Soptelou
Kmetijske in rokodelske novice.
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 22. Kozoperska. 1845.
List 43.
jekaj gori se ozrimo,
Kjer svetov nezmer' oko:
Jarma žulje preterpimo
Tam verige se razspo!
Tam kraljuje Oče mili,
Vidi, šteje nam solze;
Z njim se bomo veselili,
Ker nam poka tu serce.
M. Kastelic.
Korist divjiga kostanja.
(Konec.)
Iz teh skušinj se vidi, de vagan kostanje-
viga drobú za kermo naši živini ravno toliko zda,
kakor vagan ovseniga, in kdor to premisli, se
mora čuditi, de kmetovavci divjiga kostanja bolj
ne obrajtajo, de ga ne porabijo, kakor bi bilo pràv,
ampak de ga pusté večidel sogniti, ali pa de ga
otrokam za igračo dajo. *) Kakó pridno bi kme-
tovavci oves pobirali, ko bi ga tù in tam raztre-
seniga našli! za divji kostanj pa se nič ne zmeni-
jo, de bi ga nabirali in živini dajali, kteri tolikrat
klaje primanjkuje! Od kod neki to izhaja? Gotovo
od nikjer drugod, kakor od njih zanikernosti, kér
niso navajeni kostanja nabirati in z njim svoje
živine pozimi rediti! Potrebe časa vseskozi upije-
jo: naprej, naprej! in gorje tistimu, ki današnji čas
tega glasú ne obrajta. Ali ne dajajo naši kmetje dan
današnji detelje in koruna svoji živini, akoravno
se kaj taciga pred 60 letmi pokladalo ni? Zakaj
bi ne pričeli tudi pri nas umni gospodarji svoje
živine, posebno jeseni in pozimi s kostanjem re-
diti, kjer ga imajo dovelj, ravno takó, kakor so
bili v poprejšnih časih in sicer z velikim pridam
deteljo in korun pokladati jeli? Po mnogoverstnih
*) Koliko divjiga kostanja pride po tem takim na Ljubljan-
skim sprehajališu (Lattermanns-Alee) po nemarnosti v nič!!
skušnjah je gotova resnica, de kostanj nič taciga
v sebi nima, kar bi vtegnilo živini škodvati, am-
pak de njegova moka ni dosti manj tečna od druge
žitne moke; gotovo pa je bolj tečna, kakor ovsena.
Ravno takó resnično je tudi, de se vsa živina sploh
na grenkobo kostanjeve moke sčasama navadi, če
se takó ravna, kakor smo zgorej rekli; kostanjeva
grenkoba živini nikakor ne škodje, ampak želodec
spodbada, de še živina rajši jé, in ji je dober po-
moček zoper razne bolezni, ki od vlažne in mo-
čirne kerme izvirajo, posebno pa pri ovcah.
Divji kostanj je pa tudi za druge rečí pràv
koristno drevó. Ozrimo se nanj, kader cvete, in
vidili bomo na njem cele roje pridnih čbelic bren-
čati, ki si neutrudljive medú in voska nabirajo;
pa ne samo v cvetju, ampak tudi precej spomladi,
kader kostanj jame berst poganjati, se po njegovim
berstji rade pasejo, in toliko raji, kér takrat še
nikjer paše ne najdejo.
Divji kostanj raste veliko hitrejši od marsi-
kterih druzih gojzdnih dreves, kar je velik dobi-
ček posebno za tiste kraje, kjer je malo derv;
tudi je njegov les ravno takó dober, kakor brezov.
Kostanjev pepel da dvakrat toliko lugaste solí
(potaše), kakor bukovi; in še veliko več, kot v
lesu, je je pa v zelenih lupinah, v kterih kostanj
tičí. Severni Amerikanci čislajo za strojbo kosta-
njevo skorjo bolj, kakor dobovo; mize, omare, skri-
nje i. t. d. iz kostanjeviga lesú so čedne hišne
orodja in pràv dolgo terpé, zató, kér niso čer-
vojednji podveržene. Iz 80 funtov kostanja se
da 22 funtov dobre inkaše (štirke) narediti. Če
se na zelene kostanjeve lušine vode vlije, in v nji
nekoliko zelene galice (zeleniga ſitrijola, Eisenvi-
triol) raztopí, se černa farba naredí, s ktero se
da volna, svila in platno farbati.
Kader je kostanjevo drevó pri nar bolji moči,
da na leto okoli 10 do 15 vaganov kostanja: sko-
rej vsako leto obilno rodí. Če se kostanj za kermo
živini poklada, so imenovani 10 ali 15 vagani to-
liko vredni, ko 10 do 15 vaganov ovsa, ki se iz
Zaterti.
(Iz krajnske Čbelice).
180
eniga vagana posetve javalne na vsaki njivi pride-
lati da; na polji, kamor se vagan ovsa poseje,
pa ima več kakor 16 nar večih kostanjevih dreves
prostora dovelj, ktere na leto 160 do 240 vaga-
nov kostanja rodé.
Ni potreba, de bi se kostanj na posebni svet
sadil, on raste, kamor se vtakne, zraven cest, po-
tov, po suhih pašnikih, okoli vasí, cerkev, poko-
pališ i. t. d. Kostanj je veliko in prav košato drevó,
ki prijetno senco daje, pod ktero se popotniki in
delavci po dokončanim deli odahniti in ohladiti mo-
rejo; tudi tisti, ki imajo deleč v cerkev hoditi, se
bodo radi pod njim, posebno pri hudi vročini, sha-
jali in sv. maše in večernic pričakovali. Kosta-
njeve drevesa razun tega tudi tiste kraje, koder
rastejo, lepšajo, zrak poboljšajo, in so o
nesreči oonja za bližne poslopja gotova bramba.
Kdo ne zahaja rad iz Ljubljane v pomladnim in
poletním času v Latermanovo sprehajališe, kjer
lepe verste košatih kostanjev stojé? Naj bo gospod
ali kmet, bogat ali ubog, vsak rad v blažni senci
šetuje in vesel čisti zrak diha; kdo se tukaj ne
razveseluje miliga petja mnogoverstnih ptičkov, ki
se tukej zbirajo potem, ko so na tavžente in tav-
žente škodljivih gosenc in druzih merčesov, kteri
so našim vertam in sadnim drevesam hudi sovraž-
niki, potrebili in pokončali! —
Divji kostanj raste sicer nar hitreji v dobri
zemlji, pa se tudi slabši zemlje ne vstraši, če le
njegove korenine preveč suhote ne terpé; preveč
suhe visočine mu pa ne teknejo. Kdor si hoče div-
jiga kostanja zarediti, naj si nabere v jeseni
zreliga kostanja in naj ga posadi v prekopano
zemljo boljši sorte (v zasadíše mladih drevesc).
in sicer dober čevelj zerno od zerna. V drugim
letu se drevesčiku vsi odrastiki porežejo, de bolj
čversto kviško raste, ravno takó, tode vunder ne-
malo manj, se porezujejo odrastiki tudi v tretjim
letu; v 4. ali 5. letu bodo že po sežnji dolge in
močán pale debele drevesca zrastle, ktere se mo-
rajo v jeseni, kader že listje zgubé, ali pa zgodej
spomladi iz drevesniga zasadiša izkopati, takó de
se korenine zlo ne poškodvajo, in potem na svoj
kraj v tri čevlje široke in poldrugi čevelj globoke
jame posaditi, in, de bodo na ravno rastle, h ko-
ličam rahlo privezati.
De bi pa otroci ali pa odrašeni gumpci po
vaseh kostanjevih dreves s klatenjem ne poškod-
vali in zreliga sadú preveč ne pokvarili in razne-
sli, bi bilo pràv, če bi se jim za vsak jerbas na-
braniga zreliga kostanja kak krajcar plačila oblju-
bil. Kdor bo to storil, bo vidil, de bo dobro
opravil, kér je, kakor smo povedali, za živinsko
pičo vsak vagan olušeniga kostanja ravno toliko
vreden, ko vagan ovsa.
Po časopisu c. k. Česke kmetijske družbe. Danecki.
Nekaj od kmetijstva pri Kinezih.
Kinezie, od kterih smo že večkrat kaj pove-
dali, obdelujejo svoje polja in njive večidel s svo-
jimi rokami: nimajo ga pri kmetijstvi skorej dru-
ziga oródja, kakor matike in lopate. Le pràv po red-
kama se v Kini drevó (plug) narajma, in če ga
kje imajo, se ondi, kakor pri nas konji in vôli,
domača družína vanj vprega. Tega težkiga dela
se morajo večidel ženske poprijeti, zató, kér so
ženske v tí deželi od možkih le malo obrajtane.
Krav, volov in mezgov je po Kinežkim prav
malo, in če se ravno kje kak rép narajma, je takó
reven, de komaj kosti nosi. — Nimajo je ne paše,
ne pašnikov; slab plevél, ki ga po njivah, zraven
kolovozov in druzih potov po malim priraste, je
vsa piča imenovane živine. V Kini je vsak kosčik
zemlje z zernjem, nar več z laškim pšenam (raj-
žam) obsejan. Kér Kinezje živine ne redé, jim tudi
gnojá vseskozi primanjkuje, in napraviti si ga kaj,
si neizrečeno veliko prizadevajo; ravno zató se tudi
povsod starčikov in otrok z jerbasi, cajnami in
pletenicami okrog hoditi vidi, v ktere razno trohlji-
no, blato in veliko druzih rečí nevtrudama za gnoj
nabirajo. Brivci brijejo in lasje strižejo dostikrat samó
zató, de jim obriti in ostriženi lasje ostanejo, ktere
skerbno naberajo, hranujejo in kmetovavcam za do-
ber gnoj prodajajo, kteriga bolj čislajo, kakor gnoj
od rogov, parkljev in kopit mnoge živine. De si
pa kinéžki brivci lahko veliko lás napravijo, že
iz tega lahko previdimo, kér si Kinezje celo gla-
vo, razun eniga veršička verh temena, obriti dajo.
Po tem takim Kinežke glave njive in polja gnojé.
Poglavitni živež kmetovavcov v Kini so race
in svinjsko mesó. Race in svinje Kinezje narveč
obrajtajo; zató, kér mislijo, de te živali zemlji
nikakor ne škodjejo, ktera je po njih mislih samo
za človeški prid vstvarjena, ne pa za druge živali,
ktere zeliša jedó, in po tem takim zemeljske rast-
ljine poškodvajo, kakor: ovce, krave in konji, kterih
se nikjer ne vidi, razun po goratih krajih, kjer
se kmetijstvo takó ne sponaša, kakor na ravnim polji.
Kinezje imajo poljodelstvo v neizrečeni časti.
Vsako leto obhajajo 24. dan druziga mesca velik
praznik, pri kterim je tudi njih cesar s posébno
radostjo pričijoč. Kakor je kinežki cesar za poljo-
delstvo vès vnet; ravno takó ima tudi cesarica z
murvami in sviloprejkami, ktere deželi neizre-
čeno veliko koristi snujejo, nar veči veselje. Ta
praznik se praznuje v devetim mescu.
Slovenske besede.
(Nadalje.)
R. Kakó bodem druge slavijanske Novine in
bukve bral, kér raznih narečij ne razumem?
J. Kdor zvunaj slovenščine nobenega dru-
gega slavjanskega narečja ne zna, bode dosti
neznanega našel, ako slavjanske bukve iz kakega
daljnega kraja v pest prime. To je že taka: kar se
človek ni učil, pa ne zna; kar ne zna, se pa lehko
naučí, ako samo hoče. Ni gerdó, pravijo pri Zilji,
ako kdo kaj ne zna; pa gerdó je, ako se
učiti noče. — Pràv imajo! — Kdor se hoče med
izobražene Slavjane šteti, mora še kako drugo
slavjansko narečje razumeti. Tudi ni to nič težkega.
Mi imamo štiri narečja; drugi narodi jih imajo
veliko več; brez narečij pa ni ga živega jezika.
ako je le količkaj razprostranjen. Ako jedno na-
rečje dobro znaš, si si odperl vrata k vsim dru-
gim. Kupi si pred vsim malo, pa jederno slovnico
(gramatiko) Babukičevo, in beri tri ali štiri
liste, postavim od Zagrebskih Novin in odDanice
z jednim, ki tisto narečje že bolj zna, in razumel
bodeš, kakor bi bil sred tistih krajev domá. Brez
truda, ni kruha.
R. Da bi le bukve in novine takó drage ne
bile: kakó bi se le naredilo, da bi boljši kup
prišle?
J. Senosek mora imeti kôso, sekač sekiro.
terica terlico: kdor se hoče izobraziti, mora imeti
bukve. Koliko krajcarjev se zažene za prazne re-
čí, — koliko za bukve in novine v ptujih jezikih
181
in to pogosto za škodljive, ki se samo zavoljo vere
prepirajo. Če le kak nevernik čihne, že se cele
bukve napišejo in berejo skoro zvestejši, kakor,
(Bog mi odpusti moje grehe!) samo sv. pismo. Ali
je to prav? Če mnogo od neverskih stvarí bereš,
se sv. vera ne uterdi; s prepiranjem, kakoršno se
pogosto v njih znajde, se tudi keršanska ljubezen
ne pomnoži. — Tudi lehko trije ali štirje prijatli
vkupej berejo: je še prijetnejši in se lehko prija-
telsko pogovarjajo od tega, kar so brali. Trem ali
štirim vkupej pride dober kup, kar bi bilo za
jednega samega predrago. Kwety (česki list)
skoro v vsakim listu povéjo, da se je spet kje
kaka čitavnica vstanovila. Na Českim imajo blizo v
vsakim malo večim kraju take čitavnice, to je, kar
se po nemško pravi: Leseverein. — Domorodcu
se ne sme stožiti, da se za domovino tudi malo
potrudi in nji v prid, sebi pa v čast kak kraj-
carček ali goldinarček daruje.
R. Kaj bi pa izobraženi domorodci za prosto
ljudstvo mogli dobrega storiti?
J. Naj potrebnejši je, izobraziti jih, to je: jih
podučiti v opravilih in delih njihovih; namreč: ka-
kó naj pametno za svojo družino in hišo skerbé,
da bode pràv: kakó naj polja, vinograde in
senožeti obdelujejo, da jim več nese; kakó naj
živino redé, da jim več dobička dá, kakó naj
sadje sadé, da jim več verže; kakó naj v vsim
gospodarji pametno gospodarijo in gospodinje raz-
umno gospodinijo, da več perdelajo in več pri-
hranijo. Tu se da mnogo podučevati in mnogo
dobrega svetovati. Bolj ko je kdo v svojih delih
podučen, in bolj ko zna pridelk oberniti, več pri-
dela in prihrani in takó premožnejši prihaja. Večko
je premožnih gospodarjev, premožnejši je dežela.
Neumnež, ki napak obrača, ostane sromak, sro-
maka pa postavi kamor hočeš, ti ostane ubožec;
mnogo ubožcev pa dela deželo ubožno.
(Dalje sledi.)
Dopisi iz raznih krajev.
(Letašni pridelki v Šaleški dolini na Šta-
jarskim.) Sterneno žito se je to léto v naši dolini prav
slabo obneslo, nar slabši pšenica. Nasad, štirdeset pa-
rov, ki v dobrih letih na mernik naverže, je v nekterih
krajih clo polovino odnesel. Turšica in malovje pa se
pràv lepo plemeni, tudi ajda, kjer je slana ni pozobala,
ali veter osmodil, nam bo nekej žgancov dala. Od sadja
so le poznejšiga plemena jablane tu in tam obrodile. Tudi
vina bo manj in slabšiga, kakor pretečeno léto.
Marsikteri nemaren kmet, če ravno vidi, de bó malo
pridelal, in de ga čez léto pri žitu šipalo bo, pusti vun-
der hlomastiti in žeti, kakor bi mu na slami, ne le na
zerni ležeče bilo. Od ponočine žétve, pri kteri se več-
krat tudi nespodobnosti godé, clo nič ne govorim. Ako bi
sedajni ubogi tudi bili, kakor je blažna Rut nekdaj bila,
naj bi se jim po izgledu Boca klasje v dar pušalo;
ko pa ubozim — večidel lenuham — še za kruh ni mar,
ampak le po boljših darovih in po denarjih roke stegu-
jejo, naj kmetovavc vsaki klas, vsako zerno med ostanj-
ke šteje, ki je nar svetejši učenik pobrati velil, de se
ne spridijo. Naj tudi sleherni kmetovavec poskerbí, de
pod vozam, kjer se žito nametava in kjer se zmetava,
vselej plahto razgerne.
Kjer se je to leto malo žita pridelalo, koruna pa
zopet obilno bode, bi vtegnil kdo po oznanilu Zagreb-
škiga mesečniga lista, ki so ga nam Novice v 9. listu
pretečeniga tečaja razglasile, moko iz koruna delati.
Opomnim tedaj, de sim po imenovanim poduku veliko **) Za poslane kerplje se zahvalimo.
koruna si spridil. Moka je bila sicer lépa, pa kruh iz
nje ni bil za vžitik, kér iz koruna duha in okusa hudi-
čeviga olja ni bilo spraviti. Tudi z zimsko sétvijo
koruna se več pečati ne mislim.*)
Musy.
(Somenj na Blokah.) Bloški somenj o sv. Mi-
helu, ki je poslednje dva dni Kimovca, so nekdaj za-
voljo živinske tergovine tudi ptujci, posebno Lahi zlo
obiskovali. Desiravno ga drugi, pozneje vpeljani bližni
somnji močno krušijo, se vunder sme med imenitniši na
deželi navadnih somnjev steti. Kar se že iz tega vidi, de
nikjer 14 volov in še več glav drobnice za somenj
ne zakoljejo, kakor so jih tukej letas. Gostivnice so bile
polne, in še na somnjiši so kerčmarji na 12 krajih ku-
rili in jedila pripravljali.
Živine je bilo skorej vsake baže in posebno lépih
volov na prodaj, od kterih je 286 prodanih bilo; naj
veči cena par volov je bila 180 gold. Lépi denar! Pa sta
bila tudi vola, de je bilo kej! — Kónj je bilo 86 pro-
danih in eden za 125 gold.; — prešičev je bilo 105
glav prodanih in nekoliko čez 200 glav drobnice. —
Somenj se je letas prav dobro obnesel. Bilo je tudi vre-
me prijetno in tihota zraka za ta kraj v somenjskih
dnevih nenavadna. — Želeti bi bilo, de bi se skorej v
kmetiških hišah naše domovine pridno jel česki ko-
lovrat vertiti; in de bi kramarji tudi domače terdne pri-
delke českiga kolovrata, in ne samó sleparsko blešečih,
revnih, mačeradastih in ptujih cap po somnjih prodajali!
Zakaj, deklica!
domača obleka
in pridne roké
med lépe dekleta
te vedno verste.
p. **)
(Iz Moravških dolin). Česki kolovrat smo
bili v Moravčje pred dvema letama iz Ljubljane dobili, kte-
riga je marsiktera maruška sukala, tode nobena se ga
ni takó poprijala, de bi bila pri njem ostala. Res, le
en govor je, de Čehi tanjši in terdnejši predejo, kakor
krajnske predice, ali stara vkoreninjena navada nima
novine rada, ako bi še takó dobra bila. Tudi cena českih
kolovratov ni Moravčenam nikakor všeč. Tode Ferfralov
Janez, samouk v Krašcah nam je eniga po českim na-
risu iz terdniga lesá napravil, kteri se nam ravno takó
obnaša ko česki; on je pripravljen krajnsko-česke ko-
lovrate po 2 gold. delati, če bi jih pa veliko v delo
dobil, bi jih morebiti še boljši kup delal. Le potrebniga
poduka nam v predenji primanjkuje, de bi ličen čeh
krajnsko koleštro popred odrinil. — Tudi 500 murvnih
drevese smo bili pred ravno toliko časam v Ljubljani
kupili, ktere smo skup posadili, de bodo veči za razsa-
diti. Nekaj smo jih pa tudi med kmete razdelili, de so
jih po svojih zemljiših posadili. Lani smo jim pa svilnih
gosenc poskerbeli, jih učili kakó se redé in svila pri-
deluje. Nar več se je bilo v farovži svilnih mešičkov pri-
delalo, ktere so med kmete razdelili. — Jagned (topolk,
populus alba) smo pa lanjsko leto v Ljubljani toliko
nakupili, de smo ž njimi cesto po obedveh straneh, to
je od Moravč do Zaloga nasadili; pràv lepó jih je viditi
rasti, ravno takó, kakor poleg dunajske ceste proti
Ljubljani gredé.
Carsko kosilo smo tudi letas v spomin rojstva
našiga presvitliga Cesarja Ferdinanda imeli, kteriga
so vsi deželski in duhovski gospodje skupej zbrani obha-
jali in pri krasni podobi presvitliga Cesarja „Carsko
na Krajnskim“ enekrat čversto zapéli; pok možnar-
*) Ali so ga pa tudi dovelj prali? Sicer se za oznanilo tacih
skušinj lepo zahvalimo, ker po ti poti kmetijske resnice
nar gotovši na dan pridejo.
Vredništvo.
IOD
jev pa je vmes gromel, de je bilo kaj. Kader smo se zvečer
vsak na svoj dom podali, smo v več kmetiških hišah
slišali starše s svojimi otroci veselo peti: „Ferdinanda
Bog ti vari i. t. d." Djali smo eden proti drugimu:
„Ferdinand! če bi Ti to slišal, gotovo bi Te v serce
veselilo". — Pervo svilo v Moravčjim so letas v Tuf-
štajnski grajšini pridelali. Velik jerbas z 18 funti
svilnih mešičkov napolnjen so kmetje gledat hodili. To
prikazin vidši so z glavo majaje rekli: „iz tega ne bo
nikdar nič, to je le gosposka igrača." Ko je pa iz ime-
novanih 18 funtov mešičkov 52 lotov čiste svile v kitah
iz Ljubljane nazaj prišlo s tem pristavkam, de je nit
posebno tenjka, čista in močna, kar je tudi neki Talijan,
ki je v Tufstajnu mešičke vidil, rekel, de so laškim
svilnim mešičkam zavoljo posebne dobrote enaki, so se še
le jeli kmetje temu delu čuditi, in djali so eden druzi-
mu: „Kaj meniš boter! to bi pa vender vtegnilo kej
koristniga biti." In semtertje se že glasijo, de bi se jim
kaj murv podalo. Se nadjamo, de nam bo častita c. k.
družba kmetijštva v Ljubljani,*) še to jesen kej murv-
nih drevesc dobrotljivo podarila, de jih bomo pridnim in
za židorejo vnetim kmetam delili, in jih kar bo moč v
tem uku pokrepčali in razjasnili. Zdi se nam, de so
Moravške doline za rejo židnih gosenc pràv dobre in
prijetne. Priden kmet, kteri si le nekej murv zredí,
zamore na tisti zemlji, ktera mu sicer celo leto kar
krajcarja ne donese, precej židnih mešičkov pridelati,
in če bo le 4 ali 5 funtov žlahtne žide pridelal, bo s
to žido lahko davk od celiga zemljiša odrajtal. V 8 ali
9 tednih, **) zamorejo stari ljudje ali pa šipka mladost,
ki ni za drugo delo, židne gosence brez vsiga truda in
težave prerediti, če se le vsak dan kake ure ž njimi
pečajo, in lepiga pridelka si napravijo, kteriga jim ne
bo ne suša, ne moča, ne toča, ne slana vzela; pridelka
od kteriga ni ne desetine, ne frankov, ne daca dajati;
pridelka, kteri vam v malim času toliko obresti donesti
zamore, de od nar večiga zemljiša davk brez vse teže
iz židne reje odrajtati zamorete. Domorodci na noge, ta
K. Rud. Hueber.
ni bosa!
Urno, kaj je noviga?
(Kopitarjeva zapuščina slavijanskih knjig)
obseže še veliko več bukev, kakor jih v Dunajskim ime-
noslovu zapisanih stojí. Ljubljanska c. k. šolska knjigar-
nica si je tedej z imenitno Kopitarjevo nabiro slavi-
janski zaklad pridobila, kakoršniga razun Dunajskiga
c. k. dvorniga bukviša morde nobena druga knjigarnica
nima, in presvitli Cesar so milostljivo dovolili, de ima celi
znesik (1400 goldinarjev) za Kopitarjeve bukve
na enkrat poplačan biti, brez de bi navadni
letni zalogi c. k. šolske knjigarnice zavoljo te-
ga potroška kaj odšlò. Ranjki Kopitar je bil Krajne;
torej je tudi nar bolj pràv, de njegova zapuščina
Krajncam ostane.
(Poslovljenje Krajnca). Kadet-feidvebel žlahtni
Janez Röder, sin rajnciga žlaht. gospoda Karlna
Röderja, c. k. višjiga oficirja v Ljubljani, je bil
24. dan Velkiserpana tega leta na Dunaji vpričo
*) C. k. kmetijska družba v Ljubljani podeli z veseljem vsa-
kterimu kmetu, ki s pisanim spričevanjem od gosp. fajmoštra
svojo uboštvo dokazati zamore, nekoliko murvnih drevesie
Vredništvo.
brez plačila.
Ne 8 ali 9, ampak k večimu 5 tednov potrebujejo svilne
gosence, de se zapredejo, če se jim pridno streže, to je,
če se pogosto prekladajo , de se gnoj pod njimi ne vname,
zrak v izbi ne osmradi, in če se jim berž jesti daje, ko se
vidi, de so poprejšno klajo snedle. Snaga in obilna klaja
Vredništvo.
ste pri tih živalih posebno potrebne rečí.
glavnih in višjih oficirjev dveh Dunajskih regimentov in
štirih kompanij pijonirjev, s častno zlato svetinjo okin-
čan, ktero so mu presvitli Cesar zató podelili, kér je
pri letašnji strašni povodnji v Pragi z nevarnostjo svo-
jiga lastniga življenja 7 ljudí potopljenju otel.
(Tat v vodi zgorí). Ni zdavnej kar je fant pri
14. letih v sredi Sejne, poglavitne reke na Francozkim
blizo Pariza, živ zgorel. Ta nesreča se je takóle pri-
petila: imenovani ſantič je neke kose živiga apna ukradel.
Ukradeno blagó prikriti, ga urno pod svojo obleko stisne.
Ne deleč od ondod, kjer je apno ukradel, je eniga svo-
jih znancov srečal, kteri je več konj na vodo gnal, ter
ga poprosi, de bi mu eniga na vodo jahati pustil, kar
mu njegov prijatel precej dovoli. In komaj je fantè v
sredo vode zabredel, se jame konj, na kterim je sedel,
spenjati, takó, de je fantič iz njega ovehnel in v vodo
padel. Apno je kmalo pod njegovo zapeto obleko pokati in
vreti začelo; on pa plavaje iz vsiga gerla ljudí na pomoč
kliče in na vso moč vpije, de gorí. Njegovo vpitje je
pa več smeha, kot milovanja pri gledavcih, ki so sem-
tertje ob bregu stali, obudilo, zató kér so mislili, de le
burke vganja in de v vodi še nobeden gorel ni. Nobe-
den mu tedej ni na pomoč prišel. Kér je pa fantič pràv
dobro plavati znal, se je nekaj časa nad vodo deržal,
tode kmalo se je potopil. Goreče apno je njegov trebuh
takó razjelo, de so mu čeva vùn stopile in po vodi pla-
vati jele. To vidši, so mu gledavci, ki so ob bregu zi-
jale prodajali, naglo na pomoč hiteli, tode prepozno —
fantič je kmalo po tem v nar hujih bolečinah umerl.
Božja kazen!
☞
Oznanilo.
Kiseveter, mojster českiga predenja, je mogel
zdej jenjati, po deželi hoditi in česko predenje učiti, zató
kér so ga gosp. Benj. Pihler v predijsko učilnico
na Česko poslali. V ti učilnici, ki so jo žlahtni gosp.
Ludvik Karl Nadherni na svojim gradu Adersbah
napravili, učí nemški mojster iz Vestfalna, ne samó
pràv tanjko in terdno prejo presti, ampak tudi predi-
vo za predenje umetno pripravljati, in kar je nar perva
reč, lan v vodi goditi, po kterim godenji se nar
lepši predivo pridobi in veliko boljši od tistiga, ki ga
po senožetih i. t. d. pogrinjajo in na zraku godíjo. Ta
nova učilnica že krog in krog sloví, takó de ljudje iz
daljnih krajev tje hodijo, umetniga ravnanja s predivam
naučiti se. Nevtrudljivi gosp. Pihler, ki se za boljši
izdelovanje domačiga platna veliko prizadevajo in za
poboljšanje tega rokodelstva veliko hvalo zaslužijo, so
na svoje potroške Kisevetra v česko učilnico poslali,
de se bo tam noviga rokodelstva izučil in potem zamo-
gel Krajnce učiti. V dveh ali treh mescih bo Kiseve-
ter zopet nazaj prišel, in zdej opušeniga podučenja se
zopet poprijel, in ga še z novimi poduki množil.
V Ljubljani
V Krajnju
Žitni kup.
18. Kozoper-
ska.
gold. kr.
13. Kozoper
ska.
gold.
kr.
mernik Pšenice domače ....
banaške...
»
Turšice.....
1 »
Soršice ... .... ..
1 »
Reži ..........
»
Ječmena ... . . . . . .
Prosa ....
40
45
12
16
10
3
57
41
45
1
55
1
2
1
Ajde .. . . . . . .
Ovsa
-
44
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.