V
Ti&k dragi Jatrtek. Naročniki „81»t. Soipodarja" ga dobiTajo aa^toaj. Foiebej Baročen v»lja * počtuito vred ano krono aa celo leto. PoaaoesBe •••Tilke Tečaje 4 k. — Naročnina te pelina aa apraveiitre „Naiega Doaa“ v tiekarni it. Cirila t Mariboru. — Za oznanila te plačice od navadne vratiča
(petit), če ae enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 35 b, trikrat 35 h.
^ ____________________________________________________
Okoli po svetu.
Avitrijski narodi so zaželeli po novi volilni pravici in sedanja vlada, kateri na Salaja nemški baron Ganfi, jim jo hoče trdi d«tl. Doiedaj ao volilci bili ločeni v različne •Alpina, n. pr. veleposestniška, kmečka, Oteičanika itd., odslej pa bodo vsi, ki prebivajo v enem volilnem okraju, naenkrat, »kupaj in aamo enkrat volili svojega po-»laaca. Nova volilna pravica bo splošna, ker bodo vai moški, ki so 24 let stari, volili, toda volilna pravica ne bo enaka, kakor se je mislilo. Slovanske narode hočejo »anarefi zopet prikrajšati, posebno nas Slovence. Nemci na Štajerskem, katerih ni en •eli milijon, bodo dobili 23 poslancev, mi Slovenci, katerih nas je pol miljoaa, pa »amo 5 poslancev. Koroški Slovenci po sedanjem vladinem načrtu ne dobijo nobenega poslanca, Goriška 2, Istra enega, Kranjska U; skupaj bi imeli torej vsi Slovenci 19 poslancev, in samo štajerski Nemci bi jih imeli več: 23. Vladin načrt še ni postava >0 za to bi Slovenci naj kaj st< rili, da se zboljša načrt nam v korist. Toda kje so Slovenci na Štajerskem, Koroškem, Primor-»kem, da se ne ganejo? Ko bo prepozno, bodo naši prvaki zopet s številkami znali dokazovati, kaka krivica se godi Slovencem, »odaj pa vsi za pečjo sedijo. Kadar dora-
stejo naši mladi, upajmo, da bo takrat drugače!
Da si vlada dobi večino v državnem zboru za svoj načrt o volilni pravici, hoče s tem navezati večje stranke na se, da jim ponuja ministrske stole. Tako se govori, da bo vsaj en Mladočeb, en Nemec iz nemške ljudske stranke iu en Poljak prišel v Gančevo ministrstvo. Vse druge stranke bodo ostale ob strani ter mirno g edale, kaj se godi, kajti večina strank sodi vsakega ministra in vsako vlado še le po dejanjn, namreč ko je že dejanje izvršeno in ko sodba strank ne more nič spremeniti.
Francoska ljudovlada je dobila novega predsednika za dobo 7 let, imenuje se Faljer. Po stanu je odvetnik, v politiki je bil predsednik senata (gosposke zbornice), po mišljenju je prostozidar, sovražnik katoliške cerkve. Dosedanji predsednik Lube se popolnoma odtegne političnemu življenju.
Na Angleškem se vršijo volitve v dr-! žavni zbor. Zmagujejo kandidatje ljudske j in delavske sl ranke, ki se tam zore liberalna stranka, a je tam popolnoma različna od : naših medlih liberalnih strank.
Na Ruskem se nadaljuje stara pesem. Nemiri, upori, uboji so na dnevnem redu. Toda mora se reči, da ne več v takem
obsegu kot dosedaj. Za udušenje.nemirov potrebuje vlada vsak dan 100.000 rabljev.
Poveljnik mandžnrske armade general Linjevič pride koncem februarja za nekaj dni v Petrograd. Pravijo, da pride zato v Petrograd, da pojasni vzroke, zaka so bili na sibirski železnici taki neredi. Udeležil se bo tudi posvetovanja za deželno obrambo. Pri tej priliki rešijo tndi vprašanje, kaj se naj steri z mandžurijsko armado, ali ostane v Mandžuriji ali se pa razdeli po azijski Rusiji.
Mladinska organizacija.
Mladina, vadi se v računovodstvu! Za vsakega gospodar ja je dandanes neobhodne potrebno, da si vse zapisuje, kar izda in kar prejme. Samo po natankem računovodstvu lahko razvidi, ali ima v letu pri gospodarstvu izgubo ali dobiček. Seveda je treba za računovodstvo nekoliko trdne volje, nekoliko premagovanja in ljubezni do rednosti. Za to bo dobro, da se že mlad navadiš n ta prep itreben posel. Slovenska mladina! Nimaš sicer mnogo denarnega prometa, a vendar upe!ji pri sebi računovodstvo ter zap suj vsak vinar, ki ga izdaš ali prejmeš. Ob koncu leta pa naredi končni račun! Ce je očetu prav, ponudi se mu, slovenski mladenič, ter namesto cčeta vodi račune! In ti
Zakaj Rusi niso zmagali?
Našim Čitateljem je znano, kako slabo je godilo Rasom v vojski proti Japoncem. ! Slično se je tedaj ugibalo, kaj je bil temu vzrok. Seveda se to med vojsko ni . “•oglo zvedeti. Sedaj nam je to vprašaje rešil avstrijski stotnik generalnega štaba ; 8rof Szeptycki, katerega je poslala j ■Avstro Ogrska na bojišča kot svojega od- ! poslanca ali atašeja, da se udeleži vojske i 'P študira vrline in napa&e današnjega bojevanja. Te izkušnje hoče potem porabiti država pri vežbenju vojakov. Take odpo-»'auce posije na bojišče vsaka država k j obema vojskujočema se armadama.
Grd Szeptjcki je predaval dne 12. t. j na Dunaju o svojih izkušnjah na ruskem “ojišču. Rekel je med drugim sledeče: „V j času mojega prihoda na bojišče so se držali j ^»bi poveljniki navade, da so napadali z j bajonetom. To navado je imel njih slavni Vojskovodja Suvarov. Ker je on s to vojno I taktiko izvojeval velike zmage, posnemali ga tudi v tej vojski ruski generali. Pri ‘om 80 pa pozabili, da v času Suvarova dj^o bile pnške tako izpopolnjene kakor •	!*d*j. Takrat niso imele puške tako veli-
»auskega pomena v boj n, kakor dandanes,
ko vojak vstreli petkrat ne da bi basa) in tudi noyo basanje zahteva jako malo časa. V času Suvarova je vojak samo enkrat ustrelil in prodno je nabasal nasprotnik zopet puško, nastavili so mu ruski junaki že bajonet na prsa. Sedaj je to popolnoma drugače. Pri bajonetnem napadu sj Rusi padali pod japonskimi krogljaui kakor bilke pod koso. Zato so bili generali vsi nsupljeni nad svojimi neuspehi.
V tem času splošne malodušnosti je prevzel general Knropatkin povelje mandžnrske armade, katero je še le moral zbrati. Njegov sklep je bil, Japoncem se vedno upirati a počasi umikati (dstinzivno bojevanje, nasproti ofenzivnemu boj« vanj n, prodirati). To je bilo napačno. On ni vedel, da mora moderno izobraženemu voiaku preskrbeti v prvih mesecih vsaj eno zmago, da ne postane malodnšen. Tndi s tem zn-najšni prijatelji no izgubijo poguma. Namesto tega pa le nmikanje in samo nmikanje. To je vzelo vojakom vso korajžo. Vrh tega je imel Knropatkin napako, da je rad raztrgal zvez med posameznimi oddelki. Videl je v svoji dotnišliji povsod premoč Japoncev in da ga bodo kje prihiteli. Zato je večkrat odposlal močna vojaška krdela, ki so na ta aaiin zgubila zvezo z glavnim poveljni-
kom. Upal je, d* se bo moč Japoncev zlomila na močno ntr^eni glavni ruski črti in da mu bo potem mogoče začeti z prodiranjem.
General Knropatkin in njegovi generali so vedno mislili: Manj poskusimo, manj zgubimo, več ko poskusimo, tem večja j« nevarnost, da mnogo izgubimo. Japonci so vse puskusili, niso se ničesar bali. Posebno pri Mukdenu so tvegali vse, poslali so zadnjega vojaka v boj. Rusi so pa imeli v rezervi cele čete Vsled tega se tudi niso upali Japonci nikoli zasledovati umikajočih se Rusov, ker so vedeli, da trčijo njih zmučeni vojaki na zadaj stoječe sveže čete. Kaj je morala prestati ruska armada vsled tega vojskovanja, ni mogoče opisati. Čuditi j se moramo vztrajnosti ruskega vojaka*1.
O posameznih vrstah ruske armade je j poročal grof Szeptycki sledeče:
,Konjeniške pohodne čete (kavalerijske j patrule) so vedno zadele na japonske stražo, ; katerih prej niso opazile. Pohodne čete, ki j so se odpošiljale, niso prišle mimo prvih : straž, navadno pa niso videle nič ali zelo i malo od sovražnika, če se jim je tudi po-| srečilo priti mimo japonskih straž. Zato tudi ! njihova poročila niso bila mnogo vredna. ’ Tudi častniške pohodu« še te niso imele po-
slovenska deklina, ponudi ge svoji materi in ji natanko vodi račune za gospodinjstvo I čo nimaš Društvenega Koledarčka, kjer je že vse pripravljeno za tako računovodstvo, pa si kupi par pol belega papirja, zloži polo v osrnerko ter jih aešij in potem začni zapisovati. Na eni strani si zapisuj dohodke, in sicer dan in mesec, kdaj si sprejel, zapiši predmet, ki si ga sprejel, p^tem pa ceno, za katero si ga sprejel. Na drugi strani pa stori lavnotako z izdatki. Zelo bo nas veselilo, ako bo nam kdo prijateljsko (na dopisnici) naznanil, do je začel izpolnjevati naš nasvet; zraven pa naj vsak zapiše še kako zanimivo novico iz okraja!
Mladeniška zveza v Jarenini je priredila dne 14. januarja poučno zborovanje, katero je bilo zelo dobro obiskano. Ne samo domače zavedne može in mladeniče smo videli na sbodn, ampak tudi Ijnbi gostje iz t5t. lija, Sv. Jakoba, Sv. Marjete in Sv. Kungote so pribiteli k nam. Voditelj mladeniške zveze Sekol je otvoril z navdušenim govorom zborovanje. Na to je govoril modroslovec in član slovenskega katoliško-akademičnega drnštva „Zarja" V. Rožič o volilni pravici. Kapelan E. Vračko je v kratkih stavkih in šaljivi besedi ponovil temeljito predavanje. Urednik dr. Korošec je obrazložil, zakaj se potegujemo za splošno in enako volilno pra-viso, ko vendar vsi bolj odobrujemo stanovsko volilno pravico. Zborovalci so bili s shodom zadovoljni ter izražali željo, da ki se taki poučni shodi večkrat vršili.
Občni zbor dekliške zveze v Jarenini bo v nedeljo po svečnici, to je dne 4. svečana. Ker bo ob enem poučni shod, se vse poštene mladenke uljudno vabijo. Več ko bo složnosti, več bo moči, več ko moči, hitrejša bo zmaga! Vsem somišljenkam sestrinske pozdrave za „vero in domovino!“
Fram. Naša dekliška družba se je zopet oživela. Z veseljem se udeležujemo ob določenih urah družbenih shodov, kajti marsikaj zanimivega in koristnega se nam pred-naša, vmes pa se glasijo mile slovenske pesmice. Saj naša slovenska dekleta tako
rade prepevajo. Spomnim s« na ono pesmico, ki se glasi:
Lepo kot angelji
V cvetju nedolžnosti
Sladko prepeva
Slovensko dekle.
Tudi mladeniška Marijina družba se je ustanovila. Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in sv. Štefana je bil slovesen sprejem naših mladeničev v Marijino družbo. Mladeniči! le pogumno naprej! Mladi družbi pa želimo rast in procvit!
Sv. Peter v fiornji Radgoni. Četrto četrtletno poročilo o delovanju „Dekliške zveze". Dekliška zveza je priredila v zadnjem četrtletju leta 1905 tri poučne shode ter sodelovala s pevskimi točkami pri veselici. Na dobro obiskanih shodih so govorile: Kako grešimo Slovenci nasproti drugim Slovanom J. Strah. O ustanovitvi Zajčjega samostana I. del N. Osojnik, II. del A. Oiojnik. Srčno Blejke L. Hamer. Deklamacije so bile: Avstriji N. Osojnik. Marijino rojstvo I. del Rezika Muler. Marijino rojstvo II. del M. ŠUfanee. Marijino rojstvo III. del M. Mlinarič. Marijina mladost i. del H. Klobasa. Marijina mladost II del A. Gomilšak. Pri zadnjem shodu dne 8. decembra so dekleta zapela: Brezmadežni in Lahko noč. V pretečenem letu je „Dekliška zveza" priredila občni zbor, dvanajst poučnih shodov, tri igre, dva izleta ter sodelovala pri petih veselicah s pevskimi točkami. Pri poučnih shodih je bilo slišati sedemnajst govorov, petindvajset deklamacij in več pevskih točk. Predstavljale so se igre: sv. Elizabeta, dve materi in na Mari-jenem Sren. Zastopana je bila „Zveza" častno na dekliškem shodu pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. meseca avgusta, kjer so med drngimi tudi govorili dve naši dekleti. Članic je imela „Zveza" 50, m«d temi 30 rednih. Zveza je imela naročenih: 8 iztisov „Slov. Gospodarja", 10 iztisov „Glasnika", 7 iztisov „Bogoljuba11 in 4 iztise „Cvetja". Knjig se je prebralo čez 300. Gospod duhovni voditelj sj nam pošiljali „Slovenca", za kar se jim naj prisrčne j še zahvaljujeaso. Na novega leta dan je imela Zveza svoj
sobnega uspeha. Še le proti koncu vojske so se te čete tako izurile, da so začele postajati pomembne.
General M i s č e n k o ni bil poseben konjeniški poveljnik in ni znal porabljati hitrost konjenice. Pač pa je bil general Renenkampf izvrsten. Če bi bili njega postavili na čelo tistih 80 švadronov, bila bi ruska konjenica zaslovela. Zaradi tega pa ni ruska konjenica slaba. Na njenih nenspehih je krivo le vodstvo in njena napačna uporaba. Konjenica je na dan pre-jabala 50 do 60 verst (1 versta=1066-79 metrov).
Ruska infanterija (pešci) jc šla v boj z popolnim zaupanjem na zmago. General Kuropatkin mi je enkrat rekel: Ali sto videli nase krepke, dobro rejene vojake? Izvrstni, kaj? Vsak se sme lotiti Japoncev!" Računih so namreč s telesno močjo ruskega ' vojaka. Niso pa potem skrbeli za to, da more tudi to svojo telesno premoč proti Japoncu uporabiti, ne da bi jih sovražnik, predno pridejo do njega, že s krogljami polovico uničil in jim vzel vso korajžo. Niso namreč upoštevali strašni učinek novodobne paške. Sovražnik je streljal raz vseh gričev. Japonci navadno niso upali zasledovati Rusov. Vedeli so, da imajo Rasi vzadi rezervo,
da so njihovi vojaki preveč utrujeni in da ! se tudi ne morajo meriti z ruskim vojakom, j če sa spoprimejo z bajonetom. Manjkalo jim je pa tudi dobrega konjeništva.
Ruski vojak je še premalo izobražen, da bi se mogel prepustiti samemu sebi. V nevarnosti so se stisnili Rusi na kupico, kakor čeda ovac. Manjka pa vojaka so-dražnega duha, da bi v bitki ramo ob rami stal in podpiral eden dražega, potem vojak rad beži, posebno če ve, da ni za njim rezerve, ki bi ga pri begu ščitila.
Častniki pri infanteriji so slabi. Njih vojaška izobrazba je plitva. Večina je brez samozavesti in so nezadovoljni. Razmerje med Častnikom in priprostim vojakom je prav domače in ni strogo vojaško. Vojak je vsled nerodne uprave in obleke pri korakanja oviran.
Rusko topništvo je izborno! Samo generali je niso umili uporabiti. Vsled tega se tndi ni nič slišalo o njenih uspehih. V mirn so zamudili topništvo priklopiti dragim vrstam vojaštva. Tudi jo dobilo topništvo v ] začetku vojske nove topove. Topovi so bili izvrstni, streljivo pa slabo. Topništvo vsled slabega streljiva ni moglo nič opraviti.
Mnogo pohval« zaslužijo niški saperji (pijonirji)."
letni občni zbor. V zvezino vodstvo so izvoljen?: Voditeljica M. Zemljič, narnestaiea J. Stefancc, tajnica N. Osojnik, blagajničarka M. Pelci, knjižničarka P. Hrašovec. Dal Bog, da bi so uresničile bssede, katere j je izrekla knjižničarka na občnem zboru, da bi Dekliška zveza v tem novem leta še bolj napredovala in bi knjižničarka imela več dela kot še dozdaj. Z geslom: Bog in Domovina!
Dekanijski odbor Vuzenica Marnberg je imel sejo dne 28. dec 1905 v Vuzenici, kakor se je že poročalo. Navzoči so bili vsi gospodje iz vuzeniške dekanije, iz ma-renbeške pa so svojo odsotnost opravičili. Sklenilo se je, da se v kratkem ustanovi izobraževalno društvo pri Sv. Primoža na Pohorju — le ta edina občina je namreč v nasprotnih rokah v vuzeniški dekaniji — ter društvo pristopi k zvezi; pri Sv. Antonu na Pohorju so bo skušalo delovati na to, da se tudi tam ustanovi izobr. društvo; 1 ribniško bralno društvo bo pristopilo k zvezi, ter bo bolj pridno prirejalo mesečna predavanja; v Vuzenici in v Trbonjah se za sedaj pripravlja farna knjižnica, katera preide v last bralnemu društvu, kakor hitro se isto ustanovi. Ako se vse to izpolni, upati je v kratkem povoljnega uspeha. Sklenilo i se je tudi, da se skliče prihodnja seja dek.
! odbora v Marenberg, ter se tam natančneje : razpravlja o razmerah v marenberški de-I kaniji.
Sv. Urban nad Ptnjem. Dekliška zveza ! bralnega društva je imela svoj občni zbor dne 14. prosinca 1906. V vodstvo je bil izvoljen stari odbor, namreč: Voditeljica Marija Arnuš, namestnica Terezija Irgl, tajnica Marija Žlahtič, blagajničarka Eliza Lorenčič in knjižničarka Julijana Satler. Gosp. duhovni voditelj so priporočali zvezi j pevsko društvo. Voditeljica pa je predlagala, i naj bi zveza v tem letu uprizorila eno igro. j V pretečenem letu 1905 je zveza priredila ' šest poučnih shodov, kateri so bili tudi precej dobro obiskani še pod vodstvom g. Jan. Kozoderca. Napravili smo tudi dva izleta in sicer k Sv. Benediktu in Sv. Trem Kraljem. — Tajnica.
Poročilo o delovanjn „dekliške zveze" pri bralnem društvu v Skalah. Brž ko je začelo delovati nase bralno društvo, izrekla se je že tudi v uaših vrstah želja po „Dekliški zvezi" v tem prekoristnem društvu. Na večkrat ponovljeno prošnjo se je o tem posvetoval odbor, na kar je č. g. predsednik sklical prvi dobro obiskan shod deklet. Določil se je načrt delovanja in izbral pododbor treh članic kot vodstvo zveze. Do konca leta 1905 smo imele na to 14 sestankov, na katerih so se vrstila predavanja s petjem in deklamacijami. Nismo pa zamotavale pri tem najpotrebnejšega nauka, zlate knjižice katekizemske, katero smo vzporedno s cerkv. letom ponavljale. Kdor se hoče izobraževati brez krščanske podlage, je podoben trsu, ki ga veter maje, vedno le išče resnice, ki ne ve odgovora na vprašanje, Čemu je na svetu. Tak človek ne more imeti trdnega značaja, kakor je potreben dekleta v hudih bojih življenja. Duhovni voditelj nas je opozarjal zato večkrat na laži-omiko, katera se opira na takozvane svobodomiselne nazore in povdarja moderno-nravstvena načela namesto Kristusovih večnolepih naukov! — Predavalo so je na naših zborih o zdravilstvu in gospodinjstvu, o dobrih časnikih, o lastnostih vrle Slovenke, o pesniku Prešernu in dr. Deklamoval
je iz „Marijinega življenja14, pele so se cerkvene in poštene narodne popevke. Naši shodi so se vršili redno vsakih 14 dni od 1—2 nre popoldne. Navzočih je bilo od 23—30 članic. V letošnjem letu mislimo se lotiti tudi iger, napraviti kak izlet, napraviti čebelico, poučevati se še dalje o gospodinjstvu, o omikanem vedenju in o zdravilnih rastlinah. Drugo bo še določil naš odbor. Slednjič izrekam še željo, da bi se število naših članic v novem letu najmanj podvojilo. Amalija Tučman, predsednica, Ivana Kotnik, tajnica.
Zakaj smo nasprotniki Nemcev?
(Fur*» an.)
Dalje.
Kako so Nemci že takrat v nekaterih krajih naše svobodne pradede ponižali za sužnje, kaže že to, da so Slovane sploh začeli imenovati nSklavo“, kar pomeni toliko, kakor sužnje. In še dandanes Nemci ne pravijo sužnju drugače kakor „Sklave!" Ni torej čudno, da nas nekateri posebno zagrizeni nemški listi še zdaj imenujejo zaničljivo narod hlapcev in dekel; in da delajo z vsemi silami na to, da bi Slovenec ne mogel nič drugega postati nego hlapec ali dekla, kažejo s tun, da nam na Sta-jerskgn niti ene kmetijske šole ne privoščijo.
Ko je slovenski knez Rastislav hotel ustanoviti lastne škofije, kjer bi tudi njegovi slovenski rojaki smeli kaj govoriti, napovedali so mu Nemci takoj vojsko, vjeli so ga z zvijačo, iztaknili mu v svoji besnosti oči, ter ga v neki samostan zaprli. — Nič veliko boljše se ni godilo sv. Metodu. Nemški kralj Ludovik ga je povabil na zborovanje, kjer ga je tožil, da uči krivo vero. Ako-ravno mu Nemci tega niso mogli dokazati, imeli so ga vendar dve leti proti papeževi volji zaprtega samo zavoljo tega, ker je v slovenfkem jeziku sv. vero razširjal.
V	desetem stoletju so naše pokrajine veliko trpele vsled bojev med Nemci in Madjari. Najprej so jih pustošili Madjari potem pa Nemci, ki so Madjare iz dežele preganjali.
V	ednajstem in dvanajstem stoletju sezidalo se je v naših krajih premnogo cerkev in samostanov; tudi lavantinska škofija in zajčki samostan sta bila vstanovljena v tem času. A žalibog ne samo cerkve ampak tudi marsikak trden grad na strmi višini je nastal takrat in bil potem stoletja in stoletja strah in groza slovenskemu trpinu. V tej dobi se začenja stoletno suženjstvo slovenskega kmeta. Iz varnega zavetja dobro utrjenih gradov so z bičem vladali tajci poprej svobodne Slovence in barantali so s posestvi, posestniki ia njihovimi otroci, kakor barantajo dandanes živinski kupci z živino. Nemški vladarji so vse to mirno gledali, nekdanji slovenski veljaki, ki bi se bili mogli potegniti za svoje rojake, pa so bili že davno podlegli nemškemu meču.
Te razmere so postale skoro še slabše v trinajstem stoletju. V prvi polovici tega stoletja namreč ni bilo ra Nemškem nobe-oega pravega vladarja in ker se tem roparskim vitezom ni bilo nikogar bati, zato niso zdaj niti cerkvam prizanesli. K temu so se pridružile še slabe letine, tako da ga v tem času ni bilo na Slovenskem kotička, kjer bi se ne bil slišal jok in stok. Do takrat so bivali Slovenci še po celem Štajerskem, a kruto zatiranje jih je s časom moralo ngonabljati. Koncem te dobe so priffli naši kraji pod vlado Habsburžanov.
Tudi naslednja stoletja 14 in 15. za i Slovence niso bila vesela. Ljudstvo je bilo
■	kakor prej sužao svoji nemški gospodi.
| Sredi te dobe se začenjajo grozni turški ' boji. A ne za domače ognjišče in ne za
svoj dom, ampak za nemškega grajščaka i in k večjemu za svoje borno življenje se
■	jo bojeval takrat Slovenec, kajti zemlja, i katero je obdeloval in branil pred divjaki,
je bila grajščakova.
Res žalostna je ta doba od 9. pa do začetka 16. stoletja v slovenski zgodovini, in nič se nam ne zdi Čudno, da se je novi I vek začel pri nas z velikimi kmetskimi upori, i Pet stoletij tavalo je naše ljudstvo v trdi | temi grozne nevednosti in sramotnega su-! ženjstva. Njegovo število se je skrčilo tako,
‘ da je bilo petkrat manjše nego pred pri-« hodom Nemcev. V tej dolgej noči je vse otrpneno in mrt^o, niti ene slovenske pesmi,
! ne žalostne ne vesele nimamo iz tega časa. In vsega tega so krivi Nemci, je kriv tisti narod, ki nam dandanes ob vsaki priliki oponaša, da smo prejeli omiko od njega, tisti n*rod, ki je v resnici bil ia je najhujši nasprotnik naše omike.
Vsakdo, ki premišljuje zgodovino srednjega vek«, se mora čuditi Slovencem, da . vkljub temu, stoletja trajajočemu zatiranju, ! niso popolnoma zginili s površja zemlje.
Da pa so današnji Nemci pravi sinovi j svojih očetov, kaže njih ravnanje z ubogimi,
! nevednimi zamorci v Afriki. Z njimi delajo j hujše kakor z zverino! Ravno zadnja leta I smo brali pogosto taka poročila. Zgodilo se je, da je nemški farmer (farmerji so tam približno to, kar so bili za nas grajščaki) zamorca na kol nataknil in ga pustil žalostno poginjati, a ni bil od nemških sodnij ; hujše kaznova, kakor če slovenski kmet j brez dovoljenja srno vstreli.
Prišlo je šestnajsto stoletje in z njim | novi vek. Velevažno je to stoletje v slo-i venski zgodovini. Na vseh koncih in krajih j se začne gibanje, ki bi se na kratko označilo blizo takole: kmečki upori, razširjanje Lutrove vere in novi turški napadi.
Kmečki upori so morali priti. Kakor se vsak posamezen človek z vsemi silami brani, če ga hoče kdo umoriti, tako se hrani tudi narod in kedar se gre za življenje ali smrt, nikdo ne gleda na to, ali je sredstvo, s katerim se brani, dobro ali slabo. Bil je to boj med nemštvom in slovenstvom. Na eni strani nemški plemenitaši ia njih ponemčeni hlapci, podpirani od vladnih vojakov, na drugi strani zatiran slovenski tlačan. Slovenski kmet brez izobrazbe, brez denarja in brez pravega orožja je bil sicer premagan in za stoletja zopet potlačen, a uničen vendarle ni bil.
Glavni upor je bil leta 1515. Okoli 40 tisoč kmetov se je zbiralo pri Konjicah in pri Brežicah. Zahtevali so „staro pravdo", to je svoje stare pravico. Poslali so poslance k raznim cesarskim oskrbnikom in veljakom. A ti so hoteli takim zahtevam enkrat za vselej konec storiti in so nekaj veljavnih kmetov obsodili na smrt. Tudi zdaj še kmetje niso obupali in so poslali poslance k cesarju Maksimiljanu samemu. A tudi ta jih je le tolažil, storil pa ni nič. Zdaj še le so k upom prisiljeni kmetje začeli razgrajati, a bili so pri Brežicah premagani. Zmagovalni grajščaki so vjetnike obešali, na kol« natikali in s konji trgali. Ohranjena je še iz tistega časa robata nemška pesem, v kateri s« hvalijo, kak« a« jih pobili.
Dragi večji npor je bil kakih 60 let pozneje. Glavni vodja mu j« bil takozvani „kmetski kralj" Matija Gubec iz Hrvatskoga.
’ Tudi ta upor se je končal tako žalostno kakor prejšnji. Kmetskega kralja in več dragih so vjeli in nečloveško mučili.
V	16. stoletju pa se je zanesla med Slovence tudi nova protestantska vera. Zanimivo j«, da so to vero tudi Nemci v slovenskem jeziku razširjali, prav kakor nam še danes s hinavsko-prijateljskim obrazom ponujajo „Štajerca", ki je tudi tiskan v slovenskem jeziku. To je nov dokaz, da
i nam Nemec, kedar začne prijazno slovenski : govoriti ali pisati, ne prinaša nič prida. Ko se je šlo za pokristjanjenje Slovencev, so pa sv. Cirilu iu Metodu na vsak način hoteli prepovedati vabo slovenskega jezika.
Nove vere so se oklenili večinoma grajščaki, men«č, da se bodo tako lažje polastili cerkvenega premoženja in pa cesarju s« ustavljali.
(Dalje prih.)
Spomini z romanja v Rim.
Piie kmet iz mariborske okolica.
(Dalje.)
Večidel]' povsod sem v Rimu videl, da se na cerkveoih vratah razglašajo tiskani ! razglasi, katere svečanosti se v tednu oprav-j Ijajo, kar se mi je jako dopadlo, da lahko tudi ptujci vse zvedo, seve če razumejo laško, pa moji malenkosti so ti razglasi 1 malo pomagali. Ko človek v cerkev stopi, je ves omamljen, kajti cela bazilika se blišči v zlatu in marmorju. Stene so pokrite (sli-! kane) s starimi mozaiki, katere upodoblajo zgodbo očakov stare zaveze. Tlak je iz svetlo brušenega marmorja raznih barv ter se sveti kakor zrcalo. Strop je celi pozlačen s tistim prvim zlatom, katerega so Španci iz Amerike prinesli. Glavni altar stoji prost, pod lepim šotorom ki sloni na štirih szetlih stebrih iz porfirja. Altarju za mizo služi j veliki zarkofog iz porfirja, v katerem j« počivalo nekdaj truplo omenjeneira žlahtuika I Janeza, ki je dal cerkev zidati. Sedaj se j v njem deli trupla sv. Matija apostola in nekaterih drugih mučenikov. Na tem glavnem altarju berejo le papež ali kogar oni pooblastijo sv. mašo. Spredaj je grob papeža Pija IX. Pravijo, da najlepše podobe iz ; mozaika kinčajo te stene in obok. Sredi : oboka je nepopisno lepa podoba kronanja : Marije v nebesih. V stranski kapeli je altar s čudepolnim tahernakelaom iz pozlačenega brona, katerega držijo štirje angelji. Skoro povsod v Rimu so tabernakelni z Najsve-i tejšim v stranskih kapelah, katere so z umetnimi železnimi, fino okrašenimi mrežami zavarovane, rh se kako onečastenje ne zgodi.
V	prebogato okrašenem altarju je hranjena ena najstarejših Marijinih pidob, katero je baje tudi sv. Lukež slikal. Ob času
j hudih nadlog so jo nekdaj nosili v slovesnih i procesijah po Rimu. Na glavi ima krono iz svitlih diamantov. Zeio dragocen je tudi okvir. Dolgo smo morali čakati, preden •• nam je ta dragocena podoba pokazala, ker je pod več ključi. Le izjemoma in v velikih slovesnostih je videti v počeščonje. Obraz : Marije in sineka Jezusa je vsled velike i starosti očrnel. Ves dan tu veliko ljudi I kleči in prosi pomoči od „tolažnice žalostnih". I V«lik zaklad v tej cerkvi so tudi svete I jaslice, v katere je v Betlehema v hlevu 1 nekdaj poležila Marija nove rejenega Jezusa.
Te jasliee 10 bile že v začetku krščanske dobe v Rim preneseae, in papeži »o jih imeli vedno v svojem posebnem varstvu. Obstojijo iz pet desek ali menda stesanih delov, ki so okovane z zlatom in srebrom. Jako redko se dobi dovoljenje, te svete ostanke videti, pa o božiču so vsako leto tri dni izpostavljene.
Ko sem prišel iz bazil'ke, bil sem zaradi vtisa v veličastni cerkvi, svetinj in umotvorov, silno razbnrjen, kajti take krasote si človek niti v duhu ne more predstavljati.
Dalje prihodnjid.
Domače novice.
Naše misli. Samo tje poglejte, kjer se govori o mladinski organizaciji, in prepričali se boste, da naši mladeniči in naše mladenke razumejo svoj čas. Starim in mladim liberalcem seveda naša organizacija ni povolji. Vendar to uvidijo vsi, da je potrebno izobraževalno delo za ljudstvo, kakor jo izvršuje naša vseslovenska kršČ. socijalna zveza. Ker pa nočejo pod zastavo, na kateri je zapisana tudi beseda ,krščansko1, zato si iščejo drugih sredstev, kako priti med ljudstvo. Mladi liberalčki iz dijaških društev so si osnovali društvo „Skala11, starejši pa se navdušujejo za kranjsko „Akademijo11. Niti stari, niti mladi pa ne pomislijo, da zanašajo s tem, da ustanavljajo tekmovalna drnštva nasproti že obstoječim, mirno in dosledno delajočim organizacijam, nsodepolen razdor med slovensko ljudstvo nafšta-j e r-s k e m. Naša organizacija ni strankarska, ni politična organizacija, čeravno nosi slučajno ime političnih struj, ampak ona je nepolitična, samo za izobrazbo našega Ijndstva delujoča zveza. Kdor res hoče ljudstvo poučevati, najde v njej dovolj prostora, pa tudi prilike, priti z ljudstvom v dotiko. Odkar deluje naša zveza, je preobrazila naša drnštva, vdahnila jim je novega duha, koprnečega po resnem delu, po izobrazbi. Resna struja v društvenem življenju je naša zasluga, in kdor je za resno delo, je nam dobro dnšel. Zato tndi ne uvidimo, zakaj bi se morale snovati sedaj nove organizacije. Tekmujmo v delu za ljudstvo, tcda ne v strasti, ampak v ljubezni in edinosti!
Sr. Ana ▼ Slov. gor. Žalostno so zapeli anorski zvonovi, oznanjajoč, da je zopet eden zemljan dokončal zemeljsko potovanje. Po bliskovo se je razširil glas, da Micike Popič, prednice dekliške Marijine družbe, ni več med živimi. Na svoj rojstni dan, na praznik Imena Jezusovega jo nebeški ženin prišel po svojo, njemu vedno zvesto nevesto. Lepo, vzgledno je bilo njeno življenje, srečna tudi njena smrt. Saj so jo krasile vse lepo čednosti, da jo lahko stavimo v vzgled vsem doklicam širom slovenske domovine. Občudovanja vredna je njena pobožnost in pa otroška ljubezen do Marije. Kako je skrbela, da bi bile anovske deklico zveste nebeški mamici, boječ se, da bi se katera ne zgubila. Kako so jo vsi ljubili, pokazal je dne 17. pros. njen pogreb, kojega seje udeležilo toliko ljudi in deklic iz cele župnijo, belo oblečene, prinašajoč s seboj Toncov v dokaz ljubezni, so jo spremljali na pokopališče. Deklice slovenske! Me še bojujemo boj za nebeško domovino, katero ai moramo priboriti. Po vzgledu rajne Mieike m ravnajmo in tecimo k Manji, obljubljajoč ji večne zvestobe, s arine prošnjo, da nam
pomaga. B*dime odločne in stanovitne, pobožne, vzorne slovenske mladenke !
Le tam, kjer zvezde Bog ugaša,
Tam je domovina naša.
Naie zmage pri občinskih volitvak.
Z veseljem moremo tokrat zopet poročati o zmagah slovenske kmečke stranke pri občinskih volitvah na Spod. Štajerskem. V Tinjah na Pohorju so hoteli priti v občinski odbor Štigerjevi pristaši. Stranka vrlih slovenskih kmetov pa jih je popolnoma porazila. Štigerjevi pristaši nimajo pri ljudstvu nobenega ugleda, ker so hlapci nemškega meščana. — V občini Šentovec, okraj slovenjebistriški, pa si še nasprotniki na volišče niso upali, ker so že naprej znali, da je vse zastonj. Zato se je volitev vršila popolnoma mirno. Za župana je izvoljen naroden posestnik 'Pavel Sift. — Tudi v občini Gabernik je izvoljen za občinskega predstojnika narodnjak Janez Golenač. Tudi odborniki so sami narodnjaki. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem po\jn so si izvolili za žnpana Fr. Napast, ki je naš mož. Pri občinskih volitvah v Radencih je zmagala v vseh treh razredih slovenska stranka. Nasprotniki so poslali samo nekaj oglednhov, toda ti so jo hitro popihali, ko so videli ogromno večino vrlih slovenskih volilcev. — Občina Boračeva v gornieradgonskem okraju ja dobila pri občinskih volitvah s»mo dva Bračkijanca v odbor. Vsi drugi odborniki so značajni Slovenci. — Tako se počasi, a vedno pogosteje zbnja občina za občino ter voli svoje slovenske može v občinski odbor, ki bolj skrbijo za občinski blagor kakor podrepniki Nemcev, nemčurjev in meščanov.
Potovalni ponk za pletarstvo. C. kr. ministrstvo za nk in bogočastje je s 1. januarjem 1906 ustanovilo pri Sv. Barbari v Halozah „Potovalni ponk za pletarstvo11. Poučuje se po 8 nr na dan deset šoli odraslih dečkov do 30. junija. Več učencev se ne sprejme. Pač pa lahko vstopi na evontuelno izpraznjeno mesto vsak čas novinec. Izdelujejo se v prvi vrsti razni jerbasi za domačo porabo in za razpošiljevanje sadja, narejali se pa bodo tukaj tndi večji in majsi kov-čegi, koši, mizice za cvetlice, stoli, naslanjači in najrazličnejša draga pletenina iz vrbe, rogoza in trstikovine. Vodstvo Potovalnega pouka opozarja tem potom na ta posebno za Štajersko prepotreben zavod slavno občinstvo in razne trgovce ter je vabi, da store pravočasno svoja naročila.
Št. lij pri Velenjn. Dne 13. t. m. je umrl Janez Miklavžin, nečak rajnega gosp. kanonika in dekana Gregorja Miklavžin, star 83 let. Bil je Radeckijev rojak, prehodil je polovico avstrijskih in laških dežel; leta 1848 je na sv. večer prenočil na tisti gori v Italiji (Veliki Št. Bernbard, na itali-jansko-švicarski meji), kjer imajo jzučene pse, da ljudi po zametih iščejo, in njim tndi večkrat življenje rešijo. Naj v miru počiva 1
Celjski okrajni zastep. Nemški ljubljenec Lehman, doslej vladni komisar celjskega okrajnega zastopa, je povišan v okrajnega glavarja v Koniicab. Predno pa odide s svojega dosedanjega mesta, je naprtil celjskemu okraju ogromnih 80.000 K stroikov na hrbet. Ta znesek naj plača ljudstvo kot prispevek k vodovodu, ki bo spehan iz Stranic pri Konjicah v mesto Celje, t#r tako pomore nemikntarskim Celjanom, da bodo dobili dobre pitno vodo na tqjo stroške. Lehman epravišnja svoja de-
janja ■ tem, da bodo imele občine, skozi katare ba speljan vodovod, priliko, posluževati se porabe vodo brez izdatnih stroškov. Ko bi bil Lehman pravičen, bi pred svojim odhodom ne oškodoval celjskega okraja za tako svoto, ker večinoma vse vasi, skozi katere bi tekel vodovod, imajo že zdaj itak dobro pitno vodo, da boljše ne potrebujejo. Seveda Lehman je hotel pokazati svojo naklonjenost nemškutarjem. No, pot pritožbe je še odprta in mora se odpraviti ta Leh-msnova krivica slovenskemu prebivalstvu celjskega okraja.
Stavka v Trbevljab. Že dolgo časa se je govorilo med našimi socijalnimi demokrati, da nameravajo vprizoriti stavko. Res da niso razmere v našem radniku kdosiga-vedi kako ugodne, a vsekakor je namen stavke, kakor sodimo nepristranski radarji, strankarski. Novi voditelj trbovljske socialne demokracije, mladi Karol Linhart, hoče zopet priboriti prvenstvo socialni demokraciji v Trbovljah, ker je med radarji precej opešalo zaupanje vanjo vsled prepoštenega njegovega prednika Mlakarja. Zaradi starke so zborovali trbovljski socialni demokratje dne 21. t. m. Linhart je obrazložil razloge za in proti stavki. Zborovalci so sklenili, da prične stavkati. Sklep so naznanili trbovljski premogarski dražbi ^a tndi „Pazniškega in delavskega podpornega drnštva v Trbovljah11 niso prezrli in mu naznanili sklep socijalno demokraškega shoda. V podpornem društvu organizirani radarji so imeli pravkar občni zbor ter so sklenili, da začasno stavkajo tri dni, ker oni nočejo rositi delavske skupnosti. O izidu stavke sklepati že zdaj, bi bilo prekmalu. Res je, da manjka podjetništvu premoga, a stari izkušeni rudarji trde, da so zahteve, ki so jih stavili socialni demokratje, pretirane in sestavljene baje take, da se pozna, da jih je spisal mož, ki mu razmere po rudnikih niso znane. Družba je baje izjavila, da ne bo stavkuiočemu delavstvu ničesar dovolila. A najbrže bo pa le priznala kake malenkosti. Izključeno seveda ni, da se razširi stavka tudi v Hrastnik in Zagorje. Trboveljsko orožništvo so pomnožili, najbrže odpošljejo v Trbovlje tudi vojake, da bodo vzdižavali red. Končno pripomnimo, da je jako veliko število preme-garjev, ki nasprotujejo stavki.
Koroške norice.
Kereike misli. Zadnji čas prav pridne delujejo naša društva, posebno Ciril-Mcto-dove podružnice. Tako je pravi — Za šentjakobsko šolo se pridno nabira. Pozabiti pa ne smemo tudi „Učiteljskega domaa v Celovcu, ki bi nam naj vzgojil pridnih slovenskih učiteljev. Podpirati morame krepko naše polit, iu gospodarsko društve za Slovence na Koroškem. Dobro bi bilo, če bi se osnovala okrajna politična društva za posamezne sodnijske okraje ter izvrševala podrobno delo. V Celovcu pa bi naj bilo, ker zveza okrajnih političnih društev ni dovoljena, vrhovno politično draštro za skupne zadeve koroških Sloveneev. Na ta način bi se veliko več lahko delalo, ker bi se razdelilo delo. To misel je sprežil že enkrat g. dr. Breje. Ne vemo, zakaj se še ni izpeljala. Kaj pa koroški pododbor slov. krsč. socijalne zveze? Ali bi ne kazale ustanoviti potovalnih knjižnic za kraje, kjer še ni bralnik in enakik društev? Pesne-majme vrle krate ttajereel Srečne!
Dnhtmiike	Premeščen je gosp.
Ivan Hom bok, kaplan y Pliberka, kot provizor na Krkoro pri Trbižu. Na njegovo mesto pride g. Josip Linasi, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom. Pliberški Slovenci bodo g. Homboka, ki je bil tudi narodno zelo delaven, težko pogrešali. Nevarno sta zbolela spet dva slovenska duhovnika in sicer milostljivi gosp. Trobeš, prošt tinjski, (malo upanja, da ozdravijo) in prevaljski j gospod kaplan Ign. Glinik. Molimo za njih !
Koroško. Ako vlada na svetu le ko- [ ličkaj pravice, moramo koroški Slovenci po novi volilni pravici dobiti 2 poslanca ; za državni zbor. Prihodnje državnozborske ; volitve bodo hude. Pripravljajo so zanje že nemški liberalci, pogovarjajo se že socijaldemokrati, le naši Slovenci glede volitve io spijo. Na dan možje in mladeniči! Ven med ljudstvo, gospodje! Na shode, da ljudi podučite in pripravite. V vsaki hiši se naj čita katoliški slovenski časnik „Mira ali „Maš Dom* 1
Celovec. V našem slov. krščansko soci-jalnem delavskem društvu se vrši letošnjo zimo mal socijalni kurz pod vodstvom g. dr. Ehrlicha. Fantje se učijo različnih stvari. Vadijo se v pisanju in branju, deklamirajo pesmi in se vadijo v govorništvu. Lepo je gledati našo mladeniče iz dežele, kako pogumno nastopajo. Fantje obiskujejo namreč orglarsko šolo in zato je stvar lahka, ker stalno bivajo v Celovcu. Maogo uspeha in sreče, fantom pa krepki živio I
•lede plesa je odredila koroška dež. vlada, da znašaj pristojbina za plesno dovoljenje na deželi 10—100 K. Za koleke pa je treba plačati 4 K. Obč. odboru pa s« daje pravica, da v kakem posebnem slučaju sme prepovedati ples.
Telikevec. Čentrupertski narodni šoli ket zasebni šoli ni bilo treba oznaniti višji šolski oblasti nemarnih šolskih zamud. Sedaj je pa velikovški okrajni šolski svet naročil, da se morajo kakor drugod naznaniti vse neopravičene šolske zamude. Okrajni šolski svet bo nemarne stariše kaznoval. Naj slovenski stariši pošiljajo pridno svoje otroke v šolo in ne bode nobene kazni.
C. g. župnik Treiber so od c. kr. deželne vlade potrjeni za uda velikovškega okrajnega šolskega sveta. —- Za kateheta na meščanski in ljudski šoli so imenovali Nemca Matija Kandolfa. Toda kakor poročajo listi, se je g. Kandolf sam odpovedal službi, ker uvidi, da je za to mesto edino Slovenec sposoben, ker obiskuje šolo največ slovenskih otrok.
Pe limi na Obirju. Obir je eden izmed najlažje pristopnih gorskih vrhuncev na Koroškem. Zato tudi po zimi, ako je le količkaj pripravno vreme, ne zmanjka ljudi, ki ga hočejo spraviti podse. Božične praznike so bili štirje turisti na vrhu (2141 m). Na novega leta dan jih je bilo pet in na sv. Treh kraljev dan pa zopet štirje. Ti zadnji so pač slabo zadeli, ker se je vreme šen noč izpremenilo in je začelo hudo snežiti. Nesreče ni bilo druge nobene.
Legaves. T trgovino Neže Greinmann v naši vasi so vlomili nepoznani nzmoviči, ki so ednesli 208 K denarja in pa raznega blaga v vrednosti okrog 400 K.
Prevalje. Ć. g. kaplan Ign. Glinik se je moral podati na Iko, ker je nevarno •bolel na pbučih. Žalimo iz sroa, da se Zdrav vrne.
Radii«. Že dolgo je bilo nase izobraževalno drnštvo našim nasprotnikom hud trn v peti. Niso vedeli, kaj bi bili počeli. Pa zmislili so si pravo. „Vrzimo v ta kraj „fajerber*, pa bomo naredili prepir med ljudstvom.* In res. Dne 7. januarja se je vršil ustanovni shod nemškega „fajerbera*. Naš učitelj so se zanj prav trudili. Dobro. Kar imamo, imamo. Mi slovenski kmetje pa se še bomo bolj pridno oklenili izobraževalnega društva — no, in črez par let se pa zna zgoditi, da si bomo mi izvolili v „fajerberu*, katerega pa bomo potem imenovali „požarna bramba“, svoje „šarže*. Tako bo in nič drugače, če bomo fantje na pravem mestu.
Spodnje Libuče. Prav potrebno bi bilo za pliberško okolico kmetijsko bralno društvo. Ali ni nobenega, ki bi se zavzel za to reč?
Globasnica. Četudi dne 7. januarja ni bilo najugodnejše vreme, se je vendar vršil občni zbor naše Ciril in Metodove podružnice ob najlepši udeležbi ljudstva od vseh strani. Shod se je vršil v velikih prostorih Šoštarjeve gostilne. Izvrstno so govorili g. župniu Weis8 iz Žitarevasi o verski in narodni soli. Skrajno hudobijo delajo isti, ki hočejo po francozkem vzgledu tudi pri nas odpraviti krščanski nauk iz šole, za katere se je zmiraj največ potrudila cerkev. Kakor vsaki narod, zahtevajmo tudi Slovenci šole v svojem maternem jeziku. Izvrstno so igralci igrali lepo igro „Sv. Neža*. Tako je prav, ljuba slovenska mladina. Hvala lepa šmiheljskim pevcem, prisrčna hvala za trud tudi č. g. Hojniku, pro-vizorju v Koprivnici. Na veselo svidenje prihodnjič 1
Guštanj. Naši delavci imajo bratsko skladnico, pri kateri vplačujejo denar za slučaj onemoglosti in smrti. Pravijo, da take bratske skladnice niso najboljše uravnave. Kdor želi več kaj izvedeti, naj si naroči „Našo Moč*, glasilo slov. delavstva. Ali res ne bi bila mogoča v Guslanju delavska organizacija? Mislimo, da.
Bruca. Podružnica Ciril in Metodove družbe je imela prošlo nedeljo svoj občni zbor na Ločilu pri Dravju. Prostor je bil natlačeno poln. Posebno nas je razveselilo, da je bilo navzoče lepo število zavednih narodnih mladeničev. Govoril je gospod deželni poslanec Grafenauer o škodi, ki jo delajo naši narodnosti na Koroškem tako-imenovane utrakvistične šole. Drugi govornik pa je bil preprost kmetski mladenič iz okolice, ki je v lepem jeziku iu res zelo vzpodbndljivo govoril o „narodnem grehu11. Za zabavo so skrbeli brnški in podraveljski tamburaši ter domači pevci. Le žal, da so morali Podravljani že tako kmalu oditi. Izvolil se je odbor za prihodnje leto, ki je pa skoraj ravno tak, kot dosedanji. Predsednik je vrli narodnjak Matija Wutti, posestnik na Ločilu, tajnik in blagajnik pa niš narodno tako marljivi J. Hochmiiller. Podružnično vodstvo je torej v dobrih rokah, kar je najboljši porok, da podružnica ne bo zaspala.
Podkložter. Zastrupljen je umrl v Straji-vesi deček Florijan Mente v groznih mukah. Tudi levo lice je imel oteklo, kar je kazalo, da je bil tepen. Zaradi tega so prijeli starega očeta, a sodišče ga je oprostilo, ker ni bilo dokazov. Pač pa je bila obsojena stara mati, h kateri je pribežal deček, ko je bil tepen, ki živi ločena od moža, na
teden zapora, ker ni takoj poklicala zdravnika, ko so se pokazali znaki zastrupljenja.
Spodnji Dravograd. Prav „lepo* se je obnašal nasproti gosp. Fančeju, trgovca v Narodnem domu, g. Hoeper p. d. Landsmaun. „Heil* taki nemški omiki! Kaj pa vaša zlata ura? Ali je ni škoda? In tisti desetak, s katerim ste prižgali cigaro in ga pomoleli g. Fančeju pod nos?
Iz dragih slovenskih krajev.
Goriški nadškof. Listi poročajo sedaj z vso gotovostjo, da bo v kratkem imenovan goriškim nadškofom Slovenec dr. Sedej, kanonik v Gorici.
Slovensko uradovanje kranjskega deželnega odbora. Kranjski deželni odbor je izdal na vse podrejene urade naslednje navodilo : Kranjski deželni zbor je sklenil, da mora deželni odbor poslovati z vsemi c. kr. uradi na Kranjskem, in z vsemi avtonomnimi uradi v deželah, koder prebivajo Slovenci, v slovenščini. Istotako morajo deželni uradi tudi pri občevanju z ministrstvi in višjimi vladnimi uradi posluževati se slovenščine. Z ozirom na ta sklep je uradna korespondenca posebno z dež. odbori v Gorici, Poreču, Gradcu in Celovcu in z mestnim magistratom v Trstu in Gradcu ter z vsemi okrajnimi glavarstvi, ki obsegajo slovenske okraje slovenska. — Uradnim vodjem je naročeno, strogo gledati na izvršitev tega sklepa.
Slovenski pesnik in pisatelj Josip
Stritar, katerega gotovo poznajo tudi naši čitatelji iz knjig družbe sv. Mohorja, slavi meseca marca svojo sedemdesetletnico. Ob tej priliki priredi društvo sl. književnikov in pisateljev v Ljubljani primerno slavijo, in pesnik sam pride baje osebno v Ljubljano.
Italijani proti Slovencem. V Trstu hočejo postaviti tamošnji delavci svojemu vodji Viktorju Dolencu spomenik. Ker so hoteli imeti slovenski napis, mestni svet ni dovolil, da se postavi. Ugovor na občinski svet isti niti sprejeti ni hotel, ker je bil sestavljen v slovenskem jeziku. Seduj r< si morali Slovenci e ie s pt t ž o * žavno sodisče pribojevati pravico, da mora občinski svet sprejeti slovenske dopise. Due 18. t. m. je bila obravnava, pri kateri s« je ugodilo pritožbi Slovencev.
V Riemanju v Primerja se je sedaj završilo že tretje leto, odkar žive brez cerkvenega življenja. Imeli so že 64 pokopov, katere je vodil ricmanjski župan. Kako je prišlo do tega? Naša katoliiko-rimska cerkev dovoljnje vsem župnijam, kjer se da dokazati, da se je tamkaj gojila cerkvena služba v staroslovenskem jezika in se je še le v novejših časih opustila, da se zopet upelje staroslovensko bogoslužje. Ricmanje ni moglo dokazati zgodovinske opravičenosti, a kljub temu je tamošnji brezvesten duhovnik na svojo roko, torej nepravim potom, upeljal staroslovansko bogoslužje. Duhovnika so ostavili, Riemauje pa je vznemirjeno. Upati pa je, da se vse uredi na najboljšo stran.
Razne novice.
Katoličanstvo in iiobraiba. Po nnjne-vejšem štetja ima Belgija, ki jo vlada katoliška večina, 13 013 ljudskih sol, take da pride ua vsacih 616 prebivalcev jedna ljudska šola. To je tako ugoden odstotek, kakor se dosedaj nikjer ni dosegel in to vkljub *li bolje ker se v Belgiji na krmila
Kklerikalni sovražniki izobrazbe". V zadišem časa vršile so se na učiteljišču v Cambridge težke, sklepne skuSnje. Kot prvi je bil obdarovan mlad Francoz, ki svojih stadij v Pariza ni mogel dokončati, ker je bil član „Marijine dražbe". Mladi Francoz zna 20 jezikov in je dobil prvo darilo mej 4000 tekmeci. Na vsak načia je to jasen dokaz, da je neresnična trditev naših brezverskih, liberalnih nasprotnikov, da katoličanstvo vpliva poneumljajoče.
Oslepela na ples«. V New Yorku je bila božične praznike velika veselica s plesom v velikem in lepem lokalo, kjer se je aailo mnogo gostov. Kraljica plesa, lepa miss Ana Schraub, pa je zakričala naenkrat in padla na tla. Ko so jo spravili k zavesti, j je vprašala navzoče, zakaj je vse tako [ temno. „Svetlo je, vse luči gore", so ji odgovorili. Dekle jih ni videlo, bilo je slepo.
Kak« visoko leto ptiči. Sloveči učenjak Gatke, ki opazuje že mnogo let le- • tanje ptic, je mnenja, da večina ptic med j selitvijo leti 3000 do 5000 metrov visoko, j Temu pa oporeka pl. Lucanus, Češ, da ' zrakoplovci le redkokdaj dobe v visočini 4000 m ptice. Najvišje so opazovali nekega orla, namreč v visočini 3000 metrov, škrjanca 1900 m, vrane v visočini 1400 m. Lncanns je mnenja, da je v visočini več tisoč metrov zrak že tako tanek, da bi prhntanje s peruti ne zadelo na dovolj odpora; še v večji visokosti pa bi ptiči tadi ne mogli prenašati zelo nizke temperature, ki vlada trajno v taki visokosti. Vendar je Humboldt dokazal, da se kondor vzdigne celo v višave 7000 m. Na 4500 m visokem Goto paxu je namreč videl nad seboj tega orjaškega ptiča kot komaj vidno pičico. Seveda je treba tudi vedeti, da se kondor sploh še-le nahaja v gorah nad 3000 m visokih.
Pisalni stroj za slepe. Francoz Dussand je iznašel pisalni stroj, s katerim bo mogoče slepcem pisati in pisano brati tako lahko, kakor ljudem zdravega vida. Stroj je lahek, da ga lahko slepec s seboj nosi ter izvaja naglo in razločno pisavo. Nova iznajdba postane vsekakor velikega pomena, ker je na celem svetu kakih dva milijona slepcev.
Novoletni godci in kovač Jurij Maroga.
(Izvirna barka. Spisal A. Ruški.)
Jurij Maroga je bil vaški kovač. Bil je mož krepke postave, močen za tri druge, pri tem pa šaljiv in šegav, dobrodošel pri vsaki veseli dražbi. Le godcev ni kaj posebno maral.
Ne da bi jim bil vedno sovražen, v gostilni, pri kaki veselici jih je rad poslušal, jim rad dal nekaj desetic, celo kako čašo vina ali piva je plačal; samo kadar so hodili ob novem letu igrat od hiše do hiše, od vrat do vrat, takrat so mu bili zoprni tudi najbolj zbrani glasovi še tako vesele koračnice.
In tega mu ne bode zameril nobeden, kdor je imel ali pa ima „srečo" bivati v kakem obljudenem selu ali trgu tik ceste, kjer ob novem letu podaja godec godcu kljuko, kjer godbene bande, po štiri, šest, osem in še več mož ena drugo odrivajo od vrat; posebno če je zima mila in pot lepa.
Daš malo, te obirajo, daš precej, si pa kmalu elahkotU svoj žep za deset in še
več kronic, in to ravno ob novem letu, ko ima denar najhitrejše noge, ko treba plačati liste, druge račune, posle, ko pride dimnikar, listonoša, občinski ponočni čuvaj in vsi drugi taki, ki imajo hvalevredno navado ob vsaki mogoči in nemogoči priliki čestitati z odprto roko.
Nevolja Jurija Maroge je tedaj bila razumljiva in odpustljiva.
Bilo je zopet par dni pred novim letom.
Jurij je ravno koval v kovačnici, kar se zaslišijo od drugega kraja vasi sem neki zamolkli glasovi, ki so se sedaj višje sedaj nižje ponavljaji v premerjenih sunkih.
„Bombardon ali bas! Kjer pa je bombardon, pa so gotovo tudi drnga pihala in sicer po več!"
Tako je dosledno sklepal Jnrij Maroga. Čmerno je stisnil ustnice, povesil obrvi ter začel jezno udrihati z mogočnim kladvom po železu, da bi tako premagal glasove sovražnega mu bombardona.
Nekaj časa je še šlo, a po kratkih premolkih oglašal se je bombardon vedno bližje, vedno močneje, črcz nekoliko časa oglašala se je že tupatam hržava trobenta, in navseposled začela je cviliti in vekati že tudi hripava klarineta.
Jurij Maroga je zakadil jezno v en kot kladvo, v drugega železo, umil in obrisal si za silo roke ter odšel v hišo. Hodil je po sobi gor in dol ter klepal načrte, kako bi mogel godcem zaigrati enkrat za vselej. Kar mu zablisne dobra misel.
Natlači si pipo, jo prižge, sede za peč ter čaka godce.
Kmalu pribrusijo pred hišo — bila jih je četvorica. Zaslišalo se je neko zamolklo govorjenje, odkašljevanje, potem pa je zaorila godba, da se vsmili Bogu. Bombardon je godrnjal hrapavo, trompeta je hrzala, neka druga dolga cev je žalostno-zategnjeno tožila, in klarineta je lajala v najviših glasovih liki razkačeno objestno ščene. Med raznimi godali pa je bilo tako soglasje, da se je po pravici moglo soditi, da so si bile v smrtnem sovraštvu. Kovaču je padla skoraj pipa iz ust, nehote se je spomnil na svetopisemsko zgodbo o padcu mesta Jeriho, in zdelo se mu je bolj kakor kedaj poprej verjetno, da more res postati godba zidu nevarna. — Vsaj taka!
Odgodejo en komad, dva komada, potem pa stopa nekdo po lopi in potem potrka na vrata.
Vse je šlo po sreči. Godci navadno pošljejo enega druga častitat in — „kasirat", in na to navado je stavil kovač Maroga svoj načrt.
Vstopila je dolga, sloka prikazen. Bil je imejitelj klarineta in obenem kapelnik, ker je prenesel največ pijače, imel najboljši jezik in znal najdebeleje lagati, tedaj čednosti in kreposti, ki so za kapelnika zakotne bande najpotrebnejše, naravnost nenadomestljive. Klarinetar začne čestitati in želeti * za novo leto vse dobro za znotraj in zunaj, za živino in ljudi, za dušo in telo potem pa mu ponudi dlan, pričakovaje nagrade.
Kovač pa ga prav krepko prime za roko, se prisiljeno resno nakloni ter govori: „Prav zelo me veseli, da ste me počastili, iskreno se vam zahvaljujem za vse, kar ste mi želeli dobrega in lepega za novo leto. Ker pa je ena nsluga vredna druge, I Vam jaz čestitko vrnem, ter vam res iz j srca želim in od Boga prosim, da bi še mnogo let tukaj na svetu godli, seveda drnged, ali še mogoče, doma v zaprti sohi,
in da bi vam Bog dal enkrat v nebesih prostor z vašo klarineto vred med tistimi angelci, ki so na sveto noč pri Betlehemu tako lepo peli. Seveda se pa morate preje obriti, kajti z vašo kozjo brado ne spadate med angelce. Tedaj še enkrat hvala vam lepa! Z Bogom 1“
Godec je gledal kovača ves presenečen ter ni vedel ali se meša njemu ali kovaču. Kovač pa napravi hkrati resen obraz ter dene jezno: „Kje pa ste se učili olike?
Vi ste mi čestitali in jaz sem se vam zahvalil ter tudi vam želel srečo najmanj tako lepo in bogato kakor vi meni. Zahvale pa čakam od vaše strani zastonj. Veste, gospod, čestitati zahteva olikanost, zahvaliti pa dolžnost “
Pri teh besedah prislonil je kovač godcu prav gorko zaušnico, ga porinil črez izbin prag v vežo ter mislil, da se je godcev že iznebil, a motil se je.
Klarinetar se je vstavil v veži, tipal in božal svoje levo lice. Kaj naj hoče? Ako gre ven k tovarišem, vprašali ga bodo po darilu, in če pove resnico, ga bodo zasmehovali! — Pa zakaj bi naj on sam prejel za vse plačilo? Naj tudi tovariši dobijo vsak svoj delež!
Napravi vesel obraz, odpre hišna vrata ter se namuza tovarišem.
„Kako je kaj ?" vprašajo ga hitro tovariši, „si dobil mnogo?"
„O izvrstno! To vam mora biti bogataš, kar cel petak sem dobil, pa samo zase. Ošaben je in častihlepen in hoče, da mu vsak izmed nas čestita posebej, ter hoče vsakemu posebej dati plačilo!"
„Oho, oho ! To pa to! Grem kar jaz", sili trompetar, „jaz mu bom čestital ter ga obkladal s tako imenitnimi naslovi, da še mi mogoče da več kakor tebi, magari dva petaka."
„Veš, da sem ti prijatelj, privoščim ti dva iz srca!" namuzne se mu klarinetar.
In že je izginil trompetar v veži.
Potrka, vstopi, postavi se pred začudenega kovača, se prikloni in začne s ponižnim glasom:
„Vaše blagorodje, milostljivi gospod! Le samo vaša neizrekliva milost in dobrohotnost, katero ste pokazali nasproti mojemu tovariša, in vaše milostljivo dovoljenje mi je dalo pogum, da se drznem tudi jaz vam čestitati k novemu letu, s trdnim in ponižnim prepričanjem, da tudi jaz prejmem od vaše darežljivo roke primerno darilo, katere usmiljenje hočem hvaliti do smrti!" ’
Kovač mislečj da se godec norčuje z njega, postajal je vedno bolj jezen, in komaj je ta končal s prošnjo za darilo, nahrul ga je kovač:
„Kaj, ti pokveka švedrava, hočeš z menoj norce briti?! Tu imaš svoje darilo in piskaj slavo moji roki, če hočeš!"
In že je prejel godec dva petaka, enega za levo uho, enega za desno ter jo pobrisal v vežo, kakor z oljem namazan blisk.
Tam ga je že čakal klarinetar, ter mu na tihem šepnil:
„Si dobil?"
„Hudič te vzami . . .!“
„Tiho, tiho!" pretrga mu govorico klarinetar, „ne povej resnice, naj še gresta onadva po svoje petake, zakaj bi midva sama ,kasirala11"
„Dobra misel! Naj bo!" reče po kratkem premolku prvi trobentaš in že je velike
aainj intil svoja dva petaka, je pač razdeljena žalost res samo polovična.
Stopita iz veže, na obrazih veselje in smeh.
„No, si dobil petak ?“ silita v njega ostala dva.
„Pomislita, kar dva! Pa sem mn tudi tako čestital, kakor hi stal pred ministrskim predsednikom, ali samim škofom."
„Sedaj pa grem jaz!“ pravi pozannist,
„Ne, ne, jaz grem naprej 1“ sili basist.
„Vse po vrsti, kakor so hiše v Trsti", miri nju trobentač, „sedaj greš ti pozannist, a povem ti, da ta človek ni samo ošaben, ampak zabit ko čep, tega lahko za nos < vodiš, še opazil ti ne bode!"
„Dobro, hočem porabiti ta tyoj na-migljej."
In že ga ni bilo videti.
Potrka, vstopi ter se začne pred kovačem priklanjati prav nemnno na desno, na levo, in tako med vednim priklanjanjem govori skozi nos:
„Vaše velike modrosti in razumnosti glas sega daleč črez deveto vasi Veliko modrosti je dal Bog Salomona, a proti vam je bil Salomon osel, tepec in šema! Zato pa . . . .“
Dalje ni mogel, ker je kovač ves besen planil nad njega.
„Osel, tepec, šema!" in pri vsakem tem j modrostnem naslovu zasolil je kovač godcu : krepko zaušnico. Dal bi mu jih še več, j pa ni imel časa, ker godca je zmanjkalo v sobi
Tudi tega jc že čakal klarinetaš v veži . in tudi pozannist je po kratkem pogovoru bil mnenja, da basista ne smejo prikrajšati pri plačilu, privolil je v to še tem raje, ker je popravici pričakoval, da bode basistova nagrada najbolj bogata in ker je imel na njega že dolgo piko.
„Ha, tri petake mi je vsipal! Kako si ti srečen, basist, ko prideš zadnji na vratu, dobiš gotovo štiri petake. Ta kar meče s Petaki. Škoda, da nisem počakal na zadnje. Pa saj ti je privoščim. Pa povem ti, da ta tepec bogati ni samo bahat in neumen, ampak tudi gluh, gluh ti pravim, kakor zmrznjen čevelj. Le močno ga nahruli."
Basist izgine iskat sreče . . . ostali trije pa se hitro izgubijo izpred vrat, ker se njim stališče ni zdelo dovolj varno, ter se umaknejo do kovačnice in tam čakajo rečij, katere so imele priti.
„Ti presneti klarinetaš, ti si naji grdo na limanice spravil", reče trombetač.
„Kaj pa češ", zagovarja se ta, „ali naj !sam vtaknem celo plačilo za uho?"
„Res, nisi lepo ravnal z nama", reče pozannist, „pa nič ne škoduje, če bode le tega basista, ki se zmiraj baha in hoče Tse najboljše znati, dobro namlatil!"
„Bodi prepričan", zagotavlja mu klarinetist.
Komaj je to izgovoril, zaslišal se je iz veže grozen šunder, kletve in padanje udarcev; hipoma se odprejo vrata, in skozi vrata prifrči po zraku, potisnjeno od mogočne kovačeve noge, nekaj okroglega, debelega, umazanega. B I je debeli basist. Potem pa še v daljšem polkrogu prileti nekaj okroglega, svetlega ter pade v gnojnico, ki k sreči ni bila zamrznjena. Bil je to basistov bombardon.
Basist je namreč, misleč, da je kovač res gluh, kar brez trkanja vstopil ter začel z najmočnejšim glasom vpiti neke neum-nosti, a še vrat ni utegnil zapreti za seboj.
Kovač, že od prejšnjih razkačen, je planil nad nesrečnega basista, in kar se je godilo nadalje, že smo povedali v prejšnjem.
Basist se je med tem že zopet skobacal na noge, potipal kosti svojega rojstva, in vse so bile cele in nepokvarjene, potem je izvlekel svoj bas iz gnojnice, tudi tega je potipal, in tudi tukaj je bilo vse v redu, le nekaj gnojnice je bruhnilo iz njega, ko je pihnil vanj.
Ko je basist videl in spoznal, da je vse še celo, kosti in bas, se je nekoliko potolažil, a prijela ga je jeza, ko je videl, kako se mu tovariši posmebujejo sem od kovačnice. Oprtil je svoj inštrument ter krevsal proti kovačnici budovaje se:
„Hudiči, čakajte, grdo ste me zavedli na led, mesto denarja dobil sem po hrbtu in štiri zaušnice, in pa kake!" .
„Jaz pa tri", pristavi resno pozannist.
„Jaz pa dve", pnstavi ravno tako resno trobentač.
„Jaz pa tudi eno", konča klarinetaš.
„Pa si rekel, da si dobil tudi petak, jaz pa samo zaušnice", huduje se basist.
„Veš, dragi", tolaži ga klarinetaš, „moj petak je bil pa tak, ki se ne da menjati in se izplača s petimi prsti za uho! In petaki, ki sta je dobila tovariša, so bili tudi take veljave."
Sedaj se je zasvetilo basistu, in spoznal je, kako je eden drugega pošiljal na led.
„Zakaj mi pa niste povedali, kaj ste dobili, ter me nasuntali, da sem ga na-kričal kakor divjak!" huduje se basist.
„Kaj, nas imaš za goljufe?" huduje se pozannist, „mi te nismo hoteli prikrajšati pri plačilu. Ker pa ti, kakor vedno trdiš, najboljše znaš, je tudi prav, da si prejel ravno ti najboljšo nagrado."
Nekaj časa sc je basist se hudo jezno držal, a v bližnji krčmi so si ga privoščili pošteno, in ko so bili že precej natrkani, so se popolnoma spoprijazndi s svojo usodo ter se eden drugemu smejali.
Pod prisego so si pa obljubili, da ne gredo h kovaču nikdar več novega leta
piskat, ker plačuj« s preveč debelim drobižem.
Akoravno so obljubili molčati, se je reč vendar le kmalu zvedela. lu odtod pride, da b kovaču Juriju Marogi ne pridejo I nikdar več nobeni godci.
Ali je pa on zavoljo tega nesrečen? ! Na to si lahko najdeš odgovor sami
Ustnica uredniitva.
Vitanje. Oprostite, toda take r«fii se navadno ne naznanjajo Sirjemu svetu. Pozdravljeni t — Marija Iloka. Red preveč osebna, ne no-remo sprejeti. Pošljite nam naslov, da vam vrnemo, kar ste priložili 1
Rodoljubi! Slovenci!
Spominjajte se ob vsaki priložnosti naše
družbe sv- Cirila in Metodaa

Pozor! čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Citajl Slabemu — moči
Pakralke kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naipriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želode*, vetrove in čistijo kn, pospešujejo prebavo, -.ganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato no smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrlilč, lekarnar v Pakracu »tev. 101, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto) s
121 stCklenlAlo (i ducat) 5 K, 24 ateklenlčlo
(2 ducata) 8 JK 00 v, 36 ateklenlčlo (3 ducati) 13 K 40 v, 48 ateklenlčlo (4 ducati) 18 K, 60 ateklenlčlo (5 ducatov) 18 K. — M aij kot 12 stebleničic se ne razpošilja.
Slavonnha z«I t 8e rabi z vprav skalnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolki -sti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi naj-starojšib prsnih in pljučnih bolečinah. — Crni* ie sledeča (franko na vsako pošto); 3 originalni steklenici 3 E 40 v; 4 originalne steklenice 5 E 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 30 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	17 11—26
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija.
*
O
•O
e
K
>o
o
Ž4
(S
K
«3
+*
■P«
O
M narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev
Jožef Pfeiferi-ja r~=.
t Hočah pri Mariboru ua Štajerskem.
i amr

a, 3 n. o-v e J ć a.
rezalnica za klajo.
K. IVI. O.
iirokoit 315 mm (12 palcev), reže v otuiih dolgostih od S—60 mm.
Vaaka teh najnovejših rezalnie ima nogovnico, a katero ae pomaga z nogo goniti. Porivanje krme iirr-aujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji ae vzdigne, če se naloži preveč krme in ae na ta načia potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo en del preporine. Na stulu spodaj sta dva mala kolesca za prevažanje stroja. Ta rezalnica je zaradi njene trpežnosti za gepelj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži.
= Oena 1X0 kron. -------------
Jamči ae eno leto.
Pumpa ali sesalka za gnojšnico
Ta aeaalka je najpriprav-nejsa za gnojšnico. Visoka je 3 metre, di ae pa tudi za eden ali dva metra zdaljšati, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana
Oenjt 36 kron.
Izdelujejo se tudi
rezalnice
S. R. H.
315 mm (12 palcev) široke, režejo krmo tudi v osmih dolgostih odfi do—100 mm ali Vi do 4 palcev, ravno s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so še bolj pripravne za gepelj. Jamči se eno leto.
mmMr
Cena 136 kron.
Oe-vi za zd.al36an3« »©šalice ed.en meter e leron.
Brana za travnike za iztrganje hmela
ŠlrtkMt za tuafa kanja 1250 mm 58 kron.
Ta slika predstavlja brano, ki je namenjena za iztrganje hmela na travnikih. Ima na eni strani krajše, na drugi strani daljše oatre zobe.
Širokaat za dva konja 1750 mm 84 kron.

*3?
Kmetje, širite svoj stanovski list:
Slovenski Gospodar.
lahaja vsak četrtek in stane na leto s prilogo „Naš Dom* vred za celo leto samo 4 krone, za pol leta 2 krone, za četrt leta 1 krono.
—	••datj v SfSOO latiailli. —
6^
OOGOOOOOOOOOOOO
Svoji k svojim!
Slovenci, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, narodnjakov! -- Ogibajte se trgovin nemškutarjev in naprejbedakov!
ooooooooooooooo