101
Mlinar brez skrbi
(N&rodna pripovedka.)
jivel je svoje dni — pripoveduje se v Kobaridu — iinovit mlinar, ki se ^je rad hvalil, da je brez vseh skrbi: Mislil je, da je najsrečnejši človek 'na svetu. Dk, celo tako ponosen je bil na to. da si je dal nad hišnimi vrati pvibiti desko znapisom: nMlinar brez vseb. skrbi." Ali ta napis ga je spravil v veliko zadrogo, iz katere ga je srečno reMl njegov brat. To je pa bilo tako-le:
Nekega dne se pripelje sam eesar po cesti. Ker je bil malin najlepše po-slopje v tera kraji, ukaže cesar kočijažu, da naj vozi počasi, ker si želi ogledati lepi malin. Ko eesar zapazi na zidu napis: ,,uilinar brez vseh skrbi," nkaže koči-jažu konje ustaviti in poklieati mlinarja. Mlinar pride in se česarju ponižno pri-kloni.. Cesar ga vpraša: ,,Zakaj imate na zidu napis: mlinar brez vseli skrbi? Ali res uimate nobenih skrbi?" Mlinar, vesel takega vprašanja, odgovori ponosno: ,,Zakaj bi ne živel brez skrbi; saj imam vsega dovolj, česar koli potrebujein, hvala Bogu! Moja imovina je najveeja in najlepša v tem kraji. Vrhu tega imam še dva otroka, sina in hčer, da mi ni treba skrbeti, komu bodem izročil svoje veliko pre-moženje, kadar mi bode umreti.  česa mi je treba še yeč?"
,,Da ne bote še nadalje žireli brez vseh skrbi," reče mu cesar, „pridite čez leto in dan v mojo cesarsko palačo, da rai uganete tri uganke. Prva je: koliko veljdcesar? Druga: kako daleč je v nebesa? Iutretja: kaj misli zdaj cesar? Ako teh ugank ne uganete, izgubite glavo." To rekši odpelje se cesav dalje, a mlinar se vrne ves potrt v svoj malin.
Nekaj časa premišljuje mlinar, kako bi dobro rešil ugauke, da bi mu ue bilo treba izgubiti glave. Ali to ni bilo dolgo. Mlinar se zopet opogumi ter pre-gleduje po malinu, jo li vse v navadnem redu: na uganke je čisto pozabil. Ali leto }e kratko iii ralinarjii je bilo še krajše, ker je bil vedno vcsel. srečen iii za-dovoljon. V kratkem mu je bilo stopiti pred cesarja, a on še nobene uganke ne zna uganiti. Janie ga zelo skrbeti, kako bi je uganil, da bi jih ne plačal z glavo. Od dne do dne je otožnejši. V tera času ga obi&če njegov brat. Mlinar je sedel za raizo v misli zatopljen. da brata niti slišal ni vstopiti. Brat se čudi, da je ralinar tako zamišljen, ko je bil vedno srečen in zadovoljen ter je živel brez vseh skrbi. Vzdrami ga ter vpraša: ,.Kaj ti je, da si se tako zamislil? Saj si dal še celo na zid uapisati. da živiš brez skrbi. Ali se ti je zgodila kaka nesreča?" Mlinar zmaje z glavo ter osorno odgovori: nEj, kaj bi me še ti dražil! Povej, če rai imaš kaj povedati, in potlej pojdi; nimam časa, da bi se s teboj šalil." — „1 nu, poveš mi pa vender lahko, kaj te tako teži," reče mu brat. KSaj vender ni taka skriv-nost, da bi je ne smel razodeti svojemu bratu? Morda ti še utegnem pomagati." Mlinai1 mu odgovori: ,,Skrivnost sieer ui, a poraagati mi veuder ne moreš, če bi tudi hotel. Poslušaj torej: Jutri bode leto dni, ko mije cesar rekel, da mu moram uganiti tri uganke. Oe mu jih ne uganem, dene me ob glavo." — BNo, kake pa so te tri uganke, ki ti delajo toliko preglaviee," vpraša ga brat. ,,Prva je: koliko velja cesar ? Druga: kako daleč je v nebesa? Intretja: kaj raisli zdaj eesar?" Brat malo pomisli, poteru pravi:   ,,Ob glavo te cesar ne bode dejal, če mu tudi teii
—•¦< 10.2  »¦•¦ —
ugank ne uganeš. S tem je eesar le hotel reči, da elovek ne sme živeti brez vseh skrbi. Nu, če se bojiš ti sam iti k cesarju, pusti mene, naj grem jaz mesto tebe, samo ono obleko mi daj, ki si jo imel takrat, ko je bil cesar tukaj." — Mlinarju se odvali težek kamen od srca in ves radosten objame brata. ki se je ponudil, da pojde mesto njega pred cesarja.
Ko pride mlinarjev brat v eesarsko palačo, Fpi-aša ga eesar, kaj bi rad. Mlinarjev brat, o katereni cesar aifi znal ni, reče rau ponižno: ,,Prišel sem uganit one tri uganke, ki ste rai jc dali danes leto." — ,,No, pa jih povej," reče mu cesar, ki je bil videti posebno dobre volje. Zna se, da je bil cesar zelo radoveden, kaj mu bode povedal mlinar. A mlinarjev brat začne pripovedovati: ,,Prva uganka je: koliko velja cesar? — Kakor nam je znano iz sv. pisina, prodali so Židje Boga za trideset srebrnikov; a cesar. ki je pm za Bogom. veljti jeden srebrnik menj, torej: devet in dvajset. — Dniga uganka je: kako daleč. je v nebesa? — Ko so našega Gospoda Jezu Krista križali, križali so hudobni Židje še dva raz-bojnika ž njirn. Jeden razbojnikov reče Gospodu: ,,Spomni se na raene, kadar prideš v raj." Jezus mu odgovori: ,,Še danes bodeš z menoj v raji." Nebesa torej uiso dlje nego jedeD dan hoda z zenilje. — In tretja uganka je: kaj raisli zdaj cesar? — Oesar misli, da sem jaz mlinar, a to vender uisem, ker sem le njegov brat." •— To rekši, naglo jo pobriše iz cesarskega dvora, ker se je bal, da bi ga cesar zaradi prevare ne kaznoval.
Ko se brat povrne k mlinarju, vže ui bilo ua zidu onega napisa: mlinar brez vseh. skrbi. Mlinar je odslej pomagal ubožcem in vsakemu, kder je bilo po-moči treba. Svojemu bratu pa je dal toliko zlatov, kolikor jih je mogel zagrabiti z obema rokama.                                                                                           J. k