem je železničarska socijalno - demokratična zveza trajno razbita. Zariti socijalisti so sicer še vedno v tajni zvezi in denar še tudi pobirajo med seboj, toda gre jim pač slabo. Ljubljanski, od njih plačani agitator, Kristan, je zapustil nehvaležno Ljubljano, kjer so bila zanj odločno prevroča tla. 2e njegov odhod nam spričuje, da je krščansko mišljenje med ljubljanskimi delavci tako okrepljeno, da nima socijalna demokracija pričakovati tod druzega, nego vedno novih izgub in porazov. Imenovana shoda sta to jasno pokazala. Priredila sta se zato dva, da so se mogli drugi dan vde-ležiti zborovanja tisti, ki so bili prvi dan v službi. Lampisti, zavirači, prometni uradniki, služabniki pri brzem tovornem prometu imajo po 24 ur službe. Sprevodniki in strojevodje so tudi tako vpreženi, da dveh večerov zaporedoma niso iz lepa prosti. Prvega shoda v četrtek se je vdeležilo nad 200 mož. Vrtna sobana v rokodelskem domu je bila tesno natlačena; na vrtu samem je bilo še mnogo poslušalcev. Tudi drugi shod je bil dobro obiskan. Vdeležili so se shodov tudi zastopniki izvenlju-bljanskih postaj: iz Bjrovnice, Zaloga, Sent-Vida i. t. d. Zastopane so bile vse vrste železničarskih služabnikov. Tudi nekaj uradnikov je prišlo. Socijalni demokratje so hoteli z vsemi silami preprečiti shoda. Toda ni Slo. Krščansko socijalno društvo je izdajalo vabila na imena. Dajalo jih je tudi nasprotnikom, toda le proti trdni obljubi, da ne bodo delali nemira. Prvi shod je bil v resnici miren in slovesen. Vdeležil se ga je tudi državni poslanec in deželni odbornik Fr. Povše, ki je v krepkih besedah zagotavljal zborovalce, da hoče povsod zagovarjati zboljšanje železničarskega stanja. Govor poslanca Tusela, ki je trajal nad jedno uro, je v slovenščini raztol-mačil iu s svojimi izvajanji izpopolnil dr. Krek. Za delavce pri južni železnici se je v toplem govoru potegnil za vse dobro vneti g. Wenig, uradnik pri drž. železnici, za kar so mu bili navzoči južne železnice uslužbenci iz srca hvaležni. G. Finžgar ga je v njihovem imenu zahvalil. 01 osmih do '/Л2 je trajal shod in nadejamo se, da obrodi lepega sadu. Kakor miš iz moke, ne, kaj pravim, kakor medved iz brloga se vzdigne častita postava Petra Gržine iz postelje. In ko stopi na tla, zaječijo deske ped njim in zazvenčijo okna. Kak človek ! Mica Petrova pa pohiti v kuhinjo po zajutrek, prinese ga na mizo in ščebeta vmes : „Vidiš, molit bi bil šel, pa kaj, len si. Jaz delam že od ranega jutra — — — Včeraj si popival, a danes spiš. Gnil si že od lenobe, lahko bi — pa ne". Obraz Petra Gržine pa zardi in oči se mu zasvetijo. Z nogo loputne ob tla, in zamaje se kava na mizi, in cela vrsta živih bitij je padla ta hip vanjo. Glas njegov pa — kak glas! — zagrmi: „Spanja mi ne privoščiš, kaj ? Zavidaš mi in spravila bi me rada ob ta borni počitek, ti, ki lenariš ves dan, — ti ---. Sram te bodi !" Res, govoriti je znal Peter Gržina. „Prepiral bi se rad — a? Pa se ue boš, obleci se, kaj stojiš, kakor da bi te bil Bog pozabil! Jest pojdi, muhe ti bodo snedle kavo in vse —". „Naj jo, pa še tebe, sitnoba!" „Mene — a ? Sitnoba — ! Jest pojdi, ti pravim, pa ne prepiraj se! Prej bo spal, zdaj bo pa — uj, reva zanikrna!" Peter Gržina se je razsrdil. (Dalje sledi.) V petek je bilo zborovanje proti koncu burnejšs Med navzočimi socijalisti je neki mladič, z imenom Oroei, poskušal svojo srečo. Govorili so Tusel, dr. Krek, dr. Susteršič in Finžgar, strogo se držeč predmeta „o železničarski organizaciji». Brez praznih puhlic so se razkrivale rane železničarskega stanu in razvijale opravičene zahteve v njihovo ozdravljenje. Tu nastopi Orosi. Skoda, da nismo imeli nobenega stenografa seboj, ki bi bil do besede ohranil neizrekljivo smešne trditve tega junaka. Misli, ali bolje nesmisli njegovega čvekanja so bile te le : 1. Tusel ni strokovnjak; pač pa so strokovnjaki Tomšik, dr. Ellenbogen, dr. Verkauf, Zavert-nik in drugi voditelji socijalno-demokratičnih železničarjev. Poslanec Tusel mu je nato kratko odgovoril, da služi dlje časa pri železnici, nego je Orosi star. Štiriindvajset let je že v železniški službi; kot čistilec voz je pričel in izvrševal vse stroke — lam-pista, zavirača, uradnega služabnika, kameno-tiskar-skega služabnika, sprevodnika, nadsprevodnika in torej najodločnejše zavrača predrzno očitanje, da bi ne bil strokovnjak v železničarskih zadevah. 2. Tusel in dr. Krek sta govorila samo za uradnike. Ti imajo pa že sedaj preveč in ne delajo druzega, nego da 24 ur na zoti spč. Te nesramne neresnice so ovrgli dr. Krek, Tusel in neki navzoči prometni uradnik. Gel večer se je govorilo o železničarjih ; omenjale so se vse njihove stroke. Če se torej nasproti navzočim upa Orosi tako govoriti, ko so vender sami slišali, kaj se je razpravljalo, kako mora Še le med svojimi sodrugi rabiti jedino orožje socijalne demokracije — laž in obrekovanje. Zaničevanje uradniškega stanu, ki izvršuje tako trudapolno in odgovorno službo, pa priča, da je pri socijalnih demokratih vsak služben red, vsaka disciplina nemogoča. 3. Krščanski socijalisti še niso ničesar storili za delavce. Dokaz ? Čujte in strmite! Orosi je zato navedel jedini ta-le dokaz : Načelnik južnoželezniški postaji g. Gut-mann je vzrok, da sta se podrli baraki, ki sta se po potresu postavili za železničarje. — G. Gutmann se pač dosedaj še ni vmešaval nikakor v nobeno politično gibanje iu že zato je ta dokaz — neumen. A še bolj je neumen, če se vpošteva, kar je Orosi sam priznal, da so se v Ljubljani jele podirati sploh vse po potresu napravljene barake. Sicer je pa „Slovenec" v tem oziru povedal svojo misel, naj bi železničarjem baraki ostali. Dr. Susteršič je nato vprašal Orosija, naj nam še pove, kam so šli denarji železničarskega socijalističnega društva, oziroma od česa mastno žive židovski voditelji socijalne demokracije. — Nato je Orosi za vse čase klasično odgovoril: „Židje so se jedini potegnili za delavce in če imajo milijone, so si jih zaslužili. Če bi imeli še več milijonov, privoščimo jih jim, ker se za nas potegujejo". Te besede bi zadostovale, da pokažemo, kakšnega duha so socijalno-demokratični veljaki. (Orosi je bil blagajnik razpuščeuega strokovnega društva.) Toda zavoljo popolnosti navajamo še njegove razloge, s katerimi je dokazoval, da so jedino socijalni demokratje vneti za delavce; glase se: 1. Klerikalno socijalna stranka obstoji že 2000 let in še ni nič storila za delavce. 2. Dunajski antisemitje so dali 25.000 za vsprejem ruskega carja in veliko svoto za slavnost svojega domačega polka. 3. „Volksbildungs-vereinu", ki ustanavlja knjižnice, niso dali nobene podpore; pač pa bodo zidali 9 novih cerkev. Dr. Krek je točko za točko stvarno zavrnil in pokazal v vsi goloti socijalno-demokratične lažnjive puhlice. Gromovit smeh je dobil v plačilo Orosi in po 12. uri smo se razšli z zavestjo, da tako zanimivega zborovanja še ni bilo iz lepa, kot je bilo minulo. Kedor se ga je vdeležil, je za vedno ozdravljen sccijalno-demokratičnih sleparij. Bog živi krščansko socijalno železničarsko organizacijo na Slovenskem ! Politični pregled. V L j u b 1 j a ni, 19. julija. Vesti o ministerski krizi v avstrijskem kabinetu je najodločneje zavrnil „Fremdeu-blatt" z dementijem, o katerem -smo pred nekaj dnevi že poročali, toda vkljub temu se še vedno polnijo predali razuih avstrijskih in tudi inozemskih listov z jeduakimi poročili. Kje je toraj resnica, kdo ima prav ? Po našem mnenju imata prav oba dela, kajti nikakor se ne da tajiti, da smo v Avstriji brez krize, in sicer take. ki preti celemu državnemu redu. Iz dementija v „Fremdenblattu" je posneti, da grof Badeni ostane, ob jednem pa se namig&va javnemu mnenju, časopisju, naj se raje peča s tem, kako najti pot iz brezdna brezmejnih zaprek in homatij. Pot se mora najti, to zahteva in želi vlada sama, zahtevajo pa tudi vsi avstrijski narodi. Uravnati je treba narodnostne razmere, kajti te so vzrok preteči krizi, in sicer rešiti tako, da pri tem ne bo trpel škode noben, tudi najmanjši narod v Avstriji, da se mu ne kratijo pravice, zajamčene v osnovnih zakonih. Vlada izjavlja v zgoraj omenjenem oficijoznem listu, da si bo neumorno prizadevala, zakonitim potom razvozljati gordijski vozel. Ali morda vlada tako umeva svojo nalogo, kakor kaže v zadevi te-šinjske in sedaj celjske gimnazije? Vlada se zelo moti, ako smatra to pot za pravo, kajti s tem morda sicer ukroti obstrukeijoniste, ob jednem si pa na« koplje na vrat zbornično večino, od katere je odvisno nadaljno življenje sedanjega kabineta. Ako si toraj želi vlada utrditi svoje sedeže, odprta ji je jedino le pot jednakopravnosti za vse narode, sicer se pa prej ali slej uresničijo sedaj krožeče vesti o krizi v Badenijevem kabinetu. Ogerska poslanska zbornica bi morala praviloma prihodnjo sredo dognati glavno razpravo o sladkornem davku in premijah in se potem toliko podvizati z nadrobno razpravo, da se zakon Se pred začetkom avgusta predloži v potrjenje, toda obstrukcija, ki se z vedno večjo silo zaletava v vlado in njene zaveznike, skuSa na vsak način preprečiti to zadevo. V prvi vrsti se bo morda 2e v današnji seji oglasilo nad 60 poslancev za besedo k predlogu, ki se bo stavil proti podaljšanju in pomnoženju zborn. sej, ter s tem skuSalo zavleči delovanje do skrajnosti. Poleg tega se namerava uvesti po vzgledu avstrijske obstrukcije za vsako malenkost glasovanje po imenih, ki je najboljše sredstvo za potrato časa. Kako vročekrvni so mažarski obstrukcijonieti, dokazujejo najbolj nastopni izrazi, ki so se čuli neki mej sobotno sejo na hodnikih parlamentnega poslopja. Neki kričač se je izrazil: »Ako so Nemci v avstrijskem parlamentu tolkli ob mizo predsednika, tolkli bomo mi ministerekemu predsedniku v obraz.« Drugi zopet: »2e sedaj si moramo priskrbeti potreben materijal, s katerim bomo obmetavali prostor predsednikov." V očigled takim surovostim namerava Banffy poskusiti še drugo sredstvo. Ko bi namreč ne pomagale podaljšane in pomnožene seje, določila bo vlada maksimalni čas za posamne govore. Ako bi po preteku določenega časa ne prišli na vrsto vsi govorniki in bi torej debata ne bila končana, se bo takoj glasovalo. S tem bo seveda opozicija Se bolj nezadovoljna in pričakovati je v tekočem tednu zelo burnih debat v ogerski poslanski zbornici. Začasne preosnove na Kreti. Neki bero-linski časnik poroča baje iz zanesljivih virov, da so evropski poslaniki predložili turški vladi načrt začasne uprave na Kreti. Načrt določa v prvi vrsti, da mora biti otok popolnoma avtonom. Governerja, ki ga izvolijo šestere velevlasti, imenuje sultan; to imenovanje je toraj samo formalno. Otok mora plačevati sultanu nekaj davka, vendar pa ta nima ni-kakih pravic, vmešavati se v notrauje zadeve ali pošiljati tje vojne čete ter jih vzdržavati. Vladne posle oskrbuje generalni governer v sporazumu z narodno skupščino, katere Člani se izvolijo potom občnega volilnega prava. Grški jezik je uradni deželni jezik. Pravosodje se preosnuje po evropskem vzorcu in ostane začasno v veljavi Oode Napoleon. Vojaštvo se sostavi iz domačih mož, glavni steber pa je mešana četa ptujih narodov. Konečno se določa, da prevzemo velevlasti jamstvo za vsako morebitno najeto posojilo. — 2e sedaj lahko trdimo, da sultan ne bo zadovoljen s temi predlogi, kajti njegova oblast na Kreti bi bila s tem preveč omejena. Svoje mnenje v tej zadevi je pokazal sultan že s tem, da je imenoval Djevad-pašo poveljnikom vojnih čet na Kreti. S tem je toraj jasno pokazal, da ne misli še tako naglo izpustiti iz rok dragocenega otoka. Velevlasti bodo tedaj morale pokazati tu vso svojo veljavo, ako bodo hotele konečno ugodno rešiti zamotano krečausko vprašanje in oteti zatirano prebivalstvo iz turških krempljev. Prepir mej Turčijo in Perzijo. Turški sultan meuda ne more biti srečen, ako ni zapleten v kako vojsko bodisi s tem ali onim narodom. Ni ie rešeno preporno vprašanje mej Grško in Turčijo in že se kuba nova vojska mej Turki in Perzi. Povodom kuge, ki je in deloma še razsaja mej Indi, so pokopavali Perzi in Indi trupla mrtvecev v Ker-beli, kateri kraj leži na turški zemlji. Sultan je pa prepovedal nadaljui transport mrtvecev za letošnje leto, vsled česar so se vzdignili Perzi ter so pripravljeni do skrajnosti braniti svoja svetišča na turških tleh. V poslednj h dneh se je ministerski svet v Carigradu pečal s to zadevo ter sklenil poslati Perzom ultimatum. V poslednjem se zahteva, da Perzi v 14 dneh odzovejo svoje črede, sicer jim bode Turčija napovedala vojsko. Mirnim potom se ta zadeva po mnenju politikov ne bode rešila, akoravno je stvar sama na sebi zelo malenkostna in bi se bila s početka lahko mirnim potom pobotala oba dela. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. julija. (Presvetli cesar) je gasilnemu društvu v Koroški Beli daroval 100 gld. (Celjska nižja gimnazija.) Vsi listi pišejo o celjskem vprašanju. Slovanski in Slovanom prijazni listi izražajo veliko nevoljo, oziroma iznenadenje, nemškoliberaini in nacijonalni pa prikrito veselje, da je njihova obveljala. Vendar pa vsi listi nagla-šajo, da je izjava vladnega lista jako temna. Gotovo je pač to, da je „Celje" pokopano in da hoče vlada Slovencem dati neko kompenzacijo, kateri bi Nemci ne ugovarjali. Ali pa je to sploh mogoče, ko Nemci o Slovencih niti slišati nočejo ? Graška „Tagespost" naravnost piše, da ostanejo Nemci v opoziciji proti vladi, četudi preneha celjska gimnazija, kajti bojujejo se za v 8 o svojo politično in narodno veljavo, to je hegemonijo. Dunajski „Vaterland" pravi: „Da se je odklonil kredit za slovensko nemško nižjo gimnazijo v Celju, so deloma Slovenci sami zakrivili, ker je bilo pri dotičnem glasovanju odsotnih tudi nekaj slovenskih poslancev. Zato morajo tudi Slovenci reči: mea culpa. Vlada se je udala, ker v tem vprašanju nima določenega stališča, temveč se hoče odločiti po dogovoru strank. Toda na tej rakovi poti vlada ne dobi podpore. Obstrukcije s tem ne prepreči, večino pa bode gotovo jako vznevoljila". — „Tagespost" trdi, da se vršč obravnave med nauč-nim ministrom in štajerskim deželnim odborom, ter dostavlja, da bi bili Slovenci zadovoljni, ako jim vlada namesto gimnazije da slovenski dijaški konvikt. A to bi zopet razkačilo pruscfile, kajti po mnenju graške klepetulje bi se v tem konviktu vzgajali le slovanski fanatiki. Torej kaj ? Nemci bi bili le tedaj zadovoljni, ko bi zatrli zadnjega Slovenca. „N. Fr. Pr." namreč vpraša: Kaj pa imamo Nemci od tega, če poneha celjska nižja gimnazija? „Ako se za slovenske učence ustanovi posebne vsporednice na višji gimnaziji, potem se je bati, da postane dvojezična, in to bi bila slaba zamena za Nemce. Sicer pa ne uvidimo, kako bi vlada smela ustanoviti slovenske vsporednice. Če je vlada odpravila gimnazijo, ker jej je državni zbor črtal kredit, potem tudi ne sme ustanoviti vsporednic, za katere nima kredita. Slovenski učenci, ki so večinoma zbobnani v Celje iz daljnih krajev, naj gredo na druge slovenske gimnazije". Dunajska Židinja torej zahteva, naj se Slovenec potika za pravico križem sveta, samo da se ugodi celjskim nemčurjem. Ne boš Mihelj, tvoja drevesa še ne rasto do nebesa ! Na svoji zemlji zahtevamo od držaje svoje oravice. Konec bodi tla-čanstvu, na dan z jednakopravnostjo ! (Umrl) je v soboto zvečer tukaj v Ljubljani za kapjo dvorni svetnik v pokoju, grof Rudolf Cho-rinsky, vitez Leopoldovega reda itd. Rodil se je dne 30. decembra 1836 v Lincu; njegov oče je bivši ces. namestnik na Nižje-Avstrijskem. Po dovršenih študijah na Dunaju je stopil 1. 1858 v službo kot konceptni praktikant pri deželni vladi na Kranjskem. L. 1860 je bil poklican kot aktuar v ministerstvo, 1. 1867 je prišel kot okrajni načelnik v Črnomelj, 1. 1872 kot okr. glavar v Krško, i. 1875 kot vladni svetnik v Ljubljano, 1. 1883 je dobil naslov in značaj dvornega svetnika in 1. 1886 je bil premeščen k namestništvu v Gradec. Od 1. maja 1867 je bil poročen z baronovko Schmid-burg; zapustil je tri sinove. Pred kratkim je prišel bivat v Ljubljano. Pokojnik je bil jako izobražen in ljubeznjiv mož in vesten uradnik. Pogreb je danes ob 6. uri. N. v m. p. ! (Osebna vest.) Poveljnik dežel.-brambenega polka Celovec št. 4, pod katerega spadata, kakor znano, tudi tukajšnja deželnobrambena bataljona št. 3 in 4, polkovnik T. Kraft, ja stopil v stalni pokoj. Na njegovo mesto pride polkovnik deželno-strelskega bataljona Trident št. 3, Benedikt £ m m e r t. (Dnevni red) občinskega sveta izredni seji, katera bode v torek, dne 20. julija t. 1. ob 6. uri zvečer v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah: I. Predsedstvena naznanila. II. čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Finančnega odseka poročili: 1. o razpisu deželnega odbora kranjskega v zadevi prizivov, vloženih proti povišanju mestne doklade na direktne davke; 2. o magistratovem dopisu glede udeležbe stolnega mesta Ljubljane pri razstavi dobrodelnih naredeb na Dunaju ter dovolitve potrebnega kredita za pokritje etroškov za pripravljalna dela. IV. Stavbinskega odseka poročila: 1. o prizivu dr. Albina Suyerja kot zastopnika Marije pl. Pongra-čeve zaradi naprave nove fagade pri njeni hiši na Dvornem trgu; 2. o nivelu novo projektovane ceste preko Zeschkotovega posestva; 3. o prošnji Avgusta Jenka, naj se na isti cesti pridrži stari nivel, oziroma da cesti pravi nivel; 4. o prošnji Vaclava Steinerja, da bi se zaprla steza preko njegovega posestva v Kladeznih ulicah št. 14; 5. o prizivu Josipine Picklejeve proti odredbi mestnega magistrata zaradi ograjenja njenega posestva v Frančiškanskih ulicah; 6. o prizivu Antonije Novakove proti odredbi, da se izprazni in podere njena hiša v Krakovskih ulicah št. 2; 7. o prizivu Franje Foderlove proti določbi, da se ima pri stavbi v Kolezijskih ulicah umakniti v stav-binsko črto; 8. o prizivu Frana Moleta na Karlov-ski cesti št. 22, proti mest. magistrata odločbi, s katero ee mu je stavbinsko dovoljenje zaradi razširjenja pekovske obrti odreklo; 9. o prošnji Petra Laenika, da sme prestaviti ograjo pri svoji hiši v Wolfovih ulicah št. 1 na mestni svet; 10. o prizivu Marije Jankovičeve proti odločbi mest. magistrata o zadevi zgradbe nove hiše na Orlovi cesti. V. Policijskega odseka poročilo o mest. magistrata predlogu glede podelitve neke nagrade. VI. Šolskega odseka poročilo o ponudbi Kranjske stav-binske družbe za nakup njene hiše št. 21 v Erjavčevih ulicah v šolske namene. VII. Klavničnega ravnateljstva poročilo glede ogledovanja mesa v vodmatskej tovarni za salame in glede pristojbin za to. VIII. Direktorija mestnega vodovoda poročila : 1. o prošnji Avgusta Weixla, gostilničarja pri Virantu, za odpis predpisane mu pristojbine za večjo porabo vode; 2. o prošnji hišnih posestnikov v Vodmatu za upeljavo vode v Vodmat; 3. o prošnji tvrdke Tonnies za odpis pristojbine za večjo porabo vode; 4. o prošnji predstojništva »Josephinuma« za napravo hidranta na vrtu; 5. o prošnji Frana Komana in drugov za javni vodnjak v Konjušnih ulicah; 6. o prošnji Josipine Gnjez-dove za znižanje vodarine; 7. o računskem zaključku mestnega vodovoda za I. 1896. IX. Fin. in olepševalnega odseka poročilo o županovem dopisu glede nakupa ljubljanskega grada. X. Fin. odseka poročili: 1. o prošnji gospe Roze Tillove za spremembo pogojev glede dovoljenega jej 3% posojila; 2. o prošnjah za predujme. XI. Regulač-nega odseka poročila o raznih odkupih. (Senjski škof), mil. g. dr. Anton Mavrovič je, kakor se nam poroča, dne 13. t. m. na Brodu ob Kolpi delil zakrament sv. birme in imel kano-nično vizitacijo. Prišel je že prejšnji večer in se nastanil v grajščini kueza Thurn Tax sa, ki je navlašč zato odposlal svojega zastopnika na Brod. Od političnega oblastva se ni nihče vdeležil slovesnega sprejema, dočim je bilo preje v navadi, da je kotarski poglavar ali njegov namestnik škofa spremljal po vseh župnijah svojega kotara. Bala so se menda, da bi morala biti priča ov&cij, katere so narodni Brojani napravili svojemu ljubljenemu nad-pastirju. In res napravili so mu na čast lepo razsvetljavo, užigali umetalne ognje in vrli tambu-raši priredili podoknico. To nedolžno veselje ljudstva, s katerim hoče svojega škofa počastiti, smatra se od strani hrvatske vlade za politično demonstracijo. Smešno! Drugi dan t. j. 13. jul. se je pričelo sv. opravilo ob 8. iu trajalo do 11. ure. B rmanih je bilo blizo 900 otrok. Potem je bila kateheza v šoli. Proti večeru pa se je podal presvetli škof čez Kolpo na Kranjsko in počastil s svojim pohodom župnijo Faro pri Kostelu. Dasi se je le 4 ure prej izvedelo o tem nameravanem izletu, je vendar ljudstvo napravilo po vaseh, koder se je milostljivi peljal, v naglici 5 slavolokov in je okrasilo z zastavicami in robci, kakor tudi pred župno cerkvijo in župniš čem. Ogledal si je lepo župne cerkev, ki mu je zelo ugajala, in se pomudil nekoliko v župnišču, potem pa med zvonenjem, pokanjem topičev in živiokliei vrnil se zopet na Brod. Prifarci ne bodo pozabili tega veselega in častnega dogodka. (Iz Št. Vida pri Zatičini) Dne 14. t. m. je izdihnil svojo blago dušo veleč. g. Franc Stupica, župnik v pokoju. Prišel je pred nekaj tedni že precej oslabljen v Veliki Gaber, da bi v ondotni podružnici opravljal nedeljsko službo božjo; in res začel jo je opravljati, nekolikrat je imel pridigo in krščanski nauk, toda moči so ga kmalu zapustile. In tako je ves udan, večkrat previden s sv. zakramenti, šel po plačilo k Stvarniku, kateremu je služil z vso gorečnostjo ves čas duhovskega življenja. Pogreb je bil 16. t. m., bilo je navzočih deset duhovnikov. Sedmi dan za ranjkim bo v sredo 21. t. m., ob deveti uri v Velikem Gabru. N. v m. p. 1 (V uršulinskih dekliških šolah v Ljubljani) se je sklenilo šolsko leto 15. julija z zahvalno sv. mašo. Kakor povzamemo tiskanemu letnemu poročilu, bilo je v preteklem šolskem letu v uršulinskem samostanu šest raznih učilnih zavodov za deklice, namreč: otroški vrtec s 45 deklicami; vnanja pet-razredna ljudska šola (553 učenk, 96 odličnih, 299 sposobnih, 158 neizprašanih ali nesposobnih); slovenska meščanska šola (90 učenk, 28 odličnih, 56 sposobnih, 6 neizprašanih ali nesposobnih); notranja petrazredna ljudska šola (201 učenka, 45 odličnih, 126 sposobnih, 30 neizprašanih ali nesposobnih) ; notranja meščanska šola (108 učenk, 30 odličnih, 65 sposobnih, 3 neizprašane ali nesposobne) in zasebna pripravnica za učiteljice, ki je imela v I. in III. letniku 45 učenk. Vseh učenk, ki so hodile v uršulinske šole, je 1042. To veliko število kaže, da skrbni stariši v Ljubljani in na deželi najraje pošiljajo svoje deklice v Uršulinske šole, kjer si pridobć vsega potrebnega znanja in se od-gajajo v pravem verskem duhu. (Novomeške višje gimnazije) letno izvestje objavlja na prvem mestu katalog učiteljske knjižnice, katerega je sestavil g prof. Martin Petelin, in pa slavnostni govor, katerega je g. ravnatelj dr. Detela govoril ob 150 letnici novomeške gimnazije dne 18. nov. 1896. Poučevalo je 16 učnih močij. Učencev je štela gimnazija koncem leta 200; rojenih je bilo 26 v Novem Mestu, 159 drugod na Kranjskem, 10 na Štajerskem, 2 na Koroškem, 2 na Primorskem, 1 na Hrvatskem. Po narodnosti je bilo 195 Slovencev, 4 Nemci 1 Hrvat; vere so bili vsi katoliške. Zrelostni izpit eo trije naredili z odliko, devet povoljno, trije ga morajo ponavljati iz jednega predmeta, jeden čez jedno leto. Na celi gimnaziji je bilo 21 odličnja-kov. Šolnine so učenci plačali 2677 gld. 50 kr., ustanov so prejeli 962 gld. 54 kr. (Pobalinstvo celjskih Nemcev.) V št. 143 z dne 26. junija t. 1. smo po celjski „Domovini" omenili raznih dogodkov, s katerimi celjski nemčurji proslavljajo nemško kulturo, ter ožigosali posebno pomočnike v prodajalnici Alojzija Wallanda. To gospodi, ki rada jć tudi slovenski kruh, seveda ni všeč, zato so nam poslali nastopni popravek: „Ni res, da psujemo pri odprtih vratih Slovence s priimki „Windiecher Hund" in „Wenn Sie ein Slo-vene sind, kommen's nur herein". — Ni res, da bi si izmišljali s Slovenci slabe šale in metali lešnike za njimi. Bes je, da je vže pred delj časom žaljive besede kričal neki v prodajalnici stoječ pijanec, slabe lešnike pa je učenec brez slabega namena proč metal, ko jih je izbiral. V Celju, 15. julija Anton Preuz, F. Banzinger, trg. pomočnika. — Tako, zakonu smo zadostili, kakor želita gospoda. Ali pa je ta popravek istinit, o tem seveda imamo pravico dvomiti. Sicer pa kličemo gospodi: Nur alleweil artig und brav 1 (Akademija,) katero so v soboto v „Narodnem domu" priredili abiturijentje tukajšnjega učiteljišča, je prav dobro vspela. Občinstvo je s pohvalo posebno odlikovalo baritonista gospoda R. Vrablja, deklamatorja gospoda V. Škofa in koncertnega vodjo g. Cerina. (Ljubljanska efektna loterija.) Vsled prizadevanja gospoda župana je tudi ogersko finančno ministerstvo dovolilo, da se smejo v deželah ogerske krone prodajati srečke efektne loterije v prid regulacije mesta. (Za mlade pevce.) Učenci, ki se hočejo brezplačno petja izučiti, in katerim je zagotovljene prosta hrana opoludne in zvečer, naj se oglasč dne 14. septembra t. 1. ob 10. uri v frančiškan- вкеш samostanu v Ljubljani. — To se naznanja radi tega, da bi učenci sami ali pa njihovi stariši med počitnicami ne imeli nepotrebnih potov v Ljubljano. (Iz (Jribelj.) Na tukajšnji jednorazredni ljudski šoli je razpisana služba učitelja-voditelja do 25. t. m. K tej razpisanej službi dostavlja krajni šolski svet, da znaša plača 450 gld. in c. kr. dež. šolski svet je zvikšal doklado na 50 gl. Poleg novozidanega šolskega poslopja je velik vrt in občina je pri volji, dotičnemu prosilcu še kaj poboljšati v naturali jah po dogovoru. — Krajni šolski svet v Gribljah, 18. julija 1896. — Nik. Zeljko, predsednik. (Potrjena pravila.) Deželna vlada je potrdila pravila mengieke godbe z odlokom z dne 5. julija. (Tatje) eo minulo noč poskušali svojo srečo v dveh krajih na Glincah, a povsodi brez vspeha. V gostilni „pri Lahnji" so razbili vrata, pri Bobenčku pa sneli jedno okno z okvirom. Neki stražnik je zločince še o piavem času zasačil ter jih odpodil. (Napad.) Janez Jezeršek, dimnikarski pomočnik pri gobpodu Striceljnu, in njegov sodrug šla sta včeraj po noči iz Klasove gostilne iz Spodnje Šiške proti domu. Ko prideta v bližino Koslerjeve pivarne, skoči neznan lopov z nožem v roki in udari trikrat Jezerška po glavi tako, da je takoj nezavesten obležal. Na krik prihitita dva orožnika; jeden težko ranjenega odvede v bolnišnico, drugi steče za na-padovalcem, katerega vjame. Napadovalec je Italijan ter se izgovarja, da je na nepravega naletel, ker je čakal druzega. Italijana je orožnik odvedel v preiskovalni zapor. —hI. (Umetniško darilo sv. očeta) Iz Turina se poroča: Papež je dolcčil darilo 10.000 lir za najboljšo podobo svete Družine, ki bo izpostavljena na razstavi za cerkveno umetnost leta 1898. (Socijalni demokrati hvalijo Windhorsta.) Tega znamenitega bivšega voditelja katoliškega centruma na Nemškem ne čislajo samo njegovi pristaši, ampak ga imajo v dobrem spominu tudi nasprotniki. Pred kratkim slavil ga je poslanec Lieber v lepem govoru in pri tem razodel je svojim poslušalcem to-le zanimivo črtico: Neki knez ponudil mu je, naj pri njem prevzame službo upravitelja, ki bi mu nesla letnih 60.000 gld. Toda Windhost je vedel, da bi potem radi pomanjkanja časa ne mogel vseh svojih močij posvetiti katoliški stvari, in zato je službo odklonil. Glavno glasilo socijalnih demokratov pripomni temu: „Ta dogodbica je popolnoma resnična. Naj kdo misli kar hoče o njegovem političnem prepričanju in strankarstvu, mož bil je skozi in skozi čist, pravi biser. Ni bilo bolj nesebičnega značaja, in to mu je pridobilo pri vseh strankah velik ugled in veljavo. On, premagalec Bismarckov, umrl je ubo-žen ko cerkvena miš, dočim je Bismarck, ki je bil ob svojem nastopu kot minister reven, pozneje pridobil milijone. Sicer pa je bila moč Windhorstova, kakor katoliške cerkve, v njegovem demokratskem ali bolje rečeno ljudskem značaju, ki mu je bil lasten kljub vsej verski tesnosrčnosti; ta značaj mu je več koristil, kakor ametnost diplomacije, v kateri je bil mojster." (Baratieri v stiski.) Kakor je morebiti znano, biva ex-general Baratieri v Sirmioni ob Garda - jezeru. Istotam bivajoči Lahi so generala pogosto na cesti napadli in ga zasramovali. 8. t. mes. napravili so mu mačjo godbo ter pobili okna. (Silna vročina) vlada v Severni Ameriki. Več ko 1000 oseb zbolelo je za solnčarico, od 1. julija jih je umrlo 350. (Bakcili v črnilu.) Cesto se je že dogodilo, da se je kdo s peresom zastrupil. Mislilo se je dosedaj v obče, da je zastrupljenje provzročila rja na peresu, a neki profesor v Lipskem je dokazal, da provzročajo to bakcili v črnilu. Teh je tem več, čim dalje zrak na črnilo vpliva. Pustil je omenjeni profesor neko črnilo stati tri mesece, potem pa je jeden tak bakcil spustil miši za kožo. Poginila je vsled za-strupljenja krvi. Ti bakcili v črnilu so bržkone tudi krivi, da se toliko lažij napiše, katere se potem širijo potom tiskarstva. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v L j u -b 1 j a n i) so v zadnjih treh tednih poslali: Gospod veletržec Iv. Perdan v Ljubljani že razglašenih 200 gld. — SI. Savinjska posojilnica v Žalcu 25 gld. — G. Al. Znidaršič v Ložu 60 kr. — Gospa Marija vdova Grilc roj. Kastelic, posestnica na Vaču 50 gld. — Podružnica za Beljak in okolico 20 gld. — Podr. za Šmarje in Slatino 11 gld. 30 kr. — C. g. A. Sebat, kapelan v Dolu pri Hrastniku 3 gld. 60 kr., katere je nabrala gdč. Sega pri kresu. — C. g. L Jenko, župnik svetoduški, 2 gld. 50 kr. — Vesela družba šentjurskih in laških rodoljubov na izletu v Svetini pri Celju darovala 4 gld. 50 kr. — Cisti dohodek veselice „Bralnega društva" v Radečah 30 gold. — Gg. slovenski abiturijenti ljubljanske višje gimnazije 5 gld. — C. g. Avg. Skočir, kurat v Gradcu 5 gld. — SI. Blaznikova tiskarna v Ljubljani 5 gld., mesto venca na krsto rajnega g. I. Pintarja, bivšega urednika „Novic". — Podružnica v Novem Mestu 80 gld. — Podr. v Vel. Pi-rešici 8 gld. 50 kr. — Podr. za Sp. Ziljsko dolino in Vrata 30 gld. — Podr. v Žalcu 34 gld. — G. A. Burger v Kostanjevici 3 gld. 30 kr. kot ostanek v blagajni od razpuščenega tamburaškega zbora. — Kumov dar po krstu Jos. Cir. Iv. Cerina v Trnovem v Ljubljani 3 gld. — C. g. Ant. Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani 1 gld. — Litijska podružnica 55 gld. — Bog plačaj vsem dobrotnikom ! Družba je v stiski! Rodoljubi na pomoč! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telegrami. Beljak, 18. julija. Občinski svet je sklenil soglasno, da s 1. septembrom ustavi vodstvo poslov prenešenega delokroga. Ob jednem pa je izrazil svoje ogorčenje nad zadnjimi dogodki v Hebu. Pariz, 19. julija. Komisija za preiskavo panamske zadeve je sklenila, da se poda vseh 33 članov komisije na Angleško in zasliši tam bivajočega, v zadevo najbolj zapletenega Kornelija Herza. Carigrad, 19. julija. V sobotni seji poslanikov, katere se je udeležil tudi Tewlik-paša, je izjavil poslednji v ime turške vlade, da se ne strinja z določbami velevlastij glede uravnave meja. Poslaniki so vsled tega zahtevali pismeno izjavo o tej zadevi. Agitacija za črto Peneios je vedno strastneja v krogu turških dvornikov in po časopisju. Kaneja, 19. julija. Turki so napadli kristijane, ki so dovedli živež na trg, ter jim odvzeli blago, vsled česar je navstal velik nemir. Aretovanih je več oseb. Admirali so sklenili, da v slučaju ponovitve odzovejo iz mesta vse neturško prebivalstvo ter mesto bombardujejo. Umrli so: 16. julija. France Babšek, delavca sin, 3 leta, Karolinška zemlja 9, škarlatica. — Radoslav Kovačič, trgovca sin, 3 me- seoe, Turjaški trg 8, črevesni katar. - Qizela Zaje, orevljarjat hči, 8 mesecev, Tržaška cesta 20, jetika. — Marija Brajar,. tovarniška delavka, 16 let, Tržaška cesta 16, jetika. 17. julija. Rudolf grof Chorinsky • Ledske, o. kr. dvorni svetnik v pok., 60»/, leta, Dunajska cesta 15, kap. 18. julija. Prane Sešek, strojevodje sin, 3 mesece, Rimska cesta 20, driska. V hiralnici: 16. julija. Neža Voslič, usmiljena sestra, 29 let, jetika. V bolnišnici: 12. julija. Marija Mlakar, gostija, 55 let, srčna hiba. — Ana Marn, pleskarja žena, 31 let, jetika. 14. julija Jera Dežman, gostija, 68 let, naduha. Meteorologidno porodilo. 8 Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -■a . ГЈ 17 9 zvečer 733 1 18-5 brezv. del. oblač. 18 7. zjutraj 2. popol. 7335 732 1 rt 00 -a" «b si. SVZH. sr. jvzh. del. jasno del. oblač o-o 18 9. zvečer 732-6 19-2 sr. sever del. oblač. 19 7. zjutraj 2. popol. 733 7 7319 15 8 27'1 si. sever si. jvzh. megla skorojasno 0-2 Srednja temperatura sobote 19 6°, za 0-2° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 201°, za 0-3° nad normalom. W < >cl papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glamle,