Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 31. januarja 1930.
Stev. 24. Letnik LXX. [Sol. leto 1929/30]
Učiteljski Tovariš
^^^	Hr^nUtva In narava: Llabllana. Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih plset
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana.
Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranth pisem ne sprejemamo. izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon JI1J.
Misija osnovne šole in učiteljstva na polju narodne prosvete po zak. o nar, šolah.
Zakon o narodnih šolah je iposebno glo* boko začrtal nalogo narodne šole in učitelj* stva narodnih šol na polju narodnega pro* svečevanja najširših plasti.
Velike so dolžnosti, ki so poleg drug h nalog naložene -ravno učiteljstvu narodnih šol s tem zakonom. Niti učiteljem srednjih šol niti učiteljem učiteljišč in tudi učiteljem me« ščanskih šol in univerz najbrž ne bodo do* ločali novi zakoni toliko takih dolžnosti ka* kor j h je prinesel zakon o narodnih šolah učiteljstvu osnovnih, odnosno narodnih šol.
Novi zakon je odprl stene šolske sobe - učiteljstvu narodnih šol, ter je tudi izven njih postavil zakonite dolžnosti učiteljstvu. To se pravi, da ni samo 28 tedenskih ur učitelj v službi, ampak traja njegova služba tudi izven teh 28 v šoli predp sanih ur, dalje — na polju narodnega .prosvečevanja.
To za učiteljstvo sicer ni nič novega, saj je že sedaj delovalo v tem pravcu — prosto* voljno. Dokazala bode to statistika prosvet* nega in kulturnega dela učiteljstva, ki jo bodo podala okrajna učiteljska društva in ki jo ob* javimo v listu.
Poudarili smo že, da nobena izmed osta* lih kategorij učiteljstva ne vrši tako ogrom* nega dela in jim tudi zakon ne predpisuje istega; pa tudi nobena izmed ostalih katego* rij državnega uradništva ne vrši tega širokega in izčrpnega prosvetnega dela, kakor osnov* nošolsko učiteljstvo.
Koliko časa, koliko idealizma, koliko gmotnih žrtev za članstvo pri vseh društvih in naročnino knjig in časopisov ter koliko fizičnih in moralnih sil je že dalo in še daje ravno osnovnošolsko učiteljstvo na altar na* rodnega prosvečevanja in nacionalnega dela sploh
Te naloge nam poglablja zakon o narod* nih šolah s sledečimi določbami:
§ 1. Narpdne šole so državne naprave, ki imajo nalogo: da širijo prosveto v narodu posredno in neposredno s sodelovanjem z vsemi kulturnimi ustanovami za nailodnoi pro* svečevanje.
§ 7. Narodne šole so: K narodnim šolam spadajo tudi ustanove, ki služijo splošnemu narodnemu prosvečevanju: analfabetski te* čaji. gospodinjske šole in tečaji, gospodarski tečaji, higienski tečaji in slično.
§ 16. V svrho naVrodnega prosvečevanja in gospodarskega izobraževanja se ustanav* ljajo šole in začasni tečaji z ozirom na po* trebe posameznih krajev. Sem spadajo tudi gospodinjske šole, kakor tudi tečaji za od* rasle nepismene (analfabete) in drugi tečaji.
§ 23. Dolžnosti šolske občine so: 8. pod* pirati prosvetne naprave, s katerimi se širi obda proBveta v nahodu.
§ 31. Občine smejo ob svojem strošku zidati poslopja, namenjena narodnemu pro* svečevanju, kakor: kmetijske šole, gospodinj* ske šole, strokovne šole itd. — V ta namen ■se sme združiti več občin.
§ 32. Pri vsaki novi stavbi in dozidava* nju poslopij, ki jih zida občina v kakršnekoli prosvetne namene, pomaga država... itd.
§ 36. Šolsko poslopje in šolsko dvorišče se ne moreta uporabljati za nič drugega ka* kor za šolo in za namene, ki so v skladu z občim smotrom narodnih šol (§ 1.).
§ 38. Krajevni šolski fond se uporablja:
2.	za podpiranje šolarskih izletov in te* kem, šolskih knjižnic za otroke in odrasle;
3.	za šolske kuhinje in oskrbovališča;
4.	za potrebe nasjodnega pioSvečevanja sploh.
§ 52. Pri vsaki podeželski narodni šoli, a po možnosti tudi pri drugih m/ora biti šolski vrt, ki naj služi za učne namene, a zlasti za pouk v prirodoznanstvu, za praktične vaje učencev v poljedelstvu, kakor tudi šolska ku* hinja za vaje učenk v gospiodinjstvu. Mini* strstvo prosvete predpiše vzorne načrte za šolske vrtove.
Kjer je to potrebno, določi minister pro* svete letno po tri dni, v katerih bodo učenci pod nadzorstvom učiteljevim izvrševali po* gozdovanje in narejali nasade.
V posameznih krajih se ustanove šolski gaji. Za vzdržavanje nasadov (varstvo pred sušo, živino itd.) morajo skrbeti učenci po navodilu učiteljev.
§ 53. Narodna šola mora imeti zbirko po* trebnih učil in knjižnico za učitelje in učence, a j<o možnosti tudi za bbčinstvo dbtične ob= čine.
§ 69. Razen povsem šolskih slovesnosti se smejo učenci udeleževati samo onih jav* nih slovesnosti in javnih prireditev, ki imajo obči državni ali obči nacionalni značaj ali so v tesni zvezi s šolo.
§ 76. Za posamezne strokovne predmete, posebno v višji narodni šoli, se postavljajo lahko strokovno izobražene osebe kot hono* rarni učitelji.
§ 78. Vsi učitelji so dolžni:
9. sodelovati v učiteljskih i-n roditeljskih svetih, ki se shajajo zaradi pretresanja vzgoj* nih vprašanj;
11. delovati na narodnem psosvečevanju.
§ 81. Vsi učitelji sc morajo vesti v službi in izven službe tako, kakor to pristoja iz* obraženim ljudem ter vzgojiteljem mladine in naroda.
Učitelj je dolžan, dajati zgled državljan* ske, verske, politične in kulturne strpnosti. Zato se mora izogibati vseh jakcij privatnega in javnega, posebno onih docela političnega značaja, ki privedejo lahko do te nestrpnosti. Spričo tega učitelji ne smejo biti člani organis zacij, ki so v kateremkoli pogledu škodljive za smotre narodnih šol (§ 1.), niti se ne smejo baviti s posili, ki se ne skladb jo z učiteljskim poklicem.	^
Za izvrševanje kakih drugih poslov razen učiteljskega mbrajo predhodno zaprositi za dovoljenje od ministra prosvete.
§ 82. Učitelji bodo podpilali vSako delo* vanje izven šole, ki se započenja v svrho prbs svečevanja širjih narodnih krbgov v duhu tega zakona. Ministrstvo prosvete bo po svo* jih proračunskih sredstvih podeljevalo na* grado onim učiteljem, ki bodo s, posebnim uspehom delovali na narVodnem prosvečevanju izven šole, kakor tudi za delo v posebnih te* čajih.
§ 96. Ako je učitelj v času svojega šola* nja užival državno podporo, se mu ne more sprejeti ostavka niti dovoliti prehod v drugo državno službo, dokler kot učitelj ne odsluži dvakrat toliko časa, kolikor je dobival pod* poro, ali dokler ne vrne dobljene podpore.
Prav tako mora tudi učitelj, ki se je ob državni podpori pripravljal za delo v speci* alnih šolah (za nezadostno razvito in de* fektno deco, gospodinjske šole i. dr.) delati v teh šolah najmanj dvakrat toliMo časa, za kolikor je užival državno podporo (z dopu* stom, v denarju ali drugače) ali vrniti izpla* čane prejemke in podporo.
§ 98. Koncem šolskega leta, a najkasneje do 5. julija dostavlja banska uprava mlnlstr* stvu prosvete predlog za razpored učiteljev podrejenih narodnih šol.
Ta predlog dostavlja banska uprava so* glasno s členom 62. zakona o državnih urad* nikih in ostalih uslužbencih civilnega reda, upoštevajoč tudi sledeče okoliščine dotičnih učiteljev:
3. delo na narodnem prosvečevanju, širs jenju pismeriosti, organizcivanju kulturnih na* prsiv, organizovanju in podpiranju kmetijskih zadrug, čuvanju narodnega zdravje, pobi* janju alkoholizma, delo na književnosti, prs venstveno šolski; delo v organizacijah za kre5 pitev zavesti o narodnem jedinstvu in čuvs stvu verske strpnosti.
§ 101. Trge smejo dobiti učitelji z naj* manj pet, mesta z najmanj osem, mesta s polno srednjo ali strokovno šolo z najmanj deset, a mesta s fakulteto z najmanj dvanajst let usipešne učiteljske službe.
V šolah z manjšinskim učnim jezikom se smejo po potrebi postavljati za učitelje tudi osebe brez teh pogojev.
Prav tako se smejo po potrebi postavljati z manj leti v mestih in trgih učitelji, ki imajo poleg splošnih šolskih kvalifikacij še posebno strokovna usposobljenost (dovršili so n. pr. tečaj za ročno delo, telovadbo, glasbo in pO* dobno).
§ 104. Nadzornik vpisuje v oceno pred* vsem svojo strokovno sodbo o pregledanem učnem delu. Razen tega vpisuje svojo sodbo o učiteljski strokovni izobrazbi; o predanosti poslov; o eventualni odsotnosti in bolovanju; o vedenju v službi in izven službe (§ 81.); o delu na narodnem prosvečevanju; o drugem eventualnem delovanju in svojstvih učitelja.
§ 116. Isto tako more minister prosvete postaviti za sreskega nadzornika tudi onega učitelja, ki ima nižji tečaj višje pedagoške šole, diplomski izpit, izpit za sreskega šol* skega nadzornika in najmanj dvanajst let efektivne učiteljske službe. Tudi more posta* viti učitelja, ki ima redno učiteljsko usposob* Ijenost, najmanj petnajst let efeiktivne službe v narodni šoli, izpit za sreskega šolskega nad* zornika. se odlikoval s prosvetnim delom med narodom in v pedagoški književnosti in ki znaša njegova povprečna ocena najmanj prav dobro.
§ 117. Sreski šolski nadzornik kot stro* kovni referent obče upravnega oblastva opravlja zlasti sledeče dolžnosti:
2. obišče najmanj dvakrat letno narodne šole in druge nižje prosvetne zavtode v svo* jem srezu ..,
23. podpira učiteljsko delovanje v delu na narodnem prosvečevanju; i
25. skrbi za ustanavljanje zabavišč, pri; pravljalnih razredov in tečajev za odrasle ne*
pismene, kakor tudi ostalih naprav za nar'ods no prosivečevanje.
§ 119. Banski šolski nadzornik je šef od* seka za osnovno šolstvo v prosvetnem od* delku ¡banske uprave.
On se mora brigati tudi za posle narod* nega psosvečeVanja.
§ 122. Banski šolski nadzornik kot stro* kovni šolski referat prosvetnega oddelka banske uprave opravlja te dolžnosti:
11.	zbira in urejuje statistiške podatke učiteljev, učencev in vseh drugih prosvetnih ustanov v svojem delokrogu;
13.	podaja posebne predloge o vsem, kar bi bilo treba v banovini napraviti za napre« dovanje pouka in prosvete;
15. sodeluje z banovinskim šolskim odbo* rom v vsem za napredek pouka in prostvete v banovini in aktivno sodeluje v delu na na* rodnem prosvečevanju.
§ 127. Krajevni šolski odbor opravlja zla* sti sledeče dolžnosti:
12.	podpira šolskega upravitelja in učite* lje pri prirejanju šolskih slovesnostih in ro* diteljskih sestankov ter jim prisostvuje;
14.	podpira vsa podjetja na korist šole in narodnega ptosvečevanja;
15.	podpira delovanje krajevnega učitelj* skega zbora pri ustanavljanju .šolarske, uči* tel j ske in javne knjižnice v šoli in skrbi za njihov napredek;
16.	gleda na to, da upravna občina uvrsti v proračun vse kredite, ki so potrebni za na* predek in uspešno prosvetno delo v šoli in zunaj šole v narodu;
19. podaja predloge pristojnim oblast* vom, kaj bi bilo treba storiti da napredujejo prosvetne razmere v šolski občini.
§ 139. Banovinski šolski odbor opravlja zlasti sledeče dolžnostih
I.	izdeluje in podaja banu detajlen in obrazložen predlog tistega dela banovinskega proračuna, ki se nanaša na narodne in druge šok in narodno prosvečevanje v banovini;
4.	podpira širjenje p'smenosti med sta* rejšim naraščajem, ki je prešel dobo rednega šolanja;
5.	predlaga materialno in drugo podporo za ustanavljanje šolskih tečajev v krajih, kjer ni šole. kakor tudi nagrado učiteljem za to delo iz banovinskih sredstev;
15.	v vsakem oziru podpira s sveti in de* lom prosvetna oblastva pri napredovanju po* uka in prosvečevanju naroda;
16.	skrbi za izpolnjevanje šolskih knjiž*
nic;
17.	predlaga materialno podporo za go* spodinjske in gospodarskoszadružne tečaje.
§ 145. Učiteljski svet vrši te posle:
3.	izvaja po dogovoru šolarske izlete, tekme, šolske slovesnosti, zabave in drugo;
4.	predlaga nabavljanje potrebnih učil, knjig za knjižnice, oprave in drugega;
II.	prireja roditeljske sestanke (večere) v šoli zaradi krepkejšega vzdrževanja zveze med šolo in doniom.
Učiteljski svet uporablja lahko šolske prostore za vse namene, ki služilo piloisveti v narodu.
§ 148. Sreski učiteljski svet ^rši te posle:
6.	obravnava vprašanja o prosvečevanju naroda in o načinu, kako šola okrepi svoj vpliv na prosvečevanje;
7.	razpravlja o prirejanju šolarskih izle* tov, tekmah in šolskih slavnostih.
§ 151. Zaradi zbliževanji doma in Šole v njihovem skupnem delovanju na vzgojnem poslu prirejajo šole roditeljske sestanke.
Po potrebi se posamezni sklepi teh se* stankov dostavljajo preko šolskega odbora posameznim oblastim, katerih sodelovanje in podpora je potrebna.
XI. poglavje. Narodno prosvečevanje.
§ 153. Za osebe, stare do 25 let, ki so ostale v času šolske obveznosti brez šolske izobrazbe, je obvezen obisk tečajev za odra* sle nepismene (analfabete), ki se redno usta* navijajo pri vseh podeželskih narodnih šolah. Pouk v teh tečajih se vrši od 1. novembra do 1. marca prihodnjega leta v večernih urah. '
Za osebe, stare nad 25 let, tj tečaji niso obvezni, ako pa se te osebe prostovoljno vpis šejo vanje, je obisk tečajev obvezen.
Učitelji narodnih Sol, ki delujejo v teh tečajih, poučujejo v času, ko ti tečaji trajajo, redne učence narodnih šol poludnevnb (do* poldne).
Ustanavljanje teh tečajev pri narodnih šolah v mestih se uredi s posebnim pravilni* bom.
Minister prosivete bo določal posebno nagrado učiteljem teh tečajev in jo izplačeval za vsakega učenca, za katerega se z izpitom komisijski ugotovi, Ida je poučen v pouku čis tanja. pislanja in računanja.
Za pouk nepismenih v vojski postavlja ministrstvo prosvete z dovoljenjem ministra vojske in mornarice stalne učitelje za posa*
mezne vojne skupine. Polbžaj, pravice in dolžnosti teh učiteljev se uredi s posebnim pravilnikom, ki ga skupno pod pišeta minister prosvete ter minister vojske in mornarice v soglasju z ministrom financ.
V	krajih, kjer ni šolskega pbslopja, so upravne občine dolžne, preskrbeti lokale, v katerih se vrši tečaj za odrasle nepismene, ka* l*etr tudi najpotrebnejšo opiavo, kurivo in razsvetljavo. Ustanavljanje teh tečajev in imenovanje učiteljev zanje, izvršuje minister prosvete na predlog šolskih oblastev, a njihov obisk je obvezen za otrtoke in dsebe do 25 let starosti, ako so se vpigale v tečaj.
§ 154. V svrfoo narodnega prosvečevanja se ustanavljajo za ženske nižje gospodinjske šole in gospodinjski tečaji, za moške pa gos spodarsho=zadružni tečaji,
V	gospodinjskih tečajih t/aja pouk od 1. februarja do konca novembra, a šola je ure« jena internatski.
Učenke dobivajo vse potrebščine razen obleke in obuvala.
V	šolo se sprejemajo mladenke, ki so dovršile najmanj narodno šolo in so dopol* nile 15 let. Zidanje in vzdrževanje teh šol gre na stroške državnega in banovinskega proračuna. Te šole se ustanavljajo prven* stvenb v na ¡zaostale jših krajih.
Gospodinjski in gospodarskoszadružni tečaji se ustanavljajo pri narodnih šolah, a ustanove se lahko tudi v krajih, kjer ni šole, ako pripravi občina potrebne prostore za delo, stanovanje za učitelja, kakor tudi kurivo in razsvetljavo.
Pouk v teh tečajih je na praktični osnovi s posebnim ozirom na krajevne razmere in potrebe, poučuje pa se v državnem jeziku.
Poleg privatne iniciative vzdržujejo te tečaje, določajo in izplačujejo nagrado učite» Ijem banovine in država.
V	tečaje se sprejemajo osebe od 15 do 30 let. Tečaj traja za ženske 3 do 6, za mbške pa 2 do 4 mesece, urejen pa je po rtazmerah internatski ali eksterrto. Obisk je obvezen za tiste, ki se prostovoljno vpišejo.
V	gospodinjskih šolah in tečajih delujejo dovršene učenke višje gospodinjske šole, učiš teljice narodnih šol in druge primerne osebe, ki jih postavlfa minister prosvete. v gospos darškoszadružnih tečajih pa predavajo učitelji narodnih šol in druge strokovne oiebe, ki po« znajo zadružno življenje in sploh zadružni» štvo.
§ 155. Učne načrte in progrfame, kakor tudi podrobnejšo organizacijo in delb vseh navedenih naprav za narodno prosvečevanje predpisuje minister prosvete.
§ 156. Privatno iniciativno kulturno* pros svetnih ustariov v svrho narodnega prbsvečes vanja, posebno še narodna vseučilišča po de« želi in v, industrijskih središčih bo ministrstvo prosvete podpiralo, zadržujoč zase pravico, da odobruje ustanavljanje posameznih nas prav, kakor tudi pravico, da nadzoruje kvalis fikacije učiteljstva, učnega načrtia in progras ma fer dela in uspeha v njih.
§ 157. Sporazumno z ministrstvom vojske in mornarice, ministrom trgovine in industrije ter ministrstvom socialne politike in narods nega zdravja, a v soglasju s predsednikfom mfnistrskega sveta predpiše minister prosves te uredbo, s katero se določi postopek in nas Vodilo za izenačevanje celokupna državne in privatne akcije v narodnem prosvečevanju.
Ta uredba bo obsegala vse državne in ba= novinske naprave kakor tudi vSa privatna udruženja (humana, prosvetna, patriotska, pevska, vitežka, profesionalna in strokovna), katerih delovanje je v kakršnikoli obliki ves zano z narodnim prosvelčevlanjem.
S to uredbo in drugimi primernimi me= rami bo ministrstvo prosvete skrbelo za to/, da bo akcija privatnih udruženj in banovins skih naprav v skladu s stremljenjem upravnih oblastev in naprav, da se prtepreči škodljivi paralelizem delovanja, da se odstrnnijb spori, kjer postoje in da se združijo ustanove z istis mi nalogami, kjerkoli je to potrebno in kos ristno.
§ 161. Dosedanje šole in tečaji za narods no prosvečevanje, ustanovljeni v posameznih pokrajinah po dosedanjih pokrajinskih zakos nih (ekskurende, pomožne in druge šole) se morajo v vsem preurediti po tem zakonu.
§ 162. Zaradi izobrazbe vseh vrst učiteljev in drugega strokovnega osobja. potrebnega za izvrševanje tega zakona, se minister pro* svete pooblašča, da sme po potrebi ustano* viti specialne tečaje. Razen tega se pooblašča, da sme ob državnih stroških poslati gojence v šole v inozemstvu v svrho strokovnega iz* popolnjevanja, ako je za to odobren kredit v proračunu.
Iz upravnih zakonov. Banska uprava.1
§ 7. Pri banskih upravah se ustanove sle* deča odeljenja:
§ 11. Prosvetno odeljenje (IV) se deli na dva odseka:
1 Iz zakona o banski upravi, ki ga je kralj podpisal 7. novembra 1929. in je objavljen v »Službenih Novinah« od 7. novembra 1929., štev. 261—CV.
W Pošljite nemudoma naroiila za 3. številko „Našega roda"!
1.	odsek za osnovno šolstvo (8);
2.	odsek za srednje, učiteljsko in strokov* no šolstvo ter narodno prosvečevsnje (9).
39. V področje prošvetnega oddelka spadajo:
6. nadzorstvo nad vsemi prosvetnimi dru« štvi v banovini.
III.	po zakonu o narodnih šollph:
Vse dolžnosti in pravice, ki so jih imeli po tem zakonu oblastni in sreski šolski nad* zorniki.
IV.	po ostalih predpisih:
1.	vodstvo nadzorstva nad protokolira* nimi knjigarnami;
2.	sodelovanje v nadzorstvu bioskopskih
f>redstav in skrb, da se v njih ne predstav jajo slike, ki bi škodljivo vplivale na kul« turnb in moralno življenje šolske mladine;
3.	briga o občem prosvetnem in kultur« nem gibanju v banovini;
§ 10. ob koncu šolskega leta ministrstvu poročati o celokupnem učnem, vzgojnem in kulturnem delu v banovini.
Uredba o ureditvi ministrstva za prosveto.1
Ölen 1, Razdelitev oddelkov na odseke in razdelke (referate). Ministrstvo za prosveto se deli na tri oddelke: na obči oddelek, na oddelek za srednji pouk in na oddelek za osnovni pouk.
Člen 2. Obči oddelek se deli: na ministrov kabinet (prvi odsek), na odsek za višji pouk in znanstvene naprave (drugi odsek), na od* sdk za umetnost in književnost (tretji 'od* sek), na pravni odsek (četrti odsek), na za* dužbinski odsek (peti odsek), na računsko* ekonomski odsek (šesti odsek), na odsek za prosvetno statistiko (sedmi odsek) in na od* sek za prosvetna podjetja (osmi odsek).
Člen 19. V področje odseka za narodno izobražanje spadajo: 1. analfabetski tečaji; 2. poljudna predavanja za širše sloje prebi* valstva, zlasti iz higiene; 3. skrb za ustanav* Ijanje prosvetnih domov, narodnih knjižnic in čitalnic, pevskih in sokolskih društev; 4. vzdrževanje zveze z vsemi društvi in na* pravami, ki delujejo za (narodno izobražanje in za združevanje delovanja vseh teh društev in inaprav; 5. vzdrževanje zveze in sodelova* nja z drugimi ministrstvi, kolikor se tičejo njih posli narodnega izobražanja; 6. skrb za otvarjanje in pospeševanje gospodinjskih šol in tečajev; 7. skrb tza poljudna filmska in ra* diofonska prikazovanja; 8. pripravljanje pri* kladnih predstav; 9. evidenca o predavanjih na ljudskih univerzah; 10. vse ostalo, kar je
v zvezi z narodnim izobražanjem.
* ■
V predvojni Srbiji je obstojala posebna uredba glede organiziranja šolskih javnih knjižnic in čitalnic za narod, ki se je glasila sledeče:
Pravila o narodnim knjižnicama sa čitaonicama.
Od 18. oktobra 1904. Pbr. 18309.
I, Ime i zadlatak.	—
öl. 1. U svakom selu u kome ima narod* ne škole ustanovljava se narodna knjižnica sa čitaonicom.
Čl. 2. Zadatak je narodnih knjižnica: da sire prosvetu i pismenost u narodu i da vas* pitavaju narod i pomažu mu u poznavanju i vršenju gradanskih dužnosti.
Čl. 3. Ovaj zadatak vrše narodne knjiž* niče odabranim knjigama i listovima koje daju na čitanje škol's'koj omladini' i pismenim gradanima i gradankama.
Čl. 4. Narodna knjižnica sa čitaonicom je sastavni deo narodne škole i smeštena je u školskoj zgradi.
II. Sredstva.
Čl. 5. Sredstva za održanje narodne knjižnice su:
a)	Stalna pomoč školske opštine;
b)	pomoč okružnog školskog odbora;
v) zaveštanja, pokloni i priloži.
1 »Službene Novine kraljevine Srba, Hr* vata i Slovenaca« z dne 31. julija 1929., št. 176/LXXIV. in »Uradni list« št. 88. od 31. avgusta 1920.
LISTEK.
Ob šestdesetietnici Martina Humeka.
Časopisi so poročali, da je g. Martin Hu* mefk obhajal ta mesec šestdesetlefnico svojega rojstva, obenem pa so poudarjali njegov po* men in njegovo važnost za slovensko sadjar* stvo. Kdor zasleduje vsaj 20 let razvoj in na* predek našega narodnega gospodarstva, bo brezdvomno pripoznal, da preživlja naša sadjereja že par desetletij živahen prehod iz primitivnega stanja v stanje premišljenega in kultiviranega gospodarskega dela. Malo* kdo ima pri tem razvoju toliko zaslug kot naš šestdesetletnik.
Nas pa ne zanima g. Humek le kot nek* danji deželni sadjerejski učitelj in kot ne* odmorni narodno*gospodarSki delavec, ki je vplival in še vedno vpliva po gospodarskih institucijah, osebno med velikim številom posameznikov, zelo mnogo z ustanovitvijo in urejevanjem »Slovenskega sadjarja in vrt* narja« ter s svojimi poljudno pisanimi stro* kovnimi knjigami, ampak nas zanima tudi spričo svojega dela in vpliva med učitelji. Ravno za ta vpliv smo mu dolžni spoštova* nje in hvaležnost.
Precej jih je med nami, ki jih je gospod Humek sprijateljil z vasjo in nje ljudmi. Pre* cej jih je, ki jim je on prav preprosto in prav po domače pokazal, kako se ne le govori, am* pak tudi dela za delovni narod. Marsikdo je
III. Uprava i nadzor.
Čl. 6. Narodnom knjižnicom upravlja naročiti Ocjbor za narodno prosvečivanje. Ovaj odbor šastavljajui
a)	Svi nastavnici mesne narodne škole;
b)	predsednik i blagajnik školskoga od* bora;
v) mesni svešteniik;
g) po jedan pismen punopravni gradanin iz svakog sela koje ulazi u sastav dotične šolske opštine, koji se odlikuju naročitim marom prema školi i knjiži, a koga izberu na godinu dana nastavnici narodne škole u do* govoru s mesnim sveštenikom.
Čl. 7. Predsednik je odboru predsednik školskog odbora, a blagajnik blagajnik škol* skog odbora.
Knjižničar je nastavnik mesne narodne škole. Ako u školi ima više nastavnika, onda knjižničara bira nastavničko veče.
Čl. 8. Izabrani knjižničar mora se primiti ove dužnosti (čl. 45. tač. 11. zakona o narod* nim školama).
Čl. 9. Knjižničar rukuje knjižnicom i za nju materijalno odgovara.
Čl. 10. Po jednoga od najotresitijih uče* nika najstarijeg razreda narodne škole odre* d vače mesno učiteljsko veče za bezplatnoga pomočnika knjižničaru.
Čl. 11. Blagajnik rukuje knjižničkom bla* gajnicom po propisima koji vrede i za ruko* vanje školskom blagajnicom.
Čl. 12. Blagajnik podnosi svaka tri me* seca odboru izveštaj o stanju blagajnice.
Čl. 13. Odbor za narodno prosvečivanje ima ove dužnosti:
a)	Da u početku svake školske godine, a najdalje do 1. oktobra, sastavi i pošlje okružnom školskom odboru na odobrenje budžet o nabavci novih i povezu več nabav* ljenih knjiga i listova;
b)	da odlučuje kojim če se licima dopu* stiti služenje narodnom knjižnicom;
v) da traži naknadu za upropaščene ili oštečene knjige i listove;
g) da se brine o dobrom redu u knjiž*
niči;
d) da se stara da steče knjižnici što veči broj priložnika i dobrotvora;
d) da pregleda knjižničnu blagajnicu bar jednom u tri meseca.
Čl. 14. Odbor se sastaje na poziv knjiž* ničara ili predsednika jednom u mesecu, a po potrebi i češče.
IV. Čitaoci.
Čl. 15. Narodnom knjižnicom mogu se služiti svi učenici i učenice mesne narodne škole ko j ima to odobre njihovi nastavnici, i svi pismeni meštani obojega pola onih sela koja ulaze u sastav dotične školjke opštine.
Čl. 16. Za služenje narodnom knjižnicom ne plača se nikakav naročiti ulog ili taksa.
Čl. 17. Svaki čitalac dužan je:
a)	Da uzajmljenu knjigu pazljivo pročita i u odredenom roku vrati;
b)	da uzajmljenu knjigu čuva od svaka kvara i štete;
v) da u podesmim prilikama uzajmljenu knjigu čita i svojim ukučanima i ostalim svo* jim bližnjima, naročito onima koji nisu pis* meni;
g) da poi mogučstvu daje o svome krsnom imenu i drugim blagim danima ma i najmanji prilog na nabavku i povez knjiga i listova;
d) da sivima silama radi da bude što više čitalaca.
Čl. 18. Svakome čitaocu koji bi se češče i jače grešio o svoje dužnosti prema narodnoj knjižnici, odbor če zabraniti da se služi knjiž* nicom za krače ili duže vreme.
Čl. 19. Listovi se čitaju u knjižnici, a knjige se mogu nositi kuči.
Čl. 20. Jedan čitalac može od jednom uzeti samo jednu knjigu, i dok je ne vrati ne može dobiti drugu.
Čl. 21. Uzajmljena knjiga može Se zadr* žati radi čitanja najdalje petnaest dana.
Čl. 22. Ako čitalac ne bi u odredenom roku vratio uzajmljenu knjigu ili list, ili bi ih oštetio. biče dnžan najdalje za drugih de* set dana naknaditi u novcu njihovu vrednost.
——■............ i memam .......i .a«»»————
imel dobro voljo in bi si rad pridobil ljudi pa ni vedel, česa bi se lotil. G. Humek je dal takim ljudem vsebino in jih prerodil z zdravo konkretnostjo brez zamotanih ceremonij: pe* ljal ga je na kmečki sadni vrt, tam ga opo* zarjal na rast in sorto, vzel nož iz žepa in napravil vpričo nekaj rezi, priporočil dobro knjigo in obljubil, da bo kaj preskrbel, in vse je čudovito učinkovalo.
G. Humek. sam navdušen za svojo stro* ko in za trudoljubivo in pošteno življenje, je tudi v učitelju obudil navdušenje in dobro voljo. Saj imamo strokovnjakov, ki so študi? rali na visokih šolah in jim nihče ne odreka zmožnosti, ampak le g. Humek je, ki zna pri* dejati svojemu strokovnemu znanju tudi src* no stran. Razumevanje za žive stvari in žive odnošaje v življenju ter prisrčna vljudnost se kaže v njegovem občevanju in njegovi pi* sani besedi. Stroko je združil z življenjem. Zato ni čudno, da je tolikim obudil veselje za vrt in sadno drevje. Delati, gojiti, naro* čevati, opazovati in prebirati članke o sadju je mnogim postalo v zabavo in v življensko srečo.
Učitelji so pod njegovim vplivom sadja* rili za vas in zase, ljubezen in znanje pa so prinašali tudi v šolo med otroke. Bolj blago* dejen je bil v marsikateri šoli Humekov pe* dagoški vpliv kot vpliv podrobnostnih didak* tičnih nasvetov; zakaj iz zanimanja za sad* jarstvo je izhajalo tudi marsikaj vzgojnega in duševnost prerajujočega.
Za njegov vpliv smo g. Humeku hvaležni in si želimo od njega toplih in koristnih be* sed še mnogo let.	J. Dolgan.
Čl. 23. Za maloletnike če platiti ovu nak* nadu roditelji, odnosno staratelji, a za udate ženskinje muževi.
V. Knjige.
Čl. 24. U narodriu knjižnicu mogu se uneti samo one knjige koje Ministar prosve* te; u sporazumu sa Glavnim Prosvetnim Sa* vetom, za ovo preporuči, ili koje Ministar odobri po predlogu dotičnog odbora za pro* svečivanje.
Čl. 25. Ministar iprOsvete izradiče spis* kove knjiga:
a)	Koje se moraju nabaviti;
b)	koje treba nabaviti; i
v) koje se mogu nabaviti.
Ovi če se spiskovi od vremena na vreme dopunjavati.
Čl. 26. iPri izboru knjiga, koije če se pre* poručiti i odobriti za narodne knjižnice, mora se gledati na to da preporučene i odobrene knjige budu podesne i svojom sadržinom i tehničkoim izradom i cenom.
Čl. 27. Svaka knjiga manj a od pet štam* panih tabaka mora biti lepo i jako prošivena, a veča od pet štampanih tabaika mora biti tvrdo povezana.
Vidi uz ova pravila i raspis od 19. okto* bra 1904. Pbr. 18324. u »Prosv. Glasniku« za novembar 1904.
Organizacijo javnega prosvetnega dela je
nekako poluradno izvedla tudi Čehoslovaška že leta 1919. ter se je do leta 1928. razvilo sta* nje sledeče:
Takoj po vojni se je čehoslovaško šol* stvo izpopolnilo s prosvetnimi ustanovami, katere naj bi dvignile izobrazbo odraslih ob* eanov. Dva zakona sta bila sprejeta za na* rodno prosvečevanje in uspehi obeh so pre* senetljivi, posebno v onih delih države, kjer niso razna društva poskrbela za ljudsko iz* obrazbo.
»Zakon o organizaciji ljudskih tečajev za državljansko vzgojo« iz leta 1919. je poskrbel za sredstva, ki utrjujejo v državljanih nazi* ranje o novi državi in ki naj seznanijo od* rasle z osnovnimi pojmi državljanskega nauka, državljanske etike, zdravstva itd. Prvotna naloga te organizacije se je sčasoma razširila z drugimi narodnovzgojnimi nalogami.
Zakon je določil, da ;se motfa v vsakem siodnem okraju osrio^ati okrajni prosvetni odbor, v vslaki občini pa krajevna prosvetna komisija.
Ti odbori organizirajo krajevno ali okraj* no prosvetno delo, skrbe za predavanja, te* čaje in druge prosvetne ustanove, obenem pa podpirajo idejno javne občinske knjižnice, nadzirajo programe krajevn h kino*podjetij, širijo zanimanje za radio, zbirajo prosvetne statistike itd.
Okrajni prosvetni ¿bori izvajajo pro* svetno delo samostojno ali s posredovanjem krajevn h društev. V ta namen deli okrajem ministrstvo prosvete precejšnje podpore. Leta 1926. je delovalo na Čehoslovaškem 569 okrajnih in mestnih prosvetnih zborov z 8442 krajevnima prosvetnima komisijama. V tem se je priredilo 107.871 prosvetnih prireditev, 47.873 predavanj, a tečaje je obiskalo več kot 3 600.000 ljudi. V enem samem letu so javne prosvetne akcije registrirale več kot 20.000 di* letantskih predstav, 8000 mladinskih besed, 7000 vzgojnih kino predstav, 5500 ljudskih be* sed. 5000 predstav z lutkami, 1000 razstav itd. Število vseh prosvetnih akcij v državi je pa še znatno večje, kajti poleg prosvetnih zbo* rov razvijajo prav živahno svoje delovanje različne visokošolske ekstenzije, predvsem pa razna prosvetna in telovadna društva.
Idejno se pripravlja in organizira pro* svetno delo v Masarykovem narodno vzgojnem zavodu, preje Prosvetna zveza v Pragi, kjer se rešujejo teoretični narodnovzgojni proble* mi. Tu so osredotočena pomožna dela za na* rodno književnost in mladinsko čtivo. (Se* znami dobrih knjig, ekspedicija knjig za ob* činske knjižnice itd.). Tu se urejujejo preda* vanja, predstave z lutkami, diletantske pred* stave, umetnostna vzgoja z godbo in obliku* jočo umetnostjo, poučne kino*predstave, ra* dio, odtod se snujejo dopisovalni izobraže* valni tečaji itd.
Poleg različnih tečajev in predavanj v manjšem obsegu je delovalo v državi 15 ljud* skih visokih šol čeških in nemških, od kate* rih ima 5 svoje internate za naraščaj od zu* naj. ostale pa imajo predavanja v večernih urah. Na Slovaškem in v Podkarpatski Ru* siji je priredila država na svoje stroške ne* koliko tisoč tečajev za odrasle analfabete.
Ministrstvo šolstva in narodne prosvete je dajalo prosvetnim zborom in društvom poleg denarnh podpor tudi1 druga gmotna sredstva, razdelilo je n. pr. prosvetnim zbo* rom projekcijske aparate, radio*aparate. pod* piralo in omogočalo vzgojne kino predstave, posojalo poceni pripomočke za predavanja iz osrednje državne zbirke diapozitivov in filmov, izdalo je zbirko brošur za predava* nja, podpiralo ali priredilo sestanke in tečaje za prosvetne delavce itd.
Drugi prosvetni zakon je »Zakpn o javnih občinskih knjižnicah« tudi iz leta 1919. Ta odreja, da se mora v vsaki občini, torej tudi v vasi, ustanoviti in vzdrževati javna 'knjiž* niča, kjer je večja narodna manjšina pa še za to poseben oddelek. Med tem, ko se je v letu 1920. naštelo občinskih knjižnic 2400 z 1.700.000 knjigami, jih je bilo v letu 1926. že 15.000, ki so imele več ikot 5 milijonov knjig. Da te zaloge knjig niso ostale brez učinka pri občinstvu, priča število zapisanih bral* cev, ki znaša 900.000. 13'5 milijona izposoje* nih knjig in 16 milijonov Kč prejemkov za leto 1926 Na Češkem, na Moravskem in v Šleziji pride ena javna knjižnica na 865 pre* bivalcev. na vsakih 100 pa povprečno 48 knjig. Bralcev je 7"4% vsega prebivalstva, pri Čehih 7"6%, pri Nemch 6'9%. Na enega bralca pride 18 izposojenih knjig. V letu 1926. znaša prirastek knjig 9"1% napram letu
1925. Občine so prispevale za knjižnice 12 mil jonov Kč, 4o je za vsakega bralca so pla* čale povprečno 1*23 Kč, za'češke knjižnice 1*35 Kč, za nemške 0 95 IKč.
Na Slovaškem, kjer so se občinske knjiž* niče začele razvijati šele pred nekoliko leti,» jih je bilo v letu 1926. že 3213 z več kakor 200.000 knjigami. Na eno slovaško knjiž* nico pride 78 zvezkov, na enega bralca 5 knjig, bralcev je bilo 105.000, to "je 5"2% Slo* vakov. V Podkarpatski Rusiji je delovalo 69 javnih občinskih knjižnic, 4 osrednje in 216 čitalnic. Vsega skupaj so imele 60.000 knjig.
Ministrstvo šolstva daje občinskim knjiž* n cam podporo (leta 1926. v celoti 2179 ob* Činam), toda praviloma nikdar v denarju, temveč v dobrih knjigah. Mesta, ki imajo nad 10.000 prebivalcev morajo ustanoviti uradno mesto knjižničarja s popolno srednje« šolsko izobrazbo in enoletnim knjl|žničnim tečajem v državni knjižnični šoli. Manjši kraji od 2000 do 10.000 prebivalcev poverjajo dolžnosti knjižničarja izvoljeni osebi (hono* rarni), navadno učitelju, ki ima tritedenski knjižničarski tečaj. Za knjižničarje v malih krajih se vrše ob primernih prilikah in brez* plačna predavanja, dobe tudi druga poučna sredstva, in sicer brezplačno, da se nauče voditi knjižnice.
Prosvetni zbori pa skrbe potom izvolje* nih olkrajnih knjižničarjev nadzornikov za to, da se uvrste tudi v vašlke knjižnice dobre knjige Državno nadzorstvo nad knjižnicami vrše 4 knjižničarski inštruktorji.
Največ prosvetnih delavcev je na Čeho« slovaškem med učitelji. To trditev dokazuje n. pr. statistika z Moravskega, ki .šteje 2)4 m lijona prebivalcev. Izmed 6300 učiteljev, organiziranih v Osrednjem učiteljskem dru* štvu čeških jednot na Moravskem je delbvalo v okrajnih in krajnih prosvetnih zborih 1327, v knjižnicah in čitalnicah 1269, v gledaliških, nevskih in godbenih društvih 486 učiteljev. Učitelji so priredili 6343 ljudskih predavanj, 1481 »besedo« z roditelji in učenci, 2457 gle* daliških in lutlfovih predstav za šolsko mla* dino, 2698 gledaliških predstav za odrasle, 975 godbenih in drugih »narodnih besed«, po* leg mnogih drugih vzgojnih prireditev.
Tudi vojaštvo skrbi za izobrazbo moštva tako s številn mi knjižnicami in čitalnicami, ki jih upravlja moštvo samo v takozvanih »Vojaških zavetiščih« in ki imajo sedaj 4'OOOCO knjig, kakor tudi z različnimi kme* tijskimi in obrtnimi tečaji. Vojaki*analfabeti morajo obiskovati posebne tečaje, kjer se vsako leto nauči citati in pisati preko 4000 vojakov.
*
Široko polje novega dela se je odprlo učiteljstvu z novim zakonom o narodnih šo* lah z dne 5. decembra 1929.
Narodni šoli se daj obvezna naloga so* delovanja s kulturnimi ustanovami za narod* no prosvečevanje, uvaja se delo v analfabet* skih tečajih, v gospodinjskih šolah in tečaiih, v gospodarsko*zadružnih tečajih, higijenskih tečajih itd.; v šolah je predvideno ustanav* Ijanje javnih knjižnic za odrasle, šolske ku* hinje. oskrbovališča; po zakonu so predvideni roditeljski sveti in roditeljski sestariki; uči* telji bodo po zakonu podpirali vsako delova* nje izven šole, ki se započenja v svrho pro* svečevanja širjih narodnih krogov itd. Uči* teljski zbor bo lahko na podlagi zakona upo* rabi j al šolske prostore za vse namene, ki služijo prosveti v narodu.
Lepe so naloge, ki jih prinaša zakon na* rodni šoli in učiteljstvu; idealni so cilji, ki jih prinaša v pogledu obče narodne prosvete in prepričani smo. da ie učiteljstvo toplo po* zdravilo lepo idejo, da narodna šola ne osta* ne le institucija prosvetnega delja med šolsko mladino, med štirimi stenami, ampak da se razširi in razvije v občo prosvetno institu* cMo za ves naiod, tudi za šoli odraslo mla« d?no in odtasle — pravi prosvetni dom na« roda, v katerem prevzame učiteljstvo poleg pouka in vzgoje tudi naloge narodnega pro« svečevanja najširših plahti naroda v svoje področje.
2e dosedaj je vršilo učiteljstvo to svojo misijo prosvetnega dela izven šole po razn h društvih in statistika bi nam pokazala, koliko dela. koliko fizičnih, moralnih n gmotnih žrtev je doprineslo učiteljstvo v tem pogledu na žrtvenik nacionalnega prosvetnega dela in prepričani smo, da se bo učiteljstvo še z večjo vnemo posvetilo predv'denim ciljem in nalogam, ker ga bo zakon obvaroval pred iz* bruhi strankarske strasti ki mu je bila ena največjih ovir pri tem delu v 'Preteklosti.
Eno željo ima pri tem učiteljstvo. ki je na tud: pogoj za uspešno delo na tem polju; to je, da se ga reši1 vsakdanjih skrbi za eksi* stenco sebe in družine, da se mu zasigura gmotno stanje, ki mu bo omogočalo, da se bo nosvetil lahko samo šoli in prosvetnemu delu izven nje. brez vseh gmotnih skrbi za eksi« stenco sebe in družine ter bo lahko iz vsem elanom poprijelo neovirano za delo. da se bo ideja zakona izvedla čimprej — do krajne mere.
Ivan Dimnik.
PRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA 4 . .. M,
MIKLOŠIČEVA CESTA I 4/Ha W
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
En gros.
En delail.
Zborovanje poverjenikov UJU in posvetitev Djačkega doma UJU.
Zborovanje poverjenikov UJU.
V nedeljo dne 19. t. m. se je vršila seja predsednikov vseh petih poverjeništev UJU s člani izvršnega odbora ipod predsedstvom tov. Vlade K. Petroviča.
Tov. Petrovič otvori ob 9. uri sejo in po« zdravi predstavnike poverjeništev. Poudars jajoč pomen sestanka, pravi, da se bo višila isti dan ob 3. uri popoldne posvetitev Dač* kog doma UJU — tega najlepšega simbola učiteljskega poiguma, Še posebej omenja lepo gesto ljubljanskega ipoverjeništva, ki je po* slaloi v okrasitev doma tri lepe umetniške slike: Triglav, Izvir Save in Ljubljana. Ravno lako poudarja tovariško pažnjo g. Nedeljka Lazareviča, bivšega predsednika in sedanje» ga odbornika sarajevskega ipoiverjeništva, ki je daroval Dačkemu domu štiri zvezke: XIX. stoletje v sliki in besedi (Hans Kraemer: »Das XIX. Jahrhundert in Wort und Bild«). Vse jugoslovensko učiteljstvo je v veliki me» r pokazalo svojo stanoivsko zavednost in interes za kulturni progres, zato je pa mogel biti dom tako hitro postavljen. — Zahvaljuje se učiteljskemu društvu Šabac za čestitke in za posojilo, ki je tudi precej pripomoglo k hitri zgraditvi doma. — Nadalje obvešča pri* šotne, da se bo na tem sestanku razpravljalo o prosvetnoašolskem in učiteljskem položaju po sprejetju zakona o narodnih šolah in skus šalo najti način za njega izboljšanje. — Nato so podali poverjeniki svoja poročila o delu pri posameznih poverjeništvih.
Poročila püverjenikfov.
Predsednik beograjskega poverjeništva tov. Milan Popovič ipravi, da je bila glavna briga poverjeništva posvečena stremljenju čim prej zopet vzpostaviti delovanje sresk.h učiteljskih društev in privabiti vse učiteljstvo v organizacija. Dosedaj je formiranih 110 učiteljskih društev s 4000 člani. Ima impre* sijo, da se bo v letošnjem letu število član« stva povišalo, nikakor pa ne znižalo. — Po* verjeništvo je letos delovalo tudi na ekonom* sko socialnem polju — tako se je pomagalo učiteljskim sirotam, denarno se je podprlo nekatere odpuščene tovariše, ustanovljen je fond za učiteljsko samopomoč, ki bo začela delovati že v početku aprila. Pripravljena so tudi sredstva za zgradbo učiteljskega penzio« nata. Izdaja »Predavača in »Zorice« dobro uspeva in je njihoVa materialna stran osigus rana posebno ipri »Zorici«. — Učiteljski mu* zej se spopolnjuje in dobro služi svojemu namenu. Nadaljuje se z delom »šolskega al« burna«.
Predsednik ljubljanskega povdrjeništVa tov. Andrej Skulj pripominja, da je vse slo* vensko1 učiteljstvo v organizaciji, razun kas kih 150—200. Iz ožjega sosveta in iz organi? zacije je izstopil tov. Lapajne. Poverjeništvo je razvilo svoje delovanje vsestransko. »Mla« dinska Matica« izdaja po štiri knjige za 10 Din. Prvo leto je bilo 16.000 naročnikov, a drugo že 21.000. Mladinski list »Naš rod« se tiska v 46.000 izvodih. »Samopomoč« ima 2400 članov ter je ustanovljen tudi poseben odsek za učiteljske otroke. Za povzdigo uči*
teljskega delovanja izobraževanja ter za iz* obrazbo naroda ima poverjeništvo več odse* kov: šolskosupravni, otlsek za obrtno*nada* ljevalno šolstvo, odsek za kmetij sko*nadalje* valne in gospodinjske šole. Pevski zbor pri* pravlja sedaj turnejo po Čehoslovaški. —• Ljubljansko poverjeništvo kaže veliko aktiv* nost v vseh panogah organizacijske delavno* sti. — Zahteva, da se čim prej razpošlje pro* jekt pravil vsem učiteljskim društvom.
Predsednik aarajevaikega poverjteništva tov. Rade Popovič pravi, da bo v letu 1930. ostalo izven organizacije v tem poverjeništvu le kakih 150 učiteljev(ic). Najslabšo aktivnost izkazuje dosedanja travniška oblast, v kateri vladajo specialne terenske in ostale prilike. Tudi ta sekcija se pripravlja na ustanovitev samopomoči. Skladi, osnovani po raznih usta* novitelj h, posebno po velikem učiteljskem dobrotvoru arhimandritu Kosanoviču, se na* hajajo na sodiščih in po pravoslavnih cerkve* nih občinah. Pri mnogih društvih se opaža tendenca po ustanovitvi banovinskih sekcij.
Predsednik splitskegia poverjeništva tov. Ilija Kutlača poroča, da je stanje te sekcije v organizacijskem pogledu isto kot lansko leto. Od 12 učiteljskih društev ne kažejo tri nikakih življenskih znakov, in to: Knin, Sinj in Dubrovnik. Tudi pri tem poverjeništvu obstoja fond za samopomoč. To poverjeni* štvo je razdeljeno na tri banovine in se bodo društva skoro gotovo orientirala po razde* litvi države.
Namestnik predsednika zagrebškega po* verjeništva tov. Joca Milojevič je opisal vse težkoče s katerimi se je moralo boriti učitelj* stvo tega poverjeništva. Največja težkoča je v tem, ker je razdeljeno učiteljstvo v tri razna udruženja. Ogromna večina je v UJU, manjši del v bivšem Savezu hrvatskih učitelj* skih društev in najmanjši v društvecu, ki ima okoli 40 članov. To, najmanjše si je nadelo nalogo, da da jugoslovenskemu učiteljstvu drugo organizaeno obliko. Vprašanje imovi* ne je rešeno v korist UJU z razsodbo kaša* cijskega sodišča (stola sedmorice) in se ve* ruje, da bo to pr pomoglo do izboljšanja or* ganizacijskega dela. Včlanjeni sta 52 sreski društvi in tudi število članstva se je zvišalo. Razpoloženje za udruženje je dobro.
Predsednik UJU tov. Vlada K. Petrovič se je nato zahvalil za izčrpna poročila pover* jenikov in agilnost poverjeništev in poroča, da so v Torontalski in Temišvarski županiji in v Temišvaru učiteljski domovi, ki jih je pred vojno postavilo vojvodinsko učiteljstvo in upa, da bo dala rumunska vlada za domove odškodnino.
Za tem se je vršila debata o splošnih smerncah, o zakonu o narodnih šolah in o projektu pravilnika za ta zakon. Izvoljen je bil odsek, ki je vsa mišljenja resumiral ter izdelal spomenico, a Izvršni odbor je ukrenil vse potrebno ter izročil predloge in sporne« nico na merodajna mesta.
Posvet itev Dačkega doma.
Popoldne se je vršila posvetitev Dačkega doma, o čemer je list poročal v zadnji šte* vilki.
Splošne vesti.
iIZ POVERJENIŠTVA.
—po v. Šolskouprlavni odsek je v več se* jah razpravljal o zakonu o> narodnih šolah. Predelal je predloge, ki so jih poslala neka* tera okrajna društva in posamezniki za pra* vilnik k zakonu o narodnih šolah. Pri sestavi predloga za pravilnik je upošteval šolsko* upravni odsek izboljšanje našega materialne* ga položaja. Izdelal je poseben predlog glede prostega stanovanja in kuriva, po katerem naj bi se ustanovil poseben banski fond. Vanj naj bi se stekali prispevki občin, ki so nam dolžne plačevati stanarino in kurivo. Za* vzel je stališče k posameznim členom, ki naj se tolmačijo s pravilnikom. Sprejel je tudi predlog za izvršilni predpis za šolske vrtove in kmetijsko nadaljevalne tečaje. Vse pred* loge je poverjeništvo odposlalo izvršnemu odboru, načelniku za osnovno nastavo v mi* nistrstvu prosvete in še nekaterim drugim merodajnim činiteljem.
— Imenovanje Komisije za revizijo urad« niškega zakona, Vlada je imenovala posebno komisijo, da izvede revizijo zakona o držav* nih uradnikih. Kom siji predseduje referent vrhovnega zakonodajnega sveta in bivši mi* nister dr. Ninko Perič, za člane pa so imenovani Vaso Petrovič, sodnik apelacijske* ga sodišča v Novem Sadu, dr. Štefan Sagadin, državni svetnik, Milenko Veselinovič, član Glavne kontrole, Dragotin Pintar, član Glav* ne kontrole, dr, M. Jovanovič, načelnik mini* strstva financ, Božidar Miševič, šef odseka v ministrstvu financ in za delovodjo Dragiša Mičo, tajnik ministrstva pravde. Komisija bo imela nalogo, da z novim ¡projektom uradni* škega zakona po možnosti izenači službene pogoje, položaj in prejemlke vseh uradnikov, da prouči ves materijal, nanašajoč se na urad* niški zakon, izlasti pa vse predloge, ki so jih deloma že prej, predvsem pa v minulem letu predložile uradniške organizacije. Naloga komisije je, da sestavi moderen, zahtevam dobre državne uprave, obenem ipa tudi inte* resom države in uradništva odgovarjajoč na* črt zakona, ki bo nato dostavljen vsem urad* niškim organizacijam v presojo in izjavo. Nato bo komisija, v katero bodo pritegnjeni tudi zastopniki državnih uradnikov, izdelala definitivno redake jo zakona in ga predložila v izjavo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
gusta v Drezdenu. Prijave sprejema in pošilja navodila: »Auslandsabteilung des Zentralin* Stituts für Erziehung und Unterricht«, Ber* lin W, 35 Potsdamerstraße 120.
—	Likvidacija vprašanja učiteljskih dos mov v Zagrebu. Poleg znane rešitve državne* ga sveta pred enim letom je končno razsodila tudi najvišja sodna instanca za teritorij prejšnje Hrvatske in Slavonije: Kasacijsko sodišče v Zagrebu (Stol sedmorice), da ima do obeh domov v Zagrebu (eden na trgu Kra* Ija Aleksandra, a drugi v Tvorničkoj ulici) lastninsko pravico Udruženje Jugoslovenske* ga Učiteljstva — poverjeništvo Zagreb. Na podlagi teh razsodb bo sedaj prevzelo za* grebško poverjeništvo domova v svojo upravo.
—	V savski banovini se konča I. polletje 31. januarja in prične II. ¡polletje 1. februarja z rednim poukom.
—	Delovni seminlarji prti šioli visokih pes dagoških študij v Brnu. Čehoslovaško učitelj* stvo si je po načelu samopomoči že 1. 1921. ustanovilo v Brnu zavod, ki mu služi v naj* večjo čast. Imenuje se »Šola visokih ipedago* ških študijev«. Namen tega zavoda je, nuditi učiteljem višjo izobrazbo. Letos je napravilo učiteljstvo korak dalje in priključilo tej vi* soki šoli delovni seminar učiteljstva meščan* skih šol na Moravskem. Član seminarja more postati vsakdo, ki se zanima za vprašanja zvezana s prakso na meščanskih šolah. Tudi za učiteljice gospodinjstva in ročnih del sta urejena kar dva seminarja: 1. za posebne psi* hološke vaje za učiteljice domačih naukov pri preizkuSänju učencev, 2. za vaje v labora* toriju za tekstilno in kemično stroko. V pre* teklem studijskem letu je bilo v šoli za visoke pedagoške nauke zapisan h 87 slušateljev, tej šoli priklopljen tečaj za izobrazbo in iz* pit usposobljenosti za meščanske šole je ob* iskovalo v zimskem semestru 30 slušateljev, v letnem semestru je bilo na šoli 79 slušate* ljev, tečaj pa je obiskovalo 23 učiteljev. Pred* pisane kolokvije je izvršilo 29 slušateljev.
LippertsLajovic.
—	Dijaškjo čifenje — preizkus hitrosti.
Na pobudo okrajnega šolskega nadzornika je izvedlo učiteljstvo v okraju Češki Brod, ne* . daleč od Prage, koncem šolskega leta 1928./29. preizkus v hitrem čitanju pri vseh učencih z namenom, da se ugotovi, koliko zmorejo učenci posameznih let v tej stroki. Učitelji so postopali po enotnih navodilih. Vsak uče* nec je bral štiri različne vrste in učitelj je nas tančno zapisal v pripravljeni seznam, koliko sekund je potreboval učenec, da jih je pre* bral.
Pregled uspeha podaja sledeča tabela:
Kupujte in priporočajte
doma'e proizvode:
A D R I A
prašek
za pecivo in vanilni sladkor
Sporedno s tem zakonom bo posebna komi* sija, ki bo še imenovana, izdelala tudi zakon o prometnem osobju. Vlada želi, da obenem z reorganizacijo celokupne državne uprave uredi tudi uradniško vprašanje tako, da bo na eni strani zagotovljena primerna eksistenca državnega uradništva, na drugi strani pa ustvarjena podlaga za res vzoren uradniški aparat, od katerega se bo moglo zahtevati kvalitetno in vzorno delo. Ni dvoma, da bo ta zakon v veliki meri pripomogel k popolni konsolidaciji razmer v državi.
—	Kako naj se tolmačijo razna določila novega zakona o narodnih šolah. Na urednis štvo prihajajo nešteta vprašanja glede tolma* čenja in izvajanja poedinih ¡paragrafov noves ga zakona o narodnih šolah. Iz mnogih vpra* šanj je videti, da tovariši in tovarišice n'so prečitale Fleretove izdaje zakona o narodnih šolah, ki ima poleg vsakega člena tolmač z navedenimi zvezami z ostalimi paragrafi zas kona. Zato je vsakemu učitelju in vsaki uči* teljici ta izdaja zakona neobhodno potrebna. Prihranili si bodo marsikatero vprašanje. Naročite si to izdajo potom dopisnice pri Učiteljski tiskrani. Stane 22 Din in je cena malenkostna, ker so poleg tolmača prikljus čena tudi vsa potrebna določila iz zakona o srednjih šolah, učiteljiščih, učnih knjigah, iz upravnih zakonov itd. Naročite si to izdajo, da si prihranite nepotrebno povpraševanje!
—	Pedagoški študijski tedni za inozemce v Berlinu. Centralni institut za vzgojo in pouk v Berlinu priredi kot vsako leto, tudi letos pedagoške študijske tedne za inozemce v 1. 1930., in s cer po sledečem redu: 1. Higijena in šola od 5. do 18. junija v Drezdenu. 2. Mus zikalno pedagoški informativni tečaj od 23. ju* nija do 7. julija v Berlinu. 3. Praktični učni postopek za učitelje glasbe od 7. do 27. julija v Frankfurtu ob Odri. 4. Novodobno šivanje od 12. do 26. avgusta v Berlinu. 5. Ročna dela za dečke od 7. do 21. julija v Essenu. 6. Risas nje od 7. do 21. julija v Diisseldorfu. 7. Pris rodoznanstvo od 10. do 25. julija v Stuttgartu. 8. Vzgoja govora od 16. do 30. junija v Ham* burgu. 9. in 10. Metodika: a) od 7. do 21. ju* lija v Essenu, b) od 12. do 26. avgusta v Darm* stadtu in Frankfurtu ob M. 11. Novodobni šolski poizkusi in poskusne šole od 13 do 20. avgusta v Hamburgu in od 21. do 28. av*
So!. 1.	Ütevüo preizkušenih učencev	Skupni	povprečni	najkrajSi	zaokroženi povprečni
		čas v sekundah za posameznega učenca na 1 vrstico			
	OSNO		V N A	ŠOLA	
1. 2. 3. 4.- 5. 6. 7. 8.	795 840 796 553 298 129 126 222	72.288 44.991 30.176 18.518 7.888 3.275 2.855 4.463	90-90 53-56 37 90 33-48 26-46 25-38 2265 2010	13, 14, 15 8, 10, 11 10,	12, 13 10, 11, 12 11,	12, 13 9, 10 9	23 13 9 8 6 Vi 6 5 Vi 5
MEŠČANSKA ŠOLA					
6. 7. 8.	182 91 162	4 230 3.468 2.336	2324 18 15 14 42	9, 10, 12 8, 10 6	6 4 Vi 3 Va
Na podlagi teh uspehov je bil sprejet predlog, da se od začetka šolskega 1. 1929./30. reduje čitanje na sledeči način: Povprečno število odgovarja še drugemu redu, odnosno z oizirom na število napravljenih napak tretjemu, nadpovprečni učenci dobe najboljši red, odnosno z ozirom na napake drugi red, podpovprečni učenci naj dobe toetji, odnosno četrti red. Najslabši učenci dobe nezadostni red. V začetku šolskega leta se uporablja za redovanje povprečnica prejšnjega šolskega leta. — LippertsLajovic.
—	Ljudski tečaji za žene na Slovaškem.
Zavod Milana R. Štefanika v Turčanskem Sv. Martinu na Slovaškem je javni ¡pokrajins ski zavod za izobrazbo učiteljic gospodinjske stroke, ki naj potem poučujejo na strokovnih šolah za ženske poklice. Zavod se je ustanos vil leta 1924. Leta 1927. je začel prirejati ljuds ske tečaje po slovaških vaseh, ki jih prireja vse do danes s pomočjo deželnega urada za Slovaško, ministrstva šol in narodne prosves te, ministrstva za socialno skrbstvo in mini* strstva javnega zdravja. V zvezi z društvom »Živena« in po geslu Češkega Rdečega križa je prevzel te ljudske tečaje kot svojo stalno nalogo in organizacijo. V organizačnih pra* vilih in osnovah čitamo: Cilj: Navajati žene k varčni in zdravi kuhinji k domačim de* lom in na zaposlitev dece. Tečajev se udele* žujejo žene in mladenke od 15 leta starosti 20 po številu. Učna doba: V zimskih mesecih po pravilih 4 tedne zvečer po najmanj 3 ure rednega pouka. Učiteljice: Absolventke Zas voda Milana R. Štefanika. Predmeti: Prehra* na in nauk o živilih, domače gospodarstvo, skrb za otroke, iprakt čno kuhanje. Za tečaje je izdelan podroben učni načrt za tedne in dneve. Dosedaj so se vršili tečaji v treh slos vaških pokrajinah (Nitranski, Považski in Pogronski). V celoti je zaVod priredil 26 tes čajev z 761 udeleženko. Izdatki za tečaje so znašali več kot 22.000 Kč. — LippertsLajovic.
—	V poslovne stike z UGP je stopila ses daj tudi tvrdka Goričar & Leskovšek v Celju. Članstvo prosimo, da izpopolni v tem smislu zadnjo okrožnico UGP, na kateri te splošno znane tvrdke še ni bilo v imeniku tvrdk, s ka* terimi je UGP v poslovnih stikih.
—	Dom za obmejne otroke pri manjšin« skih šolah. Na osnovi zakona o manjšinskih šolah iz leta 1919. ustanavlja ministrstvo šol* stva in narodne ¡prosvete za otroke narodnih manjšin državne manjšinske šole. Take manj* šinske šole posečajo dostikrat otroci iz jako oddaljenih krajev. Manjšinsko šolo v Brodku pri. Konici na Moravskem posečajo češki otroci iz 20 občin in so nekateri od nje oddaš ljeni tudi nad 8 km. Da se otrokom olajša Obisk šole v tem gorskem kraju, kjer je po* zimi velik mraz in snežni zameti, sta se spo* razumela »Osrednja Matica školska« in ins stitucija »Zemska peča (skrbstvo) o mladež na Morave«, da postavita v Brodku dečji dom, kjer bodo otroci oskrbovani v dneh hus dega mraza in snežnih viharjev. V poletnem času pa bo v domu nameščena zdravstvena kolonija za dijake velikega mesta Prostejov.
LippertsLajovic.
—	Skupna seja upravnega in nadzorstve* nega odbora UGP se vrši v soboto dne 1. fe* bruarja t. 1. ob 10. uri v III. mestni deški osnovni šoli v Mariboru na Ruški cesti.
—	Začetni pouk v zemljepisju je lahek in uspešen, ako uporabljate ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je izdal Učit. dom v Mariboru. Doslej so izšli ročni zemljevidi sit* dečih kulturnih skupin: PohorjesKozjak, Slos venske gorice s Ptujsko polje, Prekmurjc, Celjska Kotlina*Posavje. Tudi ročni zemlje* vid Kamniške planine, izdaja Učit. dom v Ljubljani, se lahko naroča pri Učit. domu v Mariboru. Nizka cena — 6 Din — omogoča nabavo. Sezite po njih!
—	Čehoslovaška vlada je razposlala v
inozemstvo po svojih konzulih zanimivo 11 strani obsegajoče pojasnilo o znanstvenem šolstvu v čehoslovaški republiki. S tem je čes hoslovaška vlada pokazala svoje popolno pre* pričanje o koristnosti esperanta. — Iz »Aus stria Esperantisto«.
—	Deška in dekliškia meščanska šola v Tržiču je ob priliki svojega desetletnega ob* stoja izdala »Spomenico«, ki se bo te dni razs poslala posameznim višje organiziranim osnovnim in vsem meščanskim šolam. Ravs nateljstvo prosi šolska upraviteljstva in rav* nateljstva, da »Spomenico« zaradi njene aktu* alne vsebine obdrže in čimprej nakažejo zne* sek 15 Din po priloženih poštnih položnicah.
—	Povišanje stanarine — najnujnejša pos treba. Ker so že v naprej videli, da postaja zakonsko varstvo najemnikov s časom vedno manjše in ožje, dokler sploh ne bo povsem ukinjeno, so organizacije državnih uslužben* cev opozarjale pristojne činitelje, da je povi* šanje stanarin edini način, kako bi bilo mo* goče rešiti državne uslužbence pred finančs nim polomom, ki jim preti od neupravičeno visokih in po večini povsem pretiranih stanos vanjskih cen. Hišni lastniki so neprestano in trdovratno zahtevali in zahtevajo to še das nes, ko je že varstvo najemnikov skoro pos polnoma prenehalo, da se jim prepusti pos polna svoboda v razpolaganju z njihovimi stanovanjskimi objekti, in da se v tem pos gledu uveljavijo spet določbe občega državs ljanskega zakonika, to je, da se spet uvede stanje, kakršno je bilo pred vojno. To je popolnoma razumljivo in bi tem zahtevam nihče ne mogel ugovarjati, če bi bilo povpras ševanje po stanovanjih vsaj približno izena* čeno s ponudbo prostih stanovanj. Med tem pa, če se upošteva, da je še vedno premalo stanovanj na razpolago — vsaj v večjih mes stih — za potrebo prebivalstva, in da gos spodarsko najslabši družabni sloj, to so drs žavni uslužbenci, nima dovolj finančnih sreds stev, da bi plačeval take najemnine za stas novanje, kakršne danes hišni lastniki zahtes vajo, je jasno, da je treba vse storiti, da bi se ti ekonomsko najslabši državljani obvarovali od popolnega gospodarskega propada, ki jim resno grozi zaradi vseobče stanovanjske kris ze. Mi smo že na kratko orisali gmotni polo* žaj državnih uslužbencev po omejitvah za* konitega varstva najemnikov. Naglasili smo, da državnemu uslužbencu, čim pokrije tiste življenske potrebščine, brez katerih si ne mo* remo misliti normalnega in zdravega človeka, ne ostane skoro nič več za plačanje stano* vanjske najemnine. Iz našega poročila je raz* vidno, da stanarine državnih uslužbencev znašajo povprečno na leto toliko, kolikor mos rajo za stanovanje plačevati mesečno, in da je popolnoma izključena možnost, da bi s svojimi rednimi dohodki mogli zmagovati današnje stanovanjske najemnine. Tako jim torej ne preostane nič druzega, nego da se ali odrečejo običajnim stanovanjem v hišah v mestu, in se preselijo v barake na perifes rijo mesta, ali da delajo dolgove, ali pa da prenehajo jesti in oblačiti se. Prvemu se ne morejo odreči, ker so že po zakonu samem dolžni, da žive dostojno, kakor to odgovarja njihovemu činu in položaju. Kredita itak nis majo več, hrana in obleka sta pa najnujnejši življenski potrebščini. Ni torej drugega izhos da, kakor da se jim povišajo stanarine na tako višino, da bo vsaj približno odgovarjala današnjim stanovanjskim cenam. Pred vojs no je pameten poedinec izdajal za stanovas nje petino svoje plače, tako da mu je zados stovalo za nabavo drugih življenskih potreb* ščin, kar mu je ostalo. Tudi državni uslužs bcnec je po tem pravilu mogel živeti lepo v
redu, kakor vsi ostali ljudje. Danes to ni mogoče. Danes je izpostavljen neskončnim skrbem, raznovrstnim naporom, ki mu z ele* mentarno silo izpodkopujejo energijo in mu s tem zmanjšujejo sposobnost do dela. Tega stanja ni mogoče drugače popraviti, nego ta* ko, da mu država nadoknadi razliko med stanarino, katero prejema danes, in najem* nino, katero od njega zahteva hišni lastnik. Državni uslužbenci zato pričakujejo, da bode kraljevska vlada z isto skrbnostjo, katero je pokazala doslej napram njim, kot svojim prvim in najzvestejšim delavcem, vzela v pretres to vprašanje, in ga zanje zadovoljivo rešila. — (»Naš Glas«, Zagreb).
—	Poifočil se je dne 28. januarja g. Ru* dolf Pipa, šolski upravitelj v Šmarjeti pri No* vem mestu, z gdč. Julko Karlovšek, učiteljico istotam, iz znane in ugledne rodbine Kar* lovškove. Obilo sreče!
—	Priporočarrio naliaVo biagB za dbleke itd. pri tvrdki NOVAK, Kongresni trg 15 po reklamnih cenah, državnim uradnikom tudi na obroke.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
RISALI ORODJA kupite najbolje pri Fr.P« optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Naša gospodarska organizacija.
—rg Učiteljska Samopomoč. Društvo je zaključilo 31. poslovno leto. Ob sklepu leta 1929. je imela U. S. 2393 članov. Posmrtnina z zadnjega dne v 1. 1929. je znašala 11.965 Din. V 1. 1929. je umrlo 20 članov. Dediči so na posmrtninah prejnli 233.305 Din. Posamezne posmrtnine so bile nakazane takoj, ko je pre* jela društvena uprava sprejemni in mrtvaški list umrlega člana.
Člani U. S. se zavedajo, da je le v slogi moč. Smrt se oglasi prej ali slej pri vsakem. Kako prav pride posmrtnina vdovi, vdovcu ali osiroteli deci, bi vedeli povedati najbolje oni, ki so bili sami v tem težkem položaju. Člani U. S. pa s svojim rednim in hitrim pla* čevanjem članskih prispevkov omogočajo društveni upravi, da lahko brez odlašanja na* kazuje visoke posmrtnine. Dvakrat da, kdor hitro da! — To mora tako biti! Kdor ima kaj zaostanka, naj ga nemudoma poravna, slabi plačniki ovirajo redno društveno poslovanje.
Pri ti priliki se cvbračam s iprijazno proš* njo do naših zaupnikov in nabiralcev novih prglašencev za U. S. v posameznih učitelj* skih društvih, da nas tudi /v tem letu tako dob ro podpirajo kakor v pretečenih dobah. Z njih vztrajnim in uspešnim sodelovanjem so pripomogli društveni upravi, da se je dvi* gnilo število članov na tako lepo višino in da je postala posmrtnina lepo tolažilo v težkih časih. Čast in hvala jim! — Naj ne bo dru* štvenega zborovanja, učiteljskega sestanka aH slične prilike, da se ne bi ti naši prijatelji oglasili s priporočilom ali z nabiralno polo U. S. Kdor je dobre volje in zna ceniti veliko pomoč, katere bodo njegovi najbližji in naj* dražji gotovo enkrat deležni, ta se bo prigla* sil za sprejem.
Vsakemu priglašencu pošlje društvena uprava položnico z vpisanim zneskom za na* kazilo sprejemnih pristojbin (od 25 do 74 Din), Ta znesek naj nakaže priglašenec takoj, ker sicer ne more postati član U. S. Brez vplača* nih sprejemnih pristojbin se nikogar ne vpiše v člansko knjigo in nikomur ne izda sprejem* nega 1 sta. Društvena uprava hrani iz zadnjih let okrog 200 priglašenj za sprejem v U. S. Vsi ti so prejeli položnice, niso pa nakazali vpisanih zneskov in zato tudi ne morejo biti člani U. S.
V teh dneh bo razposSiala društven^ uprti* va vsem tem priiglašencem še enkrat po» 1 o ž n i c e Za nnkazilb sprejemnih pristojbin. Znesek za sprejemne pristojbine je vpisan zgoraj na robu. Kdor resno misli bo takoj nakazal predpisani znesek ali pa bo vrnil pi* smo s položnico društveni upravi, da ga izloči iz evidence. Danes znaša posmrtnina 12 000 dinarjev, če se odzovejo vsi priglašenci, bo kar za cel tisočak višja.	Iv. K.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za nakazilo treh smrtnih slučajev, in sicer: 202. Martin Lah, Celje, 203. Matilda Vodenik, Maribor in 204. Franc Šijanec, Sv. Andraž. Članski pri* spevek s poštnino znaša 16 Din. Zamudni* kom sem prištel k temu znesku še zaostanek. Pri zadnjem nakazilu so nekateri člani po* pravljali s svinčnikom vpisani znesek na po* ložnici, niso upoštevali letnega prispevka za upravnino in rezervni fond 6 Din (§ 4. in 5. društvenih prav 1) in zato so nakazali namesto 17 Din le 11 ali 12 Din. Društveni upravnik je te zaostale zneske zdaj vračunal. Prosim nakažite vpisane zneske takoj v prvih dneh februarja! One člane, ki so prejeli opomine, prosim, da ne odlašajo z nakazili — posebno tiste, ki so prejeli v tem ali v prejšnjem me* secu zadnji (III.) opomin — ker jih bo dru* štveni odbor sicer izključil iz društva. — U. S. ima 2401 člana, posmrtn na znaša kon* cem januarja t. ¡1. 12.005 Din.
FOTO - APARATI IN FOTO . POTREBŠČINE
se dobijo v največji izbiri in po najugodnejših cenah
v drogeriji „A D USA"
LJUBLJANA
SE1ENBURGOVA i Mr. Pb. S. Borčič
„!*Iaš rod."
—nr. ZALOGA. Decembrske številke nimamo več v zalogi. Pridržali smo si samo par sto izvodov za vezavo. Kdor ¡nam je vpo* slal denar za decembrsko številko po 15. ja* nuarju, ko je bila naklada ponatisu že dolo* čena, mu vpišemo to vplačilo v dobro k fe* bruarskemu naročilu. Januarske številke ima* mo tačas še par sto izvodov.
—nr. Ne zamujajte terminov! Druga šte* vilka se je zakasnila samo vsled tega, ker smo čakali na naročila nekaterih šol, ki prve številke niso pravočasno prejele. Opozarja* mo, da odslej ne bomo čakali nikogar več. Nam ne gre in tudi ne sme iti za rekord na* klade, marveč je važnejše, da si ohranimo red, pa makar da izgubimo pri tem nekaj ne* rednih naročnikov. Prihodnji pošiljki bomo priložili točno oznako terminov za vse na* daljnje mesece. Rok za marčevo številko po* teče po prvotnem datumu na na; očilniqah, na kar že zdaj opozarjamo!
—nr. Ponovno prosimo, da označ te na* ročilo tudi na vrhu položnice, n. pr.: 125—II., 8—I. ali 125—Feb., 8—Jan., kar nam zelo olajša kontrolo. Naročajte siamo enkrat v me* secu in skupno za vso šolo!
—nr. Koliko smo tiskali? Na tozadevno vprašanje odgovarjamo, da je bila naklada 1. in 2 številke točno 45 000.
Pevski zbor UJU uciteljstva.
25. januarja sta se vrnila po 12 dnevnem potovanju po Čehoslovaški dva zastopnika pevskega zbora, ki sta uredila na licu mesta vse potrebno za turnejo pevskega zbora. Sprejeta sta bila povsod ljubeznivo in ne mo* reta prehvaliti postrežljivosti in uslužnosti vseh merodajnih faktorjev, ki so se ponudili v pomoč pri organizranju turneje. Prisrčna zahvala vsem. ki umevajo pravilno presoditi pevsko turnejo učiteljskega pevskega zbora in so našima delegatom nud;li vso pomoč. Prepričani smo, da je tudi med tukajšnjimi faktorji, posebno učiteljstvom, dovolj raz* umevanja.
Definitivni program turneje:
Odhod iz Ljubljane 26 marca ob 12"04. 27. marca koncert v Č. Budejovicah. 28. mar* ca koncert v Plznu. 29. marca matineja ob 11. uri za šolsko mladino v Plznu. Popoldne odhod v Prago. 30. marca ogled IPrage in ma* tineja za šolske otroke. 31. marca koncert v Pragi. 1. aprila koncert v Hradec Kralove. 2. aprila koncert v Olomucu. 3. aprila koncert v Brnu. 4. aprila ogled Brna. 5. aprila koncert v Bratislavi. 6. aprila odhod na Dunaj. 6. apr:* la ob 19'45 z brzovlakom z Dunaja. Prihod v Ljubljano 7. aprila ob 4-48 uri.
Pevski tečaj se vrši 1., 2. in 3. februarja v Ljubljani v Glasbeni Matici.	Odbor.
Učiteliski pravnik.
—§ 10% dodatek po čl. 7. čin. zak. se ra* :čuna s 15% poviškom pri polnih letih v pen* zijo. Važna razsodba državnega sveta. V ne* kem slučaju umirovljenja s 35 leti službe se je zgodil slučaj, da je bil računan 10% doda* tek samo od osnovne iplače, ne pa tudi od 15% poviška (1884 — Din mesto 2040 — Din). Razlika sicer ni velika (letnih 156— Din), a je gotovo prav, da se pobrigamo za vsako drobtinico, ki nam gre. Zato prinašamo do* tično razsodbo Državnega sveta v prepisu, ker je dana možnost, da bi se ponovili taki slučaji. Razsodba se glasi:
Državni Savet Br. 22.276/29 14. septembra 1929. godine
Beograd	U ime
Njegovog Veličanstva Aleksandra I.
Kralja Srba, Hrvata i Slovenaca
Državni savet
u svom II. Odeljenju koje sastavljaju Pret* sednik Odeljenja g. Radivojevič Mika, Pot* predsednik Državnog Saveta, članovi: g. g. Skarja Ivan, Dr. Rošič Maksa, Spasojevič Janko, zamenik Jankulovič Lazar i sekretar Markovič Ljubomir, uzeo je u razmatranje tužbu B. J. iprotivu rešenja Ministra Prosvete od 23. februarja 1929. god. O. N. Br. 91.109/29, kojim mu je regulisana ipenzija, pa je, pro* učivši, kako tužbu, rešenje i. ostala akta, tako i odgovor Ministrov na tužbu, poslat pismom od 12. juna 1929. goel., Br. 39.671, našao: Pre* ma čl. 31. Zakona o činovnickna i ostalim dr* žavnim službenicima gradanskog reda po na* vršetku majvišeg stepena osnovne plate sluz* beniku pripada za sve dalje vreme službova* nja njegova najvišja godišnja osnovna plata uvečana sa 15%. Ova se povišica računa za penziju samo onima, koji imaju 35 godine službe — čl. 50. zakona o budetskim dva? naestinama za septembar*>novembar 1925. g. Tužiočeva osnovna plata na dan penzonisa* nja bila je ona iz čl. 29. Zakona o činovnicima povečana za 10% iz čl. 7. pom. činovničkog zakona i ovako uvečana osnovna plata imala je poslužiti kao osnov za povečanje sa 15%, pošto se tužiočeva ovako uvečana osnovna plata sa 10% ima smatrati kao redovna osnovna plata u smislu čl. 7. činovničkog za* kona. S toga je pogrešno postupljeno u uspo* renom rešenju kad je prethodno izvršeno po* večanje osnovne plate za 15% pa onda tako uvečanoj osnovnoj plati dodato 10%, več se je imalo obratno postupiti: prvo tužiocu po* večati stepen osnovne pjate za 10% pa tek ovako povečanom stepenu osriovne plate do-, dati povečanje sa 15%.
Sa izloženog a na osnovu Si. 17. i 34. Za* kona o Državnom Savetu i Upravnim Sudo* vima s obzirom i na zakon o (taksama II. Ode* ljenje Državnog Saveta
presuduje:
Da se rešenje Ministra Prosvete od 23. fe* bruara 1929. godine, O. N. Br. 91.109/29, po> ništi, o čemu presudom u prepisu izvestiti za* interesovane strane.
Taksa se ne plača.	L. S. Potp si.
»Gradj. škola«.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLI* TIČNI SREZ LJUTOMER ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 8. februarja 1930. v Gor. Radgoni z začetkom ob 10. uri. Razen običajnih točk dnevnega reda bodo 3 preda* vanja: Zacherl: »Moje potovanje po jugu na* še države«. Mavric: »Poročilo o seji širjega sosveta v Celj u«. Žerjav: »Naša samoizobraz* ba in književni program Mladinske Matice«. — Udeležba obvezna.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo zborovalo 8. fe* bruarja v osnovni šoli v Dolnji Lendavi. Za* četek ob M10. uri. — Pred izlborovanjem bo imel sejo društveni odbor. — Vse tovariše in tovarišicc pozivamo, da se udeležijo zboro* vanja. — Predsednik.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU LJUBLJANA=OKOLICA — vzhodni del zboruje v soboto, dne 15. februarja t. 1. ob
9.	uri v osnovni šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Novi šolski zakon — po* verjenik tov. Skulj. 2. O tovarištvu — referira sreski šolski nadzornik tov. Grad. 3. Razno* terosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ» JANSKI OKRAJ ibo zborovalo v soboto dne 8. svečana t. 1. ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Do* pisi. 3. »Faktor dela — evangelij življenja«, predava tov. Donik. 4. Razgovor o material* nem stanju uciteljstva in novi šolski zakon 5. Slučajnosti. — K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA NOVOMEŠKI IN TREBANJSKI SODNI OKRAJ zboruje v soboto 8. februarja t. 1. ob
10.	uri dopoldne na deški osnovni šoli v No* vem mestu. Dnevni red je sledeči: 1. Zapis* nik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Preda* vanje g. skladatelja E. Adamiča o slovenski narodni pesmi. 4. Predavanje g. ravnatelja Merviča o slovanskem morju.
= PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 10. februarja po že objav* Ijenem dnevnem redu, ki se naknadno še spo* polni s točko: Projekt novih pravil Udruže* nja Jugoslovenskega Uciteljstva. Preštudi* rajte projekt! — Odbor.
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto 15. februarja ob
11.	uri dopoldne v osnovni šoli v Črnomlju s sledečim dnevnim redom: 1. iPoročilo o seji širjega sosveta in situacijsko poročilo. 2. Bla* gajnikovo poročilo. 3. Tajnikovo poročilo.
4.	Nacionalna ekonomija. Referira tov. Zajec.
5.	Samoizolbrazba. Referira tov. Mencej.
6.	Metodični razgovor v smislu delovne šole pod vodstvom tov. nadzornika Vizjaka.
7.	Navodila o sestavi plačilnih seznamov, po* slovanju z zamudami itd. Referira tov. nad* zornik Vizjak. 8. Slučajnosti. — Odpošljite pristopnice za Učiteljsko gsopodarsko pošlo* valnico v Mariboru. — Poravnava članarine je častna zadeva vsakega posameznika. Za* radi nerednega plačevanja članarine se na* haja blagajna v nevzdržnem stanju. Preštudi* rajte projekt novih pravil UJU, ki ga je iz* delal izvršni odbor, ker bomo podali izpre* minjevalne predloge. Na dnevnem redu so važna šolska, stanovska in predvsem dru* štvena vprašanja, vsled česar je udeležba ob* vezna za vsakega zavednega člana. — Odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO» VOMEŠKI IN TREBANSKI SODNI OKRAJ
je zborovalo dne 14. decembra 1929. v No* vem mestu.
Poleg običajnih točk je bilo na dnevnem redu:
1.	Poročilo tov. predsednika — tekoče zadeve.
2.	Referat o stari in novi šoli. Predaval je g. Mervič, ravnatelj na meščanski šoli v Rib* niči.
3.	Slučajnosti.
članov ima društvo 59, navzočih je bilo
53.
Predsednik tov. Viktor Pirnat pozdrav* Ija navzoče tovarišice in tovariše. Posebej pa še ^pozdravlja g. ravnatelja Merviča, ki je pri* šel predavat o stati in novi šoli.
1. Predsednik omenja v svojem poročilu, da so se izvršili od zadnjega zborovanja zo* pet važni dogodki v naši državi. Mesec okto* ber nam je prinesel novo ime naše lepe kra* ljevine Jugoslavije in z njim tudi njeno novo razdelitev na upravne banovine. Z željo, da bi nova doba z novim šolskim zakonom pri* nesla tudi našemu stanu srečnejše dni otvarja zborovanje ter preide na dnevni red.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Došli dopisi so se prečitali in obravnavali.
Sklepi in predlogi:
a) Na predlog tov. predsednika se so* glasno sklene, da se naprosi organizacijo, da se stanovski list »Učit. Tovariš« bojuje z večjo vnemo za naše stanovske ¡zadeve.
NaJbolJSe in najcenejše
olje zoper prah
kakor tudi
Šolske gobe
nudi	HEj
¡ORIENT, D. Z O. Z. I
__LJUBLJANA, Dunajska cesta 14
immMm*M,. ________---J
b)	Mladinska Matica, oziroma nje vse* bina naj bi se urejevala v toliko drugače, da bi se upoštevalo v prvi vrsti kmečko mladino, ker te je največ, ki čita ta list. Tozadevno naj bi se naredila remedura.
c)	Pri Učiteljski samopomoči naj bi se uvedlo bolniško zavarovanje za člane. Skic* nilo se je tudi naprositi tov. Kocjančiča, da bi nam poslal pravila o samopomoči.
d)	Smernice za »Naš rod« naj bi, dala razna učiteljska društva — več' glav več ve — tako bi se eventualno izboljšala vsebina tega lista.
e)	Da bodo zborovanja zanimivejša in privlačnejša, je potrebno, da vdajo vsi člani svoje posamezne nasvete in tudi eventualna navodila.
f)	Na predlog tov. Lilije se glasuje za* upnica poverjpništvu in se odpošlje.
g)	Na predlog tov. Žukovca se soglasno sklene, da sklicanje izredne skupščine ni potrebno; društvo poveri predsednika, da ga zastopa na širjem sosvetu.
2.	Gospod Mervič, ravnatelj na meščan* ski šoli v Ribnici je referiral »o stari in novi šoli«. Marljivo sestavljeno delo je zanimalo članstvo nadvse in brez izjeme. Edina želja vsega članstva je bila, da bi se g. predavatelj še prikazal med nami in večkrat! Podaja! nam je smernice za prehod iz stare v novo delovno šolo. Da ne smemo grajati vsega če* sar smo se naučili v stari šoli in tudi ne pre* nagliti se, da bi kar sami po svoje ustvarjali novo delovno šolo.
3.	Na predlog tov. Kržišnika se ustanovi nanovo pevski odsek. Tov. predsednik opo* zarja člane, naj pridno nabirajo članarino za Šolsko Matico in jo tako .podpiramo, ker je to važna zadeva našega stanu.
Po sprejetih predlogih se tov. predsednik zahvali predavatelju ,za njegov nadvse zani = miv referat, kakor tudi tovarišem in tovari* šicam za pazno sodelovanje in zaključi zbo* rovanje.
Na prihodnjem zborovanju, ki se bo vr* šilo v Novem mestu, bo referiral tov. Vrane zopet o delovni šoli. Zborovanje bo 8. febru* arja t. 1.
Pirnat Vikt., preds.	Berden Fr., tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK je imelo 22. januarja 1930. v Žužemberku svoj ustanovni občni zbor.
Od 28 članov vsi navzoči, t. j. 100%.
Tov. Mervar otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče ter oriše v kratkih potezah potek, pomen in namen ustanovitve našega društva. Zato predlaga, da se društvo ustanovi. Prčd* log je bil soglasno sprejet.
Tov. Mervar prečita nato društvena pra* vila, potrjena od banske uprave, ki so bila z edino izjemo paragrafa 10., čigar besedilo se je nekoliko spremenilo, posamezno in v celoti soglasno sprejeta.
Nato se je prešlo k volitvam. Za pred* sednika je bil z vzklikom soglasno izvoljen tov. Fr. Mervar. Ostali člani odbora in njih namestniki pa so se volili deloma po listkih, dgloma z vzklikom. Izvoljeni so bili sledeči tovariši in tovarišice: Baškovič Ivan, Brumat Ivma, Hrovat Rafaela in Jankovič Janko. Za namestnike pa: Repe Josipina, Knific Pavla in Arzenšek Adolf. Za pregledovalce raču* nov: Ambrožič Lado, Bezlaj Franica. Tavželj Saša,
Odbor se je konstituiral sledeče: Mervar Franc, predsednik; Jankovič Janko, podpred* sednik; Hrovat Rafaela, tajnica; Brumat Ma* rija, blagajni.čarka; Baškovič Ivan, odbornik.
Tov. predsednik predlaga mesečno čla* narino 18 Din. Tov. strokovni tajnik Kobal pa priporoča, da se plača 1 februarja ves pri* spevek za pevski zbor UJU, to je 6 Din. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Nato je poročal tov. strokovni tajnik Kobal o delu in prizadevanjih organizacije v poverjeništvu UJU za dobrobit učiteljskega stanu. Seznanil nas je tudi s spomenicami, ki jih je organizacija iposlala na merodajno me* sto glede pravilnika k šolskemu zakonu ter kmetijskih in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Vzpodbujal nas je tudi k edinosti, zakaj le v slogi je moč. Novemu društvu želi čim večje* ga razmaha in napredka, dasiravno je majhno po številu.
Zaradi pičlo odmerjenega časa sklenejo člani da pride predavanje tov. Ljubica o »Mladinskem slovstvu« na vrsto pri prihod* njem zborovanju.
Tov. ipredsedn k se zahvali poročevalcu za njegova poročila ter zaključi dobro uspelo zborovanje.
Mervar, t. č. preds. Hsiovat RaL, t. č. tajnica.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo dne 6. decembra 1929. na II, mestni deški osnovni šoli z običajnim dnevnim redom, med katerim sta bili pred* videni poročili tov Iv. Dimnika o šolskem zakonu in tov. Pahorja o razčiščen ju v or» ganizaciji.
Od 200 organiziranih članov je bilo na* vzočih 115. torej 57'5%.
Predsednik tov. Mlekuž otvori ob dolo* čeni uri zborovanje s pripombo, da je na* loga današnjega zborovanja po sklepu obč. zbora z dne 16. oktobra 1929. razčistiti na* stala nesoglasja v organizaciji ter podati članstvu jasno sliko o delu, trudu in uspehih rsoverjeništva, odnosno vrhovnega vodstva organizacije pri sestavi novega šolskega za*
kona. Ker je zadeva o šolskem zakonu važ« nejša, je vstavil odbor poročilo tov. Dimnika na prvo, razpravo o kritiki pokrajinske skup« ščine, o pritožbah in programu opozicije pa na drugo rtiesto. Tov. Pahor je zahteval z ozirom na sklep občnega zbora izpremembo dnevnega reda, kar se je z večino glasov ugodilo.
Uvodno poročilo v razpravo — razčiščen nje v organizaciji — je podal tov. Pahor. V poročilo je vnesel 21 dokazov opozicije o kršitvi deklaracije in delegacijskih sklepov in sklepov poslovnika. Na vse dokaze je re« agiral tov. poverjenik ter mirno in stvarno pojasnil in zavrnil navedene očitke. V živah« no, mestoma precej burno debato so posegli tovariši: Polak, Dimnik, Kobal, Grčar, Čo« pič, Hreščak i. dr., ki so tolmačili mišljenje poverjeništva, večine članstva in opozicije. Po dolgotrajni in nedokončani razpravi je članstvo dobilo vtis, da niso »kamni spod* tike« tako ogromne barikade, da jih ne bi bilo mogoče z obojestransko dobro voljo iz« ravnati ter ugladiti pot k skupnemu delu v korist celokupne organizacije.
Vsled zakasnele ure prekine tov. Hre« ščak na soglasno željo članstva svoje poro« čilo, na kar predlaga tov. poverjenik zaklju« ček zborovanja z željo, da se razprava nada« ljuje pri prihodnjem — večernem zborova« nju, ki naj se vrši čimprej mogoče. V splošno zadovoljstvo in pomirjenje članstva je dodal še sledečo izjavo: »Poverjeništvo je priprav* ljeno sprejeti vsak stvaren predlog, ki stre* - mi po izboljšanju organizacije. Ako se ve» čina društev izjavi, da ni naša pot prava, naj si izberejo novo vodstvo. Pridite, povejte, kaj hočete in ne dvomim, da se ne bi odstra« nile zapreke, ki ovirajo skupno delo, nas raz* dvajajo in vznemirjajo, ako že ni padlo ono pravo tovarištvo, ki nas naj druži in krepi!«
Ker je bila večina tovarišev vsled obrtne nadaljevalne šole prisiljena oditi, zaključi predsednik zborovanje s prošnjo, da se pri« hodnjega večernega zborovanja udeleži član« stvo polnoštevilno, kar je za končno likvida« cijo nesoglasja in v svrho informacije o šol« skem zakonu neobhodno potrebno.
Večerno zborovanje — sklicano dne 20. decembra — se ni vršilo, ker je bilo na« vzočega le 22-5% članstva. V. Mlekuž, t. č. preds. J. Mihelič, t. č. tajnik.
+ KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je
imelo izredni občni zibor dne 7. decembra 1929. ob K10. uri v Krškem.
Od 133 članov v okraju je bilo navzočih 86 ali 64'7%, med tem ko je opravičilo svojo odsotnost 28 članov; neopravičenih je ostalo 19 članov.
I. Situacijsko poročilo: Predsednik tova« riš Vanič pozdravi vse navzoče, zlasti tov. R. Plavšaka, zastopnika UJU, oblastnega nad« zornika za šolske vrtove v polk. tov. Josipa Štreklja, tov. sreskega šolskega nadzornika Leop. Levstika, kakor tudi nove člane(ice) Gro« bovišek Maro, Čober Maro, Krusič Hildo, Ka« baja Ljud. in gospo, Ljubica Anitona. Pleharja in Kržišnika.
Nato odda besedo tov. Plavšaku, ki poda situacijsko poročilo v imenu poverjeništva. Pri debati se oglase tov. Brezovar, Čop, Žni« darčič in končno se prečita sledeča reso« lucija, katera se soglasno sprejme: »Ker kritiki poverjeniškega delovanja in njih so« misij en iki svojih, na letošnji pokrajinski skupščini izrečenih in v sejah širjega sosveta ter pri posameznih društvih ponavljanih očit« kov kljub ponovnim pozivom poverjenika, da to store, temu doslej še niso mogli dokazati nikake nepravilnosti glede poslovanja organi; zacije, nam je to dokaz, da so vsevprek izre« kali neutemeljena sumničenja. Mesto po ver« jeništva, katero bi bili radi imeli obsojeno, so obsodili sami sebe.
V zadoščenje nad tem dejstvom izreka« mo poverjeništvu Ljubljana svoje neomajno zaupanje in ga prosimo, naj vztraja na bra« niku za naše stanovske interese.
Kjer je pravica, tam je in bo zmaga!«
ZAKON O NARODNIH ŠOLAH
s kratko razlago iu stvarnim kazalom ler % dodatkom predpisov drugih zakonov, ki so v zvezi z zakonom o narodnih šolah:
zakonom za srednje šole, zakonom o učiteljiščih, zakonom o učbenikih za narodne, meščanske, učiteljske in srednje šole ter podatki iz upravnih zakonov: o banski upravi, o organizaciji obče uprave, kar ima zvezo z narodno šolo in učiteljstvom narodnih šol
ie izšel
za šole, krajevne ioiske odbore, urade in učiteljstvo
gflf- V Z4LOŽBI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
CENA: 22 Din
Zaradi interpretacije, ki je pridejana zakonu o narodnih šolah v zvezi z drugimi zakoni, je nujno potreben ta zakon vsakemu učitelju.
Obenem z resolucijo se je vzelo tudi si« tuacijsko poročilo soglasno na znanje.
V tekočem upravnem letu sta bili dve odborovi seji, na katerih se je konstituiral odbor in se reševali tekoči posli.
Prečrtali so se nato došli dopisi in tov. Šilovinac je podal blagajniško poročilo, kar se je oboje vzelo na znanje.
II.	Izprememba društvenih pravil: Na predlog tov. tajnika se je soglasno sprejel sklep, s katerim se spremene društvena pra« vila v toliko, da se vrši redni občni zbor vsa« ko leto septembra ali oktobra.
III.	Celibat javnih nameščenk. O tej temi predava prav v živahnem tonu tov. E. Doli« narjeva in predlaga! nato sledečo resolucijo, ki se je po kratki debati tudi soglasno sprejela:
»Učiteljstvo krškega okraja, zbrano 7. de« cembra 1929. na izrednem občnem zboru v Krškem prosi, naj zastavi poverjeništvo UJU vise svoje s le v dosego popolne enakoprav« nosti med moškimi in ženskimi nastavljenci in da naj se odklanja vprašanje celibata za uradnice najodločneje. To vprašanje naj se postavi končno vel javno ad aeta kot nasprotus joče modernemu naziranju in modernim za« htevam.«
IV.	Nato opozarja tov. tajn'k na naše in« stitucije: Mladinsko Matico, Naš rod in na UGP. Pri tem izrazi tov. Brezovar željo, naj uprava Našega roda razpošilja novo izišle številke tako, da pošlje najprej onim šolam, ki so od železnice najbolj oddaljene.
V.	Delovna šola v praksi: Radi pozne ure se je moral tov. Bitenc omejiti na dobrih 10 minut, od česar pa naravno člani niso mogli veliko pridobiti. Zaradi tega se je sklenilo, naj tov. pokaže pri prihodnjem zborovanju res delovno šolo v praksi, t. j. naj pripelje svoj razred iz Leskovca v Krško, kjer naj novo metodo demonstrira.
VI.	Nato je tov. Štrekelj predaval in de« monstriral cepljenje kostanjev«maronov, in sicer na dva načina, nakar je govor'1 o kori« serviranju. Navzoči tovariši in tudi tovari« šice so mu bili za to zelo hvaležni in tovar š Brezovar je izrazil željo, naj bi tov. predava« telj o tem tudi pisal in spis objavil v »Sad« iarju«.
J. Vanič, preds.	Žnidaršič, tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« STO MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je
zborovalo v petek dne 10. januarja t. 1. na II, deški osnovni šoli v Mariboru.
Navzočih 92%.
Zakon o narodnih šolah — pravilniki. Predsednik na kratko poroča o delu UJU za zakon, osobito o seji širjega sosveta, dne 5. januarja t. 1. v Celju. iPri tem poudarja, da se poverjeništvo popolnoma zaveda važnosti trenotnega položaja in da poziva poverjen ^ štvo članstvo ¡k skupnemu delu za pravilnike — tu se prekine razprava o tej točki, ker je dospel predavatelj univ. prof. dr. Ozvald, ki
je takoj pričel s predavanjem: »Poizkus za« ključne sodbe o novi šoli«. Predavatelj oriše v stvarno in globoko zasnovanem govoru b.'« stvo »nove« šole. Na predlog tov. Cvetka se bo omenjeno predavanje priobčilo v »Popot« niku«, zaradi česar se debata preloži na eno prihodnjih zborovanj, na katero je obljubil tudi g. predavatelj, da pride.
Sledilo je nadaljevanje prve točke in raz« pravljanje o pravilnikih k novemu šolskemu zakonu. Predsednik prosi članstvo, naj mu predloži zaradi pomanjkanja časa pismene predloge k pravilniku.
Tov. Rode predlaga: Naj skuša poverje« ništvo doseči primerne doklade osnovnošol« skemu učite,ljstvu in naj ugotovi eksistenčni minimum. (Soglasno sprejeto).
Živahna debata se je razvila o stanovanj« skem vprašanju učiteljstva v Mariboru. Stav« Ijenih je bilo več predlogov. Predsednik je prosil, naj tovariši(ice) napišejo predloge, da jih bo poslal poverjeništvu UJU v Ljubljano, ki naj jih vzame za podlago pri stavljenju predlogov za načrt pravilnika.
Stavljenih je bilo še nekaj predlogov, ki pa niso prišl i do glasovanja na tem zborova« nju., ampak je predsednik izjavil, da pridejo na drugem.
V	burnem debatiranju zaključi predsed« nik zborovanje.
Skala Ant., t. č. preds. Š. Blažič, t. č. tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« ŽIŠKO iDOLINO je zborovalo dne 11. janu« arja 1930. na Poljani pri Prevaljah.
V	okraju je učiteljstva 55, včlanjenih 52, navzočih 38, t. j. 73%.
I. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik o.tvarja Zborovanje, konstatira sklepčnost, pozdravlja navzoče, a ugotovi tudi, da so vedno isti, ki ne posečajo zborovanj, o teh bo treba voditi točno kontrolo. Prečita pismo tov. Doberšeka, ki prosi za dopust za zboro« vauja. Nfito podaje tov. predsednik obširno poročilo o seji širjega sosveta pov. UJU Ljubljana z dne 5. januarja 1930. v Celju. Ob« razloži članstvu zadevo tov. Pahorja m drug, kontra pov. UJU Ljubljana, ki se je obrav« navala na tej seji. Članstvo se strinja .s skle« pom odbora: Zadeva naj se čimprej likvidira in se naj vse naše moči koncentrirajo za do« sego izboljšanja našega gmotnega položaja. Kritika tov. Pahorja in drug., je osebna in ne« stvarna in jo odklanja kot resno stanov« s ko zadevo. Osebne zadeve naj se osebno rešujejo. — Prečita se dopis pov. UJU Ljub« Ijana. ki poziva društva, naj pošljejo predloge za pravilnik k zakonu za osnovne šole. Odbor je na svoji seji sklenil, naj se pov. UJU Ljub« ljana drži pri svojih predlogih osnutka šol« s-kega zakona, ki se je odobril na sej: širjega sosveta na Zidanem mostu.
II Sampšzobrazba in izvenšolsko delo: Tov. Vreček konstatira. da se ije^polotilo uči« teljstva malodušje za' izvenšolsko delo. Po«
udarja pa, da je nujno potrebno vztrajati, po» kazati moramo, da smo delali tudi takrat, ko smo bili gmotno najslabši. Tov. Ledinek pro* si, da se formularji statistike o izvenšolskem delu vrnejo čimprej. Statistika naj se objavi v »Učit. Tovarišu«. Tov. Gallob graja one člane, ki se odtegujejo delu v društvih in krožkih. Tov. Gačnik podčrtava, da se malo« kateri stan toliko in tako nesebično briga za delo v gospodarskih, kulturnih in humanitar« nih ustanovah našega naroda kakor ravno učiteljstvo in posveča mnogo časa in denarja za izobrazbo v tem pravcu.
III. Referat tov. Ledineka: Kmetijskoogos spodairsko stanje Mežiške doline. Tov. Ledi« nek je v svojem referatu kot osnovo za na« daljnje razprave podal posestveno stanje ob« čine Črne kot primer, potem orisal ves razvoj od leta 1848. dalje, kako je do današnjega stanja prišlo, navajal je številke, ki so jasno govorile. Podal je tudi paralelo med stanjem gospodarstva v letih 1870. in danes. Ugotovil je, da je eden glavnih vzrokov sedanjega kri« tičnega stanja kmeta ta, ker se peča z pride« lovanjem gospodarskih artiklov, ki v naših razmerah niso rentabilni.
V debato so posegli tovariši: Mihev, Ši« mon, Gallob, Grafenauer, Sokol in Gačnik ter tovarišici Ledinekova in Pavčičeva. Vsi so konstatirali, da je kmet našega kraja za di« rektno izobrazbo nedostopen, kar jasno ka« žejo poskusi z gospodinjsko«kmetijsko nada« ljevalno šolo. Ed na pot do njega je še mo« goča potom gospodarskih ustanov *— poseb« no kmetijskega zadružništva.
Članstvo se je izrazilo, da bi se današnje predavanje nadaljevalo pri prihodnjih zboro« vanjih, ker je to vprašanje, sredi katerega mi živimo in je nujno potrebno, da o tem raz« pravljamo.
RESOLUCIJA
učiteljskega društva za Mežiško dolino spre« jeta na zborovanju dne 11. januarja 1930. na Poljani.
Obsojamo vse tiste tovariše, ki so v času, ko se je delalo na najnovejšem šolskem za« konu in se je tudi reševalo gmotno vprašanje učiteljstva, rovarili proti poverjeništvu Ljub« ljana, v Beogradu pa proti Izvršnemu odboru z malenkostnimi uprav otročjimi argumenti in so s tem povzročili, da poverjeništvo in Izvršni odbor nista mogla posvetiti vseh svo« jih moči reševanju ra2nih šolskih zadev, pred« vsem pa delu na izboljšanju gmotnega polo« žaja učiteljstva. Vsled notranjih bojev se je prezrlo zbiranje podatkov o izvenšolskem delovanju.	i
Poverjeništvo, oziroma Izvršni odbor tudi nista dovolj izčrpno informirala merodajne faktorje o važnosti učiteljevega šolskega de« la, prav posebno nacionalne vzgoje. Opozo« rilo se ni na razne krajevne razmere, posebno na industrijske kraje, kjer so življenske pri« like izvanredno drage in je učitelj slabše pla* čan kot navaden pisar z osnovnošolsko iz« obrazbo; plača poročene učiteljice pa je še mnogo slabša. Narod ceni učitelja tudi po njegovem gmotnem položaju, ker le po plači ceni važnost in delo — narod po trgih in me« stih učitelja pomiluje in omalovažuje tudi njegovo nac onalno delo v in izven šole.
Gallob, t. č. preds. Ledinek Miloš, ,t. č. tajnik.
HAU OGLASI
Mail »fUit, kl »julijo t po»?ada»alna fm loelala« «an«na obiinatva, riakc bcieda M par, flajmanji) te «»elf Dia S'—.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
LJ O i LJ1WH
TO STEW. 15
mm
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
i ■■■iimiii .........■■um...................................i
Šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR AN I A. Najboljši materi/al in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
Hotel,TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
n	L. C. Smith- MH^B najmodernejši pisalni stroj 1		Standard 8
i		na zalogi pri tvrdki ^ Lud. Baraga // Ljubljana, šeienburgova ulica6. < v t , " iJ\v J * &	
(^CSCK^CKSOSOH^KSSOK^CSaK^, VELETRGOVINA
F. König
H
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
I 1

plzsncf
AL +BtAIII+«I
: s
Se li Kan
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
Učinkovita obramba in lek zoper grlobol, hripavost, prehlad, nahod, akutne in kronične bronhite, katarje, hripo, influenco, naduhe in zasoplost so razkužilne PAST1LJE
//
//
vv<
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA9
prodaja damske, moške in dedke konfekcije. NA DEBELO!	NADROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI!
Premog in drva
¿»«k najboljše vrste dobavlja
I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
= Telefon 2059.
VALDA
///
Neizogiben pogoj. Zahtevajte strogo v vseh lekarnah in drogerijah mm m ■ n^ M
izvirne PASTILJE »VALDA«
samo t škatlicah z napisom VALDA.

★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
N* malo. Na veliko. UsUnovljeno leta 1839. Teltfon itev. 2.282.
< = ■

¡Naiboliše kupite! I
3 Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo,	B.
3 puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate,	^
| ovratnike, Srajce, šifone, glote, čipke, vezenine,	g
j gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike,	£ športne ter toaletne potrebščine samo
| Josip Peteline, Ljubljana i
a	!■■■—■ i i 11——o———
^ blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
PijpOiOM!» KI mil
•V« 1	i W •
Za rfHfnnin	lovske puške, floberte,
I VlIfllFlIlr	brovning pištole, lovske in
U tlUUlIUIIJU	ribiške potrebščine ima ■hmhhmbhh^hi vedno v zalogi
,	F. K. KAISER
Ljubljana, Kongresni trg 9.	pnikar
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega/Tiska šolske, mladinske,leposlovne in znanstvene knjige/ Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku/Brošure in knjige vmalih in največjih nakladah / Časopise, revije in mladinske liste / Okusna oprema ilustriranih katalogov, plakatov, cenikov in reklamnihlistov/Lastnatvornica šolskih zvezkov / Šolski zvezki za osnov., mešč., sred. šole /Risanke, dnevniki, beležnice/ Notni papir/Zvezki za okroglo pisavo
Na obroke.
Oblaiilnica „ILIRIJA" vodi!
Največja izbira. Najboljše bla^o. Najnižje cene.
Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce. Zahtevajte poset potnika.
„¡liriia" vodi!
Mestni trg 17/1. Telefon 28-25,
II

REPREZENTANCA
RADIO-TOVARNE „INGELEN"
LJUBLJANA —■ Miklošičeva cesta it. 34/1.
Dciventrv Miinster	Hatinow ^""'OSmiMefluuisen
Aachen *	n	* Varava
Pariz Reims
1. Elegantna zunanjost 3. Najvišja selektivnost
3.	Nedosegljiva čistoča glasa
4.	Visokovreden material
5.	Močan in poln zvok
«. Enostavna manipulacija 7. Nizka cena
INGELEN ULTRADYNE U7 in U8
VSE POSTAJE NA OKVIRNO ANTENO
Ingelen 117 z elektronkami Din 4950 — Ingelen TJ 8 z elektronkami Din 5550 —
V ZVOČNIKU
I a^aKCtSaKftTOKaff&KSKaKCSafftS«^
j Za vsakovrstna oblačila ^DA/SA CfUllIAB	UUBtJANA
zimske suknje, površnike, obleke, smučarske drese,	TOieJr »S 'Bfe. fjHf] ^m&m imim lO§	DVORNI TRG
damske plašče, razno angleško in češko sukno (tudi na metre) je najugodnejši nakupni vir pri tvrdki
3
ROKAVICE, PERILO IN DRUG! MODNI IN ŠPORTNI PREDMETI VEDNO V ZALOGI.


HIM pi
§§ Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
j®® Wê
tHB*
«s®
trn
«y®
trn
m
48232353484848232353484853534823235353534848000248230201010201535301000002020101000023010201000002020201000153232301002323892353480100535301232353010100535353482323534801