p | Volja ca tsc leto • • p Za pol leta - = • • Za New York celo >eto ™ Za inozemstvo celo leto Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 List islovenskih ideUvcev t Ameriki, The largest Slovenian Da0y the United States. luned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. r TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 238. — ŠTEV. 238. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 10. 1925. — SOBOTA, 10. OKTOBRA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXTTT. — LETNIK XXXIII. NOVO JUNAŠTVO MUSSGJNIJA j Zavezniki in vstop Mussolini bo odpravil občinske župane, katere NoHJCljs V LiffO bo nadomestil s svojimi kreaturami. — Rimu bo vladal governer. — Samozvani diktator pravi, j Zavezniki zahtevajo, da da je samovlada neumnost.1— Komunikej žigo- se Prodruži Nemčija sa državljane, ki znajo komaj brati in pisati. kot enakovreden član. Chamberlain in Briand sta ponudila Nemčiji pomoč pri amendiran-ju spornega člena 16. Nemški delegat je izjavil, da je dospela konferenca na rob propada. RIM, Italija, 9.o ktobra. — Mussolinijev kabinet je storil včeraj nadaljni korak v pofašistenju Italije, ko je sklenil oživiti ter modernizirati srednjeveško obliko uprave majhnih občin po pet tisoč duš ali manj in sicer potom imenovanja takozvanih "po-desta". Na ta način bo izločil sedanji sistem via-de potom krajevno izvoljenih županov. V srednjeveških italijanskih republikah je posloval podesta kot neke vrste governer ter je imel obsežne polnomoči. Glavni priznani cilj te radikalne izpremembe je želja, da se odstrani iz krajevnih vlad osebna politična mešetarenja ter ustanovi uspešno administracijo, na korist vseh razredov ter obenem tudi na korist vsega naroda. Kabinet je tudi sklenil dati glavnemu mestu posebno vlado, pod direktnim nadzorstvom ministrstva za notranje zadeve. Politične zadeve Rima bo vsled tega upravljal governer, imenovan od vlade. Pomagala mu bosta dva podgoVernerja, deset rektorjev, ki bodo poslovali kot visoko špecijalizirani administrativni izvedenci ter osemdeset svetovalcev, izvoljenih od različnih zastopstev, priznanih od vlade, kot so trgovska zbornica, zveza bankirjev, zveza profesorjev in slične organizacije. Male občine, kib odo stale pod diro^tnim vodstvom "podesta", bodoi mele isto zastopstvo svetovalcev, imenovanih iz vrst članov slično priznanih organizacij. Med razlogi za izpremembo krajevnih vanja države. Administracija javnih zadev zahte- ;ki i>< so gofc>vo pojavile, ee hi tu-vav isokok ompetenco in posebno izobrazbo ter je navalile na nrntsko ozem-vsled tega v nesoglasju z zakonodajnim sistemom, ki ne upošteva krajevnih razmer ter pripisuje povsem napačno administrativne sposobnosti državljanom, ki znajo komaj pisati in brati. — To bedasto domnevo splošne vladne usposobljenosti je treba odpraviti v interesu splošnega bla-gra m potom svojih postav se moramo vrniti k razumu, logiki in predvsem k realnosti. — Naprava podesta, ki pomenja prenehanje dosedanjih krajevnih mešetarenj na temelju osebnosti, ne škoduje bistvenim temeljem krajevne avtonomije, kajti avtonomija ni le problem organizacije, temveč tudi problem atributov, poslov in integritete vlade. (Same prazne čenče, da se prikrije očividni namen popolnega centraliziranja sile v fašistovski stranki in vladi). Pametni nazori i Angleške težave z dr. McButlerja mosulsko zadevo Predsednik Columb i a vseučilišča je izjavil, da javnom nenje temelji na miru.— Odprava vojne potom statusov je nemogoča. Zavzel se je za uporabo zdravega človeške g a razuma. Volivo so aretirali. K EN OSTI A, Wis., S. oktobra. Tukaj je bil aretiran zastran prehitre voeLnje žujvaai Zioai City. Wilbur Glenn Voliva, ker je prehitro vozil svoj avtrmiobiL Voliva je kilami predstavit t»l j nazadnjaške Amerike. On namreč trdi. da jf t - nmlja ploSenata in da se soluce tueo krog nje. Belgijci hočejo novo poiojilo* BRUSELJ, Belgija, 8. oktobra. fČMnauni minister Jan- .sen bo odpotoval 1 ivila rezervacij • ali zahtevala vnaprej priviligira- i!o s'a!išče. A usten Ohaanb rlain. angleški minister za /»Klanje zadeve in francoski zunanji minister. Ari-.-tide Briand >tijll>lhko kršilo principa enakosti, ki so temelj Lijre. leer so vsi drugi narodi podpisali dogovor. bv<.fe, ko s? bodo vršile privatni-konvr rzacijo. Dr. Stresemrfnii je izjavil včeraj zvečer: Jaz =em optimistično pesimističen. X^Oci nadaljni nemški dele era t je rek, 1: — Dospeli smo na rob brez-diia ter lahko premerimo njega globino. Zahtarra Nemčije za priznanje njene posebne »zemljepisne in vojaške pozicije kot predpogoj za njen vstop v Lijro narodov, otvnr-r jja za zaveznike zelo delikatrm problem, kajti nobene pravice nimajo poveriti z Nemčijo v imenu petdesetih narodov, iz katerih je f?; stavljena Liga. Zaveszaiiki pravijo Nemčiji: Vi pravite, da^srno dos.ti mogočni, da vam pomagamo. Dobro, zaupajte nam. Stopite v Ligo. sedite kot trajen član v svatu, kjer bo vaš glas tako močan ko* naš ter imejte zatipanje. da vtam bomo pomagali pri izdelan ju ikaiknga amend-Jmenta aili razflage XVI člena dogovora, ki bo pregnala vaš strah. Dr. Stresemcim je povedal včeraj Oh amberls iivu, da si želi čim najhitrejšega izprazneoija kolin-sbciga ozemlja. Anglija je oeivid-n9 pripraviče le mogoče ugoditi nemškim željam, -vendar pa zahteva, da se to vpraiaije spoji - — Vo„tno in mir.cb ločuje javno mnenje naroda, ne] pa aik-ti parla-m< litov ter dopfoviri med ministri. — j/ izjavil dr. Nicholas Mi:.:r;tih dež»d. ki so se se-itali v Wa.Nhtnstfonn. da razpravljajo o meto-tor.i |>oJitičnih a:li pravosodnih organizacij in naj -o še tako nn-j-strsko zamišljene. Ce hočemo, da bo mir trajen in nepretrgan moramo na iti njegov . temelj in njegovo jamstvo v sr<|u človeka. — Vlade — in naj bodo še tako priljubljene ali mogočne, co koncem konca v teh modemih dneh le orodje v rokah javnega mne-i:ja. Vlade laliko pr^viramiio javne mnenje v eni smori. ali ga pomirijo v drugi .a koncem konca mora konečno zmagati javno mn>--nje ter bo tudi zmagalo. Naloga vsalkega in nas vseli jr neprestano iskati javno mnenje. pomnožiti človeške kontakte in človeškega ■zanimanja, naučiti se gledati tudi na drugo plat vsakega spornega ali težkega vprašanja hi prav posebno vzdržati se takih javnih dejanj ali takih osebnih izjav gill de politike drugih, ki bi žalile njih ponos. Ce hočemo ohramki in razviti moderno civilizacijo. jo .moramo zavarovati pred vsako ponovitvijo dogodkov zadnjih desetih M. Xoben ustroj civilizacije ni taiko mančan. da bi se mogel upirati drugem« napadu take vnsite. Razcepljenost angleškega kabineta radi mo* sulskega vprašanja je razvidna i z govo r a Baldwina. — Ministri proučujejo osnu tek Baldwinovega nagovora na sestanku konservativna stranke v Brighton. LONDON, Anglija. S. rtktobra. Prvi kabi»vit.ni svstanek v Angliji, p< poneun devtitih tetlnov sv j' vršiti včeraj, da razpravlja o S KONVENCIJE AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Narodna koifvencija je sklenila boriti se proti vsakemu potkusu, da se v naslednjem zasedanju kongresa omili izključevalne postave za ino-zemce. — Pojav azijske propagande. Policija odkrila zaroto. BUDIMPEŠTA. Madžarska. 9. oktobra. — Tfuika,išnji listi so priobčili pr ročilo. da jr> prišla policija na f=lfvl revoluei jonarnemn konipiotu, ki se je obračal proti inrdžar?iki vladi. Zaroto je baje vodil prejšnji minister v 'kabinetu Karoly-ja. T.indrr. Lirndor je pobegnil ter se mudi sedaj v Jugoslaviji. Pri preiskavi nji govega stanovanja v Budimpešti ni našla policija nič drugega ko4 arhive madžarske revolucije. Pričaikovati je celo vrsto aretiacij. Finska poslala delavsko delegacijo v Rusijo. HELSINGfX>RS, Pkiaka. 9 r>kt l inska delavska organizacija jc potdala šestnajst delegatov v so-vjetsjko Rusijo, da preštudirajo t-a mošnje razmere Dele ga t i. ne pripadajo nobeni politični stranki ler bo ^edtega njih sodlba precej merodajna. s .porendldm dogovorom in da N«nieija vestno izvede «ivo>e obligacije glede razo rožen ja. ATLANTIC CITY, N. J., 9. oktobra. - Nevarnost tekmovanja japonskega dek v tej deželi je do vedla konvencijo Ameriške Delavske Federacije do tega, da je pripravljena boriti se do skrajne-ga konca proti vsakemu poskusu, da se omili izključevalne postave glede inozemcev. Unijski uradniki izjavljajo, da bo vprizorjen tak poskus tekom prihodnjega zasedanja kongresa ter dvigajo obdolžitev, da se je že sprožilo velikanski o.nu, uov,™. katerega bo imel propagandni program v namenu, da se pridobi iav- mini-frMki i/t d-sednik Baldwin na ,____, f" , J | no podporo za izpremembo v priseljeniških posta-11 vsled katere bi prišli Japonci pod kvotne določbe. Unijski voditelji se bodo poslužili združene sile strokovnih unij v borbi proti temu poskusu. Izvrševalni svet federacije je vključil v svoje poročilo svarilo glede te nevarnosti in ko je prišlo včeraj pred konvencijo, da ga slednja odobri, ni bilo svarilo le soglasno sprejeto, temveč so mu dali še več poudarka. K ugotovilu izvrševalnega sveta, da nastopajo ameriški odvetniki za japonske interese v namenu, da se oslabi izključevalno postavo, je dostavila konvencija: — Nasprotujemo aktivnip ropagandi, ki se vrši glede tega v prilog Japonski. Problemi, zvezani z azijskim priseljevanjem, so zavzemali odlično mesto med številnimi resolucijami, ki so bile včeraj redložene konvenciji. Na-daljna resolucija, katero je vložila unija mornarjev, se je pečala z vtihotapljanjem Kitajcev v to deželo pod krinko mornarjev. I'konvencij i tkifir.^cvat: vne vtianke | v Brighton. • Xaj\! ičjo iKwromowt j • ji> p.vvsem naravno jhwv«tilo ji..v:niii di-lu nagovora, ki se tiče : ] rerllaganega ])OilaJjšasn ja angle- Ukoga man.lata na Mosul oni. gle- • oio=žaj v Mosuhi, ne ; da bi bi^ril rekord vlade v tej |za.drvi in ne d. bi definiral bodočo politiko \*la>i se. da se bodo nove odredbe drastično pečatie z inoszem-j skimi kf-niiini.stti. k> r je sedaj preveč odprfin, Mkoaii katere lahko pridejo inoeemski komunisti v deželo. V "\Ts-tah konservativne L-rtranke postaja vedno bolj us trajna zahteva, da se uveljavi l>olj odločne oidredlbe, kojih namen je zatr< iti boljsen-iško propagando v Angliji. s Medtem na je napravil spor med Ramsay MacDonaldom in notranjim tajnikom Hidksom glede predloga, da se uvrsti fašiste kot posebne ikonštablerje, nadaljni 'korak in sicer z objavo pisem nasprotnikov. MacDonald je pisal v Daily Herald, delavskemu •organu: — Poslov vlade ne mor?, prevzeti mobeina druga organizacija kot viadnaJuo. čim bolj resna je pret-nja, tem bolj sttrogo mora vlada izvesti črko in dulia sivojih ustavnih odgovornosti. Obsodil je alarmiftfične govore gler-.Hl -t-tlnčlka. Obhodil je "prenapete besede*' onih. ki so proroikovali. t.i-vi na me-ito te pogodb« nadaljno. s kal :o - • bo nudilo vladi fra-Ka doničrk pomoči, katero je do-' = i "od a mrl šk i h svetovalcev te-koiii zadnjih «pa.r L' t *'. Nemški državnik umrl. BERLIN, Nemčija. 9. oktobra. Oanes je umrl tukaj dr. ITugo I'reuss, član lu-mšk« ga državnega zbora. Ijeta 1!»19 jo služil v kabi-Ht1u Seheidemaxina ker ministrr za notranje znh-ve Znano ime si je pridobil s svojim osnutkom z.i novo ustavo nemške republike. DENARNA IZPLAČILA1 V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazifih. ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad**. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 iir .......... $ 9 20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00 Prf naročiliii. ki znašajo manj kot 2M tir. računamo po 15 centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna bankaf v Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČf LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. k« nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE am Je podati najbolje po Domestic Postal Money Order ali f New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Gortlandt Street New York, N. T. Telephone: Gortlandt 4087 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PMiaksd by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY ' (A Corporation) l^ink 8tkw, president Looii B«nedik, treasurer PUoe of buaineM of the corporation and addresses of above officers: £2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y "GLAS NARODA" ________"Votes of the People"_ Issued Every Day Except Sunday» and Holiday ». Dop 181. Za reio leta velja l%at ta Ameriko Za New York ta telo lata — $7.00 t« Knmutn $6.00 '/,a pol- leta ..... ......... $9.50 $7.00 Za pol leta _- - - -__ __$3.00 Za niozemstva ta celo leta — Za i-z tri Uta_________ ___$1 50 Za pol leta —_____ . ........ $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glat Narfula" ithnja vsaki dan izvzemii nedelj in proisftov. Lu^iii brex podpisa in osebnosti se ne priobčuje?» Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-Kov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče da hitreje najdemo naslovnika. GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. DAN NAZADNJAŠTVA Pi«.] pn dnevi je'fiil na konvenciji Ameriške Delavske F<4:-v Ath.uiie City t,».k»>zva»ii minski ekin. Petnajst članov siploš-.i« u» ;u*ii» z\ i / Slikovnih organizacij se je priv-kilo v dvorano v :.JV< in ia -prevodu, tla izkaz-jo manom Samuela Goropersa -ter s T ii t'.iu aim i ibkenui >. i>ko vno-u 11 i j sk cini u gilwmju dolino east, l'lisii >o. tl.i jKxtajo svoje j>riznanj«.\ l'r.di mi. da izjavijo pred zbranimi bojevniki, tla se tudi oni bore. t«..a v daljni Nemčiji, v senci Gompersovih idej. da tudi oni , .K-.iav.tjo z.miu lega poglavarja nazadnjaške American Federation ■>: ' ;i'.i> r kt>l ei.ega svojih voditeljev in da cenijo nj- ga hi njeirevo <. '».vanje >«• prt ko grol^a. Xjili pi't'i 1 sta vit elj. predsednik splošne zveze nemških delavcev, j .i je topil <11 korak naprej. Reklamiral je tudi WiHima G-reena. > ai! ; V; prt d>t Li:ik i in nje^otve klcje in nazore za svoje nazore 1« r i:.izore nemške ^a ^rokovnega gibanja. Ot vol ilni gmor Greema v jseendelj Ac, — tiaiko je rekel nemški /a«." upnik >: velik m povdarkom. bi bil pu'av tako lahko izgovorjen i:a kanem koagn.Mi AI >G B. to je Splošne Nemške Strokovne Zvt-• K ti mu pa je pripemmil ihlš Universol poročevalec, Tammany jM.ktik, pr d>e I:uk lederacijske banke ter tudi strokovno-unij-kih mož, Pevr Brady v svojem tozadevnem poročilu: -- Prav tako je resnično, da i>i lahko imel govor Tarnowa k.ite-r k- ii araeriiki strokovni voditelj, /..kaj pa ne? Na-ov r I'arnowa je obstajal v glavnem, — v kolikor pride pri t -ti \| ^iev j ovdart k. ki ga je dal t mui delu trojega govora, — iz unpaaa ni komunizem in na komunistično gibanje. Zastopnik ne vili 1. !iih delavcev pa je očividmo, pregledal .neko malenko«-; pri -v« ji n: in le-iraciju govoi-a Greema, — namili č, da ni govorit j : ».Ucduik Ann tiske De'awke Federacije le proti komunizmu, tem-v<' p: "t i v>;in * izmom". in da je s tem vključil svojo obsodbo nad < limn tecrijami. o k..4t i ili irdi, da nima strokovno delavsko gibanje niti najmanjšega .stika. Green je namreč, mimogrede rečeno, k:i j tniiHtieen pohtUc. organiziran d mokrat, ki je dolgo vrsto lot ile-!'»v.'i za ;.» k;:pitail:>tično stianko kot državni senator ter predsed-mkSItza vn/ga srn.Ha \ Olno. 'I. i»ini>ki gospodje soeijalni demokrat je si pljujejo v svoje lastne »-bra/e - tem pi oda vi .j h njem Gon per.s? Ln Gn. ena. Oni, ki zasto-i i. o - r» kovno-organi/ lei jsko gibanje, ki stoji na temelju razred-i: »oja. le/o na koVnth pred oltarjem brezrazrednega .sitvora, k' »»:.:.dni. seiuintja med demokrat:eno in republik^n-sko s4ra»n.ko, a se v« hio i.i»:i proti v^ikemu ra^ediircnu boju. o katerem trdi, aa je n.'aiiniivki i!i M>viažer. strokovnemu delavskemu anju. Oni, ki s. note. vali \ m nizkem drža\ni ini zboru Lz gospoda Enkelenza, se ji!a/;j ' ]k> tr<'.»nalili j»rcd ameriškimi delavskimi mogotei ter bvali-vaja me.lle prineipije o harmoniji, ikait-ere so v Nemčiji ožigosali kot najiioij m varne sovražnik' dela. kot najbolj zaničevanj^ vre lne, nvi/ji je k.i ]»". talijo v. Par nobiL' fralrum. 1 ar pi« ;m nitih bratecv. Ailant'c ( iiy na konvenciji American Federation of Labor .-«) koueeiK' našli. l^nako zaa»*iien je bil Indi povor pred^idnika Gree-na, v kate-j i :i: je n kt! jx> j retilogni Avgleža P urc el la naj sodeJuje Amcariška Dilavsika Federacija z luškimi sovjeti tei p<>šlje K\oje komisije, ki naj b. pro'ieile tamo-nji položaj. Green se je razburil ko* razdra-ž« ni bik ter rek«', da so ameriški delavci preveč trdoglavi, da bi se prVali z boljš« vitkimi U arijami ter boljševišknn nnxlrosJovjem. \ tem j« imci pojvolnoa prav. Ameriški delavci so ras trrlogln-vi, a i.e v doUreni -m -ilu besede, temveč v slabtnri, ker m> pustijo vc-.liti za ncv> ttr >prejcm:ati povtlja o^l mož, ki lavi rajo med dvema kapitalističnima strankama ter skiLŠajo izipro-s-iti od te ali one nekaj ugodnosti za delavec, me^to da bi Mkrl)eli za to, da bi imelo d«do svo^o Ia.-tno strantko. ki bi pošiljala v kongres in državne zakono-viajv» svoje !a>tiie može, tnetsto da bi se delo, kot do^ idaj. zanašalo na obljube republikanskih iu demokratičnih politikašev, katerih se nik lar no i".polni. Brooklyn, N. Y. Že Anta\prej vJas prosim opro-ščemja. če se v ta dc.pis vrine kaj. kaj ko komu ne ugajalo. Pomisliti Quorate namree. da aii še vse brni pr- možganih: harmonika in pet j-kakaršneiga -bi se niti brooklvnski kvat'tet ne smel sramovati. Svat je t, peli kt ! sj'av&ki. Naslednj stt dne >ino se vsi prebudili z velikim mačkom in v znamenju tepa mačka tujsik Tguae Mu-šič s svojo izvolienko Pavlino. Ob ■jubiJa si vc^no zvestobo. K»loi bi *-;kiu"ai! to ljubeszen ra.zv>zati. bi *oaš toliko oj iti\ :1. kot če hi oprui: z r^gnjem ga.-nl. V-o p^hva1o moram \z'-e:'i tmli na'im kulnrieam. ki ^o pr'piravile tako okusna .Je-di'a. da jih ne borno nikdar po-z ."i b"l i. Pri tej »priliki smo se --nvvnnili xndi ubog;h slepcev v domov'ni Ter nabrali zanj 27 loliriev. Tivnkn lena v-sseni damva^em. De-liar "Sem izročil «r,nravi' Glasa Na. i oda. da tra odpošlje na pristoino mes-to. Živela novoporoeenca! Želim varna vso srečo in obilo božje-g:i blagosflova ! Z rojaškim pozdravom A. .T. Chicago. HI. Posebnih novic nimam, ali (no poročam, kako se imamo Slovenci tukaj v miljonski vasi. Dela vMke razm ere so približno enake kot dnugje ali skoraj boljše. Sloveaici prihajajo iz dru»ih mest. 7-osefcno iz rudniških okrajev iti so -zadovol.j-ni glivle dela in plač-.*. •Seveda, plače za navadne delavce so mamjše kot v rudnikih ali v premogovnikih, pa v časih, kot so^ seidaj, so dobi". Zadovoljiti se motajo s 40 do 4">e na uro. Vrtne vet* diee so minule, prnv-:e so se viiitske trgu! ve ter i i h b». za vsako s«,boto nater do Božiča in se še zvrstile ne hodo. Ple^a-ieljni bf-do gotovo dobili, po čemur najbo'j hrepe^ie. T tuli ccakvi mili zabav ne manj-k:>. ^'daj imamo bazar v korist nove šole in Narodnega doma. ki bo vkratkem dovršen. Zaključek bazarja bo v soboto. Rojaki -e zanimajo in pridno prispevajo v *o;sk• sklad. Z la.j tre-bamo precej evenika : previdni gospodarji s;i nam naložili nokako ^l."0.00:l doi-ka.' ri je na šoli. in še .v*90C0.C0 • sj nn lrt starn«r i dol^a na eerkvi Zdaj kaže. di bmio morali larani ko'(>lvta!i d:ug o l re-^i plačeva ti. smo dobri, na k ».pital )>a sploh I ne mislimo, ker modri farani se |l itro s-eli:.o oi e rkve sv. Štefana •in pri-t'-ro k druir>m cerkvam • 1;.*< v ni^'O taiko oderuški. 1 Zdaj imamo ee-1o Kopieu teb ^o-spodov. Odtkar so prišli iz Rima. j je tako čuden dull po Lincoln in | L'2. cesti, da drtig drugega vjira-išamo. kaj vendar to j>omeni ? Tudi gospod in Cleveland:! pridejo večkrat sem na kako zabavo. Zadnjič pri banketu in shodu jra je ta mož 1ako lomil, da sem si mislil, da sra bo treba n kam po->.l«fti. Tudi M. K. s** je zadnje čase po.«tavil. Govori in čebrnja, da sam ne ve kaj. pa mu ne z^me-j rimo. če pomislimo, da se ga jo {lotila otročja ])amet. Po-zdravljen. P* ter. in crle j. da dobiš ti-itili sto dolarjev od j>o grebn:kp Frank i z ~Sl ed vod. Novice iz Jugoslavije Samomor ruskega oficirja. Xa savskem mosbu pri lieogra du se je vng'1 pod osebni vlak. ki svečanost ob priliki ykolaga/n;a te-»neljnega kamna za paluiro ceh o kovaškega poslan i t va. ki se zgra- Peter Zgaga V pondedjek je Kolumbov dnn. ».; K.ištofu Koiumbtt še sedaj ni- «> na jas:ua:i. če je bil Spanec ali H aHjan. SjKWiei ga sina t rajo za svojega. Italijani za svojega. Pa naj je bil karkolibodi. ohajt mo za k je "bil. PoMibno Kovca'ta mu je 1 aider-z Krča hvaležen, ker je Amerike odln-il. Kolumb jo je odkril. Koverta jo je pa na?e^. Ro naj mu da zdravje i:i srečo. V>i moramo Ži veti. Nekateri taiko. nekateri tn ko. Neikateri z delom i»i p'»evko-lepoti'?o v coilnu b.me. :kih kamalMi. A' velikem navduše n .in sr ve -iklonil k nji ter jo po-l;ubil. Ko je čolnar to videl, gj* •e ova. lil ipolieiji. in sodnik je ob sodil godil* mika. m a štiri dni za r;o: a. češ. da se je ]iregrešil prot UiOitt'i. I Italijani so jVsko moralen narod Poljub iz udanosti ali ljubezir -mat? *a .jo za kaznjivo dejanje EclnoV .7ud«iževNi$*•] itrbi uživa jo pri iiijili Mploii m kredit. Dotiuni 'benenk*. čednar naj Roga zahvali, da ga ni nesrečn usoda prired'a v New York in dine rrona nn ene ga taksija i>o neu-vorških ulicah. V tem slučaju bi mel do-it.i več povetlati. kaj je vi (I'd in doživel. * V New Torku j(> bilo ukradenih iz mike trgovine zi M00.000 ženskih kožuhov. Če so bili kožuhi v soglasju > scdainjo žensko modo. je tat vs?> • ikradeno robo laiiko pod eno sa •no pazduho odnesel. * ]z Chicago pot\M?ajo: Jack rant. sLn iniMonairja Duranta. j» je prihaja! Lz Subotice, bivši ruski
  • r, Pa. 2.00 Alfred Judež, Brooklyn. N. Y.. nabral o priliki z nitovanja Igivaea Mušiča 27.00 Ji h n Novak, Box 14, Farrd, Pa. 4.00 Dne 30. «t>t^mbra $37.30 D. 2.052.00 Skupna svota v?6caiznnih dirov DC 177 412 0T, Do danes skupno D. 179,464.05 oficir, V. Aleksijev. Lokomotiva ga je popolnoma raztrgala. Vzrok samomora ni znan. Pokvarjena mladina. V KJatlišt.u v Hercegovini je iz-vršifla samomor neka 15-letna d) r-klica i>oses(tuica, kateri so umrli >tarši rn je ostala sama na svetli. Zaceli so ji približevati razni snmbci, ki iso jo nadlegovali s s\y>- J j i mi ivontuibiuni. Deklc.se je odlo-J čilo za nekega mladeniča, katere-; mu ji.' ipodarila s\*oje življenje. | KmaJu je ojvazila. da je nalezla i osct.udno veneričnio bolezen. Svt.raib pred bolnico jo je pognal v smrt. J Oblasti vrše preiskavo. Maloletni "svetovni potniki". Tri j? (trgov>iki vajenci z Velikega Bewkea+ka so :se naveličali tr-t i v Bečke-r«^k. kjer bodo lahko sanjali o širokem svfitm . . . Smrt ped vlakom. Pod vlak, ki vozi iz Maribora ^ K«toril>o. .4- je vrgel pri postaji tvraJjcvec-Prelog 36-lietni Josip DržaniČ iz -Strelca pri Mali Suho-« tiči v Me dimu r ju. Izvršil je sv bil takoj mrtev. Pravi vzrok .samomora še ni znan. Falača čehoslovaškera poslaništva ▼ Beogradu. Ceh'»*flova?ko (poslaništvo \ B ogradu -mtimwrf lača bo ipetnadstropna t« r lin »na največj h in majmodemejših v lleogradtt. Strašna toča na ctoku Hvaru.. Pred kratkimi je razsajala m otoku Hva.ru katastrofalna nevihta. z nalivom in (točo, ki je popolnoma uni«V.la ves le.to.šnji pride!« ik. To j^ letos že tretji slučaj na je na Ilvaru (toča napravila ogromno Škodo. T/nidstvo je po-poinoma obupano in prosi državne oblasti za r-dpomoč. 70-letnica grofa Teodorja Peji-čeviča. V >woji graščini v Našicah je praznoval bivši hrvatski ban in minister dr. Teodor Pejače\ič, 70. letnico svoj iga rojst\a. Njegovo ime je tesno zvezano s političnim fivljenjean Hrvatske in Slavonije •v zadnjih desetletjih. Lot i 1 je bil prvič izvol jen v hrvatski sabor in je ipostal že z 31. 1 rti veliki župan virovitilke župani je. Po ,»adcu zloglasnega bana srrofa Khuemj Iledervarvja je bil ime liovan za bana Hrvat-ke in p* ostal na (tem mestu štiri leta »>gHko-hrvatskem državnem zboru bil predsednik kluba hrvat skih Iržavno^borskih pos'ancev leta 1913 l>a je bil imenovan mi •listrom za Hrvatsko. >svetovn-»ojna ga je zalotila v Vichvju ^ Frairiciji, kjer je bil poldrugo le tf ijitcaniran. ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI N.ajbratio v veseli družbi v Alle ouippa, Pa., H 00. Daro^li -so po .tt.TK): John An-žičfdc. Po 50c: Frank Habič, Frank Gandar, Joe Gimpennan, John Novak. Po 25c: Joe Germ Join Čopič. Johrn R.upn»ak, John Si vet Denar ka Federacija noče imeiti nobenega opirra \ ka n ru-lkimi boljŠeviki — Tako je izjavi'! m v 1:1 d'»i-dnik Green, in -kočo vs-i /navzoči dt-Vgati so nin navdušeno plo-kall. Ma p -."'kateri Ameirikanee diteljev. Vzrok tega pomanjkanja je. da so -»e narodi, ki ^•o nekoč s/!opo (tavali za svojimi voditelji precej naučili. Toda to je nesmisel. Narorl se namreč molo odejo. V nižinah je nastopil mraz. Koliko se popi, in poje v Trstu. Frit 11 i na 11a vino in dnnre pi-;ače inkasira^jo v Trstu na mesce ^koli 1-50.000 lir. V prvih sedmih mesecih letošmjeira leta je dak; už"'t.n':n:». na paja'c 7.726.322 lir. ržitnine -ia meso in druge jestvi-•ie je bilo v isti dobi 7 :>0š.',j:l;i lir. V. dcivšeiivo še. na nekatere cI»• 1»-•2e -predmete je znašal inkaso v dobi .19.818). Število samo tran-zitnih tujcev, ki pridejo z železnico ali pa mikom in se tak-: j odpeljejo elaije. s ve« I a ni znano, pa je veliko. Obupal je 111 ^i vzel življenje-, kakor poro-eajo iz Ma t uljev. ~»3-let:n Jure i\»;arič od d;iš;eev v Istri. Stiskala ga j«; beda. imel j mr.ngo ,kr-| bi pri x\<»j h j.. - - i; 11 v prodajalni n na posestvu, zaslužka malo. davki ogromni in »!»'>«'{ otrok! Zaprisega vojaštva. Te dni so v postojnslvi kotlini priseirli vojr.ški novir.ci f 190"> 1 brigad, - Sa-sari zvestobo kralju. Pri Stariva-si je pri- gel 1"»1. peš-polk. T I'V'iljnik ji imel svi-ean nagovor. :>ovz(iig:i.j »" lirabrost itali-j:.n-k«' a.nnade Ln spominjajoč se žrtev svetovne vojne. .">00.0000 itg-Iijaciskih vojakov, ki so padli. -edinih mie-lcih 18.(»2."».14n lir. 4.0- z ves!, i -voji dani prisegi. Pozii ii prečno na mesec 2.()67.3-">(j lir. Ponesrečil se ie «•0 bdi zapri-:•/• ni tudi novo imenovani ča>taiki. Si dil je sijajen i>an.ket in }>les. K-nako svečana j<> pri delu v (,'ezsoči 22-letni d»da- lJila syiirrisega novinev 1~>2. peš-vec Peter tV.pi. Težko poškod.ova-1 polka j od Sovičem. P< veljnik in ne era so priin t-1 i v goriško bol-j duhovnik -ra navduši»vala vojake k l.jrabezni in zve.,t bi do domovi- nn o Prebivalstva v Trstu «e bilo tlne 30. junija t. 1 240.."i37 Po l.iidskinn štetju 1. decembra 1921 je bilo ipr» 'aival »Iva 23s.(;").",. \* treh levtih znaša nara tek 7M82 '^eta 1800 je štel Trst prebivalstva 28.028. Leta 1900 je bil., pre »ival'xtva 178.127. V prvi pblo-viei t. 1 je bilo v Trstu porok 717. ~o.;sTterv 2210 Ln >inrtnih slučajev 2022. ::e. Znav lna je zapiUiMjn briir'i de. ki velja za 11ajhrabrejŠo pred v< likimi vfkjaškhni vajami ob meji. ki p la jo. kakor napoveilnje-,i<: ita!:jara>iki lisi,, priliko prave bitke. Te.rej pri-e^a kakor v Vojni. Ir. d i.van-ko vojaštvo vseh vrst br ) bo-rilo sfivra/'aiiC»»!n ki . hoče preko Po-tojne v Italijo . . . 1 »sti italijanski vojak, ki ja za-'»r«de1 Ivir.eta Vruln j lla. j-- morda -iišaočutite ni Ijšeira. Vaš l"1-kamar ali -]>roela.jalee. ga ima za vas v zalogi. Ker prinese oktober prehlad in kašelj, imejt • Triner-ev Mirtlec Kaslja T>ri roki. ("e t-. h ::dra.vil n. morete dobiti v vaši so-edščini. pišite na Joseph Triner Company, Chicago. 111. (Ad.) Po najnižji ceni JAJBOLJŠE BLAGO i7. n.i.še prodajalne na debelo. Lahko dobite celo. pukano in čisto mehko perje. Mi prodajamo n:i debe!o ter vedno svežo in Cisto bla-ne pa preležano kot v dru^Ui trjrovlnah. PoSiljamo po Am-riki in Kanadi. I'i.site pt> BREZPLAČNE uzorre perja in druce podrobnosti. ALBERT STETZ. Dept. 3. 133 Passaic St., Passaic, N. J. VASI PRIHRANKI SO VASA NAJBOLJŠA ZASLOMBA! Najsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko-jo se lahko Miniraj zanesete. ' ^ Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvečja je korist, ako se prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne obresti. Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Jcjer Tam nosijo 4% obresti na leto. Mesečno obrestovan je. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA 7 POSLOVNICA V AMERIKI! < FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ' New Ydrk, N. Y. (Nadaljevanje.) — Navadi* tolpe! se je namrdnil novi prijatelj. — Govorite o tolpah in o delavskih slojih, kakor da se t Lee to vprašanje njih. Tudi vi ste sprejeli to večno se ponavljajočo idijotsko idejo, da bo anaihija, če >e uveljavi, izšla od re\- y>-v. Zaka j neki ' Reveži so bili veasih uporniki; njim je ve«' kakor komu t koli do tepa. da majo ^podobmo vlado nad seboj. I l>ož«-e je v svojo zemljo resnično vkor»'iiinjesn; bogatiti ne, ker >*•-de lahko na ladjo in se prevli na Novo Gvinejo. Reveži so se včasih upirali /.' jnM- dabo vladanje, bogataši so se ve Ino ustavljali vsaki vladi sploh. Aristokrati -o bil! od nekdaj anarliis:i. kar dokazujejo fevdalne vojne. — Kot -berilo iz angli «ke ziro-dovine za male otroke, — je rekel Svme. — vse 10 prav le-7>o; t<*la zveze s sedanjim j>olo-žajem ne n videvam. — Zveza je ta. — j - rek.'l Rat-eliff. — da ima Nedelja največ pribočnikov m« d južnoafriškimi in ameriškimi milijonarji. Tako je spravil pod-se vsa občila; in zato b< ga jo zadnji štirje borci pro-fianarhktične policije }>o gozdu klik or kuuei. — Milijonarji. to razumem, — je rekel Svme zamišljeno, — ti no malon « vsi -ami norci. Ampak pridobiti par brezbožnih muhastih starcev je eno. drugo pa je pridobiti velike krščanske narode. —■ je odgovoril na-ehonia stotnik. — ž« zato. ker ima ta mož svojo lastnino, ki r»u jo treba braniti. Toda ni.-*em pomislil, da vi doma pogonoma ne vidite bogatih kmetov. — Videli je ubog, — je odvrnil doktor Hull. — Res, — je r kel »totnik, — in zato je bogat. — Nekaj mi je prišlo na um. — je vkliknil nenadoma doktor Hull; — koliko neki bi zahteval, če bi nas vzel na svoj voz? — Tisti p-i hodijo peš in mi bi jih pu-Viili lahko daleč za seboj. — Kaj. dajte mu, kolikor hoče! — je rekel Byrae. — Jaz imam denarja na kupe. — Tako pa liikarte. — je rekel stotnik; — ako se ne pogajate. \as ne lx> spoštoval. — O, če se pogaja ! — je menil nestrpno Bull. — Pogaja se. k} r je svoboden mož, — je rekel oni. — Vi tega ne rajzumetfe; 011 ne mara vaše ve. likodušnosti; ne sprejema darov. Zdelo se jim je, da slišijo za se.l>oj topotanj« svojih čudnih za--Vdovavcev. in morali so stati in cepetati, dočim je stotnik s francoskim drvarjem zložno mešetaril in -e prerekal kot na semnju. — Po preteku štirih minut so videli, da se stotnik ni varal, zakaj drvar jim je bil pripravi j in posreči. ne z oniled&io usluženostjo pre-žarja, ki komaj čaka, da ga bo kdo pr-plačal. nego z resnostjo Stavim svoj nos (oprostite! V da j l>rH ktienega j uri sta, ki je prejel >i \ed< l.:a ne lu velel pomagati,isv°j° pošteno nagrado. Nasveto- če bi imel nalogo izpreobrniti sa-jval j'"' j«*- da je najugodnejše, mo enega navadnega pametnega človeka. f*' — Kdo re? — je rekel oni. —. Od v i sti o je od tega. kakega člove ka menite. — No. — je odgovoril Svme, ti-s!ega le povtavim, ne bi nikoli Iz-preobrnil. — in j«- pokazal uarav-l.ost prulse. Prišli so do solnene jase. ki se je zdela Svmeii kakor podoba nje-gove dnše. v katero se jt» končno vrnil« jasna, wlrava pamet; in sredi te ja.sniee j.' zagledal postavo, ki bi pač lahko poosebljala to zdravo ]>mu it v najveličastnejši telesnosti. O gorel iu v«*s v znoju, resen, kake^ je neskončno resen mali vsakdanji trud. je sekal ko-ščat francoski kmet drva. Voz da kreni jo proti mali krčmi na hribu nad Laaicvjem, kjer jih bo krčiuar. star vojak, ki je pa zadnja leta pobožnjak, gotovo prijazno sf>rejel in jim na vsak način pomagal. Vsa družba se je to-rej spravila na drva in se tresla na vetgastem vozu po nasprotnem, -trmejšem pobočju navzdol. Kakor so bila kola težka in okorna, s o r. še dovolj hitro premikala in kmalu jih je obšla vse radost iva zavest, da se veča razdalja med »»j.ini in onimi, ki jih love. kdor že -o. Zakaj navsezadnje je bila ug; nka. odkod so debli i anarhisti vse te svoje spremnike. še vedno n lešena. Njim je zadošččalo. da so bili spoznali v oni tolpi le eno n-*bo" tajnika; toliko da so bili mu je stal par korakov proč, d- zapazili njegov skremženi smeh. so polovice že naložen; in konj, ki je mulil travo, je bil kakor nji gov gospodar j>ogumen brez drznosti; kakor gospodar čil. a vendar skoraj žalosten. Mož je bil Norman-dee, višji kakor so povprečno Francozi, in zelo trščat; črno se je dvigala njegova postava na se spustili v beg. Svme se je zdaj pa zdaj ozrl preko rame po ar-ma li, ki je šla za njihovim -sledom Gozd se y- redčil in potem z razdaljo polagoma manjšal, in Syme je lahko videl okrog njega bregove v sol ne u ; in po njih se je pre- svetli soknčni lisi, kakor alegorič- * mikala štirioglata črna truma li- na podoba Dela, slikana a la fresco 11a zlatem ozadju. — Gospod Svme trdi, — j' za klical Ratcliff francoskemu stot niku, — da vsaj ta mož ne bo nikoli anarhist. — Ge-'pod S_\*me trdi prav, — ki ogromen hrošč. V močni svetlobi je razločil s svojimi bistrimi, Mk< raj tele^kopienimi očmi med to množico prav natanko iposame-zn postaw. Ali glej čudo in pre-iiido: kako se premika vsa ta tema ljudi kakor en .sam mož [ — Imeli so črne obleke in čisto na-\adme klobuke, kakor bi g4cdal navadno gručo i*a cesti; le da se niso razhajali in razlivali na vse strani kakor bi bilo pričakovati pri navadni druhali. Pregibali so se s strašno in zlobno drvenostjo, kakor št rt iča avtomatična armada. V ostrem loku so zavili okoli skupine brestov, in toliko tla ni konj z gobcem sunil starca, ki je sedel o par prijaznih be»ed. zakaj p" t can, kako jih je sprejel, je bilo ja.sno. tla je last.nik ma'e krčme. Hil je belolas možak z obrazom kakor nagubano jabolko, z zispa nimi očmi in-sivimi bnki; čvrst nerad se gibajoč, in zelo dobro dušen; tap. kak oranega najd.š če-sto v Franciji, ki pa je še pogo stejši v katoliški Nemčiji. Vse 11a njem 111 vse okrog njega, pipa \rč s pivom, cvetiice, čebelnjak je dihalo ^.tarožbten pokoj. Samo v gostilniški sobi so zapazili pri-šleci saibljo 11a steni. Stotnik, tki j* bil pozdravil krčma rja kakoa starega prijatelja, je stopil naglo noter, sedel in naročil običajnih olcreperl. Vojaška odločnost stotin ikova je zanimala Svmea. ki je .sedel i]>oleg njega, in ko je krčmar odšel, je porabil priliko, da bi zadostil svoji rado vednosti. — Ali vas sml .ni vprašati, gospod stotnik, — je dejal potiho-ma, — zakaj smo prišli sem? Stotnik se je pod košatimi brki nasmehnil. — Iz dveh vzrokov, gosj>od, — je odgovoril, — in najiprej vam povem prvega, ki ni važnejši, pač pa samopridnejši. Prišli smo sem za>to. ker v okrožju dvajsetih milj st«nio tukaj lahko dobimo konje. — Konje? — je ponovil Svme in pogledal kvišku. — Da, konje; — je odgovoril eni: če hočete svojemu nasprotniku res uiti. morate imeti konje: kvečjemu če imate v žepu kolega a.li avtomobili^. — In kam. bi inam svetovali, naj >,e obrnemo? — je vprašal Svme. — Brez besede je najbolje, — je odgovoril sJtotinik, — da greste ncutcjgoma na policijsko postajo na drugem koncu mesta. Moj pri-jat. lj. kateremu sem se k u udiral v precej dvomljivem položaju, po mojem pač zelo pretirava, če verjame v možnost splošne vsitaje. a Še on bi nemara ne trdil, da ni--te pod orožniško zaščito vami. Svme je resno pokimal, pot1.1111 pa hipoma : — - I11 vaš drug vzrok, da ste nas pripeljali sem? — Moj drugi vzrok, da sem vas pripeljal tsetni, — je rekel sitotnik suho, — je ta, da človeku dobre de. videti enega ali dva poštema človeka, kadar mu je morda odbila zadnja ura. Svme* je pogledal raa steno 111 je videl surovo in patetično na božno sliko. Nato je dejal: — Res je tako. — In hitro nato : (Dalje prihodnjič.) L ti'.J zahteva pri izberi pravilnih zdravil za vašo bolezen. Tisočere zadovoljne družine priporočajo Severa-ova Družinska Zdravila Skrbno so sestavljena ter jih priporočajo oni, ki so jih uporabljali, zastran njihove uspešnosti in poštene kakovosti. č'e so se jih poslužili pravočasno, je bila marsikatera bolečina odstranjena in marsikatera nevarna bolezen preprečena. S tem so se iznebili stroškov in trpljenja. Tukaj je nekaj uporabnih zdravil; Severa'« Antisepso!. Antiseptična raxredflna za. krajevno uporabo. Antiseptično sredstvo za lzmfvanje u»t, xa Krpra.-nje. zopt-r slabo sapo. zgago, hrl-pavost in unete Čeljusti. C*na 35 in 50 centov. Severa'* Regulator. * SplnAna tonika za zdravljenje bolezni, ki no posebno ženskam lastne. Cena $1.25. Severa*« Esko. Antiseptično mazilo. Namenjeno za od pomoč srbečici in druff.m unetjem kote. w Cena 50 centov. Severa'« Cough Balsam. r*rljelno ln uspeSno sredstvo za zdravljenja kašlja, katerega povzroča unetje v grlu, ponavljajočega se kafilja in hripavost!. Cena 25 in 50 centov. Severa's Gothardol. ^ T.lniment samo za zunanjo upora-1k». Priporočljiv za lokalno zdravljenje revmatičnih ali nevralglčnih bolečin, izpahkov, odrgnenj, ote-kl.n. okorelih mlSic, krčev v mi-61 ca h in okorelih sklepov. Cena 30 In 60 centov. Severa*« Pili«. Zoper zaprtje, bolestni glavobol, omotico in rmenico, ki je posledica zaprtja Cena 25 centov. Severa'« Esorka. Zanesljiv mirilec želodca in odvajalna tonika. ki oživlja in oja-čuje. Priporočljivo za stare in občutljive ljudi ter one. ki se jim obrača na boljSe. Vsled novih zdravilnih sestavin je i zborno zdravilo zoper neprebavo, zaprtje in nedelavno stanje prebavnih organov. Cena 75c in $1.50. Severa'« Nervoton in Nervoton Tablete. Kombinacija tekočine in tablet. Priporočljivo za odpravo nervoznega izčrpanja nespečnosti ali pomanjkanju spanja, ki je posledica nervoznosti. Cena $1.25. Vpraiajta najprej ▼ lekarni W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Idwa BAJKE NECIVILIZIRANIH NARODOV Nasilno prodiranje ^-vropiJce eivilrzaeije v u -civilizi.jiane- po-kr • j i nc sveta je prineslo neizogibno i/nanr'jc štrvilnih prana-ro-ilov v daljmih deželah. Civilizacija j:> uničila najprej posebnosti bist\a ^manjvrednih narodov."* ki i 'ntitiviii" narodi, ki ih jc pred stiki zbelokožci čuva-'a priroda v ne\pristopniJi pokrajinah odnesli v seboj v liopo v rano preteklo-t vse skrivno-ti snrv je j^rirodne kulture, ki je bila bo-rata. na zdravi ži vi jicn-lki mod roti, iz katere izhaja nova civiliza- Ta zdrava prirodna kultura ni zginila sojiio z imičenjivaj Inrli-Taneev v Severni Ameriki, tesneč tudi z izumrtjem Tasmanov n v veliki meri tudi z širjenjem ofrati zaklatli tliuševnega življenja "primiti\mih narodov.* Kakšni so bili ti zaikladi. doka-ujtjo več ali manj pravljice i:: prij>ovetlke raznih plemen, ki so •it1 deloma še ohranili na šti ivilnili otokih med Vzhodnjo Av.strahijo. iužnovzht-dno Azijo skoraj do o-»alc -Južne Amerike. Ta plemena ie pozivajo v sedanjih časih tehnične višine nobenega napol mo-k-rn ga naroda, ter izdelujejo .se svoje potrebščine in okraske z kamna, lesa in školjk. Njihovo unanje življenje je torej j>o ev-•(ipskih pojmih zelo primitimo. Drugače pa je z njihovo duševno kulturo. Skoraj vsak domačin jč im» t nrk v rcabaifcJtvu in ornamental nem slikarstvu.N V njihovem sj>oiiii-ini so lx*ga!i literarni :akkuli, ki prehajajo iz eenerajp-,e v.generacijo. Izvirov te tratil-?ije se more oklepati o prazgodo-vmi človeštva. Pleme na otoku Alu jr ohrani '•d čudo»v it o lepo pripovedko, ki je .sumljivo podobna Gerhan Ilauuprmanno^-emu romanu ''Otok velike matere." Ako bi znali domačini pii dali tej pripovedki nasflov "Otok malega oče-ta;'. Pripovedka se glasi; V starih časih, ko so bili ljudje ia Alu š- brez ladij in mrež, je ekel ndkega dne poglavar svojim ljudem: Zgradimo si nekaj, da bomo mogli čez vodo. in še nekaj drugega, da bomo mogili loviti ribe. In možje so šli na delo, da naredijo mrežo. Toda vzeli so tretje mesto ličja in o uUe. V vasi pa je živela silno stara žena, ki je imela za Mnuka malega dečka. Ta žena je vedela, kako treba gra'diti ladjo in kako se plete mreža. Ni pa povedala tega nikomur v vasi. Šele na prošnjo malega vnuka, nui je zgradila pravi č< ln in mu splela mučaio veliko mrežo. Ko je videl poglavar dečka v pasesti dragocenega •tija, se ga ipolaistil. dečiku pa je naročil, da mora paziti na čoln iu na mrežo. Stari ženi. katere velika modrost se je razJkrida, je poglavar zapovedal, da mora plesi i mreže za vse može. Ko jih je- iz-gotovila, so šli možje zopet na lov. Deček je ostal na čolnu, da prevzame ujele ribe. Ko je tako «edel v čolnu in je iz dolgočasja gledal čez rob čolna v jasno morsko globino, je opazil med pista-'-iin koralnim kamenjem nekaj zelo svetlnga, ki je bilo podobmo ribjemu repu. Deček nd mislil več na svoj čoln, tem"\ieč je skočil v vedo, se potopil do dozdevnega ribjega repa, ki je pa bil v resnici velik kamen, ter ga je skušal dvigniti iz globine. PopoTmoma jc po/a bil na svoj čoVi. Tudi možje so pri marljivem ribolova pozabili na dečka m na The Bowery Savings Bank 130 Bowery blizu Grand Street. NEW YORK. je/posvečena službi našim meščanom, mo tudi največje ugodnosti našim 110 E. 42nd St. nasproti Grand Central postaji. Zato nudi-vlagalcem. MI govorimo vaš jezik. MI plačamo obresti vsako četrtletje. •. MI sprejemamo vloge potom pošte. MI pošiljamo denar v tuje kraje po najnižjih..eenali. MI sprejemamo vloge od oseb, ki se ne znajo podpisati. MI sprejemamo vloge društev. MI hranimo v naših blagajnah, brezplačno Liberty bonde naših vlairaleev. MI MI MI služimo 200.000 vlagaleem. imamo gotovine n a d $272,000,000.00. imamo v pondeljkih odprto do 7. zvečer. » Denar, pri nas vložen prej ali na 13. oktobra, nosi obresti od 1. oktobra. Mi plačamo obresti na vloge od $5 do $5000; plačamo tudi obresti od obresti. ^ NEIGHBORHOOD SERVICE DEPARTMENT i™ Bowo.-y, vam je voljan nesebično služiti, brezplačno glede vlaganja, la-stninstva domov, zavarovanja življenja, državljanskega papirja, priseljevanja, delavskih odškodnin in drugih denarnih ter osebnih zadev. njegov čoln ter -so se z bogatim lovbm vrnili na kopno. Šele med čiščenjum#rib je poglavar pogrešil dečka. Pogledal je na odprto morje in je vided daleč zunaj, kiko se oddaljuje čoln. Takoj je zapovedal bližnjemu možu. naj plava do čolna in ga privede k obrežju. Toda mož ni priplaval dalee. Popadel ga jc kit in ga požrl. Nato je poslal poglavar dva moža, toda tudi ta dva je požrl kit. Plavalo je še pet mož, toda njim se je zgoddo enako. Tudi deset mož ni doseglo čolna. In ko je nazadnje p'a val sam poglavar y vsemi možmi proti čolnu, je vse t-ktipaj požrl kit. Suno deček, ki je imel posla 7. ribjim r ipoin. je ostal pri življenju. Ko jc opaizil. da je morje vs>" naokoli rdeče od krvi in ko je videl okoli sebe strašne kite. se je pričel hat i. Kili pa so priplaval1 k njonm in so mu rvkli. da se mo ni treba bati. Zvrstili so eden poleg drugega, tako da s<-njiihovi hrbti tvorili splav, »n so pc-sadili nan i dečika. Nato so plavali /. njim proti otok^i Ko je bil deček na }>il<^ ra vno |>ri delu Stopil je meil n:e i' iim rekel ;AVe vse ste sedai rio4- pozr podložniee. kajti kiti o ga spočetka zavim-hova-•e. potem pa «o nngnale s palicami v goščavo itn mu grozile, da bodo vse povedale možem, ko se vrnejo v ribolova. Dceek je t ikel v pragozd, /f-nske pa so čakale ia po vrat ek svojih mož. Toda minil je djn, minula sta dneva, mo/ pa ni bilo od nikoder, in ženske t-o spoZnalc. da je deček govoril resnico, iu so ^e priti le krhati. Tretji dnu so šle vse v goščavo, da poiščejo dečka. Ko ^o ga r.aš-'e. so ga jirosile odipuščanja in ga "ah i le nazaj v va<. Toda deosta se udeležila pogreba. Hvala moji sestri Alojziji Bradač ter njenemu sopro-gu, ker sta ču-la \*so noč pri pokojni ter se udeležila ]v>grtiba. Nadalje h\"a.la Mrs. Angoli Bartolič, ki j-? prišla ter priredila vence te se udeležila pogreba. Hvala Mrs.. Avisvold, ki se je udeeižila pogreba. trr hvala vsem za lm izplačilo vožnjo. Lepa hvala tudi Mrs. Raapotnik ter hčertki, ki-sta meti pogrebom vse 'tako lepo uredili in vsem, ki ste jo ob-i siknil i ali kaj pomaigali. l>raga hčeaika. spavaj sladko in lahka naj ti bo rodna gruda! Žalujoči ostali: v Frank in A^nes Roman, stariša. Frank, William, Joseph. Rudolf, bratje. Kristina, sestra. Moon Run, Pa., Box 41. (2x9,10) Kdo je kriv? Za podvojene stroške newyorske vlade — mestni proračun je v enemu samemu letu narastel od $211,000,000 na $400,000,000? Kdo je kriv naraščujočega davčnega bremena vsake družine od petdesetih centov do enega dolarja dnevno? Tammany j^>kriva! Tammany podjetniki so se zredili z milijoni mestnih kontraktov, katere jim je poverila brez vpošteva-nja javnosti Tammany mestna vlada. CAS JE ZA IZPREMEMBO! Delujte za WATERMAN Registrirajte se danes! Zadnja prilika! Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! Pozor rojaki! - V zalogi imamo * SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. BRIGITA ROMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil 0. P. 34 (Nadaljevanje-.) Ko je dospel dr. Freiisen. je napotila Brila proti vili Kla.v-dlni. Gospa Klavdina pa se je podala z dr. Frensenom v .svojo delavno sobo. — Dragi doktor. — je rekhn resno in svečano. — pokiH<-ala sera va.s. tla >e ra^povoritn v. vami o marsig in. Najprvo pa vam hočem kot t* 'ojerau Mla-resnu prijatelju in zau|muku sporočiti, da je prišlo vtrraj do pcjn»ni! mivl Brito Lov-seui in menoj. Dr. Frraisesn je j>ovt.il pozoren. • Gospa Klavdina j«- sporočila s kratikimi besedami, kar j;' zgrudilo ter ju«to nadaJjr vala : — i>ra«i prijatelj, težko če si mora človek v moji starost-reč«, ua je bil zelo. zelo Ixriast. S^le sedaj razumem v polni meri. kakšno vliko sj-eeo sem zaigrala s .«vojo nj nravnostjo. iz zapiskov svojega zamrlega moža sem se prepričala, da sem bila izključno 1( jaz sjiina kriva \se >voje hole-ti. Življenje Kart Losvena sem uniči-ja v vfičji mt.ri kot pa svoj To hočem popraviti na njegovi hčerki. Vi nn morate pomagati, da bo po.vrala pred postavo moja hčerka Na ki al ko rečeno, adoptirati hočem Brito Lossen ter jo imenovati za svojega univrrzailneojasnil ter dalo riti v družbi mesto. kal«?, ro oo zavzemala. Brez dvoma bo-te f*iobrili moje j>osrtopanje. Frotir n je nasmehnil ter ji stlvnil roko. — Ker nimate sorodnikov. milost.Ijiva go>pn. ne morem karati vašega skit pa. Kaznim m va-i '{"»opolnoma. — To me veseli, doktor. Nato sla se pričela posvetovati o korakih, ki so potrebni za adopliranje. Nato je diktirala gospa Kla\dina v velukih poto/.ah svojo oporoko, kaiero naj bi «cRtavil dr. Fretnsen pravomoč.no. Ra/-ven razi jem h leg.itov in štipendij, je imenovala gos-pa Jvlavdina Jjossen. rojema .atenska. Brito Lossen za svojega (univerzalnega dediča. p.n ur« h n. umonu ga dela se je dr. Frensen ponovi! od iro- Klavdine. F redim pa ga je odpustila, je reikla zamišljeno: ^ — S<> n Ika j dragi d-okfor. — Brita naj izve le iz mojih ust, da jo hočem inn no vat i za svojega dediča. Frrn^en sc je nasmehnil. — Razumem, hočete mlado damo >ami obvestiti o njeni -reči.. Oči go^pe Klavdina so žarele od radosti. Na poti }»ro1 i domu j moral misliti dr. Fremsen neprestano na tt oči. KIP JU2NO-AMERISKEGA DRŽAVNIKA ■HM ! 'usnr raooo A u*oc«wooo n.». Slika nam predstavlja argentinskega ipoaianika Hone.rija Pnevre-dona, ki občuduje l^ip si a \ ne ga ai'gentir.skega državnika Na?! }Iai tina. Jos. Gorirar: Širom Azije. Mersina, dne 18. avgiista. .dar odlične goste — in tudi tri Včeraj sem prispel v Mersino, j "mevlevi dervisi." da bi nam i-danes grem v starodavni Tarsus grali na primitivnih muzikalnih (apostola Pavla, če se ne motim) jutri v Adamo in potem v Ghazi Aintab in še dalje na iztok. Vsakokrat, kadar potujem preko ogromnih maloazijskih planjav, bodisi po anatolsko - bag-d;id"-.'ki železnici a!: pa v. avtom vzdolž starodavnih eest, ki so jim sledile nebrojne karavane velblo-(lov že tisoč in več let — naprav-lja potovanje na mene globok vti«. Ko se dvigiKiš iz sinjnga zaliva: Ismidskega. obkroženega od zelene plodovite ravnine, na rjave visoke planote, kjer ležijo mesta Eski - Šehir, Kutahija, Afi-jon-Karahisar. Ak-Sehir. Konija in Eregli — do severoza pad nega vznožja Tavrusa — napolni se ti duša s čudnimi prizori, pojavlja- — Kako čudino je ta,ko ž« sree, — nolno ugank! Rešitev te uganke pa je razveseljiva, — si je nmlil smehljaje ter se požuril. j°?imi se na nePregledni široki da pride čimprej domov. ''ravnini, ki razen omenjenih mest . lin redkih malih sel skoraj popol-■ 1" 1 _____ ____ . — •„ ____i.i ;.. .i_____„ Komaj je pričakoval, da sporoči svoji ž ni in nečakom to nov za "uloviti preokret, ki se •o. Brez dvoma sta se ta dva zanimala je za vršil v usodi Brite Lossen Smeiiljal se je ter po>j>ešiI wvoje korake. Mislil je na svoja dva nečaka, katera je prisrčno ljubil. Ali mu moremo zameriti, če je sedal zeieJ, da bi kipa, ljubeanjiva — in «edaj tudi bogata Brila Lossen podarila enemu teh svojo roko in sree ? Doted a j ui, veren svoji obljubi. Mrf nobeni živi draši, da je Krita Los.en hčerka loč t nega moža gospe Klavdine. Sedaj pa se je I muial od vest ija. da je smed sedaj izdati trudi to ^kri\Tnost. Doma je našel najprvo le svojo žeuio. Oba nečaka sta prišla le ])o dvakrat na teden zvečer k stricu in-teti, da osiaueta tam par ur. Gospa dr. Fr i»cn .p vsi razburjena poslušata povest svojega mola. Aliolil je takoj na svoja dva nečaka ter globoko vzdihnila. — - 1'tMiusli Herman, ee bi imel Teo tako srečo f Potrebeci je res, ker zna razmetavati denar. — in Herbert .' — je vprašal stari gospod smehljaj.?. I.daj se je nasmehnila tucii njegova žena. — Temu jo seveda tiiidi 'privoščim, a Teo nama je deM od nekdaj sive la.se. H ubert si bo priboril svo.yo pot skozi življenje tudi brv/ denarja. Sicer pa sva zelo bedasta. Sedaj ko je Brita bogata mlada de4dica, lahko izbira med snubači. ,Zakaj bi n.orala ravno na-ima dva deeka prvi dobiček? No, — oba bosta presenečena, ko bosta izvedela to novico. XVI. Brila je preživela v ate-ljeju srečne nre. Med slikami očeta ter spornim na to. kar .se je zgodilo dan poprej, je njeno sree komaj sprejelo izobilieo doživelega. Pozneje ji je dedila go^pa Klavdma. Brita jo je videia prihajati -tur ji je pohitela nas proti. Te%io prijt4i sta stopili obe dami v ateljej. V tej sobi sta preživel« uro v spominu na moža, ki j* nekoč v Um prostoru zaman iskal nnmc ure ustvarjanja. ** Pozorno sta ogledovali obe danr.i stike -ki so tako malo ugajale splošnemu občinstvu. Kljub temu pa so upiivale vet giedalca otočno-oča?ljivo. Mogoče ni na.sel slikar pravega občinslva, mogoče so bile te -pokrajine dragocenejše kot tse je domnevalo. Nikdar ni Kurt I.os-•en yiwizoril poskusa, da spfavi sebe m snoje slSke dO veijave. Ta misel je vstala s^laj v ,gospej Klavdini, ki j? reikla z blesteči m pfgledfvm : Dete, — slike tvojega očeta bom raestavUa v umetniškem «alonu Makovskija. On je dober poznaVatec in kritik, ^odal bo svojo «odbo o d 'Vih tvogeg« očeta Kdo ve. ee se jih je pravilno cenilo. Ce se bo Mako^ki izrekel zanje, jih /bom pozneje razstavila v glavncin mesol ure. Komaj si pogledal i/, enega na svetlo in na globoko pod tabo se peneč potok, ko se vglobiš v drugega, dokler ne pride tir zopet na varna trdna tla. Tuneli so bili tukaj . potrebni, ker so skale tako strme, da je bilo nemogoče prog napraviti drugače kakor v nedrali gor. Pri tem tir vedno pada, dokler se ne odpre |>oglctl v i'ilieijis-ko ravnino. \ paradiž Turške. Kaka radost in zadoščenje, ako prideš z mrzlih planjav srednje MaJ-» Azije v t< smejočo se pokrajino, ki je ravna kakor miza in iodovkt.ua kaikor Bainat. Moja žena je posebno uživala to spremembo. ko sva prišla naenkrat iz zime v cvetočo pomlad. Mahoma sc je vlak ustavil in vse je planilo k oknom. Pokazalo se je, da je bil pred nami velik plaz zemlje, ki je kakih 300 čevljev globoko vse zrušil ter odnesel. Samo železni tir še obvisel v zraku^. . . Cilieija v najžjem smislu je tri-angl zemlje, ravne kakor miza, — ki . jo obkroža od treh strani veliko gorovje Tavrusa in Anti Tavrusa, na jugu pa je odprta k morju. Cilieija je sedež zelo stare grške in rimske kulture. Pravijo, da je bilo ob morju pri Selefke nekoč mesto, ki je imelo dva ini-lijna prebivalcev. Tam so čudovite razvaline, ki svedočijo še dandanes o slavni minulosti teh krajev. Mersina kot odprto pristanišče je novo mesto. Tarsus pa je starodavno mesto. Tu se je baje rodil ai>ostol 'Pavel. Samo ostanki velikanskega vdovoda še govorijo o veliki pršlosti tega mesta. V- jeva žena. Vsa se je lesketala v di- ^ nekega domačina. Tur jamantih in briljantih. Bila je | ka< c.e živijo'tu.kalj potomci a noma pustžP in neobljudena. Samo ena edina slika se ti pov-sodi nudi: od .solne-a zažgana stepa in v veliki daljini gole gore. izsušene na veke od strašnih soln-čnih žarkov in nad vsem tem modro nebo in redki f>eli oblački, ki plavajo v vesoljnem azurju. Na j voti^e 0(1 hude ™e. Drugi dan, teh ogromnih . planjavah — kjer v »)etek- I>a Je l>adel veliki bi lahko živeli milijoni ljudi — vidaš samo redke čnvde črnih bi- tudi zelo lepa. Zanimivo je. da sva pri bogato obloženi mizi sedela sama. Tako je tam običaj : gostje. sede sami. Sulejman je praktičen Človek: predlagal mi je. naj prevzamem izvoz opija, valonije in kožuhovi-ne, to je pridelkov afionskega kraja v vrednosti kakih 5—6 mil. turških lir. Najbolj se je zanimal za razmere v Ameriki. Imel je svoj avtomobil in garažo in na svojih poljih, kjer raste opium, mu je debli Fordsonov traktor. Ko sva dospela v Konijo, je veter dvigal cele oblake prahu. Bilo je nemogoče zakuriti borne sobe, volov in lielih koz in ovac, pasečih se okoli primitivnih okroglih šo- ™jlepša tlžaiuija postola ali injc-godili sorodnikov Odgovoril an i je: "Ris je to. Zapihal je v titer ter razsejal Pavlove misli po vsJ .m svetil."' V Adami, tretjeaiiiu in glavnemu mdMtlu. rti druge znamenitosti kakor stari rimski most. preko katerega no 'prehajale nebrojne ka-ravane ve'lbledov iz Azije v Evropo in Obraitaio. in na kater sn so prešle vse vojake 221 vsi zavojevalci j-; Azije in iztočne Evrope. Ta mostt je še dandanes pravi čudež. Stoječ med razvalinami m k-dairj-ih 111 iinjem-'kili 111 e^t se člov,-ku nehcNte vsiljuje vprašanje: . . „ ,Rje so prebivalci teh mnogoljud- v Kateri sva našla žena in jaz za- ! -i . , ^ . . J 'nih mest . O. zapihal je veter . . . jih razpibal na vse strani. Samo m , , #kaee in pravijo da tudi tigri so še To je bil dan, ko so plesali Mevle- vi derviši. Šla sva z ženo v Mevle-vi Teke, ki je po mojem okusu (Daljo prihodnjič.) torov, ki se zde izdaleka kakor jurte srednjeazijskih nomadov. Samo ob robu velikih močvirij, ki eibkrožajo na južni strani akšelin-sko jezero, najdeš tudi nekake začetke naselbin pastirjev in poljedelcev, ki so si zgradili svoja domovja iz bičevja. Ljudje tukaj žive. kakor so živeli pred tisoč leti in bodo živeli še dolgo tako. Ali jih vzdrami železnica. jih vzelramijo avtomobili in traktorji iz tisočletnega dremanja, kdo bi mogel povedati. To je svet za še. visoka planjava, — obkrožena v vsej dolžini od visokih gorskih pust in. To je pravi O-rijent, kakor ga je naslikal Kipling. Od vseh mesrt na teh planjavah sta najzanimivejši Ahion-Karahi-sar in Konija. Ko sem pred leti posetil te kraje s svojo ženo, ji je najbolj ugajal Afion. Afion-Ka-rahisar enači dobesedno: opium-črni grad. Ime ima od stare seld-čukske trdnjave, ki kakor orlovo gnezdo gleda z (240 metrov) visoke strme skale. Vspela sva se z ženo po strani h sikafcnah na ponosni grad! ki še dandanes kaže vso lepoto seldčukskih zgradb in pred nama se je odprl čudovit razgled, starodavno mesto Afion, kjer so 4e od nekdaj križale karavanske ceste, ki so spajale iztok z zapa-dom, črno morje š sinjim Sredozemskim. V Afionu sva bila znamenito pogoščena v domu najbogatejšega beja, Tarif* starega kova. Na«a na čast je povabil prijazni gospo- v Turčiji. Grobovi. bogato opremljeni, umrlih "čelebij" ali prijorjev tega naj-č ud ne j šega reda plesajočih dervi-šev, dva parketa za ples in verske ceremonije so osredotočile na-se vse najino zanimanje. Parketi so gladki, kakor zrcalo, kar se čuti posebno, ko bosonog hodiš po njih, derviši plešejo kakor moderne plesalke — bosi. Ako bi človeka ne zeblo tako hudo, bi te zanimive prizore gledal- ves da-n. O Koniji se govori, da je bilo prvo mesto, ki je po vesoljnem potopu pogledalo iz vod. Staro je morda kakih 4000 let in mnoge zanimive razvaline so nemi sveelo-ki njene znamenite prošlosti. Konija je srce ogromne plodo-vite planjave. Francoski inžener-ji so izdelali načrt orasitve (iri-gacije) za ogromne ravnine, ki se iztezajo na vse strani. Nemci so ob času vojne dodelali velik kos tega projekta in sedaj vidiš kanale jjovsod okolo Čumre, na izhod od Konije. Voda prihaja iz gorskih jezer, ki obrokujejo dolino na jugu. Vsekakor bo -še ogromno deda, predno se popolnoma izvede ta projekt. Izračunali smo, da Konija potrebuje že sedaj kakih deset tisoč Fdrdsonovih traktor jev. Sam Celebi, poglavar mevlevi (plešočih) dervišev, je kupil Fordsonov traktor. Sicer pa napreduje avtomobilizacija tega kra ja zelo počasi Najzanimivejša za Konijo je vožnja preko visokega Tavf«, X jasni zvezdnati noči—in zvezde se f - ti: Vi! Traktor Fordson si osvaja to zemljo, mcinda bolj kakor v -v.sa.ki drugi tVržavi 400 jih že (kila v tej dolini Ln v.sak teden se izkrca 20 novih Fordsonov. Naposled bo v>ak kmet imel po Micgra ali več. 300 novih šoferjev je našlo tukaj d< !o. mod njimi tudi nekaj Bosancev, ki seim jih poznal že od svojih paVjšn.jih popotovanj po A11 atoli ji. Glavni pridelki bomibaže^vana iti pšenica. Najlepše uspeva egipčanski bombaž. V p r. let ju je sfrrtašna, žgoča vročina, v le i vročimi ima človVik samo to lolažbo. ela je drugod, kakor v Perzijskem zalivu ali v južni A rabi ji še hujše. Prenočevališče za Ženske so otvorili v Trs*«u v pritlr-ju ljudskega sfranovališea v ulici Gaspare Gozzi. Prostora je za 40 žen«®k. Stanovanj primanjkuje, beda je vdlika, polno ljudi je brez strehe. Mača se za prenočišče eno liro 80 ren.t Za pr en o če v ail i»č e je poskrbela fašistovska organizacija •iretanje pamiko» Shipping New X Opmofiu ttjtrfsi n 9 tniniki, pri katerih kupt jcie ali muMM ii it« i 14. oktobra: Mauretania, Cherbours; La Suvoi«, Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra. Aqultania, Cherbourg; Suffren. Havre; America, Bremen. 23. oktobra: France, Havre; 24. oktobra: t-eviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Martha "Washington, Trst. 28. oktobra: Berengar.a, Cherbourg; Rocliam-beau, Havre; 1'res. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. 3. novembra: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen 4. novembra: Mauretania. Cherbourg; De Gras-se. Havre. 5. novembra: Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay, Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre: Homeric, Cherbourg 10. novembra: George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; La Savoi«-, Havr. ; An-(jania, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Brfmeft. 18. novembra: Pererigaxia, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland, Antwerp; WoFtphalia, Hamburg. 21. novembra: Olympic, Cherbourg; Republic, Bre-men. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen 25. novembra: Mauritania, Cherbourg; Roi-hr.m-beau, Havre. 25. novembra: Alb *-rt Ballin, Hamburg. 28. novembra: Tlorner.x\ Cherbourg, Suffron. Havre: .\m-'riih pir- tiikov na svetu, po -.i.lvi ceni. ako Otli-citujrtr :.a katt -enik- H -,>aj-mkuu I'nitctl Siatc- l.ines. brodovja. k. je last Ziiru c-ni'n driav. Totnik: r.a veličastnem T.rviati:anu. Gtorsr Washington. America. 1-res. Hardng. l'res. Roosevelt in Republic imajo r.a razpelapn prostom- kabine trftirga razr«-..rr.o }.ratio, jt-oi. «• r na kro\u ter hitr.i 2v«o ^ svujini ciljrtn. Za.lotovo tarokrajskcm načinu. 'C Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja. Potujte na AQl IT.VNI41. ki < lr!u'«■ N.-w V..rka 2. DKCKMBRA, v spremstvu Mr. \lfrrtaba, aii ppr. mslvu >lr. .1. tub--. člana nače nn BERrafi.VlUl 9. DKCKMBR \ V«>l>erM. i lana newyorSki-j; Vsi potniki po nastanjeni v u*ft4t< Kako se potuje v stari in nazaj v Ameriko Kdor j* namenjen potovati > stari kraj, je potsebno, da j« na cančno poučen o potnih Ustih, prt Uagi in drugib stvareh. Pojasnila, ki ram jih nmoi«» dati valed naše dolgoletne lzku&nje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstue par-nlfce, M imajo kabine tmll.t LLL rairediL OiMom nove naaeiniške postave ki Je stopila v veljavo b 1. Julijem 192-t aamorejo tudi nedržsvljau. dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselnlSki komisar v Wash ington, D. O. ProSnjo za tako do »oljenje se lahko napravi tudi New Yorku pred odjotovanjem. t«i »e pofije prosilcu ▼ stari kraj gla *om nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJC9 IZ STAREGA KBAJA Kdor leU dobiti wrodnlka a) •rojca is »tare^a kraja, naj naaf prej plSe ea pojasnila. Ta Jugoala ▼Ue bo prlpuKenlh v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 napr« vaako leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa aamort) dobiti sem žene in otroke do IS. Is ta brea, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSl ln otroci od 18. * 21. leta amerfffltih državljanov p bnajo prednost v kvoti. PflBt4 ■ pojasnila. m Prodajamo vosus liste as vss pn te; tudi preko Trftta ssmorejs Jv SMtovtnl sedaj potovati Funk Sakser State Bank Cfartteadt 8U, Tort ROJAKI, NABO0AJTE 8E NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI WjOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. .A- i^i-k i*.• «.