Posamezna številka Din 1*— ŠTEV. 31. V LJUBLJANI, v četrtek, dne 5. marca 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552, Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po iariiu- Pisnaenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.888. 0 značajnosti se je včeraj razpisal »Slovenski Narod« in sicer na tako . originalen« in izčrpen način, kakor smo ga že precej časa vajeni le pri Slovenskem Narodu«. Na kratko povedano, obstoji po »Slovenskem Narodu« značajnost v tem, da je kdo zagrizen nasprotnik klerikalcev in da se'trikrat na dan udari s ponosom na prsa: >Ja, mi liberalci!« Toda zdi se nam, da je značajnost le nekaj drugega ko pa samo politično pro-tiklerikalstvo, zakaj značajnost je nekaj, kar je utemeljeno v naravi vsakega posameznika, dočim je protiklerikalizem le plod razuma, ali pa tudi sugestije. Vsaka stranka ima svoje značaje in nekateri ljudje bedo vedno značajni, drugi pa vedno neznačajni. Narava je pač močnejša kot vzgoja in vse drugo. Zato je slabo tisto poglavje, ki govori le o politični značajnosti, ker govori le o posledici mesto o vzroku samem. Toda, ker je že Slovenski Narod« sprožil vprašanje o politični značajnosti in si celo drznil nasloviti svoje modrovanje tudi na nas, pa naj mu bo dan kratek odgovor. politigno značajen mož je tisti, ki ved-?lza^opa samo to, o čemer je prepri-v. ?r ywtoPi človek redno v politično mljenje « * n^ori"^ jo tudi navadno smer njegove politike vedno ista. Kdor je pričel svojo politično kariero kot liberalec, ta bo najbrže tudi končal kot liberalec in nasprotno ni pričakovati, da bi se človek, ki je pričel delovati na političnem polju kot klerikalec, prelevil čez noč v liberalca. Morajo pač bili tehtni vzroki, da kdo Premeni svoje politično prepričanje. In edino po teli vzrokih se sodi značajnost Politika. Kdor menja svoje politično prepričanje, ker ima od tega gmoten dobi-C(Jk, ta je neznačajne/. In nikakor ni 'zgled značajnosti tisti, ki s svojim gospodarjem vred menja tudi politično prepričanje. še manj pa je značajnež tisti, ki caplja za vsako vlado in naravnost primer neznačajneža je tisti, ki javno oznanjuje argument hlapčevstva! Zato 1 'Slovenski Narod < mnogo previdneje 0Pll» bi o značajnosti molčal! ^u'ga pa je stvar, če je kdo menjal rel>nčanje le iz idejnih vzrokov, ker je spoznal, da je bilo njegovo prepričanje ewai k- ker.i? "nSel uovo resnic<>! Ta človek bi postal neznačajen, če bi še na Prej oznanjal stvar, o kateri jo prepri Jan, da je napačna, zakaj delni hi : svoji vesti. proti Značajnost vendar ni identična z okostenelostjo nazorov in ker človeštvo na-pteduje, ker so vsak dan nova odkritja, zato bomo vedno imeli dobe, ko bo znak reakcije ne korakati z duhom časa. . K? še ni padla francoska bastija, tedaj ji. bilo v redu biti pristaš prosvitljenega absolutizma. Toda ko so bil« proklami-rano človeške pravice, tedaj jo bilo neznačajno in reakcionarno braniti svojo predrevolucijske nazore. Ko še ni bil poznan socializem, tedaj jo bilo v redu bili pristaš najbolj ozkega liberalizma. Toda potem, ko je sociologija prodrla, ko jo socializem postal splošno dobro človeštva, tedaj je bilo vzlrajanjo na ozkem liberalizmu zgrešeno in prav nič značajno. In kdor je naprednjak, mimo toga ni mogla iti svetovna vojna brez sledu in Bo manj ruska revolucija. V .svetovni Radičeve! za monarhijo in sporazum. Zagreb, 5. marca. Včeraj ob 10. uri d op. se je pričela seja HRSS in hrvat-ske zajednice. Sejo je otvoril podpredsednik Kovačevič, ki se edini od vodstva HRSS nahaja na svobodi. Prisotnih je bilo 50 poslancev in ne 30, kakor poroča »Jutro«. Govorili so Pavle Radič, Trumbič in dr. Polič o politični situaciji in vzeli v pretres poročila o seji šefov opozicijonalnega bloka. Konstituiran je bil nov parlamentarni klub, ki se naziva »Hrvatski seljač-ki. klub«. Za predsednika tega kluba je bil izvoljen Pavle Radič, za podpredsednika dr. Lorkovič, za tajnika Nikola Preka in dr. Bazala. KOMUNIKE HRVATSKIH POSLANCEV. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Hrvatsko narodno zastopstvo odobrava vstop HRSS v blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije in v parlamentarno zajednico tega bloka, osvaja predlog, da imej ta parlamentarna zajednica enega predsednika in eno vodstvo, odgovorno plenumu vseh poslancev bloka, ter sprejme predloženi načrt delovnega programa s pooblastilom, da vodstvo bloka lahko izpolni in dokonča ta delovni program na isti podlagi ljudske suverenosti in v istem duhu ljudske demokracije. 2. Hrvatsko narodno zastopstvo najodločneje poudarja pacifizem, s ponosom in srečo, ker je hrvatski narod s skrajno potrpežljivostjo in v politični zgodovini še neznano zrelostjo in ne-ustrašenostjo prestal strahovite preizkušnje in provokacije in povišal število glasov za 50.000; povišal bi tudi število mandatov, da ni bilo naknadnega pretresavanja kroglic in ponarejanja volilnih zapisnikov. Hrvatsko narodno zastopstvo izraža svoje neomajno prepričanje, da je najuspešnejši način borbe proti divjaškemu in despotskemu režimu, da se izvaja v parlamentu najostrejši sistematični boj, po potrebi pa popolna parlamentarna abstinenca, posebno v slučaju, ako zaprti poslanci HRSS ostanejo tudi še po 7. marcu v zaporu in ako bo radikalna stianka verificirala tudi tiste mandate, za katere jo nepobitno dokazano, da so bili pridobljeni samo s tatvino kroglic in falzificiranjem volilnih zapisnikov. 4. Hrvatsko narodno zastopstvo se ganjenim srcem, hvaležnostjo in z občudovanjem klanja vsem žrtvam volilne sfrahovlade radikalno-batinaškega bloka in s tem v zvezi najodločnejše protestira v imenu hrvatskega naroda, kft* vlada gazi zadnjo senco parlamentarizma s tem, da drži v zaporu 7 narodnih poslancev HRSS z desetimi mandati zato, da si z njihovo odsotnostjo zagotovi parlamentarno večino. Najostreje obsoja mučitelje in preganjalce kmečkega ljudstva sploh, pozdravlja pa posebno srbsko ljudstvo, ki je za idejo narodnega sporazuma pretrpelo muke in preganjanje v naši težki in skupni borbi. Seja je trajala do 3. popoldne. Nato se je vršil skupni obed poslancev. Zvečer je z brzovlakom odpotovalo 40 poslancev v Beograd, da prisostvujejo skupni seji opozicijonalnega bloka, ki se bo vršila jutri 6. t. m. VTIS SKLEPOV HRVATSKIH POSLANCEV je bil tako v vrstah opozicije, ko tudi vlade velik. Opozicija je prestala zadnjo preizkušnjo in sedaj je njena homogenost utrjena pa tudi njen ugled. Zakaj samo zasluga opozicije je, da je končana abstinenca Hrvaiov in da so se izjavili za monarhijo in za pozitivno parlamentarno delo. Pomembnost včerajšnjih zagrebških sklepov čuti tudi vlada in zato je že padla misel, da se ne bi verificirali mandati HRSS. Zlasti ugoden vtis pa je napravil sklep hrvatskih poslancev v vseh patriotičnih krogih, ker je sedaj notranja kriza Jugoslavije rešena in je ustvarjena solidna podlaga za složno delo vseh Jugoslovenov. Poparjeni pa so samostojni demokrati, ki svoje poparjenosti niti skrivati ne vnorejo. Kakor so preje očitali radi-čevcem, da so protidržavni, tako jim zamerijo sedaj, da so za državo. Načelo sile je propadlo in SDS se boji posledic. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 5. marca. Danes se vrši seja demokratskega kluba (Davido-vic), na kateri bodo sprejeli program narodnega sporazuma, ki je vzbudil me vsemi poslanci prisrčne simpa-uje. vojni jo bila porojena misel ljudske demokracije, v ruski revoluciji j® prodrla misel narodne samouprave in človeštvu so bili odkriti novi vidiki. Pred vojno smo lahko še mislili, da je vse politično delo obseženo v boju med klerikalci in liberalci, po vojni smo reakcionarji, če no vemo, da je ta boj potisnjen na drugo mesto. Danes je v ospredju boj za ljudsko demokracijo, za socialno pravičnost, za mirno sožitje vseh narodov, danes je na obzorju misel Združenih držav Evrope. V Jugoslaviji vidimo ta boj zlasti jasno. Demokracija se mora boriti za obstanek, ljudska samouprava jo ob veljavo iu državljanske svoboščine so ogrožene. Za značajnega svobodomiselea ni nobenega dvoma, za katero stran se mora odločili v sedanji borbi. Značajen svobodomislec jo vedno za demokracijo — in vedno za samoupravo in vedno za sporazum med vsemi narodi, zlasti pa med brati. Demokraciji pa bi škodoval svobodomislec, Če bi reflektiral za sebe monopol na boj za demokracijo. V boju je vsak pošten zaveznik pozdravljen in nasprotja se poravnajo šele po boju. Ni pa krivda nas svobodomiselcev, če so ljudje, ki pravijo, da so se naprednjaki našli v taboru reakcionarjev, temveč sramota za mladinske liberalce je, Če so v Bloku bratskega sporazuma in ljudske demokracije klerikalci, mladinski liberalci pa izven tega bloka! Zakaj za mladinske naprednjake pomeni prisotnost v bloku nasprotnikov narodnega .sporazuma izdajstvo napredne misli! Tako se glasi pravilno spisano poglavje o značajnosti in prihodnjič še več o tem poglavju, če bo imel »Slovenski Narod« pogum, da na naše izvajanje odgovori. Posl. Čudil izstopil iz SDS. Beograd, 5. marca. Vzgledu poslanca Trjpala je sledil sedaj še poslanec dr. Cudič ter izstopil iz Samostojne demokratske stranke. Prijavil je svoj vstop v radikalni klub. Govori se, da bodo njegovemu vzgledu sledili še nekateri drugi poslanci. Vojvodinski poslanec Dule Boškovie je že pred tedni izstopil iz Samostojne demokratske stranke ter bo vstopil, kakor se zatrjuje v Davidovicev klub. Pozicija SDS se vidno slabša. MANDATI HRSS BODO VERIFICIRANI. Zagreb, 5. marca. Današnji »Jutar-nji list prinaša informacije od posebnega izvestitelja v Beogradu, da so se sklepi Hrvatskega narodnega zastopništva komentirali v Beogradu na razne načine. V opoziciji so v tem videli uspeh šelov opoz. skupin. Na merodajnem mestu se pa je naglašalo, da niso pričakovali, da bodo posledice imele tolik stvaren upliv. Vlada je bila takoj točno obveščena o sklepih Zagreba, ki sc znatno vplivali na včerajšnjo konferenco radikalnih ministrov. Tako je 'danes gotovo, da radikali ne bodo razveljavili mandatov HRSS na podlagi zakona o zaščiti države. Izgleda, da bo danes ali jutri padla odločilna beseda v tem pogledu in bodo dana potrebna navodila članom radikalnega kluba v verifikacijskem odboru. Radikali se mislijo postaviti na stališče nepravilnosti proti nekaterim mandatom HRSS in jih nameravajo nekatere razveljaviti le na podlagi ne preveč strogih pritožb. Vlada ni zavzela proti HRSS nobenega stališča na podlagi zakona o zaščiti države. Po razpoloženju vlade izgloda, da bodo k prvi seji Narodne skupščine, ki se vrši v soboto 7. t. m., pripuščeni tudi vsi internirani člani vodstva HRSS razen Radiča. To bi bilo smatrati kot drugi odgovor vlade na poslednja posvetovanja in sklepe v Zagrebu. SEJA SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV Beograd, 5. marca. Včeraj se je vršila seja samostojnega demokratskega kluba, na kateri se je sestavil klubski odbor s Svetozarjem Pribiče-vičem na čelu. Samostojni demokrati so upali, da bodo dobili 23 mandatov, pa jih imajo samo 19. Na seji je bil izvoljen Pribičevič za predsednika, Grisogono za podpredsednika, Pivko za tajnika in Dimitrijevic za blagajnika. Razpoloženje je bilo na seji slabo, ker je bilo vse pod vtisom izstopa posl. čudiča. BIVŠI POSLANEC PECANAC SE USTRELIL. Beograd, 5. marca. Včeraj se je v Varcar Vakufu ustrelil bivši narodni poslanec dr. Milan Pečanac. C00LIDGE PRISEGEL NA USTAVO. ^ Washington, 5. marca. Včeraj je Coolidge svečano prisegel na ustavo in je l)il proglašen za tridesetega predsednika Zedinjenih držav. Načrt novega stani Vladni listi so pričeli priobčevati načrt novega stanovanjskega zakona. Ker je ta zakon za vse mestno prebivalstvo največje važnosti, objavljamo njegove najvažnejše določbe. Ves načrt obsega 101 člen. Prvi člen so najvažnejši, ker v njih so razložena načela novega zakona. 'Svobodno razpolaganje v starih hišah je omejeno do 1. maja leta 1927. Od te omejitve so izvzeti: 1. poslovni prostori, 2. državne in samoupravne zgradbe, v kolikor služijo za uradne potrebe, 3. hiše verskih ustanov, ki so potrebne za vršitev verskih obredov in za stanovanje njihovih duhovnikov, 4. hiše, ki veljajo kot umetnostno-zgodovinski spomeniki, 5. hiše občekoristnih ustanov, ki ne delajo za dobiček, 6. hiše invalidov, vojnih vdov in sirot, ki nimajo drugih dohodkov kot od hiše in 7. nove hiše ter nova stanovanja, dobljena s prezidavami. Kot nove hiše veljajo v prečanskih krajih one, ki so se pričele graditi po 1. novembru leta 1918. Pretvarjanje stanovanjskih prostorov v poslovne se prepoveduje. Kdor bi to zagrešil, mora spremeniti stanovanje v prvoten stan in poleg tega se kaznuje z globo od 1000 do 10.000 dinarjev. Hkrati ne sme nihče imeti dvoje stanovanj. Ni dovoljeno, da bi kdo imel novo hišo, stanoval pa v stari. Stanovanja se smejo zamenjali le z dovoljenjem hišnega gospodarja. V spornih slučajih odloča stanovanjsko sodišče. Prepovedani so podnajemi celega stanovanja ali delov stanovanja. Dovoljen je samo podnajem ene opremljene sobe in sicer ljudem, ki stalno bivajo v kraju stanovanja. Najemnik, ki se proti temu pregreši, bo izseljen. Pri dovoljenem najemu ene sobe z opremo dobi lastnik hiše 20% najemnine. Če pa je podnajemnina enaka najemnini ali pa jo celo presega, potem dobi hišni posestnik 50% poduajemnine. Izselitev najemnika povzroča brez izjeme tudi izselitev podnajemnika. Pravico odpovedi stanovanja ima hišni posestnik, če rabi stanovanje sam vsled pomnožitve svoje rodbine, če rabi stanovanje za svoje poročene otroke, če ne plača najemnik najemnine tekom dveh mesecev, če živi najemnik nemoralno ali otežkoča drugim hišnim strankam življenje in če žali najemnik hišnega gospodarja ali člane njegove rodbine. Tudi sme hišni posestnik odpovedati stanovanje, če zgradi na mestu stare hiše novo. Ta pa mora imeti potem še enkrat toliko stanovanj. Glede višine najemnine so zaščiteni državni uradniki ter njih vdove in sirote, upokojenci, duševni delavci, duhovniki vseh ver, vojni invalidi, vojne vdove in sirote, obrtniki, ki nimajo svojih delavnic, zasebni uradniki, ki nimajo preko 7000 dinarjev mesečne plače, fizični de- Prosveta. LITERARNO UMETNIŠKI VEČER »NOVEGA ODRA<. Mlada umetniška družba nam je holela pokazati najnovejša dogajanja v dramski umetnosti. Vodja te družbe je g. Ferdo Delak. Priznali mu moramo, da je vkljub vsem obetajočim napovedovanjem v zadnjih urah pred predstavo nastopil precej odkritosrčno, poudarjaje sicer nezmotljivost svojega poizkusa, a obenem mirne duše odrekal tehnično dovršenost. Vprašanje je le, kaj so podali z novim poizkusom. Naslonili so se predvsem na izhod, kjer išče mogočni preobrat družabnega življenja, adekvatnega, revolucijonamega izraza v umetnosti. Program te umetnosti je izpovedan s Culkovim motom: »Teater bodočnosti bo ljudski teater, religijozen in mističen, teater misterij, v katerem ne bo one stroge meje med pasivnimi gledalci in aktivnimi igralci.« Stremi torej za poduhovlje-njem psihičnega in zunanjega dejanja na odru ter za tesno zvezo med občinstvom in igralci. V ta namen so reformirali dosedanje realistične kulise, jih nadomestili z zastori in drugim simboliziranjem duševnih dogodkov. Pričakoval sem, da bo naš mladi »Novi •oder prikazal tudi v tem oziru kaj novega, tčesar se ni zgodilo. Take inscenacije nam je vanjskega zakona. lavci, uradniki in nameščenci dobrodelnih ustanov ter oni samoupravnih teles. Vsi ti plačajo največ 24 krat toliko kron, kakor je znašala predvojna najemnina. Kdor pa ima od teh razen plače še 40.000 Din drugih stalnih dohodkov, temu se zviša najemnina 36 krat; če pa ima več kot 60.000 Din rednih dohodkov poleg plače, pa 48 krat. Samo osebe, za katere velja 24 kratno povišanje najemnine, imajo pravico do dodelitve stanovanja. Uradnik, ki je premeščen v drug kraj, mora po treh mesecih izprazniti stanovanje. Novi načrt stanovanjskega zakona vsebuje tudi določbe glede zgradbe cenih stanovanj. V ta namen se dovoli v proračunu znesek 30 milijonov dinarjev. Iz tega fonda se plačuje zadrugam 3% posojilo za zgradbo hiš. V vsaki oblasti se ima ustanoviti zadruga za zgradob cenih stanovanjskih hiš. Vse te hiše so dvajset let preste vseh davkov. Novi načrt stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj. Da je novi načrt stanovanjskega zakona vse prej ko idealen, je gotovo. Vendar pa ima to dobro lastnost, da je korak bližje k normalizaciji. Ta dobra lastnost pa je skoraj odtehtana od nerodnosti, kakor je ta korak storjen. Že zadnjič smo poudarili, da je napačno, če postanejo prav vsi poslovni prostori nezaščiteni. Vse polno trgovcev in obrtnikov je, ki bodo morali opustiti svojo obrt, če bi padli v roke brezobzirnega posestnika. Lastnik je dolžan prijaviti stanovanjskemu sodišču I. stopnje vsako prazno stanovanje, za katero ve, da bo prazno. Ravno tako je obvezan vsak najemnik na iste prijavo. Prijava se ima izvršiti tekom 24 ur. Kdor te prijave ne stori, bo kaznovan z globo od 500 do 2000 Din. Če se kdo vseli brez dovoljenja stanovanjskega urada, bo izseljen in poleg tega obsojen na denarno globo v znesku 1000 do 5000 Din. To velja tudi za hišnega posestnika, ki se vseli v prazno stanovanje lastne hiše, toda brez dovoljenja stanovanjskega urada. Zlasti bi pa opozorili sledeče: Ro novem stanovanjskem zak. morajo velika kapitalistična podjetja povsem ubiti malega in srednjega trgovca ali obrtnika. t'\ treba drugo, kakor da ponudi veliko podjetje hišnemu gospodarju visoko najemnino in materijelno slabejši obrtnik bo na cesti. To pa bi moral stanovanjski zakon na vsak način preprečiti. Višina maksimalne najemnine je previsoka. Stanovanja po sto kron mesečno niso bila pred vojno nobena posebnost. Sedaj pa vzemite državnega uradnika, ki mora od 8000 kron plače plačati na-krat 2400 kron najemnine. Še večja krivica se godi zasebnim nameščencem. Mesečna plača v znesku 7000 Din pač ni tako visoka, da bi se od nameščenca s tako plačo smela zahtevati vsaka najemnina. Pač pa ne potrebujejo zakonske ustvaril že gosp. Šest, predvsem v Vojičku, kakor v vseh režijah klasičnih predstav. Predstavljal sem si n. pr. inscenacijo Gradnikovih pisem povsem drugačno. Sinočnja nam je predstavljala nekak kompromis. Novejše bi bilo za nas, če bi ves oder predstavljal le duševno razpoloženje ženske, ki piše ta pisma, bodisi v barvi zastorov ali na kak drug način inscenirano: Realni predmeti naj bi sploh odpndli. Niti akterka no bi bila potrobna na odru, z glasom bi morala odkrivati misterij pesnitve. Vsiljuje se mi množica takih podobnih domislekov. Seveda ostane glavni pogoj resničnega ustvarjanja še vedno ta, da mi mora vsaka oblika umetnosti sama iz sebe povedati tisto, kar hoče, ne pa s pisanimi komentarji, kar se zgodi le tedaj, če stremljenje ne zaostaja za zmožnostjo. Sinoči se je omejil poizkus na inscenacijo zunanjosti, ki se je vsaj kolikor toliko dostojno uveljavila pri Seliškarju. A še topot ni bila simbolizacija Golgote vidna duševnim očom. Povsod drugod ni presegla grobega kompromisa. Tako se jo zgodilo, da smo videli mnogo manj, kar smo imeli dosedaj. Kajti razen gdč. Slavčeve in g. Delaka, katerima se je posrečilo vsaj par mest v recitaciji, so vsi drugi vzbujali upravičeni smeh. Bili so votli gramofoni, v katerih je umirala pesnitev ter se sramovala sama sebe. Neodpustljivo pa je za mladega človeka, da svoj prvi nastop zaščite oni, ki imajo poleg svoje redne plače še 40.000 ali celo 60.000 dinarjev rednih dohodkov. Enim se daje premalo, drugim pa preveč. Samo pesek v oči pa so določila o gradnji novih stanovanj. Po teh določilih bi vsa Slovenija dobila največ 2 milijona Dinarjev kredita in še ta ne bi bil brezobresten. S tem denarjem se da postaviti k večjemu ena skromna hiša v Ljubljani in ena v Mariboru. To pa ne zadostuje niti za normalne razmere. Prva naloga novega stanovanjskega zakona bi morala biti, da obveže državo, da zgradi za vse svoje uradnike in nameščence stanovanja. Ampak ne samo eno enodružinsko hišo na leto, temveč par velikih stanovanjskih hiš, da se bo to kaj poznalo. S stanovanji je namreč prav tako kakor z vsem drugim blagom. Čim več blaga na trgu, tem manjša draginja in Politične vesti. — Glavne točke programa Bloka narodnega sporazuma in seijaeke demokracije. — Na seji glavnega odbora demokratske stranke je Davidovič podal natančen opis o političnem položaju. Razložil je obširno, za katere slučaje so se združile stranke Bloka narodnega sporazuma in v katerih stvareh. Sporazum je pismeno fiksiran in bo najbrže danes popoldne objavljen. Podpisan je od vseh 9 predstavnikov strank. Po informacijah »Novosti obsega sporazum sledeče točke: 1. Ustava je podlaga dela in nadaljnega sporazumevanja. 2. Monarhija po angleškem ✓zoru je oblika države. 3. Notranja ureditev države sc ima izvesti po sistemu samouprav, kakoršen je izveden v Angliji. 4. Privatna lastnina je podlaga sedanjemu družabnemu redu, toda mora odgovarjati socialni pravičnosti in socialnim zahtevam. 5. Ureditev države sloni na občini in skupnem parlamentu. Ostala zastopstva se urede po ustavi in s posebnimi zakoni. 6. Predvideva se revizija ustave in izprememba zakona o samoupravah. 7. A se skupine pretrgajo vse vezi z ino-stranstvom, če so te imele, in ostanejo v klubu narodnega sporazuma. — Na tej podlagi je torej sklenjen Blok narodnega sporazuma in.sedaj bi bili mladinskemu tisku globoko hvaležni, če bi nam povedal, kaj je v tem programu defetističnega in protidržavnega! In poudarili bi sledeče: Pribičevič je pognal Radiča v skrajno opozicijo, Davidovič ga je pripeljal nazaj na pozitivno in zakonito delo. To je historično dejstvo, ki porazno osvetljuje pogrešnost mladinske politike, katere bog je Pribičevič, njegov pomočnik pa dr. Žerjav. ”* rr Okoli češke krize. »Venkov-r, glasilo agrarne stranke, pravi v polemiki z glasilom ljudske (klerikalne) stranke o sedanji krizi petke med drugim sledeče: Lidova stranka (klerikalna) je vedno gledala, da ona določi čas volitev. Če ona izstopi iz vladne koalicije, potem morajo biti volitve. To je bilo njeno mnenje. Zato je bila nad vse presenečena, ko smo mi dejali na njen račun: Ne in nikakor. Odhod lidovcev ne pomeni konca pripravi tako površno. Poceni je kričanje, kritika nas ne zanima. Toda če nam bo v druge g. Delak pokazal g. Mrzela kol Antona mesto Kačalova, in se bo Calderonov dramski prizor odigral z brezprimernimi mukami na nedostojnem prostoru, se mu kritika ne bo več usiijevala. J. K. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Četrtek, 5. marca: Othello, gostovanje in 251etnica umetniškega delovanja Rinka Nučiča iz Zagreba. Izven. Petek, C. marca: Pepeluh. Red F. Sobota, 7. marca: Izgubljene duše, gostovanje gospe Podgorske iz Zagreba. Izven. Nedelja, 8. marca: Ob 15. uri: Stričkove sanje, ljudska predstava pri znižanih conah. Izven. Ob 20. uri: Vdova Rošlinka. Izven. Ponedeljek, 9. marca: Roamersholm. 1>. Opera. Četrtek, 5. marca: Zaprto. Petek, 0. marca: Bohom©. Izven, (I rvič na novo naštudirano.) Sobota, 7. marca: Mignon. Red C. Vse ljubitelje naše dramske umetnosti opozarjamo na nocojšnjo vprizoritev Sha-kespearjevega dela »Olheliot, v katerem gostuje v vlogi glavnega junaka odlični slovenski dramski umetnik in režiser g. Hinko Nučič. Predstava se vrši ob 251etnici Nuči-čevega umetniškega delovanja in za to predstavo si je g. Nučič sam izbral to znamenito Shnkespearjevo tragedijo, saj prišteva Othelln k svojim najboljšim kreacijam. Za nas bodo ta predstava izredno zanimiva in čim manj ponudbe, tem večja kirza. Zato jo stanovanjski zakon dober samo tisti, ki da stanovanja, ne pa tisti, ki daje samo paragrafe, ki ne zadovoljujejo niti najemnikov in niti hišnih posestnikov. Novi načrt stanovanjskega zakona je bolan od samega slabotnega kompromi-sarstva in žalostno izpričevalo za tiste, ki se sicer tako radi ponašajo s svojo premočrtnostjo in svojim »brezkompro-misarstvoni«. Ne zadostuje pa odločnost samo proti političnemu nasprotniku, temveč ona odločnost je na mestu, ki se ne ustraši nobenih ovir, kadar je treba kaj novega zgraditi. Te volje pa sedanje vladne stranke nimajo in zato se bojimo, da bomo tem bolj razočarani, čim več zakonskih načrtov bomo videli. Načrt novega tiskovnega zakona je bil prvi dokaz zato, načrt novega stanovanjskega zakona pa je drugi dokaz. vladne koalicije. Zato so začele »Lidove no-viuv" ostro kampanjo z nami in pravijo, da hočemo stvoriti rdeče-zeleno koalicijo. To pa ne odgovarja resnici, ker je socialistično krilo v radikalni stranki radikalnejše kakor pa v socialistični stranki. Zato ne strašite s socialistično nevarnostjo. In na koncu pravi »Venkov«, da je bil pastirski list naperjen tudi proti agrarni stranki. Vse spoštovanje veri in naboženstvu, toda če hoče Lidova stranka vero zlorabiti, potem bo imela proti sebi vedno tudi agrarno stranko. — Memorandum Chamberlaina. Veliko-britanski zunanji minister Chamberlain je izdelal memorandum, v katerem so določene smernice velikobritanske zunanje politike. Chamberlain pravi, da je položaj v Evropi zelo nevaren in da je zato dolžnost Velike Britanije, da prepreči nevarnost, da bi bili Francija in Belgija napadeni od Nemčije. Velika Britanija mora jasno oznaniti svojo solidarnost z obema deželama, da tako uduši nemško željo po revanši. Iz istega vzroka je treba Nemčijo priznati kot enakovredno državo in jo sprejeti v Zvezo narodov. Toda to se sme zgoditi le s privoljenjem Francije. Tega privoljenja pa ni pričakovati, če ne bo Francija prepričana o svoji varnosti. Jasno je, da se Francija s svojimi nejasnimi obljubami ne more zadovoljiti. Ko so vrne zapadita Evropa k 'res mirni dobi, potem je treba skrbeti, da se isto doseže med Poljsko in Nemčijo. Konec memoranduma velja sovjetski Rusiji, katero označuje Chamberlain kot državo, ki je prenehala imeti evropsko obliko. Ne sme se pa čakati na pričaranje evropskega miru do tega časa, ko bo mogoče spoznati politične cilje sovjetske Rusije. = Upor Indijancev v Panami. Indijanci v San Blas so se uprli proti vladi in razrušili šest vasi v republiki Panama. Več uradnikov je bilo ubitih in ranjenih. Indijanci se že dolgo potezajo za svojo neodvisnost. Poslali so v \Vashingtonpeticijo, v kateri zahtevajo varstvo. — Proti ukinjenju zaščite najemnikov so nastopili socialni demokrati v dunajskem parlamentu z obstrukcijo. Poslanec Leuthner je govoril nič manj ko 17 ur nepretrgoma. Vsi ostali socialnodemokratski poslanci bodo govorili enako dolgo. dolžnost naša je, da jo posetimo v največjem številu ter s tem počastimo velezasluž-no delovanje dramskega umetnika-rojaka. Predstava je izven. V petek zvečer vrši se v operi prva vprizoritev na novo naštudirane Puccinijeve opere »Boheme«, pod taktirko kapelnika Štritofa in v režiji g. Debevca. Delo je povsem na novo zasedeno in tudi na novo zrežirano. Predstava se vrši za red C. Ljubljanska opera. Traviata Kakor spada še danes Dumasova »Dama s kamelijami« med najbolj čitane knjige, luko tudi Verdijeva Traviata, koje vsebina je po omenjenem romanu povzeta med najbolj priljubljene Opere. Nje privlačna sita pa tiči pravzaprav le v Verdijevih melodijoznih arijah m duetih. Na našem odru je Traviata že domača. V torek zvečer je zopet napolnila gledališče, največ iz zanimanja za gosta opernega baritonista g. V u š k o v i Č a iz Zagreba, ki je nastopil v vlogi Oermontovega očeta. V Ljubljani tega odličnega, svetovno znanega pevca že dolgo vrst let nismo slišali, he vedno je izvrsten pevec in igralec, dasi je višina njegovega nekdaj sijajnega glasu tekom let že nekoliko obledela. G. Vuškovu, je občinstvo s svojo kreacijo popolnoma pridobil zase in bil predmet viharnih ovacij, zlasti po globoko občuteno odpeti ariji koncem drugega dejanja. Gdč. Iris e k o v a je v naslovni vlogi imponiraVa. Prikupna, postava, čuvstveno petje in elegantna igra jo usposobljajo za prvo moč. Lirični tenor g. Dariann še menda ni izoblikovan, vendar je simpatičen. Pevcu je manjkalo v zadnjem dejnnju sigurnosti. Ostule soliste smo le ponovno ocenili. Glasbeni del predstave je vodil g. kapelnik N e f f a t. Tako fino izdelanega in res lepo dinamično prinešene-ga orkestralnega parta v naši operi kmalu nismo poslušali. Dnevne vesti. — Kulturna sramota. Nič ne rečemo, povsod so dogajajo. Da se je pa »Zvonček^, 'list, ki je namenjen mladini, tako izpozabil in napadel prvega mladinskega pesnika med nami, Cicibanovega ustvaritelja v prvi letošnji številki na tako nedostojen način, kakor se jo to zgodilo v »Kosovem dvoboju*', je nekaj dosihdob nezaslišanega. V tem slučaju je treba jasnosti. Vprašujemo: ali se je zgodilo to z urednikovo vednostjo, ali mu je bil klopote« podtaknjen? Na to pričakujemo odgovora. K. — Na naše konstatacije o poteku seje odbora ljubljanskega gremija je napisal v »Sl. N.« »malo odgovora« gospod, ki je bil včasih hud nasprotnik mladinov in ki je venomer •zatrjeval, da treba narediti v Trgovski zbornici red. Pa to le mimogrede, ker je članek mladinskega spokorjenca tudi poln netočnosti. Zapisnik o seji je sestavil g. spokorjenec sam, zato citira samo sebe, ker nima premij prav nobenega povoda za tajne seje. Ni samo netaktno, temveč tudi skrajno nesmiselno, braniti načelniku Zveze gremijev, •da prisostvuje seji kakega gremija. To je tako evidentno, da bi bilo čudno, če bi bilo v pravilih posebej fiksirano. Glede debate v ■sladkorni zadevi je res, da je g. Šterk tako ■vehementno nastopil, da je ta nastop povzročil, da so trije merodajni člani greinija zapustili sejo. Trditev, da so odšli, ker ni odšel g- Jelačin, je pa čisto navadna laž. Priznamo pa, da ta laž vredno zaključuje člančič »malo •odgovora«. — »Tableau!« »Jutro« objavlja z naslado yest »Pravde* o približanju Jovanoviča s Pahičem. »Pravdino vest smo objavili mi že Pred »Jutrom , toda samo z razliko, da smo Jo mi objavili v celoti, »Jutro« pa jo je pre-£>nil°, ko prične govoriti, da je tudi Pašič sporazum. Zato pade »Jutrov« »tableau« a >Jutrot in ne na one, s katerimi bi hotelo '.Jutro polemizirati. Občinske volitve v Trbovljah so zopet odložene. »Jutro pravi, da je ta odložitev 'rki' sP^°^no presenečenje. Da je bilo v I rbovijah presenečenje splošno, verujemo, -da pa je bilo presenečeno tudi »Jutro«, pa prav zelo dvomimo. — Višek srčne surovosti. Ob priliki smrti 'Eberta je zapisalo dunajsko glasilo komunistov sledeče klasično surove besede: Promet in obsovražen naj bo proletariatu spolnili Eberta, krvnika nemške revolucije. — Slična surovost menda še ni bila napisana, ■razen v vrstah ostalih boljševikov. — Zagrebški vpokojenci še do včeraj niso prejeli niti pare svoje pokojnine, ki jo potom čekovnega urada izplačuje delegaci-1 ”nanfnega ministrstva. V štrajk komunističnih dijakov. -lihk?^n ,ih a*!oril1 zaprti komunistični Straiku dosetrli S,Tn (.,nev,lem gladovnem strajKU dosegli, da se jih e zaslišalo in da se jim je dovolilo vse ugodnosti, ki so do£ Ijene po zakonu vsem političnim jetnikom. Po zaslišanju so dobili posebno sobo, poste- ljo, mizo in možnost sprejemanja dnevnih •'obiskov. — Kmet častni doktor. Innsburška univerza je imenovala avstrijskega poslanca -Jodoha Finka za častnega doktorja vsled njegovih velikih zaslug na državno političnem polju. Jodoh Fink je po poklicu krnel Predarlske. Bil je izvoljen v parlament er si pridobil vsled svojih sposobnosti splošen ugled lil bil podpreds. avstrijske kon-^tituante. Je to prvi slučaj, da je avstrijska univerza imenovala kmeta za častnega doktorja. — Dosedanji avstrijski odpravnih poslov 8- Hofinger je imenovan za poslanika in P^lfloniočenega ministra. j**°svetno ministrstvo je odredilo, da it mi.,, izplačevati dijaške štipendije za ‘ L 1,1 februar. Tek- ^ra^',ev moderno bolnice na Susaku. šakn'1"- meseca se prične graditi na Su-n. ■, 'e*ika in moderna bolnica, ki bo ena oHni moa Zi' v°l*ln<> okrožje Ljubljana dne vic'" vsakokrat od 8. do 1. ure, in < « V 1-(1t'ola.''°1, oz>r<>mn delojemalci ^ o. maica od o. 4.. j •*!]> (velika dvorana), Krekov trff- o Oiki oziroma delodajalci dne 10. inar<£ ‘Imk •od 8. do 1. ure v mestni posvetovali, magistratu, Mestni trg, kakor je to ozjiače-no na glasovnicah, katere bodo jirejell vsi vpisani volilci, dostavljeni v svoje obrate. , «c smejo samo osebe, ki so vpisane v molilnem imeniku. ~ Nove železniške proge. Kakor poroča ase prometno ministrstvo, se prične v kratkem graditi nujno potrebna železniška prosa od Podgorice do Plavnice, ki naj vežo Jl\*}o K0™ s Srbijo. Proga, ki meri 22 kilo-)v' ie *e hiln trasirana od nekdanje av-■»ni w ok,l!>!,fi.iske nrmade. Ker .je že ves ^ reben material na licu mesta, se računa, >iii Proga otvoljena že tekom meseca ju-*• 1- lo gospodarsko tako važno progo gradilo naše vojaštvo in so tozadevna n tajanja z vojnim ministrstvom bila ugod- 1 ^aliljučona. V projektu so še daljne že-*k k' naj bi pripomogle k gospodar-■p.01)111 razvoju Črne gore, kateri projekti 'red vsem zdravilne na-naprave našega zdravilišča. — Tako bomo dobili rontgen-zavod, laboratorij za vsakovrstne preiskave, električne kopeli (Vier-zellenbad) itd. — Poleg koncertov, radio-postaje, kina, ki bo v bodoče v lastni upravi zdravilišča in različnih drugih umetnih in zabavnih prireditev, bo vojaška godba, ki ie v lanski sezoni žela neomejeno pohvalo gostov vzdrževala prvovrstne promenadne koncerte. Cene ostanejo iste, kot v pretečeni sezoni. Ob tej priliki opozarjamo, da smo dobili glede bolnikov z nalezljivimi boleznimi stroge predpise in se^ pred vsem ne bodo sprejemali v zdravilišče bolniki s tuberkulozo, ker tukajšnje podnebje ni ugoci-no za bolezni na pljučih. — Deca do 4. leta so bo sprejemala v državne zdraviliške zgradbe le, Če je bila pred prihodom v zdravilišče prijavljena. — Interesentom obenem sporočamo, da bodo v prihodnjih dneh razpisani v zdravilišču trije trgovski lokali. Vsa pojasnila glede teh lokalov, kakor tudi vse druge podrobnosti o sezoni daje ravnateljstvo zdravilišča. — Otroška maškarada I. S. S. K. Maribor, ki se je vršila kot popoldanska prireditev na pustni torek v GfHzovi dvorani, je sijajno uspela. Prireditelji so računali v dobrem slučnju na udeležbo 500 oseb, ker je bila to pač prva prireditev te vrste. Na veliko pre-sonečenje pa je pričel ob 2. uri tak naval občinstva, kakor ga Maribor Se ni doživel pri nobeni prireditvi. Ob 8. uri so bile prodane vse, tudi dopolnilne vstopnice in še je stalo pred blagajno na stotine ljudi. Reditelji so pustili tudi te v dvorano, dokler ni bila dvorana napolnjena do zadnjega prostora. Bila je to propagandna prireditev, ki je sijajno uspela. Reditelji so imeli polne roke dola, da vzdrže malim maskam primerni prostor za kretanje. Od 8. do 5. ure je rajala mladina pod vodstvom telovadnega učitelja Lavrenčiča in ge. dr. Ravnik o ve. Veseln mladež niknkor ni hotela zapustiti dvorano in je * navdušenim ploskanjem in aklamiranjem izsilila še par koračnic in eno kolo. — Tudi večerna prireditev je prav dobro uspela, posebno v pogledu številnih lepih mask. Obisk sicer ni bil rekorden, vendar obilen. Tudi finančni uspeh I. S. S. K. Maribor je bil prav lep, čeravno se je publika dva dni preje precej znebila »suvišne pare — slovenska na »Sokolski in nemška na »Rapidovi« maškaradi. Temu poročilu pa dostavljamo par besed. »Jutro« in za njim njegov trabant »Tabor« sta si ob tej priliki dovolila iz političnega sovraštva prav neukusni napad na predsednika I. S. S. K. Maribor g. Ivana R o g 1 i č a. Gola zavist tiči v tem napadu in prepričani smo, da bi po otroški maškaradi »Jutro« in »Tabor« povzdigovala g. Ivana Rogliča v deveta nebesa, če bi bil mladin ali pa, če bi bil kot N. S. S. dezerter kandidiral na listi Nacionalnega bloka. V tem slučaju bi se ob enakem poteku otroške maškarade glasila kritika »Jutra« in »Tabora« sledeče: Z otroško maškarado je odprl g. Roglič našim malčkom in njih ljubečim staršem nov vir razvedrila. Srečna misel in dobra reklama za prireditev sta napolnila dvorano daleč preko pričakovanja. Z nizko vstopnino je bil tudi revnim otrokom in staršem pristop mogoč. To je lepo in prav. Kljub prenapolnjeni dvorani je znal g. Roglič popolnoma obvladati situacijo, posebno s tem, da je od časa do časa opozoril z odra vse navzoče na varstvo otrok. Pripetilo se ni prav ničesar neljubega. — Športnemu klubu in predsedniku istega najiskreneje čestitamo. — Nenavadna tatica se je pojavila te dni na Reki. Elegantna dama pride v trgovino za čevlje, izbira med čevlji za deklice ali dečke ter prosi prodajalca, da ji dovoli vzeti desni čeveljček s seboj, da ga pomeri malemu njenemu otroku. Trgovec tej prošnji dragevolje ustreže, kajti kaj naj počne fina dama samo z desnim čevljem. Dama odide ter se pojavi v dragi prodajalni za čevlje, kjer se ista povest ponovi in dama si sposodi za ogled — levi čevelj. Tako je kupovala dan za dnem, zrno do zrna pogača, — čevelj do čevlja premoženje, dokler si niso prevarani trgovci potožili o dami, ki si sposodi vedno le po en čevelj, spoznali rafinirano goljufijo ter skupno nastopili pri policiji, ki do sedaj še ni mogla uloviti tatice. — Strašna smrt starke. V Miljani, vasi pri Mosta ru je šestdesetletna starka Anatič postala žrtev petroleja. Ker ji drva v peči niso hotela pravilno goreti, si je hotela po stari znani in najopasnejši metodi pomagati s petrolejem. Ko je drva polila in prižgala, je plamen s tako silo buknil iz peči, da je bila starka v trenotku v plamenu ter v strašnih mukah umrla. — Iz usmiljenja je ubila brata. V neki angleški vasi se je skušal usmrtiti neki angleški duhovnik z lovsko puško. Pri tem je dobil težke poškodbe na glavi. Ko je njegova sestra pritekla vsled strela k njemu, ga že najde v umirajočem stanju. Poskušala je najprej, da pokliče zdravnika. Ko pa je videla, da ne more zdravnik kmalu priti in da brat silovito trpi, je vzela puško in ustrelila brata. Angleška policija je sestro aretirala in jo potem, ko je zdravnik konstatiral njeno slaboumnost, vtaknila v norišnico, pa čeprav je doslej živela popolnoma normalno. — Po potresu v New Vorku. V vsem je bilo pri zadnjem močnem potresu ubitih troje oseb. Potresni sunki so bili valoviti in so trajali cele tri ure. V inženirskih krogih se je pričelo takoj raziskovati, če je od potresa trpela podlaga Manhattana, na katerem je sezidan New York. Konstatjrali so, da ni nobene nevarnosti. Kljub temu pa so stavbeniki že pričeli z izdelovanjem načrtov nebotičnikov, pri katerih bi bile vpoštevane izkušnje japonskega potresa. Izpred porotnega sodišča. UBOJ. Dne 4. januarja je sedela v Mikličevi gostilni pri Sv. Križu pri Litiji večja družba j fantov. Pilo se je ves dan. Seveda so postali fantje korajžni. Kljub temu se ni zgodilo v gostilni nič hudega. Naenkrat je zmanjkalo posestnikovega sina Franceta Jevševarja. si? ga fantj? Pogrešili, so ga šli iskat. Na-k;i v ullci pred hišo. Preveč se ga je m«™i i zato ie izginil v utico, ter tam iv. , ,n Jerič ga je hotel zbuditi. To hi n S r vei"u sinu Jožetu Bevcu ni - n,r»ne,čl-nDejal ie: ga pri min, be 1 tem ie odrinil Jeriča od se- in zirel *,a Jezen je skočil po konci, Ker ie v«« iJe "led ”''ini 111 Bevcem prepir. sprotnikoin-i i ’ da uteglle Priti med na' fantje miriti l)retePa- so pričeli drugi ter pt vini! i m ?e Dolenc je prijel Bevca ter se Kni P^oti I5evc se je upiral, hinn lo ,,-C;n?u, koneno tudi iztrgal. V tem n iskočil ter ? Jerič mim0, Bevc 8a Je Hm nnsl zamahnil proti njemu z odpr- Jeri{ 'se J0 splazil v hišo in za-*Bevc me je štihnil!« V hiši je legel za pec ter v par trenutkih umrl vsled izkr-vavljenja. Dobil je namreč dva globoka \ bodljaja v levo ramo, od katerih mu je eden prerezal žilo odvodnico. Vsaka pomoč I®, ' Vključena. Obtoženec, ki je moral spričo izjave umirajočega Jeriča svoje dejanje že ob priliki aretacije priznati, ga je priznal tudi pri ob-ravnav, Zagovarjal pa se je s silobranom. Trdil je, da ga je udaril Jerič z roko po ustih i ter mu grozil z nožem, nakar je segel tudi j on po nožu. Dobil je od Jeriča drugo klofu-I T0’ i* r razkačilo, vsled česar je hotel ! Jeriča malo »opraskati«. 1 a zagovor pa ni držal. Priče so izpove-j dale, da je Jerič, takrat, ko se je v utici pobral, res potegnil nož, da ga je pa kmalu zopet vtaknil v žep. Pozneje, pred hišo, je naskočil Bevc Jeriča brez vsakega povoda ter gs sunil dvakrat z nožem. O silobranu torej ne more biti govora. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: I. glede hudodelstva uboja, II. glede silobrana. Tretje, od zagovornika dr. Žitka predlagano, glede popolne pijanosti, je bilo odklonjeno. Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva uboja z 10 »da« in 2 »nec, vsled česar je drugo vprašanje seveda odpadlo, ter odnesel Jože Bevc dve leti težke ječe. GOLJUFIJA. Še ne polnoletni Vinko Ravnihar, rojen v Oberhausenu na Nemškem, pristojen v Škofjo Loko, je obtožen, da je ogoljufil v času od februarja do avgusta lansk. 1. akcijsko družbo za kemično industrijo na Selu pri Ljubljani za 18.725 Din. Goljufal je na sledeči način: Nakupaval je v loški okolici kosti, ter jih dal voziti v Ljubljano v svrho • prodaje omenjeni akcijski dražbi. Poslovanje pri družbi je bilo urejeno tako, da je prevzemala kosti tovarna za klej, ki je last družbe. Tam so kosti prevzemali, to se pra- vi stehtali ter izstavljali dobavitelju naka-zilne listke, izplačevali pa ste tvrdki V. Rohrman in V. Panholzer v Ljubljani. Obtoženec je nakazilne listke spotoma potvarjal ua ta način, da je pripisaval pred nakazano število kilogramov razne številke, na primer pred 500 kg številko 1, tako, da je imel prejeti izplačilo namesto za 500 kg, za 1500 kg. Za kg kosti so plačevali takrat po 1 Din. Koliko takih goljufij je pravzaprav izvršil, ni natančno dognano, zakaj poleg v obtožnici navedenih devet nakazilnih listkov jih je poslala oškodovana družba naknadno še dvanajst. Skozi celega pol leta mu niso prišli na sled. Končno se je pa veo-dar-le ujel. Ker je dobavljal prepogosto, se je zdelo Panholzerjevemu poslovodji naposled čudno, odkodi jemlje Ravnihar toliko kosti. Telefoniral je torej lepega dne, ko ja prišel k njemu Ravniharjev voznik Dolinar z nakazilom po izplačilo — v tovarno za klej, koliko kg kosti je Dolinar pravzaprav oddal. Tako so prišli goljufiji na sled ter dali Dolinarja aretirati. Dolinar je povedal, kdo ga je poslal, in tako so aretirali Ravniharja. Ravnihar je dotični slučaj takoj priznal. Tudi pri obravnavi je ta slučaj priznal. Glede ostalih pa se je izgovarjal na svojega po imenu mu neznanega »kompan-jona«, ki ga je baje h goljufijam zapeljal. Na vprašanje, kje ima 20.000 Din, ki jih je prigoljufal, se je takisto izgovarjal na »kompa-njona-i-, češ »kompanjon« mu je dal samo 8000 Din, ostanek si je pridržal. S temi 8000 Din pa je plačal Ravnihar stare dolgove, tako da nima ničesar več. Tem trditvam nasproti pa so izpovedale priče, da je živel obtoženec zelo potratno. Poleg tega je pisaril iz zapora pisma svojim bivšim voznikom, ki jih je inštruiral, kako naj izpovedo, ter jim obljubljal za slučaj, da izpovedo zanj ugodno, denar: »Če dobro narediš, bom dobro plačal, samo, da me ne dobe. Drugače smo »ferdaman! —« Porotnikom so bila stavljena tri vprašanja: 1. če je obtoženec kriv hudodelstva goljufije glede 18.725 Din, 2. če je kriv hudodelstva poskušene goljufije glede 2625 Din in 3. če je v prvem slučaju sodeloval ter delil denar z neznancem. Porotniki so odgovorili na 1. vprašanje • 4 »da« in 8 »ne«, na 2. soglasno z »da«, na S. z 10 »da« in 2 »ne«, nakar je senat naložil obtožencu 1 leto in pol ječe. Preiskovalni zapor od 4. septembra 1924 mu šteje v kazen. □ocaoocacscacacacacact! q Samo tekom marca Jj se prodaja n radi upostiive podružnice Oblačilnicc g na Dunajski cesti štev. 29 (hiša Q Gospodarske zveze) 5 manufakturno blago po skrajno u nizkih cenah! g Ne zamudite prilike! aaoaaaaaaaoaai Drobne vesti. Ruski izvoz je znašal januarja meseca 40,930.000 zlatih rubljev, uvoz pa 31,894.000. Padanje štrajkov. Leta 1924 je bilo prijavljeno ministrstvu za socialno politiko 45 štrajkov proti 335 leta 1923. Vsota izgubljenih mezd je znašala leta 1924 3,861.000 Din, dočim je znašala leta 1923 8,202.692 Din. Med Vatikanom in Francijo je dosežen kompromis. Francijo bo zastopal pri Vatikanu poseben šef misije, papeški nuncij pa ostane v Parizu. Albanska konstituanta je dovršila svoje delo. Vsa ustava je sprejeta. Obenem je bilo izvoljenih 12 senatorjev, dočim je bilo prepuščeno Ahmed Jogi, da imenuje ostalih šest. Poročilo medzavezniške kontrolne komisije o razorožitvi Nemčije je sestavil maršal Foch, ki bo tudi prisostvoval sejam poslaniške konference. Ameriški senator Borah odpotuje ta mesec v Evropo, da se sestane s sovjetskimi zastopniki in se informira glede priznanja sovjetov. V Singapore je prispelo deset britanskih bojnih ladij s štirimi admirali. Prihod ladij je v zvezi z razširjenjem pristanišča. Švedska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se znižajo izdatki za vojsko za 33 milijonov švedskih kron. Službena doba bi znašala po novem zakonu 140 dni pri infanteriji in 200 pri ostalih vrstah armade. Za podčastnike bi se službena dob« povečala na 260 dni. Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 5. marca 1925. IMWM ItnniMilirnilMOTl '. •*****%*%&•*i W W- v..*-r - Štev. 31. MMW Francoski proračun aktiven. Francoski parlament je izglasoval proračun s 328 glasovi proti 239. Dohodki znašajo 34.182 milijonov frankov in presegajo izdatke za 43 milijonov frankov. Mussolini je razpustil odbor bojevnikov, ker se je prepričal, da bi nasprotniki fašistov dobili na kongresu veliko večino. Španski Ku-Klux-Klan je bil ustanovljen v Epinoza de Los Montenes pri Buropesu. Ku-Klux-Klan naj postane nekaka fašistov-ska milica za Španijo. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA dne 4. marca 1925. Vrednote. 7% investic. pos. iz 1.1921 denar 65.5, bi. 68; 4% Kr. dež. pos. iz leta 1888 bi. 22; 4y\% kr. dež. mel. pos. iz 1. 1911 bi. 22.5; VA% kr. dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22; 2lA\'0 drž. renta za vojno škodo bi. 157; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 210, zaklj. 210; Ljublj. kred. banka den. 235; Merk. banka den. 105; Kred. za v. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Str. tov. in liv. bi. 135; Trb. prem. dr. bi. 435; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 114; Stavbna dr. d. d. den. 275, bi. 285. Produktna borza. Les: Smrekovi hlodi, od 2.25 ali 4.50 brez grč, od 40 cm naprej prem. fko Postojna tranz. den. 440; bordonali merk. od 6—9 m, od 9—12 m, 30/30 cm, fko Postojna den. 425; hrastovi frizi od 4—8, od 25—60; I. in II. vrsta, fko Postojna 1 vag. den. 1400, bi. 1400, zaključek 1400; hrastovi odpadki, obrobljenci, fko Ljubljana, 4 vagoni, den. 17, bi. 17, zaključek 17. — Žito in poljski pridelki: Pšenica sremska, 75 kg, pariteta Ljubljana, bi. 500; pšenica domača, fko Ljubljana, den. 450; otrobi pšenični, drobni, fko juta-vreče, loco Ljubljana, bi. 215; odpadek pšen. fko medjimur. postaja, bi. 300; koruza nova, promptna, fko Postojna tranz. bi. 254.25; koruza nova, dob. marec, fko slav. post. bi. 215; koruza nova, dob. marec, fko srem. post. bi. 210; koruza nova, dob. april, fko sremska post., bi. 220; ječmen, 62 kg, loco Ljublj., bi. 390; oves bački, rešetan, fko Ljublj., bi. 360; oves semenski, fko bačka post., bi. 330; laneno seme zimsko, fko Ljubljana, blago 700; konoplja, b/n, fko Kotoriba tranz., bi. 650; krompir beli, fko Staj. post., bi. 160; krompir rdečkasti, semenski, fko štaj. post., bi. 183; krompir rumeni, fko štaj. post., bi. 145; orehi, fko vag. hrv. post., bi. 850. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, čiščen, fko Ljublj., den. 320; fižol koks, čiščen, fko Ljublj., den. 340; fižol beli, fko vag. slav. post., bi. 410. — Kemični produkti: Modra galica, 98/99, fko Postojna tranz. bi. 630.60. BORZE. Beograd, 4. marca. Rim 249—249.50; London 296—297; Pariz 319 — 320; Ne\vyork 62.05-62.15; Praga 185.20-185.40; Berlin 11.90; Dunaj 0.08775; Budapest 0.0867; Cu-rih 11.94-11.97. Curih, 4. marca. Beograd 8.40; Pariz 26.20; London 24.75; Newyork 5.20—5.50; Milan 20.75; Praga 15.40; Dunaj 0.007732. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 30. marca t. 1. pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave ci- v Zagrebu glede dobave 3000 ton angleškega premoga; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave stenja, kudelje in bakelj,. glede dobave parketov, deščic itd., glede dobave ploščnatega železa ter glede dobave smirka, smirkovega platna in steklenega papirja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Povišanje rediskonta v Ameriki. Velike kreditne zahteve gospodarskega življenja so primorale newyorško Federac Reserve Bank povišati rediskontno mero od 3 na 3K odstotkov. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Jack London: (28) Buriti doživljaji. Roman Južnega morja. Sheldon je hipoma začutil, kako se je razpršila naenkrat vsa skrb in briga, ki ga je bila mučila popoldne, in postal je ves vesel, ko je med smehom pritekla po stopnjicah Joana, vsa zardela, z vihrajočimi lasmi in z grudmi, ki so ji valovile od pravkar presta-nega, krepkega napora. — Krasno, čudovito krasno je na Pari-Sulay — je rekla, težko sopeč. — Ta otok bom kupila. Še drevi bom pisala komisio-narju. Prostor, ki sem ga izbrala za bunga-low, je imeniten. Prihodnje dni enkrat morate iti z menoj, da mi boste svetovali. Saj menda ne boste ugovarjali, da ostanem tu, dokler se ne preselim? Ali ni bila ta nevihta krasna? Toda mislim, da sem se zakasnila k obedu. Hitro pojdem in se osnažim in čez hip bom zopet tu. — Tekom kratke dobe, ko ni bila navzoča, se je sprehajal v veliki sobi in nestrpno ter poln hudih slutenj pričakoval njenega prihoda. — Da. veste, ne nameravam se več ravsati z vami, je izjavil, ko se je vsedel. — Ravsati! je odgovorila. — Kakšna ostudna beseda. Tako robato in grdo zveni. Mislim, da je izraz »prepirati se« mnogo lepši. — Imenujte to, kakor vam drago, toda nočem, da bi se to še nadalje dogajalo med nama. Ali hočete? — Odkašljal se je nemirno, kajti njene oči so naznanjale neposredni pričetek sovražnosti. — Prosim odpuščanja — je dodal naglo. — Moral bi bil govoriti samo za svojo osebo. Stem sem hotel reči, da se nočem več prepirati. Vi imate to strašno sposobnost, da storite iz mene popolnega bebca, ne da bi pri tem izgovorili eno samo besedico. Da, pričel sem z najvljudnejšimi nameni in sedaj sedim tu. — — In delam neprimerne opazke — je dodala zanj. — Baš tako-le me vedno vjamete — se je pritožil. — Saj nisem rekla niti besdice. Sedela sem tu in bila že vsa očarana od obljube, da bo sedaj mir na zemlji, pa ste me zopet pričeji zmerjati. — To pa že ne — tako ni bilo. — — Da, rekli ste, da sem strašna ali da se grozno obnašam — kar je isto. Vesela bi bila, če bi bil moj bungalovv že postavljen. Pa bi se že jutri preselila. Toda njene stisnjene ustnice so izdajale, da ne govori resnice in v naslednjem hipu je že spravila svojega družabnika v še večjo zadrego, kakor kdaj poprej — s svojim smehom. — Saj sem vas samo dražila. To vam priznam popolnoma odkrito. In če se ne boste smejali, vas bom morala imeti na sumu, da se jezite name. Tako je prav, le smejte se. Toda nikar ne delajte tega — je dostavila na videz prestrašena — ne smejte se, če vas to boli. Podoba je, kakor bi vas boleli zobje. Ne, ne, ne recite tega. Saj ste mi obljubili, da se ne bova več prepirala; jaz pa imam še vedno pravico, da smem biti zoprna, kadar se mi zljubi. Toda, da pričnem, tam-le je Flibberty-Gibbet. Nisem vedela, da je to tako velika ladija — toda v strašnem stanju je. Njeni drogovi so nekam čudni in pri prvi krepki nevihti se bo porušilo vse njeno gornje ogrodje. Gledala sem obraz Noah Noah, ko smo pluli mimo. Ničesar ni rekel, le smehljal se je. In nisem ga pokarala. — — Njen kapitan boleha na hudi mrzlici, — je pojasnjeval Sheldon. — Svojega krmarja je moral pustiti na Ugi, da tam opravlja neke posle — na Ugi sem izgubil Oskarja, svojega trgovskega zastopnika. Kakšni pomorščaki so črnci, pa itak veste. Pokimala je pritrjevalno. In dočim je po vsej priliki še nadalje premišljevala o svoji sodbi, jo je zaprosil Sheldon za drugo porcijo prekajene govedine ne toliko iz potrebe, kot iz želje, da bi mogel občudovati njene vitke, krepke prste brez lišpa in kovina-slih okraskov. Pri tem so se radovale njegove oči nad oblino njenih lakti, ki so se prikazovale pod rokavom ter prehajale v gladko, oblo zapestje, čegar lepote še niso skazile modre žilice, ki jih pogosto opažamo pri mladih ljudeh, katerih mladost že mineva. Njeni prsti so bili opaljeni od solnca, kakor pri dečkih. Naenkrat se mu je posvetilo. Da, tu je bila rešitev uganke. Našel je ključ do njene zagonetne osebnosti. Njeni od solnca ožgani, deški prsti so mu pojasnili vse. Ni čuda, da ga je neprestano dražila. Poskušal je ravnati ž njo kot z ženo, dočim ona sploh ni bila žena. Bila je le deklica — in pri tem še na pol fant — s prsti, ki jih je opalilo solnce in ki so z veseljem delali to, kar delajo prsti dečkov; s telesom in mišičevjem, ki je ljubilo plavanje in vsakovrstne težke napore, z mislijo, ki je bila drzna, pa si vendar ni upala dalje kot si upajo dečki v svojih pustolovščinah in ki se je ra-dovala nad puškami in revolverji, Stetsono-vimi klobuki in brezspolno tovarišijo z možmi. Ko je tako premišljeval in opazoval Jo~ ano, se mu je zdajci zazdelo, da sedi doma v cerkvi in posluša petje deškega zbora. V marsičem ga je spominjala na one dečke in njihove glasove. Tudi njeno bistvo je bilo enako brezspolno. Po svojem telesu je bila žena, toda njena duša dosihdob še ni dospela. Ni bila podlegala vplivom, pod katerimi ljudje dozorevajo. Matere ni imela. Vzgajal jo je Von, njen oče, domača služinčad in divje otočansko življenje. Konji in puške so bile njene igrače, taborišča in ste-zosledstvo njena otroška soba. Iz njenega pripovedovanja je sklepal, da je smatrala dneve, ki jih je preživela v penzionatu, za ječo, kjer je med učenjem neprestano hrepenela po svojih havajskih konjih in vodah. Njena vzgoja je bila popolnoma fantovska in enaki so bili njeni nazori. Zdaj je razumel njeno sovraštvo do kril in njen odpor proti vsemu, kar je sicer veljalo za dostojno in običajno. Nekega dne pa bo seveda dozorela, toda do tistega časa je ostala bitje, ki je še le doraščalo. Da, da, preostajalo mu je samo še eno. Poskušati mora, da se sporazume ž njo na podlagi njene fantovske narave in nikakor ne sme postopati ž njo zmotno kot z ženo. Bil je radoveden, če bi mogel ljubiti ženo, ki nastane iz nje, ko se njena priroda prebudi, in zanimalo ga je, če bi jo mogel ljubiti takšno, kakoršna je in če bi jo mogel zbuditi sam. Bodisi kakorkoli, prišla je in je izpolnila veliko praznino v njegovem življenju; o tem se je prepričal ono popoldne, ko je med posameznimi skoki nevihte preiskoval morje. Nato pa se je spomnil na račune z Berande in na dosedanje izgube in. obraz se mu ie zmračil. (Daljb prih.) §millllllllllHllli!l!l!ll!lllllllllll!lll!lj!llllllll!lllllllllllll«ll!!IIM Pri T ekstilbazariu kupite pBP'1'" Oslonke finega Oslonke zelo močnega pimlirii mefer po nfc m mPr Bin IZ' Bin 12*50 - iii 13*50 j 41 cm širok MALI OGLASI vsaka nadaljna beseda Cene oglasom do 20 besed Din 3' 50 para. Išče se stanovanje v Ljubljani obstoječe iz 1 sobe in kuhinje. Plača ge od 300 do 400 Din mesečne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Na dobro in ceno domačo hrano se vel gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. Proda se makulatuml papir po 5 Din kg, kje, pove upr, »Narodn. Dnevnika«. Dokumenti kavcije, vrednostne papirje in dragocenosti sprejema v shrambo proti potrdilu GOSPODARSKA PISARNA družba z o. s. v Ljubljani, Wolfova ulica 1/11. Kupi se ieiko-slovenski slovar. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »ČEH«. Malo sobico v sredini mesta išče mirna gospo dlčna. Ponudbe na upravo lista pod »URADNICA«. Gospodična v starosti 25 let, dobra in mirna, želi mesta k boljši rodbini za sobarico, pomoč v gospodinjstvu ali varuhinjo k otrokom. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Poštena in marljiva«. Din 400- nagrade onemu, ki preskrbi bivšemu skladiščniku mesto pisarniške sluge, pašnika ali skladiščnika za takoj ali posneje. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »DELO 700«. Štedilnik železen se kupi. Ponudbe z navedbo ceno na upravo lista pod šifro »ŠTEDILNIK«. Kupi se dobro ohranjen aparat za fotografiranje, srednje velikosti. Ponudbe na upravo lista pod »Fotografiranje.« Najboljši Šivalni stroj le edino le Josip Peteiinc-a znamka Grltzner »n Adler za rodbino, obrl In Industrijo Ljubljana vcgi spomunltu Vouk v veitsiu brupltfen. VeJletm gir.nclj«. Delavnica za popravilo Ni milo Na oliko Tel«(trt 913 meter že po..................... • . iiiil a 55 miti itof in Sep! mclerPo Bto 58'— § in vse drugo oblačilno blago kupite najceneje §§ pri TEKSTILBAZAR-iu v Ljubljani, Krekov trg štev. 10 | prvo nadstropje. § Velika prodaja ostankov vsako sredo in vsako soboto. I Pišite po cenik! p0 po^j razpošiljamo vsak dan! j ililllilillllllililllilillllliiilllllllllllliiiiillilllllllllllllllillliililiilliliiilllllllllilllllllliiiiilillllii V plombiranih vrečah po 50 kg razpošilja najceneje la angl, kovaški premog In angleški koks In angleški premog trgovina s kurivom DOM. ČEBIN. ljubljena Wolfova ulico štev. l/II. Skladišče: Metelkova 19. DOBAVLJA: vse domače premoge, drva in oglje najugodneje, Na drobno. No veliko. E. L. Bulvver ji USU Mi nad vse priljubljeni zgodovinski roman v 2 delih - toplo priporoča v na kup za ceno broš. Din 56' -, vez. Din 68 -- vsem ljubiteljem dobre knjige Zvezna knjigarna Marijin trg 8. I Širite .Narod. Dnevnik*. Sostanovalko najrajše kako uradnico, sprejme na stanovanje stara, osamela gospa. — Soba lepa in zračna, cena nizka. Natančnejše informacije se izvedo v upravi lista. Oplaši v „Narodnem Dnevniku" Imajo popoln uspehi Ugledno prvovrstno ima lepo bodočnost podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000'*— Din. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica l./ll. s ■ ■ ■ s ■ s s ImimiiMiiuiii IMM