Km„»i OBČAN St. 16 43. leto Kamnik, 23. septembra 2004 Usoela osrednia kamniška turistična orireditev Okrog 1400 narodnih noš i/, različnih slovenskih pokrajin in i/. Zamejstva, 30 voz, prav toliko konjenikov v nedeljski povorki in v celoti izveden program z nastopi 15 različnih skupin na Glavnem trgu ter devetimi spremljajočimi prireditvami od petka, 10., do nedelje, 12. septembra, so glavne značilnosti letošnjih 34. dncvov narodnih noš. Več o prireditvi na 3. strani. FRANC SVKTKLJ Podpisano pismo o nameri občin za sodelovanje pri trajnostnem razvoju na območju Kamniško-Savinjskih Alp Regijski park za trajnostni razvoj območja Kamniško-Savinjskih Alp Da -t P'"* Daje vsebina Dnevov narodnih noš predvsem lolklorno-etnološko obarvana so ponovno dokazali nastopi folklornih skupin na osrednjem prizorišču na Glavnem trgu, ki so prikazali plese in pesmi posameznih slovenskih pokrajin in pobratenega avstrijskega Trofaiacha. Na fotografiji: sobotna predstavitev folklorne skupine Razor i/ Tolmina. SAŠA MK.IAf' V ZNAMENJU VOLITEV V ponedeljek, 1.1 septembra, so v kamniški občinski hiši župani občin Kamnik, Solčava, Luče, Preddvor in Jezersko podpisali Pismo o nameri /a sodelovanje pri ohranjanju narave in kulture Kamniško-Savinj- skih Alp. oblikovanju skupnega prostorskega razvoja prekomej-nega območja Kamniško-Savinjskih Alp ter zagotovljanja trajnost nega razvoja lokalnih skupnosti na tem območju. Kot je poudaril župan Tone 111 i;niLU^l/;V/;-i;OKi;UllLi™CLKL iUIULLtf OLJA Možnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengel Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Smolnikar, predstavlja območje Kamniško-Savinjskih Alp pomemben naravni vir in priložnost za trajnostni razvoj, zato občine podpisnice sodelujejo pri pripravi ustanovitve regijskega parka, ki bi povezoval prebivalstvo in učinkovito zelružil upravljanje naravnih vrednot na tem območju, po elrugi strani pa dal priložnosti za trajnostni razvoj v kakovostnem turizmu, rekreaciji, urejeni infrastrukturi, ohranjanju okolja in tradicije Več na 2.strani Te dni smo skoraj na vsakem ki v raku povezani / volitvami poslancev Državnega zbora. Politične stranke in njihovi kandidati se nam smehljajo S plakatov, transparentov in nam imajo mnogo povedati še več pa obljubili Soočenja na televiziji so postala prav pikantna, kar je posvoje razumljivo, saj skuša vsaka stranka prepričati volivce, naj volijo prav njo in njene kandidate V 1. volilu i enoti, 10. volilnem okraju, ki obsega občini Kamnik in Komenda, se za glasove volivcev poteguje 20 kandidatov (navajamo jih po vrstnem redu kot bodo navedeni na glasovnicah): 1. Mag. Julijami Bizjak Mlakar (Združena lista socialnih demo kratov), 2. Maksimiljan Lavrinc (LDS Liberalna demokracija Slo ven i je), 3. Dr. Marta Ciraj (SLS Drage volivke, dragi volivci! Kot kandidat stranke SLOVENIJA JE NAŠA se vam predstavljam s sloganom »ZAVIHAJMO ROKAVE« za našo lepšo prihodnost. Kot bodoči poslanec bom doniral eno leto po 100.000 SIT/mesec osebam v Kamniku In Komendi, ki ta denar najbolj potrebujejo. Že sedaj sem vam na voljo 24 ur dnevno na naslovu rok.rutar@sin.si in v primeru izvolitve bo tako vsaj 4 leta. Naš program si lahko ogledate na spletu www.sin.si. / UDELEŽITE SE VOLITEV IN OBKROŽITE ŠTEVILKO V A Slovenija naša gl«. ijuclslv« vaš kandidat Člane in simpatizerje Zelenih Slovenjje, občinskega odbora Kamnik, ter ostale krajane Kamnika vabimo na VOLILNI SHOD 23. septembra ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Na volilnem shodu se bodo predstavili kandidati v 1. vol. enoti. Slovenska ljudska stranka), 4. Rok Rutar (Slovenija je naša SJN), 5- Mihael Resnik (Za podjetno Slovenijo), 6. Nataša Globoč iiik (SMS Stranka mladih Slovenije), 7. Karmen Bajt (Junijska lista). 8. Jure Košir (Združeni za samostojno pravično Slovenijo), 9. Zorica Škorc (Glas žensk Slo venije, Zveza za Primorsko, /veza neodvisnih Slovenije, Nova demokracija Slovenije), 10. Mag. Boris tiabrie (Socialna liberalna stranka), ll.Sandi I ;ršič( AS-Aktivna Slovenija), 12. Boštjan Lup ša (Naprej Slovenija - NPS), 13-Marjeta Humar(NSi - Nova Slove nija-Krščanska ljudska stranka), 14. Muhamed Mušeljić (Demokratska stranka Slovenije), 15. Danijel Kovačič (Zeleni Slovenije), 16. Marjan Hrovat (Stranka slovenskega naroda), 17. Dejan Ciringer (Slovenska nacionalna stranka - SNS), 18. Anton Rajsar (Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSl IS), 19- Ru di Versnik (Slovenska demokratska stranka SDS) in 20. Drago Vrhovnik (SEG - Stranka ekoloških gibanj Slovenije) Tudi vsebina današnje številke je v precejšnji meri povezana z bliža I'« mu se volitvami predvsem Stranj od 4 do 7. Poleg volilnih sporo čil strank in kandidatov predstavlja mo tudi njihove poglede na aktual ne razmere v slovenskem in kamniškem prostoru, da si boste tako lahko ustvarili jasnejšo podobo o kandidatih. V nedeljo. J, oktobra, pa obkrožimo pravo ime na volilnem lističu, ime tistega, ki mu zaupamo, ki je pripravljen na pravo mesto postaviti skupno blaginjo državljanov in tvoriti oblast, ki bo sposobna pospeševati gospodarski razvoj, hkrati pa bo imela posluh za socialno stiv ko ogroženih, za pravičnost in solidarnost med ljudmi. Pa ne pozabite, štejejo samo glasovi tistih, ki na volišče pridejo! SAŠA MEJA* odgovorna urednica trot o bolnim Kamnik, Sutna 72 (nasproti OŠ Toma Brejca), tel.: 01/83 13 896 AKCIJA V SEPTEMBRU! PRI FOTOGRAFIRANJU ZA DOKUMENTE PODARIMO F0T00KVIR! Analogni fotoaparati -30% NA ZALOGI NOVI MODELI DIGITALNIH FOTOAPARATOV KONICA MINOLTA! llLJf-' m |MHM _ SlovenijoS^M 3 ■ Izberimo sls.bB NmrotMk oftu. 00 SLS «PMI f8 LE \U ta PIaUOGI AKCIJA MESECA SEPTEMBRA: 2S%ROf*JST na čišćenje odej, preSItlh odej, vzglavnikov I TEČAJI TUJIH JEZIKOV Še je čas za vpis! Začetek tečajev 27. septembra DOMŽALE, Ljubljanska cesta 110, tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si PAX PIRAMIDA Velika izbira NAGROBNIH SVEČ -do 20% POPUSTA KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1740 SVEČA VEČKKNICA na tekoči vosek Za prvih 30 kupcev (nad 2000 SIT) GRATIS! CV/C/^AHMA CTCI C Glavni trg 16, Kamnik,» 851 16 8» jVtLAKIMA J I tLt Odprto od 8" 12" in M'1 18\ sobota od 8h - Uh TUDI LETOS JIM (NE) VERJAMEM Pred volitvami oktobra 2004 Pred nami so oktobrske volitve poslancev v Državni zbor. Z njimi prihaja predvolilna mrzlica, predstavitve kandidatov, spopadi v medijih, lastna hvala in prikriti grehi, za boljše življenje v državi se pripravlja spektakel, poln obljub... Koliko še poslušamo in koliko verjamemo tem besedam, koliko spremljamo dogajanja, koliko verjamemo, da naš glas šteje in da lahko naš poslanec spremeni tisto, kar pogrešamo v Kamniku, smo povprašali mimoidoče občane in obiskovalce Kamnika. Janez Zupan, upokojenec: Predvolilna dogajanja spremljam le občasno Vedno se izkaže isto: obljubljajo \sj veliko, čas pa bo tisti, ki bo pokazal, kaj od tega bodo uresničili. Naučili smo se, da predvolilne obljube kaj malo veljajo. Največji problem v Kamniku je po mojem mnenju pomanjkanje parkirišč in neurejene ceste. Sprašujem se, ali bi poslanec-k.imničan lahko kaj spremenil obstoječe stanje. Na volitve pa bom šel. tako kot vedno. Adriana Agatič, dijakinja: Dogajanj pred volitvami ne spremljam veliko. V Kamniku me moti vse preveč stopnic in kotičkov, kamor vozičkarji ne moremo. Mislim, da bi že zdajšnji predstavniki v zboru morali vedeti za te težave, saj se je o tem dovolj go-vorilo. Ne verjamem, da se bodo v se predvolilne obljube izpolnile, upam pa le, da se katera bo. Na volitve pa ne grem. Josip Sadnikar: Občasno sledim predvolilnim tematikam v časi »pisih, po televiziji. Z. leti sem se že naveličal istih obrazov in i/petih obljub. Najbolj pereč problem v Kamniku se mi zdi odmiranje mesta, predi sem starega centra. Upam, da bi kamniški poslanec lahko kaj prispeval k njegovemu oživljanju. Zato tudi grem na volitve. Marko Povše: Z volitvami in dogajanjem okrog njih se ne uk-v arjani. ker ne volim; zdi se mi, da s svojim glasom ne morem vplivati na izid volitev, hkrati pa ne verjamem v spremembe, kljub temu, da se na vodilnih mestih zamenjajo obrazi - stanje bo kmalu isto, če ne v prvem letu, pa v naslednjih treh. Sicer sem v Kamniku šele dve leti: med slabše urejenimi se mi zdi prometna ureditev v Tunji-cah - /eli se mi prav, da bi tam namestili hitrostne ovire. Ne verjamem, da bi kamniški predstavnik v državnem /boru lahko karkoli spremenil, predvsem zaradi centralizacije - prva je Ljubljana, ostali pa dobijo drobtinice. Slavica Djermanovič, upokojenka Predvolilnih bojev ne spremljam in ne izgubljam časa z njimi, kajti volitev se ne udeležujem. Mislim, da vsi veliko obljubljajo, vendar se na koncu izkažejo obljube za prazne, ker se vse konča pri denarju, do katerega se z izvolitvijo dokopljejo. Na misel mi na primer prihaja obljuba o zastonj vrtcih, ki se mi /eli /elo dob- ra, a v to popolnoma nič ne verjamem. Pogrešam še lepšo ureditev okolice Kamnika, boljše ceste na Perovem in bolj pravično porazdelitev denarja v občini v ta namen. Vseeno pa sem zadovoljna, ker se mi zdi, da mesto bolj obnavljajo. Srečo Hadalin: V glavnem ne poslušam, gledam ali berem tega. kar se dogaja pred volitvami, ker se mi zdi, da se že vnaprej ve, kdo bo zmagal. Menim, da prisotnost Kamničana v zboru ne bi prinesla nikakršnih sprememb za Kamnik: še vedno bodo težave s parkiranjem, ne najboljša ureditev prometa, mrtva neprevozna ŠutnaK Vseeno pa se bom volitev udeležil. Uroš Brumen, dijak: Čez teden težko spremljam politična dogajanja, ker ostajam v ZUIM-u, zato pa med vikendom / veseljem pogledam televizijo, preberem časopise ... Zdi se mi prav, da mediji spremljajo to, kar se z državo dogaja. Politiki to podobo poskušajo prikriti in jo pred nami narediti čim lepšo. Nisem Kamničan, a me moti, kako je poskrbljeno za invalide: ni dobrega dostopa do občine, na pošto moramo po nevarni klančini, pločniki so za invalide prilagojeni v glavnem le v okolici zaroda, zavod je premaj-henl- Te težave, s katerimi se soočamo v glavnem mi, invalidi, so ŽC prišle na ušesa vrhovnih vladajočih, kako so se odzvali, pa kaže stanje, ki ga vidimo. Mnogo besed, malo dejanj, samo izgovori. Na volitve bom vsekakor šel, če bom le imel možnost, to pa ni odvisno le od mene. 'Anton Peterlin, upokojenec: Največji problem jc, da vsi veliko obljubljajo, nobeden pa potem nič ne naredi Kad bi volil /a nekoga, katerega beseda bi veljala tudi potem, ko zasede svoj stol- ček, ne pa, da samo vleče plačo. Pred volitvami se do nas obnašajo, kot bi bili mi kralji, da so nam na uslugo, po izvolitvi pa postanejo kralji oni. Največji problem v Kamniku se mi /eli /aprta Šutna- v glavnem je mrtva in noben poskus je ne uspe obuditi. Kljub temu pa bi letos pohvalil prireditev Kamfest in dneve narodnih noš, pogrešam pa še več življenja v mestu. V parlamentu že imamo Kamničane, spremembe v Kamniku pa so očitne ... Sprašujem se, kaj jih ovira, da bi več naredili za našo občino. Upam pa, da bi novi ljudje na teh mestih, s svežimi idejami, lahko kaj spremenili. Na volitve grem vedno, v upanju na pozitivne spremembe Katja Saksida, dijakinja: le tošnje volitve so prve volitve, na katerih bom smela oddati svoj glas. /ato se jih bom z veseljem udeležila, Se pa bolj malo zanimam za dogajanja okrog volitev, kajti vse preveč je obljub, idej, ki so na koncu prazne. Sicer nisem Kamni-čanka, v Kamniku pa me moti, da mladi tu nimajo kaj dosti počeli: sicer je Ljubljana blizu, za mnoge pa vseeno predaleč, predaleč so kino, diskoteke ... Mislim, da kandidati na splošno bolj malo naredijo za občine, i/ katerih prihajajo. URŠKA TOMEC Vi sprašujete, župan odgovarja J. N. iz Kamnika ponovno sprašuje, kaj je s sanacijo plazu nad železniško progo pod /a Iti m i Na podobno vprašanje v zvezi s sanacijo plazu pod Žalami sem podal odgovor v tretji številki Kamniškega občana. Zaradi časovnega odmika naj ga na kratko povzamem. V novembru 200} je zaradi povečanih padavin prišlo do sprožitve zemeljskega plazu levo nad progo za predorom na progi Ljubljana - Kamnik -(iraben. Plaz je zasul jirogo z nanosom JO m' Zemljine. Zaradi lega je bila proga (iraben zaprta, saj so se opravljala dela z odstranitvijo nanesenega materiala s proge. Na pobočju je bil izkopan odprli jašek začasnega značaja zaradi preusmeritve zalednih voda in s tem preprečitve nadaljnjega zamaka nja površine plazišča in pobočja. Izvedeni ukrepi so bili zgolj začasni in izvedeni s strani družbe Slovenske Železnice. Uveden je bil tudi režim upočasnjene vožnje (omejitev hitrosti na 20 km/h) in povečan nadzor pobočja levo nad progo. Do plazu je priMo zaradi neurejenega odtoka jiovršin-skih voda s parkirišč na pokopališču, kol tudi neurejenega odloka vode iz bližnjega izvira in samega odvoda obeh voda s pobočja, (dede na to, da predel spla-zilve ni v lasti »SŽ« in na njihovo zaprosilo, je občinska uprava lakoj pričela z aktivnostmi priprave tehnične rešitve sanacije plazu s poudarkom na so-naravni ureditvi okolice in uskladitvi z veljavnim prostorskim aktom, možnostmi postopnih sanacijskih del ter loče- nega odvodnjavanja meteornih vodu z asfaltnih površin. Po izvedenem ogledu je bilo pridobljeno geotehnlčnp poročilo s predlogom potrebnih sanacijskih del, ki jih je izdelalo Podjetje za urejanje hudournikov v mesecu januarju 2004 in oceno (projektantski predračun) potrebnih finančnih sredstev. Iz poročila je razvidno, da pobočja nad železniško progo - področje naselja Žale - sestavljajo miocen-ski /leski, peščenjaki, melji, prodi in konglomerati, ki proti jugozahodu preidejo v peske, melje, prode, gline in peščenjake z vložki laporja. Sanacijska dela predstavljajo zmanjšanje naklona brezine ali z izvedbo nadvišan/a obstoječe podporne konstrukcije oziroma z ukinitvijo poli, gradnjo odprtega meteornega kanala za odvajanje meteornih voda in izgradnjo drenaže za zajem podzemnih voda. financiranje izvedbenih del (15,0 mio SIT) je z ustrezno obrazložitvijo ludi predlagala občinskemu svetu občine Kamnik kol sestavni del predloga proračuna občine za leto 2004. (Minski svet je pred sprejetjem odloka o proračunu za leto 2004 z amandmajem za 10,0 mio SIT znižal postavko, kije bila sicer namenjena sanaciji plazu, Navkljub opozorilom občinske uprave na nujnost izvedbe potrebnih sanacijskih del, je bil na seji občinskega sveta amandma sprejet, S tem je seveda onemogočena izvedba nujnih del, izpostavljeno je vprašanje varnosti v železniškem prometu, kol ga predpisuje zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. list RS, št. 85/00) ler na nje-g o t i j h idlag i sprejetih podzakonskih predpisih in seveda nenazadnje morebitnega povračila škode, povzročene ob izrednem dogodku, (dede na večkratna opozorila vodstva Holdinga Slovenskih železnic, daje resno ogrožena varnost železniškega prometa, je občinska uprava v sodelovanju z »železničarji« v mesecu avgustu 2004 /»istopila k I. Jazi sanacije plazu, kije pomeni la zmanjšanje naklona brezine, izgradnjo odprtega jarka iz kamna v betonu, vgradnjo dre-nažnih cevi na dolžini približno 70 m oh železniški progi s priključkom na kanalizacijo pri zapornicah na cesti, ki vodi na Poljane. Interventna dela so se izvajala ob ustreznem geomehanskem nadzoru. Moram pa poudarili, da je na tem področju zaznali dotoke podzemnih voda. Eden Izmed lakih nekontroliranih je naknadno povzročil nov manjši plaz v neposredni bližini saniranega starega plazu, kar pomeni nove posledice in tudi naloge za občinsko upravo. Na potrebno gradbeno stabilizacijo portala železniškega tunela je občinska uprava opozorila Holding Slovenskih železnic. župan IONU SMOLNIKAR Podpisano pismo o nameri občin za sodelovanje pri trajnostnem razvoju na območju Kamniško -Savinjskih Alp Regijski park za trajnostni razvoj območja Kamniško-Savinjskih Alp Mi MtHiiMtib i, J j r>- '^►j t %X/,, ■.■jM. V ponedeljek, 13. septembra, so v kamniški občinski hiši župani občin Kamnik, Solčava, Luče, Preddvor in Jezersko podpisali Pismo o nameri za sodelovanje pri ohranjanju narave in kulture Kamniško-Savinjskih Alp, oblikovanju skupnega prostorskega razvoja prekomejnega območja Kamniško-Savinjskih Alp ter zagotovljanju trajnost nega razvoja lokalnih skupnosti na tem območju. Regionalna zasnova prostorskega razvoja naj bi določila z državo in občinami usklajeno zasnovo prostorskih ureditev za zavarovana območja ohranjanja narave (regijski park Kamniško-Savinj-ske Alpe), ohranjanje kulturne krajine in arhitekturne identitete, območja varstva vodnih virov, območja povečanih naravnih tveganj (poplavna območja, erozijska žarišča in zemeljski plazovi), poselitev in komunalno infrastrukturo, dostopnost območja in mobilnost prebivalstva, prometno infrastrukturo državnega in meddržavnega pomena, razvoj trajnostnega turizma in rekreacije. S prekomejnim sodelovanjem bi izkoristili priložnosti, ki jih prinaša odprava meje. V okviru Regionalne zasnove naj bi bila pripravljena Krajinska zasnova, ki bo nadomestila krajinske zasnove v strategijah prostorskega razvoja občin in bo služila kot osnova za zavarovanje naravnih vrednot državnega pomena (regijski park, območja Natura 2000). Regionalna zasnova prostorskega razvoja Kamniško-Savinjskih Alp je projekt, ki ga občina Kamnik v sodelovanju s par- tnerstvom občin Preddvor, Jezersko, Solčava in Luče, s CIPRA Slovenijo in Logarsko dolino d.o.o. na slovenski strani ter ob- čino Železna Kapla in Zvezo za trajnostni razvoj Južne Koroške iz avstrijske strani prijavlja na program Interreg IIIA Slovenija-Avstrija. Program Interreg IIIA podpira projekte prekomejnega značaja in naj bi k celotnemu projektu Regionalna zasnova prostorskega razvoja Kamniško-Savinjskih Alp (ocenjena vrednost je 114,24 milijonov tolarjev) prispeval 100 milijonov tolarjev. 14,24 milijonov tolarjev naj bi proporcionalno glede na število vseh prebivalcev prispevale vključene občine, od tega kar 80% ali 11,6 milijonov tolarjev občina Kamnik, ki je tudi nosilka projekta. Predlagano ureditveno območje regijskega parka v Kamniško-Savinjskih Alpah naj bi v prvi fazi obsegalo 24.900 hektarov višje ležečih in redkeje poseljenih območij. V park bi tako sodilo 30% celotne površine kamniške občine, 16% občine Jezersko, 45% občine Luče, 57% občine Preddvor in 56% občine Solčava. Po podatkih CIPRE živi v vseh vključenih občinah skupaj 32.500 ljudi, v območju predlaganega regijskega parka pa le 610 ali 1,8%. To narekuje intenzivno skrb za življenje domačinov v parku, saj bodo prav izkušnje ljudi v teh odmaknjenih in najredkeje poseljenih delih občin narekovale širjenje ali krčenje parka. Park naj bi predstavljal razvojne možnosti (turizem, ekološko kmetovanje) in ne zbirko prepovedi in omejitev pri izrabi prostora, je na novinarski konferenci poudaril Dušan Prašni-kar iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Kot je pojasnil, bo januar- ja prihodnje leto jasno, ali bo projekt uspel pridobiti sredstva Intereg III A Slovenija-Avstrija. Vkolikor bodo neuspešni, bodo občine ustrezno preoblikovale vsebino projekta in poiskale druge vire financiranja. Kot je pojasnil župan Tone Smolnikar, prav tako še ni znano, kdaj bodo občine in vlada ustanovile regijski park Kamniško-Savinjskih Alp, saj je velik poudarek na vključevanju javnosti, predvsem lokalnega prebivalstva. Do prihodnje pomladi naj bi se končale razprave z lastniki zemljišč, prebivalci na teh območjih in razprave na občinskih svetih, nato pa sledijo usklajevanja z ministrstvom za okolje, prostor in energijo. Najpozneje do julija leta 2007, ko morajo vse slovenske občine pripraviti svoje dolgoročne prostorske načrte, bo pripravljena dokončna krajinska zasnova regijskega parka Kamniško-Savinjskih Alp. Pri upravljanju regijskega parka se pripravljala opirajo tudi na izkušnje iz krajinskega parka Logarska dolina, kjer je upravljanje decentralizirano -lokalne organizacije v vsaki občini ali dolini naj bi upravljale park. Model Logarske doline, kjer so lastniki zemljišč ustanovili družbo, ki skrbi za izvajanje varovalnega režima, bi lahko pripravili za posamezna območja, kot so Velika planina. Kamniška Bistrica, Krvavec, Jezersko ... Tako bi bila upoštevana vloga lastnikov zemljišč, planinskih društev, lovskih družin, občine pa bi jim določile pristojnosti, ki jih bodo izvajali. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN DNEVI NARODNIH NOŠ 23. septembra 2004 3 34. dnevi narodnih noš - Kamnik 2004 turistična prireditev M. Tradicionalne kamniške narodne noše, ki z nekaj manjšimi presledki potekajo že od leta 1966, torej skoraj štiri desetletja, bi bilo treba uvrstiti med prireditve državnega pomena, je bilo te dni večkrat slišati med dolgoletnimi turističnimi in kulturnimi delavci pa tudi med dolgoletnimi udeleženci te prireditve. To bi si prireditev, ki je že zdavnaj prerasla slovenske okvire, tudi zaslužila. Okrog 1400 narodnih noš i/, različnih slovenskih pokrajin in iz zamejstva, 30 voz, prav toliko konjenikov v nedeljski povorki in v celoti izveden program z nastopi 15 različnih skupin na Glavnem trgu ter devetimi spremljajočimi prireditvami od petka, 10., do nedelje, 12. septembra so glavne značilnosti letošnjih 34. dnevov narodnih noš. Po ocenah obiskovalcev, Kamnik je v teh dneh obiskalo preko 10.000 ljudi i/ vse Slovenije in iz tujine, je bila nedeljska povorka narodnih noš verjetno najboljša v zadnjih petih letih in je potekala tekoče, brez zastojev, od Kajuhove ulice na jugu do Fužin na Grabnu. Na čelu nedeljske povorke narodnih noš je tudi letos jahal konjenik Primož Kepnik z Vrhpolja, ki nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je pred tremi desetletji na kamniški prireditvi začel njegov ded Maks Repnik- Mohar. nosti za čim lepši vtis nastopa. Posebno lep Vtis so naredili denimo lepo opremljeni lojtrniki Turističnega društva Naklo in še nekateri, da posebej ne omenjamo konjenice Veronike. Po Jerebovem mnenju je bila letošnja povorka dna najbolje urejenih v zadnjih petih letih, in spremljana z zelo dobrim komentarjem dolgoletnega napovedovalca Toneta I-'tičarja. Seveda pa kaže za prihodnje jubilejne 35. dneve tako vsebinsko kot organizacijsko celot no prireditev Se dopolniti in popestriti, Med spremljajočimi prireditvami je poleg /apriške raz stave noš iz Trofaiacha, razstave ziljskih noš v Huclnarje-vi hiši, razstave likovnega bi enala Velika planina posebej .Smiselna se je pokazala ocl-loe ite-v o prestavitvi izdelovalcev domače In umetne obrti / Maistrove na Šutno, kjer je ta predstavitev v okolju starih meščanskih hiš res lahko zadihala. Zaradi velikega zanimanja pa je bil nekoliko preveč natrpana s sejemskimi stojnicami Maistrova poleg stalnih lokalov poskrbelo Se I 2 gostinskih stojnic. K uspešni izvedbi vseh prireditev je- poleg številnih so delujočih, od varnostnikov, gasilcev, policistov, prispevala tudi solidna organizacija v okviru Agencije za razvoj turizma in podjetništva, Javne ga sklada RS za kulturne- de- Plesalci FS Zeleni Jurij iz Črnomlja Z belokranjskimi plesi in pesmimi vsako leto privabijo na osrednje prizorišče številne gledalce. V galeriji Pika je zbujala pozornost obiskovalcev razstava glinastih upodobitev narodnih noš in slik iz družinskega albuma Toneta Stcleta. Za zabavno nedeljsko dopoldne so skupaj z našima županom Tonetom Smolnikarjem in podžupanom Demitrijem Perčičem poskrbeli tudi župani (z leve) Trofaiacha (župan VVagner in šel za kulturo Slamnig), Gornjega Grada (Anton Rifelj) in Luč (Ciril Rose), ki so vsak v svojem kotličku kuhali pravi golaž, ki so ga poskusili tudi številni radovedneži... ulica, saj se je od Glavnega trga pre-k Maistrove na obeh straneh ulice zvrstilo 55 stojnic. Za gostinsko ponudbo je javnosti, območne izpostave Kamnik, in občine Kamnik s tradicionalnim in preizkušenim organizacijskim oelbo Na Sutni, kjer so tokrat prikazovali svoje delo rokodelci domače obrti, so pritegnile pozornost učenke kleklarskega krožka OŠ Marije Vere, ki ga že 15 let vodi Sabina Arbi. roni v sestavi: Ione- Smolnikar, Miran Jereb, Tone Ptičar Nu.ša Lisjak. Andreja Eržen, Miha Rcsnik, Franc Svctclj in Klavdij Koclcrman. Značilnost letošnjih dnevov noš je bilo tudi lepo poz no poletno vreme, česar so bili poleg izvajalcev programa seveda veseli tudi sejmar- ji in gostinci. Kljub lemu pa varuhi javnega reda in miru niso zabeležili kakih posebnih kršitev. Kot je za Kamniški občan povedal Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva, gonilna sila tridnevnih dogajanj, ni nobena oel napovedanih pri reditev odpadla, število voz. je bilo treba omejiti, najrazličnejše konjske- vprege so bile lepo opremljene in tudi udeleženci povorke na njih se vedno bolj zavedajo odgovor- potrebno omeniti razstavil Ladine Korbar, ki je- v galeriji Pika na Glavnem trgu razstavila zajetno zbirko v glini predstavljenih oblačil naših prednikov. Na ogled je le ta mesec. Program so popestrili tudi golfisti s 5. občinskim turnir je m v golfu, oelbojkarji in od-bojkarice, rejci malih živali in drugi. Jereb je- pohvalil tudi 60 gasilcev, ki so pomagali skrbeti za red, in razumevanje Gasilske zveze Kamnik ter dodal, da naj bi ta priredi tcv postopoma postala domena ter se vrasla v srca vseh Kaiiiničanov. Da bi več me s -eanov, ne samo v narodnih nošah, pač pa kot so letos čebelarji, planšarji, sodelovalo v povorki, na primer starosvet-ni smučarji, razni stari rokodelci in podobni. FRANC SVETELJ Izročilo slovenskih ljudskih ohranja Izročilo starih slovenskih domačih obrti že desetletje predstavlja pomemben del folklorno-etnološke prireditve Dnevi narodnih noš. Letos je bila še posebna pozornost namenjena kar lepemu številu izdelovalcev domače in umetne obrti različnih zvrsti in pokrajinskih značilnosti, ki so svoje stojnice postavili na čudovito starodavno ulico Šutno. Tako so se predstavili izdelovalci gorenjske narodne noše, avb in zavijačk za narodno nošo, lončar, zeliščarji, ple-tarji, spoznali smo kleklanje kot mojstrovino, ki po dolgih urah skrbnega dela prstov z nitjo rodi čipko kot del naše ljudske kulture, poslikavo stekla, pletenje izdelkov iz slame, izdelavo cvetličnih aranžmajev, lutk, poslikavo keramike, svile ... Še posebno pozornost obiskovalcev je pritegnila stojnica z venčki, srčki, kelihi, vrči, stenskimi in drugimi okraski, pletenimi i/, slame. Ročno pleteni izdelki iz slame so značilnost Prekmurja in spominjajo na šege in običaje ob koncu žetve. Družinsko tradicijo spletao ja izdelkov iz slame ohranjata Beti in Jani Jakob pod imenom Dožnjek, kar pomeni ročno spleten lestenec iz slame kot vrhunec ustvarjalnosti domačega pletarstva. Na stojnici sta iz slame spletali venčke že tretje in četrta generacija te družinske obrti. Pletarstvo kot eno nekdaj zelo razširjenih obrti na Slovenskem je predstavljal 80-letni Franc Koželj. Povedal je. da ga je oče že kot otroka naučil spretnosti spletao ja košar, pletenk za steklenice, peharjev. Že pr< ko sedemdeset let jih spleta pozimi, poleti, koje vroče, pa iz konoplje in plastike pod njegovimi še vedno spretnimi prsti nastajajo vrvi. Prav zanimivo je lahko sožitje dveh slovenskih tradicionalnih obrti - lončarstva in čipkarstva, kar daje veselje ustvarjalki Mirijam Skubin Ju-retie, ki v glini z rezbarskimi nožki oblikuje nežno idrijsko čipko, izdelek posuši na zraku, običajno ga kot spominek shrani med steklo. Med razstavljake starih ljudskih obrti so se pomešali tudi godbeniki / Bavankc ¥ izvirnih oblačilih. SAŠA MF.|A(' JESENSKI KMETIJSKO-PODJETNISKI SEJEM V KOMENDI OD 8. DO 10. OKTOBRA V petek, 8. 10. ob I0h v Kulturnem domu v Komendi predavanje: krempir, nove sorte, sredstva EU, zdravstveno varstvo krompirja v EU, ob 12*' odprtje sejma Vabljeni, vstopnine in parkirnine ni! RAZKRITI POGLEDI PRED VOLITVAMI R0K RUTAR (sloveni*a našž° Prihodnjo nedeljo bomo izvolili novo sestavo Državnega zbora, 88 predstavnikov ljudske volje. Volitve bodo seveda vrhunec dogajanj, ki so se začela že s poletjem, predvsem pa s 3. septembrom, ko se je uradno začela volilna kampanja. Tudi v našem uredništvu smo občutili vročico in pritiske različnih strank, povezanih predvsem s članki z volilno obarvano vsebino, ki promovira določeno stranko, kandidata ali kandidatko, po drugi strani pa blati druge kandidate. Oči vsake politične opcije imajo očitno svojega »malarja«. Zato poudarjam: članki, ki promovirajo določenega kandidata in stranko ali pa lahko z določenimi navedbami škodujejo drugim kandidatom in strankam, še posebej v času volilne kampanje ne sodijo v časopis Kamniški občan, ki je doslej uspel vse volilne vihre uspešno prekrmariti kot politično nevtralen časopis. Verjemite, da ni lahko! Dosledno upoštevamo Zakon o volilni kampanji in kodeks novinarske etike zato upam, da to razumete vsi pisci, tudi tisti, katerih članki niso objavljeni. Nikakor ne želimo pomagati niti škodovati kateremu izmed kandidatov. Naj si pomagajo s svojimi dejanji, sposobnostmi in vi, dragi bralci, boste odločil i. kdo si zasluži vaše zaupanje, vaš glas. Da si boste o kandidatih za državnozborske poslance ustvarili boljšo podobo, smo vsem kandidatom, ki so nas povabili na predstavitve in se do petka, 17. septembra, oglasili v našem uredništvu, postavili vprašanja, ki razkrivajo njihove poglede na aktualne razmere v slovenskem in kamniškem prostoru. - Kako (konkretno s kakšnimi ukrepi) bi spodbudili gospodarski razvoj Slovenije, še posebej pa kamniške občine? Koliko so vam poznani problemi kamniškega gospodarstva (tako gospodarstvo, kot obrt in podjetništvo), kateri so najbolj pereči in možne rešitve? - V kolikšni meri ste seznanjeni s socialnimi problemi kamniške občine, kako bi sc jih lotili reševati? - Vse več je razprav o tem, da lahko Slovenija po vstopu Romunije in Bolgarije v EU leta 2007 izpade iz seznama prejemnic sredstev za regionalni razvoj iz strukturnih skladov, saj bosta obe manj razviti vzhodnoevropski državi znižali statistično povprečje razvitosti v EU. Gre za sredstva, ki so namenjena regijam, katerih razvitost je pod 75% povprečja bruto domačega proizvoda v EU in Slovenija bi po širitvi v obdobju 2007-2013 utegnila izpasti iz kroga upravičenk za sredstva iz evropske regijske politike, kar pomeni izpad 4, 1 milijarde evrov letno. S katerimi ukrepi bi po vašem mnenju ta sredstva EU lahko zadržali? Se zavzemate za razdelitev Slovenije na tri kohezijske regije, od katerih bi dvema (na vzhodnem in zahodnem delu države) bilo še precej časa omogočeno črpanje bruseljskih sredstev? Kandidati in njihovi pogledi so predstavljeni glede na vrstni red na glasovnicah. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ JULIJANA BIZJAK MLAKAR (ZLSD) Sem magistra poslovne politike in organizacije, profesorica matematike in sem svetovalka na Agenciji za zavarovalni nadzor. Rojena sem v stari kamniški družini. Sem poročena in mati dveh sinov. Kot strokovnjakinja za zavarovalništvo, zdravstvo in javne finance sodelujem v projektih Vlade RS. Verjamem v prihodnost Slovenije, v strpno družbo in v boljše življenje za vse. - Za povečanje blaginje moramo pospešiti gospodarsko rast z aktivno razvojno politiko, s spodbujanjem podjetništva, obrtništva in saniozaposlovanja, kar bo zagotovilo nova delovna mesta. Spodbuditi moramo razvoj turizma in podeželja ter povečati spodbude malim kmetom in polkmclotn. Povezati moramo razdrobljeno turistično ponudbo in izkoristiti številne naravne, okoljske in kulturne zanimivosti slovenskega podeželja. Z delom, znanjem in ustvarjalnostjo naših ljudi lahko zagotovimo trajen gospodarski napeelek. Konkurenčno sposobnost gospodarstva moramo povečati / davčno razbremenitvijo dela, z davčnimi stimulacijami v laganj v znanje in razvoj, razbremeniti moramo dohodkovno šibkejše in bremena prerazporediti na bogatejše. Poenostavili moramo administrativne postopke pri ustanavljanju podjetij, izboljšati dostop do informacij in znižati stroške države. Socialni problemi v kamniški občini so podobni tovrstnim problemom v Sloveniji. Z aktivno politiko trga dela moramo zmanjšati brezpe>selnost, zmanjšati socialne razlike in preprečevati reščino. Zagotoviti moramo, da si vsak, ki želi delati, z lastnim delom zagotovi dostojno življenje zase in za svojo družino. Vzpostaviti moramo optimalni razvoj med gospodarskim napredkom in socialnim ravnotežjem. Zagotavljati moramo brezplačno šolstvo, zadostno zdravstveno v arstvo ljudi in dostojne pokojnine, kar omogoča politično in socialno stabilnost države. Vsakemu moramo zagotoviti bivanje po dostopni ceni in poskrbeli /a varstvo otrok in druge storitve, ki bodo omogočale zadovoljiti potrebe družin. Zagotavljati moramo stabilnost javnih financ in zagotoviti večjo finančno samostojnost občin, da bodo te sposobne zagotoviti uresničevanje interesov občanov. - Poročanje medijev o izgubi 4 milijarde evrov pomoči je netočno. Slovenija bi lahko izgubila le del sredstev, kar pa je odvisno od metodologije izračuna, o kateri se bodo še pogajale članice EU. Ta sredstva lahko Zadržimo z opozarjanjem, ela smo presegli stopnjo razvitosti zaradi domačega razvoja in dejstva, da se- je- El razširila na 25 držav Slovenija bo prejemnica sredstev za regionalni razvoj za na-men uresničevanja t iz bonske strategije, raziskav in razvoja, transev-ropskih projektov, polne zaposlitve, ohranjanja narave, ipd. Delitev Slovenije na tri regije bi Sloveniji omogočila prejemanje pomoči /a regionalni razvoj tudi pO letu 2013-Obstajajo še druge prednosti takšne delitve, kot je na primer teriorialna decentralizacija, dobili pa bi tudi razvojne pokrajine z močno ekonomsko funkcijo MAKSIMILJAN LAVRINC (LDS) Rojen sem 8.12.1948 v Vrhpo-**mjit>>t lju pri Moravčah. Živim v Kamni- ku, kjer sem končal osnovno šolo in gimnazijo. Diplomiral sem na Pravni fakulteti v Ljubljani. Preden sem bil 1988 prvič in 1990 drugič izvoljen za predsednika SO Kamnik, sem delal v državni upravi in gospodarstvo Sem po slance prvega, drugega in tretje ga sklica l)Z / liste LDS. Sem poročen iti oče treh otrok - Gospodarska rast Slovenije v obdobju 1993-2001 je bila stabilna in je znašala 4,3% na leto. Zadnja tri leta se je zaradi nizke rasti najpomembnejših izvoznih partneric v II in zaradi postopnega prestrukturiranja upočasnila, vendar zato nismo plačali tako visoke socialne cene kot druge pristop niče. Za preboj med najboljše pa bomo morali poenostaviti zakoličiti druge predpise, ki urejajo normativno okolje za obrt in podjetništvo, v največji možni meri razbremeniti delo davkov in prispevkov in obremeniti z njimi premoženje, spodbujati tehnološki razvoj in izobraževanje in oblikovati bolj ofenzivno politiko pritegovanja neposrednih tujih investicij. Za Kamnik je poleg tega izrednega pomena, da se s prostorskimi akti zagotovi dovolj kvalitetnega prostora za obrt in industrijo. Imamo dovolj vode, energije, dobre prometne povezave in veliko spo sobnih delavcev in ni mogoče pričakovati, da bomo žc jutri namesto tekstila in kovine izdelovali vesoljsko tehniko !!! - Ko sem pred dvema letoma zaradi obrekovanja nekega časnika dobil odškodnino, sem jo ob pomoči kamniškega centra za socialno delo namenil petim pomoči najbolj potrebnim družinam. Od blizu sem se lahko prepričal, da kljub številnim ukrepom države še vedno okrog nas živi veliko ljudi na robu preživetja in na robu družbe. Ljudje smo takšni, da nam smisel in temeljno varnost v življenju daje delo. Zato mislim, da bi bilo večino socialnih stisk mogoče odpraviti ob večjih zaposlitvenih možnostih. Premajhne kapacitete vrtcev, pomanjkanje stanovanj za neprofitno najemnino, tako za mlade kot za starejše družine, so po moji sodbi tudi hudi problemi, ki tarejo naše občane. Posebno pozornost pa bi bilo potrebno nameniti starost nikom, ki so ostali sami. Preveč je problemov, da bi jih bilo mogoče na hitro odpraviti in na večino poslanci direktno ne moremo vplivati . - Strah, da bi Slovenija zaradi igre številk (beri statistike) postala po vstopu Romunije in Bolgarije namesto neto prejemnice neto plačnica v evropski proračun je odveč, kar je že bilo pojasnjeno. Seveda pa je ta epizoda lahko poučna za slovensko politiko. Ne glede na politično opcijo bomo morali tudi v bodoče z vsem razpoložljivim znanjem oblikovati strategijo in taktiko »plenjenja« kohcz.ijskili in drugih evropskih skladov prek vseh zvez in poznanstev v KlI. Takšno politično sodelovanje vseh parlamentarnih strank pri pomembnejših odločitvah ob pristopnih pogajanjih je veliko pripomoglo k uspehu teh pogajanj. Na vprašanje koliko regij, naj odgovori stroka tako, da bi bilo za vse konce Slovenije najbolje. Naj omenim, da sem bil predlagatelj črtanja 143 čl. Ustave, ki hi omogočilo ustanovitev pokrajin, vendar so politično prestižne igrice preprečile odpravo te ovire. MARTA CIRAJ (SLS) Marta Ciraj, dr. agronomije, znanje štirih tujih jezikov, rojena 1956, stalno prebivališče Komenda, Gmajnlca 93, poročena, mati štirih otrok, zaposlena na Ministrstvu za zdravje. - Na državni ravni: zmanjšati ad-ministriranje pri ustanavljanju podjetij, državne spodbude za podjetnike začetnike v obliki nepovratnih sredstev, davčnih olajšav v začetnem obdobju, prek tega tudi spodbujanje ustanavljanja grozdov dejavnosti za povezovanje podjetnikov. Na lokalni ravni: Občina Kamnik naj bi izdelala program razvoja podjetništva, turizma in kmetijstva ter njihovega medsebojnega povezovanja in poskrbela za spodbude tako iz občinskega kot iz državnega proračuna. Občina Kamnik ima za okoli 11% manj prebivalcev kot Občina Domžale, a ima za 27% manj poslovnih subjektov kot jih imajo v Domžalah. Bruto osnova za dohodnino je v kamniški občini za 15% nižja kot v Domžalah. Nižja je tudi izobrazbena struktura prebivalstva. Kamnik pa ima več kot trikrat toliko površin kot sosednja občina Domžale, razpolaga s kakovostno pitno vodo in ima izjemno dobro prometno lego in prelepe naravne danosti. Število zaposlenih se je v Kamniku v zadnjih letih zaradi stečajev velikih firm prepolovilo. Zato je treba omogočiti razvoj podjetništva, zvišati izobrazbeno strukturo prebivalstva - v Kamnik pripeljati vsaj eno višjo/visoko šolo - še bolje uporabiti danosti (visoko kakovostni turizem s prodajo doma pridelanega turistu, prelepo arhitekturo v starem jedru mesta, kot blagovno znamko tudi izjemno kakovostno pitno vodo, nove povezave s so rodnimi mesti - npr.Zermatt pod Matterhornom v Švici, ki tudi ima vsako leto tradicionalno povorko narodnih noš, sodelovanje v regiji - npr. s Komendo - blagovna znamka krompirja iz sosednje Komende na krožniku v številnih živilih, itd.). »Kamnik je najlepši!« je naslov članka, ki sem ga pred kratkim zasledila v Rodni Grudi iz leta 1980, ki opisuje, da je bil Kamnik leta 1979 izbran za najlepše mesto v Sloveniji. - Socialni problemi: brezposelnost zaradi propada velikih podjetij, nizke plače delavcev, ki jih je glede na izobrazbeno strukturo veliko, prenizke kapacitete otroških vrtcev, potreba po migraciji prebivalstva na delo v druge kraje. Rešitev je razvoj dejavnosti iz prejšnjega odgovora in s tem povečanje števila delovnih mest v kraju sa meni in v bližnji okolici, kol je poslovna cona v Komendi, ki bo nudila delovna mesta tudi za kamniške občane. - Rešitev je le v dobrem pogajanju pristojnih, ki naj dosežejo, da bo Slovenija razdeljena na dve do tri regije. Ta ideja je, po mojem vedenju - ker sem bila na začetku zraven - stara vsaj pet let. Je pa tudi edina možnost, ela bi dosegli pritok sredstev iz FU tudi po v vprašanju navedenem dogodku. Star sem 31 let in v Kamniku/i vini že- od rojstva, zato je Kamnik moje mesto. Po izobrazbi setu ekonomski tehnik, ob delu pa študiram ekonomijo na univerzi v Mariboru. Zaposlen sem v gospodarstvu. Za kandidaturo sem se odločil, ker bi rad pozitivno vplival na našo skupno prihodnost - Na državni ravni je potrebno zmanjšati oziroma ukiniti davke na plače, saj naj država pobira davke tam, kjer je to potrebno. To SO davek na nepremičnine za lastnike večjega števila neprimičnin, davek na luksUZ, davek za najemo dajalce, itn. Problemi gospodarstva v Kamniku so katastrofalni. Velike družbe so propadle zaradi pomanjkanja znanja vodilnih takratnih direktorjev in preskromne finančne in strokovne pomoči s strani države. Dokaz je podjetje Titan del., ki ga je kupil tujec in če on vidi potencial v Kamniku, vemo tudi Kaiiiničani, ela obstaja Za vzpodbuditev gospodarstva in podjetništva v naši občini imam strogo stališče, to je večni napreelek znanja, s podporo države, zmanjša nje najemnin in davčnih olajšav za delo obstoječim podjetnikom, mladim podjetnikom pa delno nuditi sredstva za zagon. Panožna obrt v Kamniku sega daleč v preteklost in ima neizmerne kulturne vrednote, zato bom vztrajal na vsakem koraku z različnimi sredstvi, da obrt v Kamniku še bolj oživi. - Letos sem bil tudi jaz žrtev Zavoda za zaposlovanje. Ne znam opisati občutkov ljudi, ki so izgubili delo tako rekoč čez noč. Socialni problem v kamniški občini je zelo pereč. Kamnika se spominjam kot mesta vzhajajočega gospodarstva, pozitivizma, športnega in kulturnega duha, danes pa imam občutek, da mesto dobesedno izumira. Socialna varnost je pod kritiko, premalo je športnih aktivnosti, razmnožuje se- le kriminal in narkomanija. Z eno besedo, naše mesto Kamnik je potrebno oživeti. - Zavzemamo se za razdelitev Slovenije na tri regije, ki bi bile cv ropsko primerljive in s tem primerne za prejemanje pomoči za regionalni razvoj. Posledično bi to omogočalo tudi decentralizacijo ekonomske in politične moči in s tem vzpostavljanje pogojev za raz voj treh enako razvitih regij in s tem celotne države. MIHAEL RESNIK (Lista Za podjetno Slovenijo) Po poklicu sem gostinski tehnik. Po končani srednji šoli v Ljubljani sem končal še poeljet niško šolo in 1974 prevzel domačo gostilno Pod skalo. Ves čas sem aktiven v kamniškem turizmu, prav tako v ()bniočiii obrtni zbornici Kamnik. Med drugim delujem še kot poslanec v Obrtni zbornici Slovenije. Bil sem tudi aktiven športnik in sedem let predsednik Teniškega kluba Kamnik. - Probleme obrti in podjetništva in nasploh celotnega gospodarstva zelo dobro poznam. Prav obrt lahko v največji možni meri prispeva k blagostanju celotne države, saj ta segment gospodarskih dejavnosti predstavlja najpomembnejši del ustvarjalnega človeškega kapitala v naši državi, hkrati pa ustvarja dobro tretjino družbenega proizvoda. S tem so elane možnosti za ekonomsko sa mostojnost slovenskega malega gospodarstva, v njem vpetih družin in varno prihodnost generacij. Ge želimo, ela se bo razvoj obrti in podjetništva širil še naprej, bomo morali veliko več narediti na področju finančne nediscipline, odpraviti moramo birokratske ovire, prav tako pa je treba znižati davke. Ob tem lahko samo dodam, da bi morala država poskrbeti še za davčne olajšave ter za ustrezno nadaljnje izobraževanje. Nasploh pa bi morali ljudi spod bujati, da bi čim bolj zdravo živeli. - Najprej bi morali kar največ narediti na področju zagotavljanja ustreznega otroškega varstva, prav tako pa bi morali poskrbeli za stanovanja za mlade družine Veliko otrok še vedno ostaja brez ustrezne predšolske vzgoje, čeprav je sistem develletke nekoliko omilil ta problem. Z gradnjo p repo tre h nega otroškega vrtca žal zamujamo, to napako pa bi morali čimprej popraviti. Veliko problemov bi lahko rešili z. varstvenimi družinami, žal pa je zakonodaja na tem področju še vedno prestroga in prav tu bi moralo priti do pomembnih sprememb. Večkrat pravimo, da stari del mesta umira in propada. Oživili bi ga tudi z naselitvijo mladih, ki bi si svoje stanovanjske probleme lahko rešili s preureditvijo podstreh v stanovanja. Tako bi izboljšali kakovost samih stavb, ob tem pa bi poskrbeli še za toplotno izolacijo stavb in ureditev streli, laka sta novanja bi bila zagotovo cenejša in bolj prijetna kot tista v novozgrajenih soseskah. - Do leta 2007 je šc daleč, zato hi morali najprej pogledati, kako se je- Slovenija dejansko vključila v EU, predvsem pa, kaj se nam dobrega in hkrati tudi slabega še obeta. Slovenija, čeprav majhna, je zaradi svoje pokrajinske raznolikosti tudi zelo velika in pestra Prav zato se, tudi na podlagi etnoloških raznolikosti to bi zagotovo potrdila tudi naša zgodovina - zavzemam za razdelitev Slovenije na tri regije. Vsaka od teh predvidenih regij jc tudi v ekonomskem smislu celota zase, saj nikakor ne moremo primerjati primorskih krajev s (istimi na Štajerskem ali celo v Prekmurju. Vsak delček Slovenije ponuja veliko lepot, naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti in prav v vsakem kraju bi našli dovolj možnosti za razvoj, zaslužek in lepšo prihodnost. Kamniški ObČAN Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejite, iinlv. dipl. ekon. N:i podlagi mnenja Ministrstvi) /a kulturo sodi časopis med proizvode Informativne narave Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko VVv Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91 311, 04 I/M.2 450, fax: 01/83-19-860, e mail: sasanicjac'"siol.nct Ncnaroc enih < lankov in fotografij ne honoriramo Ho kopi v iv in fotografij ne vračamo. Tisk Sel d.d . Ljubljana, dne 1V 9. 2004. NATAŠA GLOBOČNIK (Stranka mladih Slovenije - SMS) Prihajam iz Komende, po izobrazbi sem diplomirana upravna organizatorka, zaposlena na Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, kjer opravljam delo svetovalke za naturalizacijo na Uradu za migracije ter obenem nadaljujem magistrski študij na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Prosti čas najraje izkoristim za uživanje v stvareh, ki me veselijo: kolesarjenje, potovanja, fotografiranje, potapljanje, rafting, planinarjenje, ples... - (iospodarsko situacijo Kamnika podrobneje spoznavam, zato sodelujem s strokovnjaki na tem področ-. ju. To sodelovanje bo potekalo še naprej, saj sem mnenja, da moramo določene stvari zaupati strokovnjakom. V Kamniku so potrebne subvencije za razvoj malega gospodarstva in razvoj obrti, ugodnejši krediti malim podjetnikom za razširitev dejavnosti s pogojem, ela zaposlijo dodatno delovno silo. Poskrbeti je potrebno za dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje podjetnikov in zaposlenih, kajti tehnologija se spreminja iz dneva v dan. Perspektive kamniškega razvoja vidim predvsem v izkoriščanju naravnih danosti, možnost razvoja s termami Snovik in s tem posledično okoliških vasi. Izkoristiti moramo odlično lokacijo in narediti več na povezanosti razpršenih možnosti. Povezati bi morali različne dejavnosti, kot so golf v Arburetumu, dopolnilne dejavnosti na kmetijah (eko-kmetije, turistične kmetije, vrtnarstvo, čebelarstvo, zeliščarstvo, ogrevanje z biomaso...). - Kot povsod je tudi v kamniški občini najbolj pereč Stanovanjski problem. Trenutno je bilo zgrajenih nekaj novih stanovanj, mislim pa, da še vseeno primanjkuje socialnih stanovanj s subvencionirano najemnino, predvsem za mlade, ki začenjajo svojo samostojno pot, za socialno ogrožene, ter varovana stanovanja za starejše. Zelo pereč problem je tudi pomanjkanje prostora v vrtcih. Potrebna so sredstva za dodatno izgraditev vrtcev na območju Kamnika, kjer bi bila vsaj dva oddelka odprta do 18 ure. Mnogi starši namreč težko pridejo iz Ljubljane do 16.30 ure. Še posebej je pomembna skrb za brezplačno šolstvo od osnovnega do elodiplomskcga študija, subvencioniran šolski prevoz, naelzor zaposlitvene politike- in strogo kaznovanje kršitev,.. - Ne verjamem, da bi Slovenija kaj izgubila z vstopom Romunije in Bolgarije v EU, vprašanje pa je, koliko bi izgubila, če bi bila obravnavana kot ena regija ()schno se zavzemam za razdelitev Slovenije na tri regije, saj tako vidim možnost razvoja njenih revnejših delov. Me>č je treba razpršiti Prvi smoter lokalne in regionalne politike ni niti pričakovana delitev evropskih sredstev niti prestižno ustvarjanje malih centrov, ampak demokratičnost: omogočiti ljudem, da sami in brez posrednikov urejajo zadeve v svojem okolju. Ljudem je potrebno ponuditi več na lokalnem nivoju (štipendijski skladi, zaposlitev) in s tem preprečiti .beg možganov« iz podeželja v mesta in od tam v tujino ALEKSANDER URSIC (Aktivna Slovenija) .moumankika A' ' w M Rodil sem se 30.11.1974, živim v Črni pri Kamniku. Po poklicu sem komercialist, ob delu pa obiskujem izredni študij Fakultete za manage-ment. Poročen sem štiri leta in sem oče dveh sinov. Sem elan izvršnega odbora Aktivne Slovenije, predsednik regijskega odbora AS 1 VE in preelseiluik ()() AS Kamnik. - Država mora pomagali podjetjem z zagotovitvijo bolj stimulativnega poeljetniškega okolja, ki vključuje odpravo birokratskih ovir in 1 znižanje davčne obremenitve dela. I S tem bi omogočili bolj dinamičen H razvoj malih in srednjih podjetij. Za-■ gotovih je potrebno tudi mehaniz-'* me za delujoč trg kapitala ter zmanjšati plačilno nedisciplino. Kamniška občina je bila gospodarsko ena močnejših občin, vendar pa jo je postopno ugašanje velikanov pripeljalo tako daleč, da danes roja-di, ko zaključijo šolanje skorajda nimajo možnosti zaposlitve v domači občini. Poleg mladih pa je tudi veliko starejših, ostalo po tridesetih in več letih dela brez zaposlitve, lina oel možnih rešitev je uvajanje socialnega podjetništva, ki bi zagotovilo kvalitetna delovna mesta lueli za liste sku pinc prebivalstva, ki jih je hitra gospodarska preobrazba socialno izključila. Potrebno jim je- ponuditi nove razvojne izzive in jim tako omogočili novo upanje. - Med bolj pereče socialne probleme v naši občini bi lahko uvrstili problematiko mladih družin, otroškega varstva in Starejših brezposelnih oseb. Za mlade je rešitev stanovanjskega problema v Sloveniji skoraj nerešljiv problem. Cene nepremičnin se oblikujejo kartelno in so nerealne. Zavzemal se boni za povečanje razpoložljive zazidalne zemlje za gradnjo socialnih stanovanj za mlade družine in za ugodne kredie za prve rešitve stanovanjskega problema. I Irejeno otroško varstvo je v naši občini pravo bogastvo za starše. Glavni problem je v neustrezni ureditvi s strani države, saj ni ustreznih enotnih predpisov za vse občine. Kamniška občina je ena tistih, ki izkorišča to ureditev saj je otroško varstvo med dražjimi in eno redkih, kjer starši kljub npr. celomesečni odsotnosti otroka v vrle ii plačajo samo dobrih 15% manj, kot če je otrok v vrtcu. Rešitev problema otroškega varstva je v omilitvi birokratskih ovir pri podeljevanju koncesij za privatno varstvo in v pravičnejši delitvi socialne pomoči. - Aktivna Slovenija si bo prizadevala, ela se obrani predlog Evropske komisije za posebno obravnavanje tistih regij, ki jih prizadene statistični učinek širitve EU. Slovenija mora nadaljeval i pogajanja za oblikovanje treh NUTS II regij (ali kohezijskih regij), ki jih je prekinila v prcelpristopnili pogajanjih. Prav tako je potrebno vztrajati na posebni prehodni pomoči regijam, ki bi zaradi statističnega učinka širitve lill(posledica vstopa manjrazvitili držav, zaradi česar se zniža evropska poprečna raven razvitosti) Izpadle i/ najugodnejšega statusa za črpanje sredstev strukturnih skladov Regije potrebujejo predvsem več razvojnikov in manj administrator-jev. Le tako bomo lahko zagotovili vsem delom Slovenije razvojno dobi tevanje najboljših v lili, kar mora biti dolgoročen cilj razvoja Slovenije MARJETA HUMAR (Nova Slovenija -NSi) Rojena sem leta 1946, živim v Kamniku, po poklicu sem slove-nistka, zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Trenutno sem članica nacionalnega izvršilnega odbora NSi. Članica občinskega sveta občine Kamnik pa sem vse od demokratičnih sprememb, zato zelo dobro poznam problematiko občine Kamnik. - Problemi kamniškega gospodarstva so mi dobro znani. Problem Kamnika je v tem, da po propadu industrijskih »gigantov« v času prestrukturiranja gospodarstva iz socialistične ureditve v zahodnoevropsko tržno gospodarstvo, za razliko od občin Mengeš, Domžale in Trzin, ni usmeril razvoja v pod-jetništvo, zlasti pa ni izkoristil svojih naravnih možnosti za razvoj turizma, zlasti ekološkega. V Kamniku bi morali spodbujati predvsem podjetništvo in turizem. Da pa bi to dosegli, bi morala država stimulirati podjetnike z ustrezno davčno in zaposlovalno politiko, izboljšati bi morala plačilno disciplino, hkrati pa bi se moral javni sektor začeti »obnašati« veliko bolj racionalno. - Dobro sem seznanjena tudi s socialnimi problemi naše občine. Problem je, da v Kamniku ni dovolj delovnih mest, predvsem bolje plačanih. Zato se veliko naših občane>v, tudi tistih, ki so v Kamniku pred kratkim kupili stanovanja, vozi vsak dan na delo v Ljubljano. Iako predvsem bližina Ljubljane rešuje Kamnik pred socialno katastrofo, kakršno poznajo npr. v Zasavju ali Prekmurju. Če se malce pošalim lahko rečem, da je na žalost danes v Kamniku celi no večje finančno stabilno »podjetje« le Občina Kamnik. Vse ostalo, tj. proizvodno gospodarstvo, pa bolj ali manj životari na robu preživetja. Izjeme so seveda maloštevilni samostojni podjetniki in manjša podjetja. - Bolgarija in Romunija bosta v bližnji prihodnosti zagotovo postali polnopravni članici EU, zato bo imel njun vstop za Slovenijo negativni statistični učinek, saj se razmere v Sloveniji z njunim vstopom realno sicer ne bodo spremenile, spremenile pa se bodo statistično. To pomeni, da bo Slovenija »napredovala« po evropski lestvici razvitosti in s tem izgubila določen delež denarja iz bruseljske-blagajne. Zato menim, da bi morali Slovenijo čim prej regionalno razdeliti, in sicer na tri regije: t. i. osrednjo, zahodno in vzhodno slovensko regijo, pri čemer bi bili slednji dve zagotovo še več let Opravičeni do denarja iz bruseljske blagajne. Odločilno besedo pri oblikovanju Slovenije v regije bi morale imeti občine, zato sem proti temu, da bi o tem odločali v Ljubljani. Pri oblikovanju regij bi morali upoštevati (da ne bi dobili zgolj t. i. »statističnih regij«) tudi geografsko, zgodovinsko in interesno zaokroženost območja. Seveda pa organiziranje regij ne sme pomeniti ponovnega povečanja stroškov za organe regij oz. nove »regijske birokracije«, pač pa bi morali del že obstoječe državne uprave decentralizirati in prenesti na pokrajinski nivo. Jasno pa je treba razmejiti med državnimi in regijskimi pristojnostmi. DANIJEL KOVAČIČ (Zeleni Slovenije) Živim v Kamniku, Prisojna pot 22. Končal sem VI. stopnjo izobrazbe - organizacijska smer. Na območju občine Kamnik se od leta 1998 zavzemam za človeka vredno življenje oziroma lepšo in čisto prihodnost. - Da so za razvoj Slovenije pomembna vsa večja podjetja, obrt, turizem in znanje, je bilo že več-' Ijj krat povedano. Toda to so odgovori na deklarativni ravni in nič več. Podjetniki, obrtniki, turistični delavci in drugi akterji, naj sami povedo, kakšne so njihove vizije razvoja, kaj za to potrebujejo in kje tu vidijo vlogo države. Posebno pozornost bi seveda morali posveliti turizmu. Dokler Kamnik ne bo imel prenočitvenih kapacitete za vsaj en avtobus obiskovalcev in po možnosti en gostinski lokal na visokem nivoju, ne bo kaj prida efekta. Končni sklep: Razvoj Slovenije, tako kot občine, vidim v privatni iniciativi tako kot je to povsod, kjer deluje tržno gospodarstvo Brez vtikanja politike- v sistem, še posebej, ker si gospodarskih panog ne sme podrediti. V širšem smislu pa se je potrebno zavzemati za pravice mladih družin, za zaščito upokojencev, za boljše delo sistema pri preprečevanju narkomanije, za interese slovenskega kmeta, za človeka vredno življenje oziroma boljši jutri in nenazadnje, za vlaganje v razvoj znanosti in novih tehnologij ter podporo kulturnim dejavnostim - Socialni problemi se v naši občini vidijo v treh smereh. Na eni strani so tisti, ki iščejo delo in ga ne morejo dobiti, čeprav so pripravljeni delati. Take ljudi je treba priporočati delodajalcem, še posebej, če imajo družino. Zelo žalostno je, da v današnjem času nekateri ele-loelajalci izplačujejo tako nizke osebne dohodke, z druge strani pa pri bilančnih rezultatih prikažejo znatne dobičke. S takimi dohodki ni mogoče preživeti, predvsem pa ne večjim družinam. Davek na delo je drastično previsok, kar je največja slabost države, zato bi se v parlamentu maksimalno angažiral za znižanje davka, kar pomeni s strani delodajalca povišanje osebnih dohodkov predvsem pri dclav-cih z najnižjimi dohodki. Poseben problem vidim v neprofitnih stanovanjih za mlade družine, čeprav ne morem trditi, da so ta vprašanja v naši občini povsem zanemarjena. Na kotun kot član Zelenih Slovenije ne morem mimo ekoloških problemov. Programi na državnem nivoju se mi zdijo premalo otipljivi, v programih političnih strank pa ni opaziti večje angažiranosti. Zato bomo vztrajali na odpravljanju in preprečevanju vsega, kar uničuje slovenski življenjski prostor. Pomembna je čisla voda, zrak, hrana, vendar ne smemo spregledati prostora kot celote. Se m proti zastrupljanju česarkoli. Menim, da Slovenija ni tako bogata, kol kažejo statistični podatki. Ali smo resnično med razvitejšimi elržavami v Evropi, bo pokazal čas. Trdno sem prepričan, da temu ni tako Zakaj je bil začeti projekt regionalnega razvoja ustavljen, mi ni znano. Menim pa, ela ne bi izgubili 4 milijarde evrov, če bi bila Slovenija razdeljena na štiri regije, saj so precejšne razlike po razvitosti med pokrajinami. MARJAN HROVAT (Stranka slovenskega naroda) ■jBHHHK...,A Rojen sem 25 7 1963 v Ljublja- ni, mladost sem preživljal v Šentjerneju na Dolenjskem. Po Osnovni šoli sem nadaljeval študij v Ljubljani, kjer sem tudi zaposlen v tukajšnji Termoelektrarni Toplarni kot strojnik kotlovskih naprav. Po poklicu sem strojni tehnik ter študent ob delu na visoki šoli za management. - Največji problem je, da slovenska vodilna struktura (pejliti-ki, ekonomisti, gospodarstveniki) ne dojamejo vsakodnevnih problemov, s katerimi se srečujemo! Slovenija je bila pred osamosvojitvijo zelo močna na industrijskem področju ter dokaj stabilna v celotnem gospodarstvu. Ves ugled našega gospodarstva smo izgubili prav z osamosvojitvijo. Tudi Kamnik, ki je bil v preteklosti pretežno industrijski, je med osamosvojitvijo izgubil večji del industrije. Uničeni so gospodarski centri! Rast gospodarstva na področju kamniške občine, kot tudi prilagajanje na tržno, ekonomsko in naravno podjetništvo, poteka prepočasi. Nemudoma potrebujemo zakon, ki bo takšne dejavnosti pospeševal in ne zaviral. Malim in srednje velikim podjetjem je potrebno zagotoviti denarno pomoč preko subvencij, nepovratnih sredstev, ugodnih posojil, da se bodo novo nastali podjetniki z veseljem odločali za podjetništvo. - Problemi vse Slovenije, ne samo Kamnika, so nezaposlenost, stanovanjska problematika, revščina, upadanje natalitete itd. Slovenija in z njo tudi Kamnik potrebujeta temeljite spremembe na področju zaposlovanja, ustrezne družinske in stanovanjske politike, zagotoviti je potrebno delovna mesta, ustrezne bivalne prostore, več ne profitnih stanovanj, omogočiti cenejše vrtce, redno izplačilo osebnih dohodkov, kar je vse mogoče doseči z zakonom, ki bo temeljil na temu, da so delavci plačani prvi in direktor zadnji. Kdor ustvarja stečaje mora biti izključen iz gospodarskega in političnega vodstva' Družba je živ organizem in se mora razvijati vzporedno na vseh področjih. Začne se pri ljudeh, nujna je izobrazba in zdravje. Tudi turizem se je v Kamniku začel prav počasi prebujati saj je zadnji čas, da smo se začeli malo bolj zanimati za turizem, ki mora postati ključni nosilec razvoja in napredka. Zavzemati pa se moramo prav tako za našo lepo in bogato naravo, kulturne znamenitosti, dediščine. Zavedajmo se, da je EU neokolonialna fevdalna ustanova in ne bomo nikoli razočarani! - Pred vstopom v EU so nekateri obljubljali in pričakovali, da bo Slovenija dobivala in bila deležna nenehnih finančnih sredstev s ka terimi bi si dodobra opomogli in obogateli. Vsi pa pozabljajo, da Slovenija od EU ne bo dobila več pomoči kot je vplačala v fond, kaj ti EU le ni tako radodarna do nobene države, da bi dajala bajne vsote denarne pomoči ne da bi imela tudi sama koristi. Zanašajmo se na svoje moči. Doseči moramo polno zaposlitev, gradnjo tovarn električnih avtomobilov, odprtje malih in srednje velikih podjetij, boljše pogoje za naše kmetijstvo itd. Zahtevati moramo, da EU plačuje vzdrževanje Šengenske meje, stroške za boj proti kriminalu in porastu drog. ANTON RAJSAR (DeSUS) Rojen sem 9.1.1958 v Ljubljani. Z ženo Branko in dvema hčerkama (Meta, 23 let, 4. letnik arhitekture in Špela, 18 let, 4. letnik gimnazije) živimo v lastni družinski hiši v Šmartnem v Tuhinju. Zaposlen sem v podjetju Titan v Kamniku. Sem delaven in aktiven na vseh področjih. - Razmere v kamniškem gospodarstvu so glede na nekdanjo moč in pomembnost kamniške , industrije katastrofalne. Tudi Ž' sam sem zaposlen v gospodar i stvu in doživljam vso bridkost i odpuščanja, premeščanja in psi-' ničnega preobremenjevanja delavcev ter ukinjanje programov, oddelkov in podjetij, ki vodijo v brezposelnost in osebne tragedije mnogih posameznikov in celih družin. Občinska in državna uprava sta okosteneli ter z zapletenimi in dolgotrajnimi postopki zavirata razvoj podjetništva in obrti in dopuščata razpad gospoda rstva Na občinski ravni je potrebno ohraniti kmetijstvo, vzpodbudi ti odpiranje obrtnih con na območjih Tuhinjske doline, Stranj in Črne s poenostavljenimi postopki. S pravilno načrtovanimi odcepi z avtoceste je potrebno obdržati gospodarske, trgovske in turistične tokove skozi naše kraje. Nujna je decentralizacija držav ne uprave in večja finančna disciplina. - Glede na moje dolgoletno delo v Občinskem svetu sem s socialno problematiko kamniške občine dobro seznanjen in trdim, da je to področje zapostavljeno. Verjamem, da je na občinskem in državnem nivoju možno doseči rešitve in spremembe, kot so sofinancirano varstvo otrok tudi izven vrtcev, izgradnja športnih igrišč in objektov ter priprava programov, kjer se bodo naši otroci in mladina varno in aktivno udejstvovali in se s tem izognili alkoholu in mamilom. Potrebnih je več neprofitnih stanovanj za mla de družine; poskrbeti za varnost in dobro počutje ostarelih in bolnih ter za dostojno preživetje vseh starostnikov tudi z razširitvi jo oskrbe na domu s sofinanciranjem tistih, ki skrbijo zanje. Pripraviti in izvajati je treba programe za brezposelne in delovno sposobne, da jim bomo ohranili ali povrnili njihovo človeško dostojanstvo m zaupanje r socialno in pravno državo - Zavzemam se za širjenje EU. Država mora bolj kot doslej vzpodbujati razvoj gospodarstva na lastnem znanju. Tako se nam ni treba bati širitve, ampak se bomo veselili novih tržišč in možnosti za lastno obogatitev. Slovenijo naj bi sestavljale tri regije: prva - ožja ljubljanska, dru ga - razvita območja osrednje Slovenije in tretja - vsa ostala Slovenija. Tako bi kljub širitvi EU Slovenija obdržala evropsko pomoč za regionalni razvoj (Nadaljevanje na 6. strani) 6 23. septembra 2004 VOLITVE - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN (Nadaljevanje s 5- strani) RUDI VERŠNIK (SDS) Prihajam iz Šmarce, mladost sem preživljal na Selah pri Kamniku. Po poklicu sem ekonomist, zaposlen v Meso Kamnik d.d., kjer opravljam delo vodje ekonomike. Imam več kot 30-letne izkušnje v gospodarstvu, aktivno delujem v KS, svetu Glasbene šole in GD. Sem poročen in oče dveh odraslih hčera, sprostitev pa najdem na kolesu in na sprehodu s psom. - Slovenija potrebuje uspešno, konkurenčno, sodobno in predvsem razvojno naravnano gospodarstvo. Za dosego tega cilja je potrebno izboljšati podjetniško klimo - zmanjšati birokratske ovire, sprostiti tuja vlaganja, prerazporediti davčna bremena - razbremeniti obdavčitve plač in tako vzpodbuditi večjo konkurenčnost, uvesti davčne spodbude za vlaganje v razvoj in ekološko sprejemljivost proizvodnje in izdelkov (samo tako lahko dobimo izdelke z visoko dodano vrednostjo), zagotoviti plačilno disciplino, izterjati neplačnike in uvesti učinkovito pobiranje neplačanih davkov. V Kamniku je potrebno stimulirati vlaganje v malo gospodarstvo, podjetništvo in turizem, zato je potrebno ustanoviti službo za usmerjanje evropskih sredstev in pospeševanje malega gospodarstva, podjetništva in turizma, stimulirati nakup predhodno komunalno urejenih zemljišč v industrijsko-obrtnih conah, omogočiti ugodno kreditiranje dejavnosti, pridobiti nosilca gostinske in hotelske dejavnosti v občini, ki bo prevzel nalogo nosilca razvoja turizma. - Kamnik je z zmanjšanjem industrijske proizvodnje izgubil veliko število delovnih mest, zato je pomembno zagotoviti stabilna in \ isoko produktivna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki ne potrebujejo državnih pomoči. V naši občini se s pomanjkanjem varstvenih kapacitet srečujemo že nekaj časa. S primerno regulativo je potrebno spodbuditi koncesije za privatno varstvo otrok, saj se bodo tako povečale kapacitete, konkurenčnost ter posledično znižale cene programov. Mladim družinam moramo omogočiti varstvo za njihove otroke po primernih cenah, v primernih prostorih ter ga časovno prilagoditi glede na potrebe staršev. Družinam, ki nimajo možnosti bivanja v primernem stanovanju, moramo omogočiti dostop do neprofitnih stanovanj, s hipotekarnimi krediti pa omogočiti lažji dostop do cenejših kreditov. Celovito socialno varstvo bomo omogočili s spremembo sistema državnih pomoči. Nujno je zagotoviti enoten sistem socialnih in drugih oblik pomoči, ter zagotoviti pomoč tistim, ki so do nje upravičeni. - Kako smo bili uspešni pri pogajanjih z EU se je prvič pokazalo pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov, srečali smo se s spoznanjem, da enotna Slovenija ni upravičena do teh sredstev Politično neodgovorno je bilo ravnanje vladajočih strank, ki kljub volji in pripravljenosti posameznih regij (Koroška) niso uredile ustrezne zakonodaje za delitev Slovenije na regije. Edini možni izhod je razdelitev Slovenije na tri regije, saj bosta le na ta način dve deležni evropskih sredstev. Poleg pomoči iz EU mora tudi slovenska vlada predvsem z razvojem podjetništva in kmetijstva omogočiti razvoj nerazvitih delov Slovenije in tako zmanjšati brezposelnost. PROMET NA VELIKI PLANINI RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DUPLICA -PREDČASNE VOLITVE Na poolagi 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/ 93, 7/94, 33/94, 70/95, 51/02, 73/03 in 54/04) ob smiselni uporabi 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (ur. list rs št. 44/ 92, 70/00 in 73/03) je občinska volilna komisija občine Kamnik z žrebom DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA PREDČASNE VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DUPLICA, KI BODO DNE 3.10.2004. VOL. ENOTA ŠT. 1: Ljubljanska cesta (hišne št. od 26 do 86. razen hišnih številk 27. 29, 31. 31 a. 35. 37 in 37a). Dobaieva ulica. Domžalska cesta in Jakopičeva ulica. 1. VLADIMIR URH, ROJ. 10.7.1960, JAKOPIČEVA 1 7, EKONOMSKI TEHNIK, VARNOSTNIK-RECEPTOR 2. ALOJZIJ KAHNE, ROJ. 31. 3. 1938, JAKOPIČEVA 10, INŽ.LESARSTVA, UPOKOJENEC Volita se 2 člana. VOL. ENOTA ŠT. 2: Ljubljanska cesta (hišne žt. od 14 do 25. 27. 29,31,31 a, 35,37 jn 37a), Groharjeva ulica, Jamova ulice in Jelovškova ulica 1. MARJAN KRISTAN, ROJ. 25. 10. 1956, GROHARJEVA 18, KV NATAKAR, MANIPULANT SUROVIN 2. MUHAMED GALIJAŠEVIĆ, ROJ. 10. 8. 1958, GROHARJEVA 20, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENEC 3. ANDREJ PIRNAT, ROJ. 26. 2. 1960, GROHARJEVA 20, GRAFIK, REPRO-FOTOGRAF Voli se 3 člane. VOL ENOTA ŽT, 3: ulice; Klavčičeva, Bakc-vnišKa. Bazoviška, Mengeška. Meninska, Slatnarieva in Šipkova 1 .IZTOK KRIVOROTOV, ROJ. 2. 1. 1956, KLAVČIČEVA 1 2, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST 2. MARJAN HROVAT, ROJ. 25. 7. 1963, KLAVČIČEVA 6, STROJNI TEHNIK, STROJNIK KOTLOVSKIH NAPRAV 3. MIROSLAV SUHADOLČAN - SUHI, ROJ. 15. 2. 1948, KLAVČIČEVA 7, ELEKTRO TEHNIK 4. DENIS KOLETO, ROJ. 7. 2. 1976, KLAVČIČEVA 6, ELEKTRO TEHNIK, KOMERCIALIST Voli se 3 člane. VOL. ENOTA ŠT. 4: Ulica Matije Bleica. Bakovnik (razen hišnih št. 1 in 2). Crnivška ulica. Prvomajska ulica in Rudniška ulica 1. JOŽICA SENICA ZABRET, ROJ. 5. 2. 1965, MATIJE BLEJCA 18, PROF. FIZIKE, UČITELJICA 2. BOGDAN POGAČAR, ROJ. 20. 8. 1979, BAKOVNIK 7, DIPL. ING. GEODEZIJE, GEODET 3. DUŠAN KOŠIR, ROJ. 21. 1. 1949, MATIJE BLEJCA 4, DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC Voli se 3 člane. OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Pred začetkom pašne sezone je bila dokončana nova cesta na Veliko planino iz Mačkinega kota. Ta cesta je precej krajša in tudi pametneje speljana kot tista, ki so jo uporabljali do sedaj in je vodila skozi Tiho dolino. Žal pa je ta cesta še bolj odprla pot k uničevanju tega našega naravnega in etnološkega bisera, ker na začetku odcepa iz Mačkinega kota ni ne znaka ne zapore, odloka o prometu na Veliki planini pa tako in tako nihče od turistov ne pozna oziroma ne upošteva, kar do kazujejo tudi lastniki raznih teren-cev, ki se vozijo po travi, kjer se jim zdi. Letos je Veliko planino obiskalo tudi veliko tujcev: Francozov, Italijanov, Nemcev in drugih. Večina je bila očarana nad pokrajino in ogorčena nad avtomobili. Med njima sta bila tudi mož in žena iz Dusseldor-fa, ki sta prišla pogledat novo članico EU: »Ne uničujte si tega bisera s tem, da puščate prost dostop z avtomobili. Na zapravite si tega bisera z zidanjem kakšnih hotelov kjerkoli na planini. Hodila sva po Franciji, Italiji, Švici, Avstriji, Nemčiji. Kjerkoli je bilo lepo in so prišli turisti, so zgradili hotele in s tem uničili bistveni del lepote. Ne naredite iste napake. Kako morete dovoliti, da se vozijo po planini z avtomobili. Avtomobil ne spada sem gor.» Lahko jima samo pritrdimo. Hoteli naj bodo v dolini, dostop z avto mobili je pa potrebno rešiti oziro ma spraviti v razumne meje. Razumljivo in dopustno je, če se pripeljejo gor pastirji, čeprav so med njimi tudi taki, ki pustijo avto pri spodnji postaji žičnice, se peljejo Turisti so »odkrili« novo cesto na planino, katere uporabe ne omejuje noben prometni znak in se pripeljali prav do »parlamenta«. Mnogo ceneje je z avtobusom kot pa z gondolo - dva avtobusa v Mačkinem kotu. zvečer gor z gondolo, poskrbijo za živino, zjutraj jo spustijo na pašo in gredo z gondolo spet dol. Vsa po hvala! Drugi pač morajo kaj pripeljati, zato se pripeljejo z avtom, poskrbijo za živino in se nato odpeljejo dol. Vse to se da lepo urediti z do volilnicami. Namesto nekdanjih svinjakov bi ob stanovih v osekih naredili »avtonjake«, da bi skrili nezaželeno »pločevino«. Ni pa dopustno, da se vozijo gor posamezni dopustniki, vikendaši. Pripeljejo se gor, prav do bajte, pred njo pustijo avto, nato »žurira-jo« dan, dva ali več in se z avtom odpeljejo nazaj. Pa tudi navadni turisti so že odkrili, da se da prav do naselja brez težav pripeljati z avtom, čeprav so tudi parkirišča od Marja-ninih njiv, Ušivca, Mačkinega kota do tistega tik pod robom pastirskega naselja ob lepih koncih tedna zatrpana z desetinami avtomobilov. Tudi avtobusi so vmes. Bistveno ceneje se je pripeljati z avtomobilom in nato iti nekaj deset minut peš, kakor pa plačati dva jur-ja za žičnico. Štiričlanska družina plača tako za prevoz osem jurjev, čigre z avtom pa kakšnih 6 litrov bencina, torej malo več kot dobrega jurja. Računica je povsem jasna. Če bi uvedli plačilo uporabe ceste, ki bi ga lahko imenovali parkirnina ali cestnina ali uporabnina ali ekološka taksa ali kakorkoli drugače, bi ubili več muh na en mah: en človek bi lahko čez poletje dobil zaposlitev, cesta bi bila bolje vzdrževana, žičnica bi imela manj izgube, bilo bi več reda. Da se to ne da, je čisti izgovor. V Bohinju je potrebno plačati za dobrih pet kilometrov ceste iz Stare Fužine do planine Blato 1.600 SIT. Pa v Tamar, Logarsko, za mangartsko cesto, na Vršiču in še kje se normalno plačuje. Kdor hoče uporabljati cesto za prevoz, se peljati, naj plača. Če gre peš, je pa seveda zastonj. BOJAN POLLAK DANIEL KOVAČIČ, KANDIDAT ZA POSLANCA ZELENIH SLOVENIJE ZA LEPŠO IN ČISTO PRIHODNOST Sem kandidat na državnozborskih volitvah stranke Zelenih Slovenije v 1. volilni enoti, 10 volilni okraj, ki obsega območje občine Kamnik in Komenda. Moje ime je bralcem Kamniškega občana po vsej verjetnosti znano, ker sem pisec mnogih člankov v rubriki Zeleni kotiček. Kljub temu pa je pravilno, da se vsem volilcem predstavim, saj boste le tako lahko obkrožili številko 15 na volilnem lističu. Moje ime je Daniel Kovačič, stalno prebivališče Prisojna pot 22, Kamnik. Končal sem VI. stopnjo izobrazbe - organizacijska smer. Na območju občine Kamnik se od leta 1998 zavzemam za človeka vredno življenje oziroma LEPŠO IN ČISTO PRIHODNOST. Zelo sem ponosen, da sem prispeval pri sanaciji čistilnih naprav v PS Cimos, Titan livarna d.o.o.. Belinki Kemostik, KIK in še bi lahko našteval. Tudi semafor na pritisk na kamniški obvoznici pri bistroju Coprnica, ki šoloobveznim otrokom zagotavlja varnejšo pot, je v večji meri postavljen na osnovi mojega sedemletnega angažiranja, saj sem vršil pritisk na Direkcijo RS za ceste nekajkrat letno. ČE BOM IZVOLJEN Ob morebitni izvolitvi bi se v parlamentu najprej zavzemal za to,,da se postavijo prioritete nacionalnega pomena in da je to okvir dela parlamenta in vlade. Zato mora biti v parlamentu dosežen konsenz o usmeritvah, ki potem ne bodo več predmet raznih referendumskih manipulaciji. Ta konsenz mora biti dosežen med pozicijo in opozicijo, temu bi se potem upal reči nacionalni konsenz. Če se bomo v parlamentu še naprej igrali nekorektne politične igre, gledali samo na politične interese svoje stranke in pri tem pozabili na državne interese, ali pa jih celo podredili strankarskim interesom, potem ne vidim bodočnosti. Kdorkoli bo že sestavljal vlado, bo moral razumeti, da ne moreš vladati na ignorantski način, da ne upoštevaš nobenih predlogov in ugovorov opozicije. KAJ JE TRENUTNO NAJBOLJ POTREBNO ZA RAZVOJ DRŽAVE? Danes je problem tekstilna in obutvena industrija, jutri avtomobilska, pojutrišnjem kmetijstvo in potem malo mešano. Tako preprosto ne gre. Če ni načelnega in utemeljenega programa, je vse skupaj ena sama improvizacija, prelaganje trenutnih političnih interesov in bolj ali manj uspešnih gospodarskih lo-bijev. To pa ni program, to je zmešnjava. Praktično zmešnjava interesov in odločitev. Če bomo ugotovili, da je naša bodočnost turizem, potem to tudi podprimo s konkretnimi programi in jih realizirajmo. Ne tako, da na mednarodnih sejmih stalno ugotavljamo, da nismo bili opazni. Priznajmo, da smo bili zanič in to spremenimo. POKOJNINSKI SISTEM Problem izplačevanja pokojnin je problematičen že več kot deset let, posebej pa od leta 2000. Zakaj se vse dosedanje vlade maksimalno trudijo, da spreminjajo osnovne izračune pri izplačilu pokojnin, je verjetno vsem upokojencem znano. SKRATKA POMANJKANJE DENARJA. Že od leta 1996 se borim z mlini na veter, ko je tedanja vlada sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nima nikakršne zveze z negativnim usklajevanjem s strani Upravnega odbora ZPIZ Slovenije. ČE Ml BODO VOLILCI ZAUPALI MANDAT V PARLAMENTU RS, SE BOM MAKSIMALNO ANGAŽIRAL, DA BODO UPOKOJENCEM PRENEHALI ZNIŽEVATI ZASLUŽEN POKOJNINSKI PRIHODEK. PREDLAGAL BOM TUDI, DA VLADA RS ZA VSE ŠE AKTIVNE DELAVCE PO SISTEMU DRŽAVNE UPRAVE USTANOVI POSEBNO ZAVAROVALNICO, KI BO ODVAJANA SREDSTVA VARČEVALA IN PLEMENITILA NA POSEBNEM RAČUNU. Če bi katerakoli dosedanja vlada takoj po osamosvojitvi vsa finančna sredstva, ki jih delavci odvajajo v pokojnin-. ski sistem, varčevala v navedeni ustanovi, ne bi v današnji dneh čutila nikakršnega pomanjkanja denarja pri izplačevanju pokojnin. Pomembno je tudi, da ta sredstva ne uporablja v druge namene, kot je to dosedanja praksa. Vsi upokojenci ste moje članke o zniževanju pokojnin lahko prebrali v Kamniškem občanu, Nedeljskem dnevniku in Delu. KMETIJSTVO Če je v kmetijstvu prihodnost v bio pridelavi, potem kmetovalce podprimo, dajmo jim podporo, ki je realna in bo dala rezultate. Zakaj v velikih nakupovalnih sistemih ni prodajaln z bio pridelki? Zato, ker nihče ne predlaga, še manj pa realizira. Kmetijsko proizvodnjo je potrebno maksimalno podpreti, ji zagotoviti ugodne kredite in s strani države pomagati pri izvozu v druge evropske države. VPRAŠANJE MLADIH, MLADIH DRUŽIN IN NATALITETE O mladih govorimo tako, kot da so to drugačni ljudje in kot da so last države, le ta pa ne ve, kaj bi z njimi. Za vzgojo mladih so predvsem odgovorni starši, potem šola, država pa je tista, ki mora poskrbeti za ustrezna sredstva, če jih programi mladih zahtevajo. Koliko je govora o tem, da naj mladi dobijo volilno pravico s 16. leti, se pa nobena stranka mladincev ne ukvarja s problemom, da se že 12-letniki zastrupljajo z drogami. Enako je s problemom mladih družin in natalitete. Pospešiti je treba gradnjo neprofitnih stanovanj, vendar ne neprofitnih na tak način, da z njimi profitirajo gradbinci. Treba je graditi tako, da bo mlada družina, z ozirom na svoje dohodke, plačevala toliko, kot je objektivno zmožna. Kaj vam recimo pomaga kredit na 30 let, če pa mesečna anuiteta znese 70 do 80 tisočakov. In je še eden od članov nezaposlen. Kdo bo šel v tako investicijo? Sliši se krasno, realnost je pa porazna. Se potem lahko čudimo, da mladi nočejo imeti otrok. NE, DA JIH NE ŽELIJO, NE MOREJO JIH IMETI, v tem je problem. In natalitete ne moremo kupiti v supermarketu. Ustvariti moramo pogoje, da se bodo mlade družine lahko odločale za večjo družino, ne da bi pri tem morale trpeti pomanjkanje in živeti v najemniških ali podnajemniških stanovanjih po oderuških cenah. EKOLOŠKA VPRAŠANJA Skoraj v vseh razvitih državah, da ne omenjamo samo Nemčije s svojimi Zelenimi in njihovim zunanjim ministrom, so ZELENI pomemben del politične scene. Naša stranka ni bila razbita samo zaradi notranjih nesoglasij. Bilo je veliko, če ne že kar odločilno veliko zunanjih botrov, ki so želeli stranko odstraniti s političnega prizorišča. V ČASU PONOVNE KONSOLIDACIJE STRANKE sem bil generalni sekretar Zelenih Slovenije in vložil skupaj s sodelavci takratnega vodstva in sodelavci v občinskih odborih mnogo truda v to, da smo zopet tu. Naša usmeritev je jasna. Vse, kar delamo, delamo za ljudi in človeka vredno življenje. Tu ni nobene filozofije, to je preprosto res. Voda bo postala strateška surovina, tako kot je bila in je še danes v svetu hrana. Morda se sliši malo pretirano, vendar si upam trditi, da bodo zaradi vodnih virov še vojne. Vsi smo sveto prepričani, da se v Sloveniji kopamo v vodnih virih. Vendar je samo vprašanje časa, ko se bomo zavedli, kako smo z raznimi strupenimi snovmi brezglavo zastrupljali podtalnico. Kmet v trgovini kupi najmočnejši strup za zatiranje ličink majskega hrošča in zastrupi cel travnik. Kje ? Točno nad vodnim virom, ki s pitno vodo oskrbuje slovensko mesto in večji del okolice. Pa za tako dejanje ne odgovarja. In kdo nam to dela ? Mi sami. Slovenec zastruplja Slovenca. Starejšo generacijo je treba opozoriti in ji svetovati, mlade pa je treba vzgajati, da z odnosom do okolja že odraščajo. Zeleni Slovenije s svojimi občinskimi odbori po državi že sedaj opozarjamo na lokalne onesnaževalce in druge probleme, ki so specifični za posamezne kraje. V parlamentu je potrebno doseči premik pri okoljskih nerešenih vprašanjih. Tu se ekonomija in ekologija srečata v enakopravne položaju in ni več dileme ali EKONOMIJA ali EKOLOGIJA. Ekonomija in dogovorjena ekologija! Kaj s tem mislim, dogovorjena ekologija ? Vsi vemo, da zastarelih industrij in opreme ne moremo zamenjati jutri. Da preprosto ni dovolj denarja, da bi to storili. Zato se je potrebno dogovarjati o programih, izdelati projekte in način odprave problemov, v določenem času. Mi Zeleni bomo radi sodelovali pri iskanju rešitev. V naših vrstah je veliko priznanih strokovnjakov, posvetovali se bomo s sorodnimi strankami v Evropi, kako so se teh vprašanj lotili oni v parlamentu. ZAKAJ RAVNO NAŠE PODROČJE POTREBUJE POSLANCA, KI JE ČLAN ZELENIH? Zaradi specifičnosti naše pokrajine in življenja v njej. Hribi in gore nas oskrbujejo s pitno vodo. Onesnaževanje gorskega sveta, masa neodgovornih in brezhibnih pohodnikov, ki se tako rekoč v »salonarjih« in s plastičnimi vrečkami v rokah sprehajajo po njem, odmetavajo vse živo v vsako luknjo oziroma grm. Z avtomobili bi radi prišli na vrh vsakega hriba ali gore, če bi se le dalo. Gradili bi vikende na najlepših predelih, ne bi pa poskrbeli za greznice, kanalizacijo in za okolje sploh, jutri bo v vsaki koči angleško stranišče pralni stroj, kopalnica - seveda brez urejenega odvajanja odpadnih voda. Če ne bo nadzora in usklajenega razvoja, bomo te vode dobili naravnost v zajetje pitne vode. NEKATERE STVARI JE TREBA PREPROSTO PREPOVEDATI! Tudi v dru-1 gih zahodnih državah delajo tako. V Singapurju plačate 500 dolarjev kazni, J če vržete na cesto cigaretni ogorek. Za večje prekrške pa gre kršitelj v zapor. q Zato nam dajte možnost, da na pravem mestu, se pravi v parlamentu, ° poženemo tista kolesa, ki lahko omogočijo premik miselnosti v vsem | našem prostoru. Imamo podatke, poznamo probleme, razpolagamo z S ustreznim znanjem, samo začeti je treba in začeti na pravem mestu. To ™ pa je samo slovenski parlament. Ker se v njem odloča in odloči. | Maks Lavrinc Skupaj spreminjamo Slovenijo ntoročrtM <"ji>r -i I ibi Talna dpm< JtMoi *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA S LOVE NIJ E SI £2ZLSD Stranka za prihodnost Spoštovane volivke in volivci! Sem magistra poslovne politike in organizacije, profesorica matematike in sem svetovalka na Agenciji za zavarovalni nadzor. Rojena sem leta 1956 v stari kamniški družini. Sem poročena in mati dveh sinov. Na gimnaziji v Kamniku sem poučevala matematiko in bila pomočnica ravnateljice. V zavarovalnicah Triglav, Vzajemni ter na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije sem bila na strokovnih in vodilnih mestih ter članica uprave. Kot strokovnjakinja za zavarovalništvo, zdravstvo in javne finance sodelujem in vodim projekte Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zdravje. Že drugi mandat mi je zaupan nadzor proračuna občine Kamnik. Verjamem v prihodnost Slovenjje, v strpno družbo in v boljše življenje za vse. Verjamem pa tudi, da je od zaupanja, ki ga boste na teh volitvah podelili tistim, ki se zavzemamo za boljše življenje in enake možnosti za vse ter za uravnoteženi gospodarski in socialni razvoj, odvisna sposobnost Slovenije za uvrstitev med najbolj razvite države. Kandidiram, da bosta občini Kamnik in Komenda dobila poslanko, ki bo s svojimi izkušnjami in znanjem sposobna učinkovito zastopati interese ljudi. Z vašim glasom bomo skupaj ustvarili boljšo prihodnost za vse! mag. Julijana Bizjak-Mlakar 3SZLSD Stranka za prihodnost Prihodnost za vse! Kandidatka za poslanko mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR magistra poslovne politike in organizacije, prof. mat ZUM>- strankamladihslovenije m.smsfsi [ h NATAŠA GLOBOČNIK: SLOVENIJA STOJI. NA MLADIH. Politika meje začela zanimati zelo zgodaj. Že v srednji soli sem se prvič srečala s pravom in pri tem spoznala, da ni vse tako lahko, kot sem si sprva predstavljala. V sebi sem nosila polno idej, ki sem jih hotela deliti tudi z drugimi. Mnogi so mi 'svetovali', naj počakam, da bom stara vsaj 40 let, tako me bo vsaj kdo resno poslušal. Seveda jih sprva nisem poslušala in sem trmasto vztrajala pri svojem. Toda zgodilo se je ravno to - zavedala sem se, da je potrebno najprej dopolniti znanje in si pridobiti izkušnje. Tako sem se vpisala na Visoko upravno šolo. Med študijem sem si pridobivala delovne izkušnje na Upravni enoti v Kamniku in Davčni upravi v Kamniku ter poučevala verouk v mali šoli v Komendi. Javno šolo vidim kot laično ustanovo, zato ne podpiram uvajanja verouka v šole, temveč vključitev predmeta Etika in verstva. Kljub temu, da sem otroke devet let poučevala prostovoljno in brezplačno, so mi njihovi nasmehi dali toliko energije, da sem se vpisala na Pedagoško fakulteto ter dopolnila svoje znanje na področju pedagoško-an-dragoškega izobraževanja. Nato sem se zaposlila na Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, kjer sedaj opravljam delo svetovalke za naturalizacijo na Uradu za migracije ter obenem nadaljujem magistrski študij na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Prosti čas najraje izkoristim za uživanje v stvareh, ki me veselijo: kolesarjenje, potovanja, fotografiranje, potapljanje, rafting, pla-ninarjenje, ples... Srečna sem, da imam starše, ki me imajo radi in mi znajo to tudi pokazati. Ko sem bila mlajša, smo šli vsak vikend skupaj na izlet, imeli smo piknike... Danes pa opažam, da so starši preobremenjeni z delovnimi obveznostmi in si težko vzamejo čas zase in svoje otroke, čeprav bi si to želeli. Ravno tako so otroci preobremenjeni v šoli in tako se vrtimo v začaranem krogu. Pomembno je, da se starši razbremenijo, hkrati pa se ustvarijo tako materialni kot družbeni pogoji, ki bodo spodbujali zvišanje rodnosti. Tu bi izpostavila zlasti »stanovanjski problem«. Potrebno je pomagati mladim, da zaživijo samostojno, kajti človek, ki razpolaga s svojim bivanjskim prostorom, je srečnejši, uspešnejši in ustvar-jalnejši. Mlade je potrebno motivirati, da se bodo naučili večje samostojnosti, vztrajnosti in kritičnega razmišljanja; jim dati občutek, da so koristni; jih vključiti v različne tabore in krožke - ki bi jih v večji meri pokrili s sredstvi sponzorjev. Oživiti je treba gradnjo in vzdrževanje vseh dostopnih javnih športnih objektov, kot so npr: košarkaška igrišča ali fit-nes steze, katere sedaj propadajo, novih pa praktično ne gradijo več. Mladi se moramo zavedati, da je potrebno spoštovati starejše, kajti prihodnost mladih je odvisna ravno od njih, iz njihovih izkušenj se lahko marsikaj naučimo in veliko pridobimo za svojo rast. Turizem je odlična priložnost, ki se nam ponuja in jo moramo izkoristiti. Ravno tako se bom zavzela za ohranitev in obuditev starih običajev. Zavedam se, da svet ni rožnat ter da se je potrebno naučiti sprejemati udarce in se iz njih kaj naučiti, kajti ne obstajajo zmagovalci in poraženci, temveč zmagovalci in učenci. Mihael Resnik kandidat liste Za podjetno Slovenijo V nedeljo, 3. oktobra 2004, bomo spet volili poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Med kandidati se bodo prvič pojavili tudi predstavniki slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki bodo nastopali na nestrankarski in neodvisni listi Za podjetno Slovenijo. Obrtna zbornica Slovenije je sicer nestrankarska organizacija, ne glede na to pa želi prek poslancev tudi v prihodnje jasneje in se bolj aktivno izražati svoja hotenja in stališča. Kamniške in komendske obrtnike in podjetnike bo na listi Za podjetno Slovenijo na oktobrskih volitvah zastopal samostojni podjetnik Mihael Resnik Rojen je leta 1951 v domači hiši na Maistrovi 32, po poklicu pa gostinski tehnik, zato je po svoje kar razumljivo, da je leta 1974 prevzel znamenito domačo gostilno Pod skalo in bil tako izbran, da nadaljuje dolgoletno družinsko tradicijo. Tako je postal samostojni podjetnik in na področju gostinske dejavnosti deluje še danes. Gostinstvo pozna že od malih nog, kasneje pa je tudi šolanje posvetil temu področju. Po končani srednji hotelski šoli v Ljubljani je svoje delovne izkušnje nekaj let nabiral celo v tujini, kjer je uspešno povezoval svojo športno in gostinsko dejavnost in si tako nabral odlične delovne izkušnje. Spoznal je, da brez dodatnega izobraževanja ne gre, zato je po vrnitvi v domovino končal še podjetniško šolo. Poleg tega je Mihael Resnik ves čas aktiven v kamniškem turizmu, kjer med drugim sodeluje v odboru za pripravo prireditve Dnevi narodnih noš. Prav tako sodeluje tudi v Območni obrtni zbornici Kamnik, saj je od leta 1975, ko je bila ustanovljena zbornica, eden od ustanovnih članov. Med drugim deluje še kot poslanec v Obrtni zbornici Slovenije. Nikakor ne gre zanemariti njegovega športnega delovanja, saj je bil aktiven športnik in sedem let predsednik Teniškega kluba Kamnik. Vse to so tiste vrline, s katerimi skuša Mihael Resnik prepričati volivce na oktobrskih volitvah poslancev v Državni zbor, saj pravi, da s svojim aktivnim delovanjem daje zgled in spodbudo mlajšim rodovom, ki stopajo na pot podjetništva. In če bo izvoljen? »Zavzemal se bom za odpravo ključnih problemov, ki danes pestijo obrtnike in podjetnike,« pravi 53-letni kandidat Mihael Resnik in dodaja, da so to predvsem finančna nedisciplina, odprava birokratskih ovir in znižanje davkov, prav tako pa se zavzema za davčne olajšave ter za izobraževanje v obrti in podjetništvu ter za odpravo administrativnih ovir. »Zelo pomembno področje, ki ga ne smemo zanemariti, je zagotavljanje varnosti delavcev pri njihovem delu, želim pa jih spodbujati, da bi zdravo tudi živeli.« Mihael Resnik želi volivce prepričati z geslom,- »Odločite se za pravo smer, odločite se Za podjetno Slovenijo!« Moder odgovor prihodnosti z* pol www.mta-zapt.ora - B-mall: 1 Novi accord dizel i-CTDi \ "7 * CAR-LINE AMBROZ cl.o.o. Prešernova 12. Radoml|e tel. 01/722 75 34 U www.hondaambroz.com Poklon vožnji. <ž9lčb VRTNARSTVO GAŠPERUN Vrtnarska vzgoja In trgovina Moste 99 pri Komendi, tel.: 53-43-507 www.vrtnarslvogasperlin.com - UGODNA JESENSKA PONUDBA: • MAČEHE - RAZNOBARVNE Z VELIKIMI CVETOVI in MINI CVETOVI • KR1ZANTEME - LONČNE, DROBNO- in VELIKOCVETNE • RAZNE TRAJNICE, RESA • ČEBULICE TULIPANOV, NARCIS... Vselej Velika • sadike JAGOD i?bira sobnih • MARMORNATI DROBLJENEC raSttin, • ZEMUA ZA PRESAJANJE SUDStratOV... DcloMii i;is (Kl S. do IS. ure, ob subolah do 13, ure. Za smele zamisli in prave poteze Ugodni krediti za podjetne Do 15.okt. lahko izkoristite 50% popusta! Od oktobra dalje, vsak ponedeljek in torek! TERME SNOVIK _ SV£T TERMALNIH UŽITKOV OBČANI KAMNIKA; ponovno lahko kupite komplete kart s 15 odstotnim popustom! RESTAVRACIJA POTOČKA ; Izkoristite akcijo 10+1 gratis I Terme Snuvik-Kamnik d.o.o. MolRuva pot 5 tel: 8308 631 ZARJA KOVIS d.o.0. Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili z uporabo zemeljskega plina določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina izdelava projektne dokumentacije i izvedba plinske instalacije • pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. Vaše poslovne poteze vam v NLB pomagamo uresničiti z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov za pravne osebe in zasebnike. Če se boste odločili za tolarski dolgoročni mikro kredit, vam do konca oktobra ponujamo še posebej ugodno obrestno mero, prednost te oblike financiranja pa je tudi preprostejši postopek odobritve Med deviznimi krediti vam ponujamo ugodne devizne dolgoročne investicijske kredite iz kreditne linije Evropske investicijske banke Ponudbo si lahko ogledate na spletnem naslovu www.nlb.si Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Kamnik, Poslovalnici za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Ljubljanska 45, Kamnik, tel. št. 831 83 29, kjer vam bodo naši poslovni skrbniki svetovali, katera oblika kreditiranja je za vas najugodnejša. Pohitite, ponudbi sta časovno omejeni! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana iObčan Kamniški UBLM Kamnik, (ilavni lrj> 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) 01/83 91 311, 041/662 450 i-inail: sasa.mojacfc' siol.net g§ OPREMA CENTER fj w^ SALON KUHINJ in BELE TEHNIKE Lil/ Karantania u PRODAIA KUHINI SVETOVNEGA PROIZVAIALCA IMEVVFORM ■ 430 novih elementov <4%» ■ Brezplačna dostava in montaža ■ Popolna prilagoditev vašim ' ' tBB1||FH jDU^^^^^U • Popolni računalniški 3D izris »»M ^g^^« w mmm......^j^^j^jjj^^^f^l^ ■ Novo: vsi stranski deli so iz ^ HkJ^^vM^MMHHI^ vodondpornih materialov ho/oobm ■ fol ti II I il .......... I i i m rT ! 5 x i &OVfJM; uuauMu romam s, nt 01/430-77^0 Ommi. MTTJU SKOKA 2. M: 01 /779-2720 vooomcm is. m- 04/2304770 V. ŠKOFIJE 94, M: 09/09401-11 mtlUMtt C. 44. trt 02/250-10-73 www.li/z-lrarantania.si SAMO EN NAČIN JE, DA SI GA IZBIJETE IZ GLAVE. www.peugeot.si MAGNET OBIŠČITE NASE POOBLAŠČENE PRODAJALCE. Zaradi izrazitega značaj, originalne zasnove in oblike, prostornosti ter visoke stopnje aktivne in pasivne varnosti ga ni mogoče spregledati, ko razmišljate o nakupu novega avtomobila. Omejena serija vozil 307 MAGNET z odbijači, okrasnimi letvami in ogledali v barvi karoserije, električnim paketom ter novimi atraktivnimi barvami notranfoto je na voljo s tremi ali peanru vrati v limuzinski. break alt SW različici, z motorji 1,4 I6V 1.6 !4Vin2,0HDi (•OKM). Klima serijsko. Že od 1,140.000 SIT*1 Ponudba velja do razproda|e zalog S07 >">n.«t UMaOMlj-^CO) I 10 J I i ,/km "C-n. «4|» » motal (07 I RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 3QIH Dtopdom VSE ZA DOM GRADNJO IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko..... OBIŠČITE www.sam.si PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje, 01/729 88 00 TRGOVINA STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/832 70 30 topkcii tioci Pridobite si TOPKARTICO, kl vam prinaša POPUSTE n številne druge UGODNOSTI. UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o. MALA ŠUTNA 2004 Vsako leto zadnji teden v avgustu, ko je VC čina otrok ie s počitnic in / mislimi pri šoli, pripravi Mladinski center Kamnik MALO ŠlITNO. To |e teden druženja staršev in otrok ob različnih ustvarjalnib dejavnostih. Tako smo porisali pločnik, si pobarvali dlani in stopala in jih odtisnili na dolg papir, modelirali in gnetli glino, risali na strešnike, si i/delali grbe in Ščite za grajski dan, perjanice, tatuje in indijanske poslikave, celo z nogo smo risali. Letos smo posameznim dnevom nadeli naslove in v delavnicah izdelali rekvizite in steno, sc preohlekli in se maskirali za posamezen dan in predstavo. Izdelovali smo unikatne izdelke i/ odpadnih materialov in se skupaj igrali. V ponedeljek smo pospremili UDICO KAPICO k babici, v torek smo »odpluli« z GUSARJEM H K RTOM iskat skriti zaklali, v sredo pa so hrabri vite/i , kraljeviči in princi reševali TRNULJČICO. Najpogumnejši je bil tisti , ki jo je od Čar al s poljubom.(»No, jo pa bom, če ne gre Veselje oh zaključku Olimpijskih iger: spustili smo glasen bojni, zmagovalni krik. drugače..« ). Ostali dvorjani (splelicne, dvorni norček, duh-ci.) so ženina in nevesto pospremili v srečno življenje, poroka sledi prihodnje leto. Ker je bil četrtek deževen, smo risali in pletli zapestnice v prostorih MC-ja. V petek so trije prašički gradili hišice, njihovo trdnost pa ji preizkušal volk. Na sobotnem zaključku so se indijanci in otroci v pižamah udeležili OI.IMIMISKIII IGER MA1.A ŠUTNA 2004. Zmagovalci smo bili vsi ude- leženci celotedenskega druženja.Posebne, nevidne zlate medalje pa gredo vsem mamam, očetom, babicam, dedkom in tetam, ki so se z nami igrali in nam pomagali kjer je bili potrebno. IIVAI.A! P.s. Pridružite se nam v sredo, 22. septembra, dopoldne na Glavnem trgu ob DNFVl! BREZ AVTOMOBILA in ob TEDNU OTROKA od 4. do 10. oktobra, za Mladinski center Kamnik HELENA STERLE Zvrhan voziček dogajanj pred Mercator centrom Kamnik Prvo septembrsko soboto so po Sloveniji obarvala praznovanja najboljšega soseda Mercator-ja in tudi v Kamniku ni bilo nič drugače. Zvrhan voziček zabave pred Mercator centrom Kamnik je privabil pred in v center množico ljudi, od najmlajših še v vozičkih, mamic, očkov, dedkov in babic. Prav vsi so lahko praznovali z Mercatorjem, saj, kot nam je povedal vodja Mercator centra Kamnik Miha Sekne, je Mercator praznoval svojih 55 let v družbi prijetnih ljudi, tako zaposlenih kot kupcev. V tekmovanju pod naslovom »Pokaži, kaj znaš« so prinesli pokazat svoje umetnine, izdelke, kot so gobelini, izdelki iz Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih -Rastko ost (3. 9. 2001 -3. 9. 2004). fimo mase, raztegnili so meh harmonikeE Družine so se postavile pred foto objektiv za posebno praznično razstavo in s tem sodelovale v nagradnem žrebanju. Obiskovalci so poskušali ujeti srečo v različnih nagradnih igrah in veliko je bilo veselih obrazov, ko so odhajali domov z okusno in praktično nagrado. Nekateri so svojo zabavo našli ob nastopu priljubljenih pevk Viktorije, Sendi, Alenke Kolman, vrhunec praznovanja pa je bil prav gotovo koncert Alpskega kvinteta. Še prej pa je v imenu slavljenca vodja' kamniškega Mercatorjevega centra zarezal v rojstnodnevno torto, s katero so se sladkali vsi, ki so praznovali. Tudi predsednik uprave Merca-torja Zoran Jankovič, ki je popoldan obiskal člana Mercatorjeve družine v Kamniku, poklepetal z obiskovalci in seveda vodjem centra v Kamniku Mihom Sekne-tom (na fotografiji). SAŠA MEJAĆ A CITROEN V AVTOMARKETU posebno ugodne cene za vozila na zalogi! CITROEN C5 - limuzina ali karavan TO JE UDOBJE IN PRESTIŽ! CENA VAS PREPRIČA IN AVTO OSVOJI! m J T C eT VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5,1234 TRZIN Tel.: 01/562 34 50 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzln/ Velika Planina je vabljiva za Slovence in tujce, Pernetova Polona jim rada postreže z mlečnimi izdelki KISLO MLEKO SE PRILEZE Lepi poletni dnevi so privabili na Veliko Planino Slovence in tujce. Slišati je bilo prekmursko, vzhodno štajersko, primorsko in še kakšno narečje. Obiskovalci, med njimi Evropejci in tudi Američani, iščejo prvobitnost, prijaznost in izvirno domačo-hrano. Kislo mleko, s katerim strežejo po nekaterih velikopla-ninskih stanovih, se vsem prileze. Pernetova Polona postreže priložnostnim obiskovalcem mleko, sir... Na star način, s pomočjo pin je izdeluje maslo. Izpod cerkvice Marije Snežne na Veliki Planini smo se s skupino obiskovalcev iz Prekmurja, štajerske in domačih logov, zatekli k Poloni Perne. Postregla je s kislim mlekom in povedala, da na Veliki planini pase dvanajsto leto. Pred 43. leti se je i Palovč omožila v Stranje k Per-netovim. Družinska staja je bila zgrajena leta 1946 in po tistem so jo že trikrat obnovili. Polona prijazno ponu obiskovalcem kislo mleko, sir kavo. Ves prosti čas pa izkori ti za kvačkanje ličnih prtičev ki so popotnikom spomin n slovenske planine. Letno pre živi na planini od dva do t mesece. Najtežje je pasti živino pr teden, ko se prilagaja novemu okolju. Takrat ji v glavnem pomaga mlajša hčerka. Polon molze krave na molzni stroj, pomočjo agregata. Na plani letos pase sedem krav. V d mačem hlevu v Stranjah je ostalo še 15 krav molznic, saj se je sin Ciril posvetil živinoreji. Franček Štefane ZASEDBA CUSTOMIZED Z AMERIŠKIM GOSTOM NA GRADU ZAPRICE Jazzovski cikel, ki v soorga-nizaciji kamniškega Medobčinskega muzeja in Društva glasbenikov Slovenije poteka na gradu Zaprice, se je na drugem koncertu 22. avgusta nadaljeval še bolj zvezdniško: nastopil je mednarodni sekstet Customized. Sestavil ga je eden vodilnih slovenskih po-zavnistov Matjaž MikuletiČ in vanj povabil talentiranega saksofonista Jureta Pukla, odličnega avstrijskega trobentača Daniela Noesiga, kitarskega virtuoza Janija Modra, vsestranskega basista Aleša Avb-Ija in bobnarja Viktorja Palica iz Srbije in Črne gore. Zasedba je odigrala repertoar sveže avtorske glasbe Matjaža Mikule-tiča in Aleša Avblja z obilico funkovskih poudarkov. Vjaz-zovskih standardih se jim je pridružil posebni gost iz Združenih držav Amerike - vokalist Miles Griffith, ki je občinstvo navdušil s svojimi izvirnimi vokalnimi sposobnostmi. Tako se najbrž ni slučajno letos ponovno znašel med najboljšimi novimi jazzovskimi pevci po izboru kritikov najuglednejše ameriške jazzovske revije Dovvnbeat. V letošnjem poletju smo tako ob pestri rockovski, rapovski in etno ponudbi z malograj-skega Kamfesta in zapriškem jazzu deležni skorajda kompletne glasbene pahljače. Naslednji koncert cikla JaZZZapri-ce 2004 pa bo res konec septembra, kot smo že napovedovali: nastopil bo novi mednarodni kvartet starega znanca kamniških ljubiteljev jazza -saksofonista Tadeja Tomšiča. N. B. 1» FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Galileo, Rastko in KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.slovenlca.sl ali 080 30 30. zaupanje ima ime vzajemni skladi KD www.kd-group.si KO Investments, d.o.o., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana, upravlja posebne- vzajemne sklade Galileo (uravnotežen). Rastko (delniški) in KD Bond (ooveznlskl). Prospekti posebnih vzajemnih sktadov v upravljanju KD Investmenti so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vptenlh mestih In pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta In pogodbeni partnerji so objavljeni ni spletnih straneh www.kd-group.sl, kjer so v elektronski obilkl dostopni tudi polletno in letno poročilo tet prospekti vzajemnih skladov KO. Vlagatelj Ima poleg prospekta pravno tudi do brezplačnega izvoda letnega tet poHetnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada j* odvisen predvsem od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko rast* ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko vtsjl ali ni/)l kot v preteklosti. TekočI podatki so dnevno objavljeni v Časnikih Delo, Dnevnik, Finance In Večer. Vstopna provizija znala za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3 H, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2 % zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjša za vstopno provizijo. Noša in oblačilna kultura pri Zilji v Budnarjevi hiši Z otvoritve razstave v Budnarjevi hiši V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah je bila v nedeljo, 12. septembra, odprta razstava Noša in oblačilna kultura pri Zilji Razstavo avtorice dr. Marije Makarovič je organizirala Budnarjeva hiša v povezavi s Krščansko kulturno zvezo in Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik iz Celovca. Razstava prikazuje starejšo in mlajšo nošo ter oblačilno kulturo slo vensko govorečega prebivalstva od Potoč do Brnee. Prikazana je moška in ženska pražnja in delovna noša od zadnje četrtine 18. stoletja naprej Predstavljeni so tudi nakit, pričeska in otroška obleka. F.S {}&MH}'Ki, Vrkpofjt 186, ttL: 01/83-91-293 Obiščite nas: torek - sobota od Oktober -%^ mesec jedi iz ^ sladkovodnih rib) Vabljeni tudi na malice in kosila! 10" - 22\ nedelja od 10* - 15'* Podjetje za storitve, trgovino in upravljanje Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo, na Maistrovo 16, Kamnik S T a n o v a n j s k o U p r a v I j a n j e in P O * r • d o v a n j • Svetovanje s področja nepremičnin in razmerij v večlastniških stavbah Maistrovo 16 (2. nadstropje nasproti avtobusne postaje), Kamnik tel: 839 70 17 / vww.slapo.si / e-moil: into@s1»po.si Ikv [13 Rudi Volkar, e.p. Perovo 26 Kjmnik (ol»voznlcs) Tel.-. 01/S394 656 <35M: 040/411 190 031/345 922 «9"".9ervi9fl>eT:ai!.9i GSM SERVIS in TRGOVINA — popravilo aparatov — servisne baterije in ohišja - dekodiranje vgradnja SLO menija rabljeni aparati (prodaja in odkup) SIMOBILOVI paketi Delovni čas: pon.-pet.: 9.-19. ure Iz torbe Krištofovega Pepeta II. oše v znamenju županskih in predvolilnih golažev... ]\Jajprej se moram opraviči-1 \ ti izolski županji Bredi, ker sem jo v zadnji torbi preimenoval v Vojko in njenemu kolegu, našemu Tontiju. ki je Torto opozoril na ta spodrsljaj, saj je vendar skupaj z Bredo sredi Izole kuhal ribji brodet. Hvala Tonti, ker tako vestno prebiraš Torbo... Pa smo spravili pod Strehe št3 i dneve narodnih, na srečo tokrat brez dežja, ki je pomagal čistiti ulice šele v nedeljo zvečer. Veliko zanimanje za našo največjo prireditev kaže, da bo treba najeli Ribnica-ne. da bi nekoliko razširili naše staro mesto, saj postaja za poldrug tisoč sodelujočih in na deset tisoče gledalcet' že m nogo pretesno. Še posebej pa Maistrovo ulico, ki so jo letos kramarji tako napolnili, da skoraj ni bilo prostora za kupce. Med nastopajočimi velja posebej pohvaliti naše sosede Ko-mendčane, ki so ob napovedani uri raje zaplesali pred vele-centrom Najboljšega soseda na Perovem namesto na Glavnem trgu. Menda gredo raje k tistemu, ki bolje plača, saj so izvedeli, da je naša občinska malha bolj prazna. Vendar roko na srce, prizadevnemu voditelju Tonetu jih je /><> dobri Uti le us/>e-lo priklicati na osrednje prizorišče ... Sicer />a so našim gostincem na narodnih noš delali hudo konkurenco župani Trojaiacha, Gornjega Grada in luč, ki so skupaj z našim Tontljem in De-mitrijem skuhali pravi evropski golaž. .1 je bilo slišati, da je bila venetu kotlu bolj »gulašsupe*. Pravijo, daje bil najboljši naš. domači, saj sta ga župan in podžupan kar dobro zgostila s juiradižnikom in papriko Vendar so bili vsi kotlički kmalu prazni, saj kol je dejal Gu-slelj: šenkanemu konju se ne gleda na zobe... Zahko bi rekli, da so bile letošnje noše kar v znamenju golažev, navadnih, predvolilnih, jubilejnih in še katerih Poslanec in kandidat Maksi se je izkazal z velikim kotlom predvolilnega golaža pri Podgoršku, upokojenski šef in poslanski kandidat nekje na Štajerskem haš Vinko jut z jubilejnim golažem in odojkom ob svoji sedemdesetletnici v Kamniški Bistrici. Čestitamo Vinko.' ~Wfaj pomeni za kamniški XV promet »mestna obvoznica« preko Trga svobode, ki jo v delavnikih tako vztrajno uporabljajo Tunjčanl, Stranjani, Črnjani, seje pokazalo v petek ko se je zaradi zapore mesta zabila tuaHprava obvoznica. Tako, aa so morali namesto sema- PISMA - MNENJA- ODMEVI PAPIR TUDI VSEGA NE PRENESE Mso redki primeri, ko tiskarski rat stavcem članka ponagaja tako, da pomeša priimke, letnice in kraj nekega dogodka. Sicer se jja tudi kar pogosto primeri, da avtor članka zavestno ali iz neznanja opiše kakšen zgodovinski dogodek iz preteklosti ali sedanjosti in ga prej)/eska s /»/Uličnimi barvami lako je Kamniški občan številka 14 z dne 19. avgusta med drugim objavil notico: »Čisto vino iz domačih logov.* V to notico pa avtor prispevka ni natočil čistega vina. ker je med drugim zapisal: »Da si tega praznika (gre za letošnji občinski praznik, ker po njegovih merilih ni bilo dovolj udeležencev iz vrst NSi) ne bi začenjata spreneveda-vo prilaščati opcija, dedinja tiste, ki je v svinčenih časih komunizma (1940-1990) poskušala generala Rudolfa Maistra kar za-molčati.« Temu stavku večina bralcev ni posvetila posebne pozornosti, ni pa vsem ušla. čeprav med vrsticami, ker tudi papir vsega ne prenese. Če bi bilo natočeno čislo vino. bi tudi notica na papirju vzdržala, kar je bilo zapisano, da je bila tO najprej od pošte do železnega mostu Velika gasa in pozneje od leta 1932 Maistrova ulica. Že prve mesece po okupaciji 1941 so jo Nemci preimenovali v GorHtg strase. Rudolf Maister pri Avstrijcih ni bil dobro zapisan, ker je zapustil njihovo vojsko in se pridruži Srbski. Kamniški žu-/>au Verdinand Novak je zaslutil, da bodo okupatorji Maistrovo spominsko ploščo odstranili ali jo uničili. Povezal se je zJosipom dr. Sadnikarjem in ga nagovoril, naj jo skrije med svojo arheološko zbirko. Dogovor je hit sprejet tako, da je župan določil zanesljivega delavca, ki bo ponoči iz rojstne hiše ploščo demontiral. Sadnikarpajo bo skril med dvojno steno vrtne lile /a tO dejanje so vedele v Kamniku samo omenjene tri osebe. Spominska plošča je bila torej deponirana pri navedeni družini 28 let. Skrita je bila j)red okupatorjem 4 leta in po vojni 24 let. General R. Maister po vojni ni bil pozabljen ne od njegovih borcev, ne od posameznih komunistov in ne od zavednih Slovencev. Leta 1968 se je na skupni seji Zveze borcev iz ZRVS Kamnik na predlog Staneta Pečka (bil sem predsednik ZRVS) pričel postopek za rehabilitacijo Maistra in spre- jel sklep, da se mu v njegovem rojstnem kraju postavi spomenik. Za predsednika Iniciativne ga odbora je bil imenovan S. l'e-ček, Mojstrov borec, udeleženec NOB, član partije in direktor KBC t Im ruta ne. i S tem predlogom je sel do takratnega predsednika skupščine občine Kamnik Vinka Gobca, kije bil tudi član partije in je predlog odločno padprl in šel v akcijo celo do Leskovška laka. Tudi on je s postavitvijo spomenika soglašal rekoč, saj si ga zasluži in da je bil tudi on njegov borec. Obljubil je. da bo naredil vse, kar je v njegovih močeh, da se Maistru postavi ugleden spomenik, iako je tudi bilo. zbrali so denar in našemu velikemu rojaku postavili prvi spomenik v mestu Kamnik, kije bil odkril 25. oktobra 1970 ob veliki udeležbi občanov in gostov. Res je, da je bil Maisterpolttično nekaj let zamolčan iz spomina preteklosti, še vedno pa je živel med svojimi borci in mnogimi naprednimi Slovenci. Zdaj, />o petdesetih letih, bi nekateri z njegovo sabljo sekali glave tistim, ki so ga imeli v spominu, zbirali sredstva za spomenik iskali bronaste predmete in mu končno postavm spomenik Ttstt, ki se danes hitijo z njegovim imenom naj vprašajo, koliko so materialno prispevali za spomenik t ne vsi. mnogi so dali svoj prispevek). \e glede na to. ali so te ugotovitve komu prav ali ne, zgodovinska resnica (negativna in pozitivna) o priznanju Maistra je zapisana v analih zgodovine. Komunisti in koroški borci In mnogi kulturni delavci so ga obudili iz pozabe, dali iniciativo za postavitev spomenika v Kamniku in Mariboru, preimenovati Veliko ulico v Maistrovo še pred postavitvijo spomenika In na predlog političnih organizacij je vodstvo nove kamniške gimnazije sprejelo sklep, da se imenuje po Rudolfu Maistru Maister torej ni bil zamolčan, kot je zapisano do leta I'990. \ čast njegovega sj)o-mtna so imele borčevske organizacije pri sjiomeniku večkrat krajše Spominski proslave in ob dnevu mrtvili so polotile vence s srečko. Nezdružljivo />a je zavajanje občanov s prispevki pisma bralcev (kol to določa kodeks novinarjev Slovenije), ker Maister ni bil zamolčan 50 let. ALOJZU KONDA 1'odatke v zgornjem za/iisu sem povzel iz Kamniškega občana št. 9, 10 iz oktobra 1970. farjev stopiti v akcijo policisti. Iz tega bi morali načrtovalci tradicionalnih študij o kamniškem mestnem prometu potegniti lekcijo, da mesto potrebuje še obvoznico obvoznice... Pravijo, da za nov svet KS Duplica, ki naj bi ga volili skupaj s fjoslanci, vlada tako veliko zanimanje, da imajo stranke strašne težave s pridobivanjem kandidatov zanj. Seveda krajevne funkcije so strašno »donosne«, njihovi nosilci /m jih običajno dobivajo po glavi od spodaj in od zgoraj. Veliko bolje in b lišč in beda bi lahko ozna-R3 čili jiogled na letošnjo razstavo Minimundusa v evropsko znanem Arboterumu, kjer se na enem koncu bleščijo najznamenitejša svetovna čuda arhitekture, na drugem koncu j>a se malčki dričajo po zgunca-nih igralih, ki že leta niso doživela kakega servisa v obliki žage, kladiva in čopiča. Pa kaj bi jamrali, saj ob njih sloji napis, da se Uporabljajo na lastno odgovornost. Pa da ne bomo spet slišali priročnega, za vse take primere tako uporabnega odgovora, daje za to kriv denaci-onalizacijski postopek... m t o, l>a žuj>ani sosednjih ob-j\ čin okoli Kamniško Savinjskih Alp niso samo kuhali golažev, pač pa so takoj po nošah na Tontijevpredlog /k/hiteli s podpisom pisma o nameri za Izdelavo regionalne zasnove prostorskega razvoja za Kamniško Savinjske Alpe. Želijo namreč ujeti še zadnji vlak za kakšen evro iz evropske malhe, ki obeta, da se bo za našo deželo zajtrki, še preden seje odprla. Pa so rekli, dajmo jim zaračunali vsaj analizo, kaj pravzaprav imamo na teh naših hribih, potem pa bomo že nekako. In so zračunali, da bo ta analiza »koštala« kar sto štirinajst milijončkov. Slo milijončkov naj da Evropa, ostalo bomo j)a že ml kje na/jraskalt. Samo hudič je v podrobnostih, če bosta samo dve od petih občin (Gornji grad in Luče) s/iadall v manj razvito regijo, naš Kamnik zJezerskim in Preddvorom pa seveda v razvito ljubljansko regijo, če se bomo seveda o tem s/doh znali in mogli dogot oriti Sedaj pa imamo, ko smo se j>a tako radi bahati, da smo med desetimi najbolj razvitimi komunami v ranjkijugovlnl... Krištofov Pepe 11. O letošnjih volitvah v Državni zbor Kaj postoriti, da posamezni neodgovorni krajani Kamnika ne bodo odlagali nevarnih odpadkov v gozdovih in grapah na lastnih parcelah? Zaradi lastnega zdravja in naravne danosti zelo rad hodim po gozdnih stezah, ob travnikih in vodnih virih, predvsem v širšem območju občine Kamnik. Povprečno enkrat na teden se z mojo življenjsko partnerico napotiva po gozdni poti iz naselja na območju Zgornje Pero-vo v smeri Stari grad nad Kamnikom. Ob gozdnih kolovozih in asfaltirani cesti, ki vodi proti Staremu gradu in Palovčam, je večkrat opaziti sveže pripeljane odpadke (ostanki hladilnikov, pralnih strojev, razne ostanke PVC proizvodnje, gradbeni material in podobno), ki jih posamezniki stresejo na brezine. V kolikor je te odpadke posameznik lahko pri svojem domu naložil na traktorsko prikolico ali prikolico osebnega avtomobila, bi bilo bolje, da bi jih odpeljal na deponijo podjetja Publicus v Suhadolah. A avgustu letos sva se napotila proti vasi Volčji Potok. Med potjo sva opazila kartonske zaboje, v neposredni bližini pa večje število moških oblek raznih velikosti, moške srajce, ženske bluze in podobno. Kdo je to dragoceno konfekcijo odvrgel in kje jo je dobil? Ni znano, znano pa je, da bi jo lahko porabil marsikateri krajan Kamnika, ki se težko prebija skozi življenje. V oddaljenosti nekaj deset metrov je bilo tudi več kupov mešanih odpadkov: gradbeni material, razni izdelki iz proizvodnje PVC, kosi betonsko salonitne kritine, neuporabni strešni žlebovi in cevi, izdelki iz barvnih kovin itd.. V gramoznici, ki je locirana v vasi Godič in iz katere posamezna podjetja črpajo gramoz, nekateri neodgovorni krajani (morda tudi obrtniki) na brežine odmetavajo razne odpadke in s takim početjem to gramoznico spreminjajo v divje odlagališče. Kljub prijavi s strani Zelenih Kamnika, ki je bila poslana na naslov inšpekcijskih služb pred približno šestimi meseci, v kateri je bila navedena tudi registrska številka traktorja, do tega trenutka, ko pišem ta članek, ni znano ali so inšpekcijske službe ukrepale in kršitelja prijavile sodniku za prekrške, zato smo prijavo obnovili. To pomeni, da se tudi na tem področju nadaljuje praksa o ne kaznovanju ne glede na stopnjo prekrška. V juliju letos smo Zeleni Kamnika prijeli anonimno pisno prijavo, da v vasi Godič lastnik parcele zasipava večjo grapo z nevarnimi odpadki. Ko si je predstavnik Zelenih Kamnika v prisotnosti lastnika ogledal sporno zasipavanje, je bilo ugotovljeno, da ima le ta sklenjeno pogodbo s podjetjem KPK in pridobljena dovoljenja s strani občine Kamnik. V grapi smo pri ogledu ugotovili, da omenjeno podjetje dovaža odpadni gramoz, ki ni škodljiv podtalnici, in asfaltne odpadne plošče, za katere pa nismo prepričani, da pri razpadanju ne onesnažujejo podtalnico, zato smo o tej zadevi seznanili občinsko inšpektorico in jo prosili za mnenje ter po potrebi za pravočasno ukrepanje. Kakšen material pa se je nahajal v globini te grape pri ogledu ni bilo mogoče ugo-tovitu, čeprav lastnik zatrjuje, da tudi v globini ni drugega kot odpadni gramoz. Res pa je, da je v neposredni bližini te grape še druga manjša grapa druge lastnice. V tej grapi pa so bili resnično škodljivi odpadki (betonsko azbestne strešne kritine, sod modre barve, PVC proizvodi, odpadno gradbeno železo ipd.). Še isti dan smo podali prijavo občinski inšpektorici, ki je izvršila ogled naslednji dan, vendar, žal, prepozno, saj je bila grapa zagrnjena z gramozom, ki ne vsebuje nevarnih snovi. Občinska inšpektorica bi po našem mnenju morala od rudarskega inšpektorja zahtevati, da izvrši nadzor in izda odredbo o izkopu te grape in odstranitvi nevarnih snovi, ko onesnažujejo podtalno vodo. Po pogovoru smo izvedeli, da tega ni storila, ker nismo podali nikakršni dokazov v slikovni obliki. Zelo je žalostno, da se posamezni krajani Kamnika premalo zavedajo posledic nenehnega onesnaževanja podtalne vode, ki je vir človekovega zdravja. Menim, da pa je kljub temu potrebno obvestiti krajane Kamnika, da je večje število divjih odlagališč saniranih, za kar se je potrebno zahvaliti posameznim ozaveščenim prebivalcem, inšpekcijski službi občine Kamnik in nenazadnje Zelenim Kamnika. Vse prebivalce Kamnika, ki boste opazili divja odlagališča, vljudno prosimo, da na naslov Zeleni Slovenije - 00 Kamnik, PP 9, Cankarjeva 3, 1240 Kamnik, pošljete pismo, v katerem natančno navedite lokacijo odlagališča, naslov in tel. številko. Anonimno prijavo sicer upoštevamo, ne moremo pa prijavitelja seznaniti z našim ukrepanjem. Zeleni Slovenije - 00 Kamnik Daniel Kovačič 3. oktobra bodo pri nas najpomembnejše od vseh volitev, parlamentarne volitve. Na teh se bodo volivci odločali ali so zadovoljni s sedanjo vladavino v Sloveniji ali pa si želijo sprememb, novih idej. Kot leta 2000 je Slovenija tudi za te parlamentarne volitve ra-zdeljena na osem volinih enot. \s;i ka od teh pa na enajst volilnih okrajev Kamniška in komendska občina tvorita 10. volilni okraj v 1. volilni enoti. Slednja zajema vse gorenjske občine in Idrijo. Neka stranka se sme z istim kandidatom za glasove volivcev potegovati v največ dveh okrajih znotraj iste volilne enote. Lista kandidatov za posamezno volilno enoto mora torej vsebovati najmanj šest in največ enajst kandidatov. Volivci bodo tako lahko v vsej državi izvolili 88 poslancev in po enega iz Italijanske oz. madžarske manjšine. Glasovali bodo tako, da bodo na volilnih lističih obkrožali le po eno listo, stranko OZ. pred njo postavljeno številko ! Kandidate, ki sestavljajo posamezno listo pa bodo volivci lahko razbrali tudi na plakatih nalepljenih na voliščih. V naši, I. volilni enoti ho nastopi lo kar 20 list: vseh 8dosedanjih parlamentarnih strank, devet zunajpar-lamcntamih strank: Aktivna Slovenija (II), Slovenija je naša (i ), Demokratska stranka Slovenije (I i ), Stranka slovenskega naroda (16 ), Stranka ekoloških gibanj Slovenije (20 ), Zeleni Slovcnijen 5), Naprej Slovenija (12), Socialna liberalna stranka (10 ) ter edina koalicija imenovana Četvorka (9)/Glas žensk Slovenije, /veza za Primorsko, Zveza neodvisnih Slovenije in Nova demokracija Slovenije/. Nastopajo pa Se tri nestrankarske lis te: Za podjetno Slovenijo (5) Junijska lista (7) in Združeni za samostojno pravično Slovenijo (8). oi> tolikšnem številu list se bo prenekateremu nepoučenemu volivcu zastavilo vprašanje : Katero listo naj volim, da bom volil tisto stranko, ki bo ustrezala mojemu prepričanju, mojim željam ?! Komur bije sne za tako imenovano pomladno ali desnosredin-sko stran, bodo na voljo Nova SIo venija-krscansko ljudska stranka NSi (13), Slovenska demokratska stranka SDS (19) in Slovenska ljudska stranka SLS (3). Komur pa so pri srcu stranke drugega političnega pola pa se bo lahko odločal med Združeno listo socialdemokratov zi.si) (i), Liberalno demokracijo Slovenije LDS (2), Demokratsko stranko upokojencev Slovenije DcSUS (18), Stranko mladih Slovenije SMS (6), Slovensko nacionalno stranko SNS (17). Opomba: v oklepajih so navedene izžrebane številke, pod katerimi bodo posamezne liste navedene na volilnih listkih. Zelo pomembno bo, da bodo volivci znali razločiti med resnimi strankami z izvirnimi programi in usmeritvami in tistimi, ki tega nimajo! Tildi pazljivost pri branju zelo podobnih imen strankarskih list ne bo odvet MILAN WINDS(,HNURER 0 volitvah v DZ (2) Med ostalimi devetimi (še neparlamentarnimi) strankami, s SJN vred, in tremi nestrankarskimi listami naj ne bi bilo nobene z desnosredin-sko (pomladno) usmeritvijo. Potemtakem bi vsak glas des-nosredinsko (torej večinoma krščansko-) prepričanega volivca za eno teh malih strank (list) pomenil podporo levos-redinski oz. levi opciji, saj neopredeljenih lju- di, strank (tako tudi Dante) na svetu ni! V državah z razvito demokracijo prihaja ob parlamentarnih volitvah pogosto do menjave oblasti, kar je pri njih povsem običajen dogodek. Ljudje vedo: vsaka oblast se prej ko slej spridi - najboljše zdravilo je za- menjava. Novi ljudje prinesejo nove ideje, načine dela, kar spodbudi razvoj cele skupnosti. Se bo to pot tudi Slovenija pridružila ostalim tranzicijskim državam, ki so vse že večkrat zamenjale oblast ? Več o tem na http:// www. nsi-kam-nik.net Naročnik Milan VVindschnurer Iz Nove Slovenije Ustanovljena Zveza seniorjev (upokojencev) V okviru Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke je bila 20. avgusta 2004 ustanovljena Zveza seniorjev. Ustanovnega zboru v dvorani doma Zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani se je je ude lež.ila množica starejših in upokojenih članov in simpatiz.erjev NSi. ki se bojijo zniževanja pokojnin in drugih pravic. V Novi Sloveniji zahtevamo usklajevanje pokojnin z rastjo povprečnih plač. Pri medletnih uskladitvah pokojnin naj se upokojencem izplačil poračun od začetka leta. Najnižja pokojnina mora biti vsaj 15 '/( nad socialno pomočjo. Vsem državljanom mora biti zagotovljeno zdravstveno varstvo. Ta naša Zveza seniorjev se je že vključila v 2H. julija registrirano Društvo seniorjev Slovenije, v katero je vključen tudi Seniorski klub. ki je bil ustanovljen v okviru SDS. Društvo seniorjev Slovenije je nevladna in nestrankarska organizacija, ki združuje upokojence in upokojenke, ki niso zadovoljni z. delovanjem Zveze društev upokojencev in drugih organizacij. Predvidoma sredi oktobra ho Občinski odbor NSi Kamnik linli letos organiziral vsakoletni izlet. Ustanovitev Ženske zveze NSi v Kamniku Ženska zveza Nove Slovenije -Krščanske ljudske stranke deluje ž,c skoraj štiri letu, saj seje usta navila kmalu pO ustanovitvi stranke NSi. Združuje članice NSi in mnoge somišljenice. Tudi v Kamniku bo V soboto. 2.5. septembru, oh 17. uri ustanovni sestanek Žen ske zveze NSi v galeriji Veronika (nad kavarno). Iz. odboru za informiranje pri 00 NSi Kamnik Vabilo na vpis v Zvezo seniorjev (upokojencev) NSi in na ustanovitev Ženske zveze NSi Člane in simpatizerje Nove Slovenije, ki bi radi pomagali braniti pravice upokojencev in starejših (od 55 let) ali bi se radi samo dobro imeli v družbi ljudi, ki dobro mislijo, vabimo v članstvo. Prijavite se lahko na 031 348 944 na tajništvo NSi ali pa tudi na 00 NSi Kamnik, tel. 839 17 16. 25.9. ob 17" vabimo vse članice in simpatizerke Nove Slovenije na prvi sestanek (nad kavarno), da bomo skupaj oblikovale program delovanja in s svojim delom bogatile delo naše stranke NSi. Kamniški OBČAN NASI LJUDJE IN DRUŠTVA V spomin zaslužnemu profesorju dr. DUŠANU KARBI, mag. farm. ŽIVLJENJE JE POSVETIL RAZVOJU FARMACEVTSKE STROKE V njegovem devetdesetem letu smo se poslovili od pionirja slovenske farmacije zaslužnega profesorja dr. Dušana Karbe, magistra farmacije. Na žalni seji na fakulteti za farmacijo so pomen njegovega dela osvetlili njegovi najbližji sodelavci prof Krbavčic-. prof. Korbarjev a in dr. Cvclbarji--va. Za farmacevtsko stroko je bil dr. Dušan Karba izjemna oseb nost, saj je bil pobudnik ustanovitve vseh najpomembnejših stro kovnih ustanov. Leta i'.iso je bil pobudnik in ustanovitelj Farmacevtskega društva Slovenije in tudi njegov prvi predsednik. Zc leta 1953 je izvršni svet Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije na pobudo mr.ph. Karbc ustanovil Zavod za farmacijo in kontrolo zdravil, kasneje preimenovan v Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil. Prvi direktor Zavoda do leta 1961 je bil magister Karba, Ves čas si je prizadeval za uvedbo študija farmacije na Univerzi v Ljubljani. Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo sta bila leta 1961 skup.ii s kolegom Bohin« em i/voljena kot prva redna višja pre davatelja za farmacevtske premete, kar je pomenilo začetek študija farmacije v Sloveniji. Profesor Dušan Karba je bil rojen v Kamniku 6. novembra 191S v lekarniški družini. Po prezgodnji smrti očeta in opravljeni ljubljanski realki se je usmeril v študij farmacije v Zagrebu, kjer je leta 19.Š8 diplomiral sledila je zaposlitev V domači lekarni, leta okupacije in sodelovanja ž. )LA. kjer je bil od leta 1949 do leta 1956 v podoficirski šoli predavatelj farmacevtskim tehnikom Veselje do poučevanja, se- bolj pa zelja po prenovi zastarelih učnih programov sta ga potem vodila skozi ustanove-, v katerih je imel možnost uresničevanja svojih vizionarskih idej. Leta 1966 je doktoriral z disertacijo »Sulfonil ttoseč-(line ke>t oralni antidiabetiki«. Za študente je napisal Materio medico^ kalen v dveh delih obravnav a anorganske in organske spojine kol zdravilne- učinkovine. Kol predstojnik Katedre za farmacevtsko kemijo je delal raziskovalno Za Zvezno industrijsko zbornico in za Sklad Borisa Kidriča Številni so njegovi prispevki V strokovnih glasilih Arhivu za farmacijo in farmacevtskem vrstniku - strokovnem glasilu Slovenskega farmacevtskega društva. Irta 1971 je Ml izvoljen za člana Republiškega medicinskega SVCta, leta 1973 je bil imenovan za člana strokovne komisije za zdravila pri Republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo, leta 1975 pa je bil med prvimi tremi prejemniki Minarikovega odličja, ki je najvišje slovensko farmacevtsko priznanje. Leta 1969 je bil izvoljen za izreci nega in leta I97S za rednega profesorja za predmet farmacevtska kemija Izvolitev za prodekana Fakultete za naravoslovje in tehnologijo leta 1976 in 1978 za dekana te fakultete, kamor je spadala ludi farmacija, je pomenila potrditev njegovega pravilnega videnja Znanstvenega In strokovnega raz voja farmacije Ko je bil leta 1986 izvoljen za zaslužnega profesorja I niverze v Ljubljani je dosegel tudi najvišje priznanje za svoje strokovno delo. Zaslužnega profesorja, ki je vse-živ ljenje z vse ni srcem spremljal razvoj in dosevke- svoje široke- je Fakulteta za farmacijo počastila s postavitvijo portreta v bronu - v avli Fakultete za farmacijo, delo akademika Draga I ršarja. Na kratko povzeti obsežno delo prof Dušana Karbe ni mogoče brc / omenjanja njegovega dela na mednarodni strokov ni ravni, saj je bil udeleženec več kongresov Mednarodne farmacevtske federacije (IIP) in večkrat zapored tudi predsednik Zveze- larmacevtskih društev Jugoslavije. Njegovo organizacijsko delo pa je doseglo vrhunce z uspešno organizacijo in vo-denjem odmevnega III. Kongresa Zveze farmacevtskih društev Jugo slav ijt- v Ljubljani Največje pozornosti je vreden izjemen občutek za potrebe stro ke. Najuspešnejše- študente je strokovno podpiral Karhov štipendijski sklad, ki se je materialno napa jal iz kotizacij na rednih vsakoletnih seminarjih za podiplomsko iz Dopolnjevanje, ki jih je organiziral Zavod za farmacijo in za preizkusa nje zdravil. Stili elcscllclja rednih izpopolnjevanj, tako za farmacevte kol farmacevtske tehnike, z kino udeležbo preko tisoč slušateljev, so bila temelj za razvoj stroke Sli pendisli Zavoda za farmacijo pa so nosile i Strokovnega ra/voja slovenske Fakultete za farmacijo, Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil in nenazadnje tudi afirmirane slovenske farmacevtske in duslrije. Le tak posluh za strokovni napredek je omogočil sedanjo visoko Strokovno raven slovenske farmacije Na predlog Slovenskega farma-cevtskega društva je predsednik Republike Slovenije gospod Milan Kučan za Življenjsko delo na pod ročju farmacije odlikoval prof.dr. Dušana Karbo zaslužnega profesorja 1 Iniverze v Ljubljani, s Srebrnim častnim znakom svobode Re publike Slovenije. Odlikovanje je sprejel 11. aprila 2000 v predsedniški palac i v Ljubljani. Namenoma ne želim omenjati obilo ovir in težav na njegovi poti vendar velja povedati, da je bil iz jemen be>rec in zaveden Kamni-čan, ljubitelj naših planin, ki jih je do pozne starosti / veseljem obiskoval in prijateljeval z mlajšimi in vrstniki, prepoznavnimi Kamniča-ni Tonetom Cercrjem, Metom in dr. Nikom Sadnikarjem. Dr Niko Sadnikar pravi, da Dušan Karba ni nikoli pozabil na Kamnik kljub temu, da se je po 2. JVetOVnj vojni preselil v Ljubljano Njegovi sovrstniki dobro vedo, kako je zaslužen za razvoj Kamnika. Kot spomin nanj je ostala hiša na Šutni, kjer je bil rojen med 1 svetovno vojno, leta 191 S. V tej hiši. zidani v scccsijskcm slogu, je še danes lekarna. V mladosti se je Dušan posvečal športni dejavnosti in bil med prvimi športniki, ki so leta 1929 ustanovili športne) društvo Kamnik. Bil je dober plavalec, igral je vaterpolo V prvem moštvu Kam nika že leta 19.^2. Leta 1933 je na skakalni tekmi kot kamniški smučarski skakalce dosegel najdaljši skok Njegov oče je izjemne) prispeval k razve>ju mesta Kamnik. Med nje-govim županov anjem je obe ina le ta 1924 zgradila leseni most čez Bistrico. Uvedel je priznanje e asi nega občana in kot prvega imeno-val generala Maistra ob njegovi 50-letnici Bil je- ludi predsednik Narodne Čitalnice Ul starosta Sokola v Kamniku. Njegov ded je bil apotekar Josip Močnik, dvakratni župan v Kamniku, ustanovitelj in prvi predsednik Planinskega društva Kamnik. ROMAN DOBROVOLJC SPREHODI PO OKOLICI KAMNIKA Društvo upokojencev Kamnik je v svoj program akcij in prireditev že pred dvema letoma uvrstilo krajše in daljše sprehode po okolici Kamnika. Do sedaj smo se sprehajali že dvaindvajsetkrat (22), tudi slabo vreme nas ni zmotilo. Sprehodi potekajo po sledečih relacijah: na Stari grad po različnih poteh, čez Zaprice proti Podgorju ali proti Tunji-cam, čez Žale mimo Laniš in ob reki Kamniški Bistrici proti Kamniku, skozi Oševek do samotnega mlina in čez Godič nazaj v Kamnik, čez Briše na Sotesko, čez Tučno in Vodice v Kamnik, čez Perovo na Rudnik, mimo Golf igrišča in čez vas Volčji Potok v Kamnik in ob malo bolj slabem vremenu tudi z dežniki po mestnih ulicah. Zahtevnost sprehoda prilagajamo moči in sposobnostim udeležencev. Med hojo naredimo tudi krajši postanek za neobvezno telovadbo. V stoječem položaju naredimo nekaj raztezalnih, dihalnih vaj, nekaj vaj za sproščanje in za boljše počutje. Pridite med nas, veseli vas bomo. Sprehode pričenjamo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob deveti (9.) uri izpred pisarne Društva upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5. CVETKA BRUMEN 50 let Društva upokojencev Motnik-Špitalič Za uspešno delo Velika plaketa 2DUS Društvo upokojencev Molnik-Spitalie je IS. avgusta proslavilo SO-lclnico plodnega dela Društ- vo je močno vključeno v v se pore družbenega življenja v krajevni skupnosti Motnik jn Špitalič Predsednik Janez Trebušak in tajnik društva Jože Semprimožnik prejemala Veliko plaketo ZI)US-a iz rok Vinka Gobca. Na Peci v lovskem domu se je zbrala večina članov društva, ki Šteje več kot 120 članov in c hinit Organizatorji proslave so pripravili zanimiv in bogat kulturni program tudi v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo. Nastopili so učenci z mentoricami, harmonikar, govorili so gostje in drugi Predsednik društva Janez Trebušak in tajnik društva Jože Semprimožnik sta prisotne seznanila z zanimivostmi, ki so spremljale društvo v preteklem obdobju, Kristina Brcskvar in drugi društveni sodelavci pa so poskrbeli za dobro počutje in družabnost. Društvu upokojencev Motnik-Spilalic je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec prenesel čestitke in izročil najvišje priznanje Veliko plaketo ( esiitke in zahvalo za aktivnosti društva sta izrekla tudi predstavnika KS Motnik in KS špitalič in povabila društvo k prihodnjemu uspešnemu sodelovanju v KS STANE SIMŠIČ Podatek, da število darovalcev krvi narašča, spodbuden Območno združenje RK Kamnik tudi v letošnjem letu uspešno uresničuje zastavljene naloge- in svoje poslanstvo. Ob IS-lctnici pobratenja krvoclaj.ilcv se je prijateljskega srečanja krvodajalcev iz Doberdoba (Italija), Kamnika in Kranja v maju udeležilo 20 Kamničanov S. junija je bila organizirana krvodajalska proslava, združena s prijetnim kulturnim programom Zapel je zbor Osnovne sole Stranje pod vodslvom g Karle I r DOVČ. Program nad Kavarno Veronika v Kamniku je povezovala Miljam Kepic. Med gosli je bil tudi Boštjan Novak,Strokovni sodelavec RK Slovenije. Najbolj prizadevnim krvodajalcem so bila podeljena priznanja: za 20-kralno darovanje krv i 3 I krvodajalcev, za ■((> Icratnosodelovanje v krvodajalskih akcijah je- bilo po deljeno 20 priznanj, za i0 kramo darovanje krvi je prejelo priznanje- 9, za SO-kratno 3 krvodajalci, za OiO-krai- no sia prejela primanje dva In za 7 0-knttno darovanje km en darovalce Podcijenili priznanj je bilo več kol v lelu 2002, saj sla se- humanih akcij v letu 2003 udeležila '102 krvodajalca s področja Kamnika oziroma J i več kol v lelu 2002. V letošnjem letu je do 29. maja kri darovalo že S28 ljudi, kar je I 1 S vre kol leta 2003; podatki veljajo za obe ino Kamnik. Posebna priznanja pa so prejeli prizadevni akt i vistl RK i/ ko rk (.ma Valentina Brelih, iz ko Moste Vera Kepic. iz M ) Šmartno Jožic Drolc in iz M) I unjice Tone ka Golob. V tem letu je RK Kamnik razdelil že vre kol 2000 kg prehrambnih artiklov, posebne pomoe i |c bila deležna družina, ki jo je prizadel požar, v teku pa je akcija /hiranja sredstev za nakup dvigala za mladostnika. Na Debelem rtiču sta letovali dve izmeni po SO oirok in v Savudriji izmena SO otrok Z Mladinskim centrom v sodelovanju s Heleno Sterle je bila uspešno organizirana Bubalanta, ko so otroci zdravili svoje plišaste živali in se na prijazen način soočali s skrbjo za lastno zdravje- V Domu kulture Kamnik so bila razstavljena dela, ki so jih prispevali otroci OS St ran je. Irana Albrehta in po družnične šole Tunjice na temo: »Samo eno življenje ima! pazi, kako i njim ravnaš STANE SIMŠK Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 8X1 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si: http://www.kam.sik.si Vsako sredo: Vila Čira-Čara od 16.30 do 17.30 v Veronikini sobi. Slikanje na svilo, steklo, porcelan, bombaž, les... in oblikovanje kovine, mavca, gline, mozaika, nakita Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Prične se 29. septembra. Vsak ponedeljek: Pravljične urice od 18. do 19. ure v Veronikini »obi. Vodi pravljičarka Ema Vidic Pričnejo se 4. oktobra Torek. 5. oktober, ob 10. uri, v dvorani knjižnice V Tednu otroka bo makedonske pravljice pripovedoval Darko Jan Spasov Vsako sredo: Igralne ure z Bibami od 10. do 11. ure v Veronikini mM. Vodi Helena Sterle Igralne urice so namenjene najmlajšim od 3 leta starosti, ki niso v organiziranem varstvu Pričnejo se 6. oktobra V sredo. 6. oktobra, ob 19.30. bo v dvorani MKK potopisno predavanje Bojana Erhatiča z naslovom Narodni oariei ZDA. Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK Vsak četrtek: Pravljične urice od 17.30 do 18.30 v ioM Koasanda. Vodi jih Barbara Zlobko Otroci naj prinesejo copate Pričnejo se 7. oktobra Četrtek. 7. oktober, ob 10. uri, v dvorani knjižnice: V Tednu otroka vam bo iranske pravljice pripovedovala Azrta Bijol Četrtek. 7. oktobra, ob 17. uri, v dvorani knjižnice: Zaključna prireditev POLETNO DRUŽINSKO BRANJE in podelitev nagrad pridnim bralcem Obdarili bomo tudi nagrajence SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA SREČKO KOSOVEL IN PRIMORSKA. V petek, 8. oktobra , ob 19. uri bo v čitalnici MKK predstavitev filmske iole z naslovom Vzgajanje pogleda, kjer bodo izvajalci Dušan Rutar, Mitja Reichen-berg, Dimltar Anakiev in Suzana Tratnik predstavili program za sol leto 2004/ 05 Šola bo vsak petek, ob 19 uri , v čitalnici Program si na www.kam.slk,al. V sredo. 20. oktobra, ob 19.30. bo v dvorani MKK potopisno predavanje Bo ŠtuC iana Darovca z naslovom EGIPT. Organizator Studentski klub Kamnik m MKK so DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Inlormacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/580-818 www.domkulture.org: e-mail: inlo@domkulture.org VPIS ABONMAJEV: Abonma Komedija: - Spas teater - BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU - Teater 55 - SLOVENCI NA LUNI Slovensko Ljudsko Gledališče Celje - NA KMETIH (nagrada za naj komedijo 2004) cena: 7.000,00 SIT Abonma Maistrov (za zahtevnejšo publiko): - Gustav teater - JAMSKI ČLOVEK - Gledališče Glej - DVOBOJ - Ptujsko gledališče - NEVILLOV OTOK cena: 6.000,00 SIT. Če se odločite za nakup Maistrovega abonmaja in abonmaja Komedija hkrati, je cena 12.000,00 SIT. Abonma Otroški: - Andrej Rozman Roza - BALON VEUK0N - Lutkovno gledališče Maribor - ZVERINICE IZ REZIJE - Lutkovno gledališče Ljubljana - SAPRAMIŠKA - Gledališče Unikat - NINA IMA DOMA TIGRA cena: 3.500,00 SIT Abonmaje vpisujemo do 10. 10. 2004 od ponedeljka do petka med 9 00 in 14.00 in popoldan med 16.00 in 18.00 Lahko nas pokličete na telefon 01/839-76-06. nam rezervacijo sporočite preko elektronske pošte na naslov: intoOdom-kuriure.org ali nas obiščete na Fužinah 10 v Kamniku Koledar prireditev: 14. oktober ob 17.30 Špas Teater - BURKA 0 JEZIČNEM DOHTARJU Komedija Za Dijaški abonma 14. oktober ob 19.30 Špas Teater - BURKA 0 JEZIČNEM DOHTARJU Komedija Za abonma Komedija in izven Vstopnina: 2500 SIT 28. oktober ob 17. uri Andrej Rozman - Roza - BALON VEUKON. Lutkovna predstava za otroke Za abonma Otroški in izven Vstopnina: 900 StT 28. oktober ob 19.30 Gledališče Gustav - JAMSKI ČLOVEK - Prazgodovinska komedija Za Maistrov abonma in izven Vstopnina 2500 SM" 29, oktober pb 19,30 Frenk Teater in Dom kulture Kamnik - ARGENTINSKI TANGO AU JUTRI BOMO ZMAGALI Premiera Vstopnina 1500 SIT so MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Teden otroka in Teden prometne varnosti: petek. 1.10.2004. ob 17.uri. MERCATOR. Kamnik BABICA PRIPOVEDUJE: zgodbe in pravljice, delavnica ob dnevu starejših ponedeljek. 4.10.2004. od 16. do 17.ure. Šutna 38 (MC Kamnik) - Dan živali - rišemo hišne ljubljenčke - nagrade za risbice; svoje ljubljenčke lahko pripeljete pokazat torek. 5.10.2004. od 16. do 17. ure. Šutna 38 - ŠOLA NA PREPIHU - Dan učiteljev - POKEMON, MAGIC - menjava sličic sreda. 6.10.2004. ob 16.uri. Šutna 38 OKROGLA MIZA O OKOLJU - za otroke, o igriščih, Prometni in splošni varnosti četrtek. 7.10.2004. ob 18.uri. Šutna 38 MAJHNI OTROCI, MAJHNE SKRBI okrogla miza za starše oetele 8.10.2004. od 10 do 12. ure. Šutna 38 ENO ŽIVLJENJE IMAŠ - PAZI KAKO Z NJIM RAVNAŠ - rišemo, pišemo o prometni varnosti - Pokemon, Magic - menjava sličic, od 16 do 18.ure sobota. 9.10.2004. ob 15,uri. Glavni trg v Kamniku družinski izlet v SAMOTNI MUN (uro hoje po ravnem) So MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pol 3, 1241 Kamnik, tel. 8317647, 8317662 Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, 1241 Kamnik, tel. 8391 616 Do 6. oktobra 2004 sprejemamo prijave in posredujemo informacije za: 1 USTVARJALNICE ZA MAMICE (iz naravnih materialov boste lahko oblikovale igrače za vaše otroke in dekorativne predmete) 2 UMETNOSTNI KROŽEK za nove člane »tretje univerze Kamnik« so JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831 98 30 Nedelia. 26. september 2004. ob 11. uri Sv Primož nad Kamnikom SLOVESNOST OB 500-LETNICI FRESK V CERKVI SV. PRIMOŽA IN FELICUANA V kulturnem programu, ki bo potekal po sv maši, bodo sodelovali dr Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar. Mešani pevski zbor Odmev, Komorni pevski zbor Šutna. Ansambel za staro glasbo glasbenega ateljeja Car! Ortf, Andreja Humar flavta, vezna beseda: Tone Ftičar Organizacija v sodelovanju z Župnijo Kamnik IZZIVI ZA PRIHODNOST OflMlU Raspov mladinski center- RMC www.studentski.klub.com Tradicija je za mnoge izredno pomembna stvar, za prenekatere pa zavora, ki človeka omejuje pri nadaljnjem razvoju. V Kamniku so se prejšnji konec tedna odvijali tradicionalni Dnevi narodnih noš, ki so mnoge, predvsem nekoliko starejše, še enkrat več razočarale. Se najboljši del je bil letos zagotovo sprevod, kjer je bilo opaziti nekaj novih udeležencev (narodne noše iz Makedonije, bošnjaške narodne noši, pa predstavniki iz Češke), kljub temu pa je bilo udeležencev v primerjavi s prejšnjimi leti mnogo manj. Tradicija potemtakem izumira? Domača in umetnostna obrt, ki naj bi bili tesno povezani tudi z narodno identiteto, sta se letos v izredno skromnem številu preselili na Šutno, njihovo staro točko pa so zasedli prodajalci različnega kiča, kar je žal tudi dolgoletna tradicija pravzaprav vsakega sejma ali prireditve pri nas. Glasbeni izbor predvidljiv in dolgočasen in mnogi Kamni-čani sumijo, da Dnevi narodnih noš predstavljajo predvsem vir dobička za občino, kar je moč sklepati po številu gostinskih stojnic, ki jih je največ in kjer se streže razredčena medica, zaradi katere so Dnevi narodnih noš dobili udomačeno ime »medeni dnevi«. Mladoletnih konzu-mentov alkohola ni manjkalo in zato tudi pretepi niso izostali. Tradicija? Žal res, a vendar bi se organizatorji iz dolgoletnih izkušenj že lah- Kamniške mažoretke ko kaj naučili in pripravili pester ter kulturno bogat program, na katerega ne bi prišli le domačini in sorodniki sodelujočih. Na srečo so zadihali Srednjeveški dnevi in upajmo, da se bo tudi Kamfest še širil, vendar za nekdaj eno najlepših slovenskih mest to žal ni dovolj! No, tudi na Študentskem klubu Kamnik smo tradicionalni, čeprav se vsako leto trudimo, da bi v tradicijo vnesli nekaj novega, zanimivega in seveda ste nam pri tem početju v veliko pomoč tudi vsi tisti, ki nam na tak ali drugačen način sporočate pohvale in pripombe, ki so nam kazalo za prihodnost. Tako se že ta mesec vrača ciklus resne glasbe Študent & Muzika na gradu Zaprice, obiskali bomo Gardaland in svoj pogum preizkusili v dveh adrenalinskih športih - bungee jumpingu in raftingu, oboje se bo dogajalo nad zeleno Sočo. In morda tisto najbolj zanimivo tega meseca - šola podjetništva za mlade, ki jo konec meseca organiziramo skupaj s Študentskim klubom Mengeš in salamensko dragim GEA Collegeom za smešno nizko ceno. Številni mladi stremijo k podjetništvu in ta tečaj bo zagotovo izjemna priložnost za vse, ki si želijo pobližje spoznati prakso, zahteve, pričakovanja in seveda pasti pogosto krutega sveta podjetništva. Na koncu tečaja bodo udeleženci prejeli tudi certifikat GEA College, ki predstavlja imenitno popotnico za prihodnost. Verjeli ali ne - prostih mest za ta prvi termin ni več, zaradi izjemnega zanimanja pa bomo tečaj v prihodnosti kmalu ponovili. Upajmo, da bodo mladi udeleženci uspešno poslušali predavanja in seveda tudi odnesli vsaj kanček posredovanega znanja, da bomo lahko v Kamniku že čez slabo desetletje uživali v sadovih njihovega dela in da bo naše lepo mesto znova postalo eno od cvetočih središč sicer majhne, a še vedno ene najlepših evropskih držav. Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLEDAR PRIREDITEV VABLJENI TUDI K VPISU ABONMAJEV ZA SEZONO 2004/2005. NEKAJ SEDEŽEV V GLEDALIŠKEM IN KONCERTNEM ABONMAJU JE ŠE PROSTIH II! OTROCI sobota, 9. oktober ob 10.00 > IZVEN Jan Molile Žogica Marogica Lutkovno gledališče Maribor, lutkovna predstava GLEDALIŠČE petek, 15. oktober ob 20.00 > IZVEN Bernard-Mane Koltes. Dvoboj med črncem in psi SNG Drama Ljubljana, drama režija: Ivica Buljan, igrajo: Bine Matoh, Jose, Nataša Tič Ralijan in Alojz Svete nedelja, 17. oktober ob 20.00 > IZVEN predpremiera Milan Grgić: Ljubo doma, kdor ga ima Moj teater, komedija 'režija: Marjan Bevk, igrajo: Roman Končar, Maja Končar/Ana Facchini, Alida Bevk/Dunja Zupanec, Rafael Vončina_ GLASBA torek, 12. oktober ob 20.00 > abonma MODRI in IZVEN Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije koncert klasične glasbe na sporedu: A. Srebornjak, G Bottesini, G Puccini in O. Respighi sobota, 16. oktober ob 18.00 > IZVEN Tri šole za tri šole Soroptimist International klub Ljubljana, dobrodelni koncert Nastopajo: štipendisti Soroptimist international kluba Ljubljana z izbranim programom VSTOPNICE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Lahko jih tudi rezervirate preko telefona 722 50 50. V času poplave idej, da se mladi ne znajo zaposliti, da zanje ni zdrave zabave, da hodijo samo po lokalih in diskotekah, kjer popivajo in kadijo, je nekatere spodbudilo dejstvo, da hočemo, da je za nas drugače. Zamisel o ustanovitvi centra za mlade v župniji Šutna je že stara, zaživela pa je pred dobrima dvema letoma. Čedalje več je bilo mladih, ki so zaključili z veroukom v osnovni šoli, pa so se že leli družiti še naprej in poglabljati svoje versko znanje Čas druženja smo želeli razširiti izven vero-učnega časa enkrat tedensko, ko nam je za pogovor vedno zmanjkovalo časa, poleg tega pa smo si želeli tudi drugačnih delavnic, zabave, druženja. V tem razmišljanju nas je podprl g. France Šuštar, ki nam je namenil prostore v žup-nišču, sami pa smo vložili nekaj časa in truda v ureditev teh prostorov- vse od čiščenja, beljenja, polaganja tal, izdelave pohištva (seveda pod budnim nadzorom mojstrov) in nastal je naš center, kjer se dobivamo ob petkih zvečer. Ime smo mu nadeli po Leopoldu Maksimiljanu Raspu (1673-1742), izobražencu in članu družbe Acadcmia Operaso-rum, ki je konec 17. stoletja poskušala z načrtno zasnovanim delom prispevati k razvoju znanosti in umetnosti v svoji domovini in jo s tem enakovredno uvrstiti med priznane kulturne dežele tedanje Evrope. Rasp je kot duhov- nik deloval v Kamniku in s svojim delom in pre moženjem veliko prispeval k njegovi podobi. Sprva smo v centru organizirali različne delavnice, ki smo se jih udeleževali po svojih željah: od zabavnih večerov s kartanjem, igranjem namiznih iger, namiznega tenisa, razmišljanj, pogovorov v,skupinah ali v dvoje, do obiska zanimivih gostov, klepeta in namesto drage pijače, ki jo lahko popiješ v zakajenem in hrupnem lokalu, pitja soka ali čaja po razumni ceni Postopoma smo nase opozorili tudi župljane, ki jim v adventnem in postnem času pred cerkvijo ponujamo ročno izdelane voščilnice, v času pred cvetno nedeljo pa butarice. Z. izkupičkom prodanega smo nakupili igre za center, ob koncu leta pa se odpravimo na piknik. Z župnijsko Karitas smo sodelovali tudi pri nekaterih njenih prireditvah. Letos smo v centru pripravili redne delavnice: uvod v meditacijo, fotodelavnica, medicinska delavnica, kuhinje vsega sveta, po- Animatorji se veselimo novih obrazov. PRAVLJICE SO DOMA TUDI V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK V oktobru bodo pravljičarke ponovno začele pripovedovati pravljice najmlajšim. Vsak ponedeljek bo pravljice pripovedovala Etna Vidic. Potekale bodo od 18. do 19. ure v Veronikini sobi, ob sredah pa jih bo od K), do 11. ure vodila Helena Sterle. Njen pravljični svet smo poimenovali Igralne urice z Hibami Z. intervjujem s Heleno Sterle vabimo v njuno družbo najmlajše, kakor tudi njihove starše: T.: Kdaj si se prv ič srečala s pravljico? H.: Ko še nisem sama brala, pa tudi kasneje nam je pravljice brala mama. Stisnili smo se okoli nje ali v postelji, tiho kot miške, poslušali, da ne bi česa preslišali ali zrno tili čarobnega trenutka. Bili so drugačni časi, tudi časi pomanjkanja, a knjiga pravljic in čas zanjo se je vedno našel. Marsikatero pravljico sem pozabila, natančno pa se spominjam občutkov in predstav ob poslušanju. T. : Te je čarobni svet pravljic pripeljal na vzgojiteljsko šolo? II: Bi kar rekla, da to drži. Ko sem se odločala za poklic, sem res izbrala vzgojiteljsko šolo, za matu-ritetno nalogo pa izbrala pravljice. T.: V vrtai, kjer si delala, si verjetno imela tudi veliko stikov s pravljičnim svetom? H.: Pri delu v vrtcu so bile pravljice in zgodbe najboljša vzpodbude za pogovore, za vzpodbujanje ustvarjalnosti in fantazije, za vživ-Ijanje, zabavo, sprostitev in umiritev otrok. T.: Si jih kot mama pripovedovala tudi svojima sinovoma? H.: Seveda sem najbolj uživala, ko sem s svojima otrokoma pozirala« nove in nove pravljice in zgodbe. ()b kakšni pravljici za lahko noč je olrok zaspal pred koncem, pa sem jo prebrala kar zase. T.: Sinova sta že odrasla, ti pa jih še prebiraš drugim otrokom. Povej, kako se počutiš v vlogi pravljičarke? II: Od pravljic se res še nisem ločila. So moje orodje in pripomoček pri urah pravljic.Tudi v vaši knjižnici, ko se srečujem z najmlajšimi Bi-bami in njihovimi starši. Čeprav imam v rokavu kar nekaj pravljic in tudi precej izkušenj s pripovedovanjem, pa bi se rada še marsičesa naučila od pravili pravljičarjev. T.: Kaj ti je pri pravljici najbolj \ seč ' I L: Všeč mi je tisto, kar je najmlajšim. Ponavadi se konča srečno in zmaga dobro. T.: Nam lahko zaupaš, katera li je najbolj všeč? H.: Sedaj si me pa našla. Mogoča tista, ki bi jo vsaka mamica morala povedati svojim otrokom. T.: Topa je? II To je pravljica A veš, koliko te imam rad, pisatelja Sama McBrat-neyja. T.:Za konec najinega srečanja pa še povabi Bibe in njihove starše na skupno druženje. H.: Bibe in njihove starše vljudno vabim v družbo vrstnikov vsako src do od 10. do II ure v Veronikino sobo. Prvič se bomo srečali 6. oktobra. Imeli se bomo lepo. Spoznali bomo nove pravljične junake, se učili pesmice in risali. T.: Helena, hvala za čas, ki si ga namenila intervjuju. Bibam in njihovim staršem v imenu Helene in knjižnice želimo, da bi se dobro počutili na skupnem druženju v svelu pravljic. S Heleno se je pogovarjala TATJANA TRATNIK leg lega pa smo se lotili izdelave voščilnic, butaric, priprave oratorija, priprave jiesmarice... VeČina mladih iz centra se pogumno vključuje v vzgojo mlajših in sodelujejo pri vodenju birmanskih skupin, nekateri pa v delo v župniji kot pevci, ministranti in pritrkovalci. Tudi lelos smo se s še večjim navdušenjem in pripravljenostjo lotili oratorija za osnovnošolske oiroke. Nekateri pa gremo kot animatorji na morje z oiroki, ki jim ga omogoča letovanje župnijska Karitas Letos smo si zadali še malce težjo nalogo: vsak drugi petek v mesecu s pesmijo in branjem sodelujemo pri študentski sveti maši v cerkvi Marije Brezmadežne na Šutni, ki je še posebej namenjena vsem mladim. Naše druženje, ki nas je poveza lo v prave prijatelje, je preseglo meje centra, zalo se pogosto srečujemo tudi izven njega, po do movih, v kinu, v naravi, na izletih. Tudi poleti, ko so vrala centra uradno zaprta, se srečujemo, saj smo radi skupaj. Jeseni vabimo vse podobno misleče mlade, ki so zaključili z osnovnošolskim veroukom, da se nam pridružijo, lahko pri mladinskem verouku ali samo v RMC, kjer boste gotovo našli nekaj zase. URŠKA TOMEC NAGRADNA EKSKURZIJA ZA NAJBOLJŠE UČENCE IZ ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA V ponedeljek, 21. junija, srna se pred šala zbrali najboljši (lijaki posameznih letnikov. Spremljali sla nas profesorici Podjeaova in Gre-gorčeva, v seboj pa smo imeli tudi zelo priz.adevno dijakinjo l.iz.o. ki je tudi invalidski voziček ne ustavi pri njenem trudu in optimističnem pogledu na svet. Na pot smo z avtobusom odrinili td> osmih in le kmalu vijugali po serpentinah proti Črnivcu. Po dosegu vrha planote smo se spustili v Zgornjesavinjsko dolino. Naša prva točka ogleda je bila znamenita cerkev v Rndmirju. kjer hranijo duhov niške plašče neprecenljive vrednosti, ki SO jih tej cerkvi podarili grof-je, premožne družine, vladarji (med njimi celo Mariju Terezija, ki je del zlatega plašča stkala tudi suma). Plašči so v večini zelo dobro ohranjeni, strokovnjaki trdijo, da predvsem zaradi nitk iz. čistega z.liiln in srebra, ki nista oksidirala in sla oslnlii kol močna vezava med blagom in vzorci. Tamkajšnji župnik nam je razložil, da cerkev ni lako stara, imenuje pa se po znatnem leni misijonarju iz Španije, ki je mnogo potoval in nazadnje umrl na otoku v kitajskem morju. Cerkev je bila pred 2(M) leti najmočnejše romarsko središče na slovanskih tleh, kar nam tudi razloži rudodurnost znamenitih družin... Naslednja postaja je bil Moz.irski gaj, ki nam je postregel s premnogimi rastlinskimi vrstami, razMuvo papagajev in utrinki iz. življenju prebivalcev Zgornjesavinjske doline. Od drevesnih vrst naj omenim tulipanovec, metasekvojo in pa ka-časlo smreko, ki je pač smreka, pri koleri so se slebelne celice delile napačno ... Ura je bila dvanajst in mi smo že sedeli na kosilu v termalnem zdravilišču Topolšica, Cvrtje, krompirček, pa solate na sto in en način, sadje in z.a konec še čokoladna torta s čokoladno kremo ... Uihko sle prepričani - najedli smo \e. Poleni pa kopanje, uživanje v masa.nili bazenih, tobogani... Veselje je trajalo kar ure in potem spet - hrana. Šola nas je založila s sendviči, zavitki, sadjem, piškoti ... No, vsake lepe stvari je enkrat konec, ludi našega izleta je bilo. Drugo leto pa mogoče ,s/><7 ... Kdo ve? MM Orientalska plesna skupina Bayani Vas vabi na informativni orientalski večer, ki bo v ponedeljek, 27. 9-, ob 21.h v VITA ITT-u, na Parmovi 19, Kamnik Začenjamo tudi TEČAJE ORIENTALSKEGA PLESA! Info: Tanja: 041/293-903 lulia: 0-i 1/938-074 Pravljičarka Helena Sterle KLASIČNI BALET Glasbena šola v Kamniku bo v mesecu oktobru odprla vrata učencem, ki se želijo učiti klasični balet. Vabljeni učenci L, 2. in 3. razreda Osnovne šole v plesno pripravnico z začetniškim in nadaljevalnim programom. INFO telefon: 722 50 50 internet: www.kd-domzale.si Kamniški OBČAN ŠPORT-PLANINSTVO 23. septembra 2004 13 PLANINSKI KOTIČEK ODBOJKARJI SE SELIJO V DVORANE Ne glede na to, da letošnje vre me ni bilo naklonjeno igralcem odbojke na mivki, pa so kamniški odbojkarji pripravili kar nekaj turnirjev. Tako so že v začetku lela organizirali turnir mešanih trojk, pa nato turnir veteranov, pa turnir za Pokal Bravo, tradicionalne trojke, in na koncu še zaključek turnirjev za pokal Iiravo (Radio Hit). Na žalost jim zaradi slabega vremena ni uspelo organizirati odbojkarskega maratona Vseeno so z organiziranimi turnirji dokazali, da so še vedno odlični organizatorji, kljub temu, da jim letos zveza ni zaupala organizacijO državnega prvenstva. Sedaj se odbojkarji počasi selijo v dvorane, lati bolj rekreativno, drugi pa že nekaj časa pospešeno vadijo za novo sezono. Med njimi je tudi se vedno najboljša slovenska ekipa Calcil Kamnik, ki se bo letos poskušala enakovredno boriti / močno okrepljenim Bledom in državnimi prvaki iz Šoštanja, Prav zato so se v klubu odločili okrepili vnte s podajačem iz Srbije in Črne gore Branislavom Mit-rovicem in spre je malce ft! iz Bosne in Hercegovine Sanjinom Bezdrobom Prav tako pa je nov lihem ekipe, Klemen llraslovec. ki prihaja iz Šempetra. Pod taktirko novega-starega- trenerja Gregorja Hribarja lako trenira Štirinajst ig ralcev. Iz kluba so namreč odšli l'lesko, Marinko in Nič, medtem/ ko ima Crcgor Perhaj trenutno težave z zdravjem in se bo ekipi pridružil lakoj, ko bo to mogoče. Kamničani so odigrali že nekaj trening tekem, ki pa še niso pokazale moči nove ekipe. ENO LETO TRIATLONSKE ŠOLE V novembru prejšnjega leta smo v našem klubu TK Trisport Kamnik začeli delati z mladimi in ustanovili tako imenovano Triatlonsko šolo pod vodstvom vaditelja triatlona Grege Zoreta. Začeli smo s petnajstimi otroci v OŠ Stranje, kjer so nam zelo pomagali s telovadnico. V začetku smo imeli trening trikrat tedensko v telovadnici, čez kakšen mesec pa smo začeli tudi s plava- nili treninge in smo oboje tekli in plavali po dvakrat na teden. Tudi kolesarili smo nekajkrat, vendar nismo nabirali veliko kilometrov, saj je na tekmovanjih za mlade le. plavanje in tek, ampak smo vadeče le seznanili s pravili kolesarske vožnje in naredili lep izlet po kamniški okolici. Že pa so se približevale prve tekme. Ravno letos so pri triatlonski zvezi organizirali po- 8~ njem v Termah Snovik. V telovadnici smo skušali otroke spoznati s čimveč različnimi oblikami gibanj npr. razni poligoni, vaje za moč, vaje za tehniko teka, vse igre z žogo, ... V bazenu pa smo otroke učili vseh pravilnih plavalnih tehnik. Ko je prišla pomlad in se je vreme otoplilo, smo vedno več treningov opravili na prostem. Ker smo že imeli kar nekaj kondicije, ki smo jo pridno nabirali celo zimo v dvorani, smo zunaj z lahkoto odtekli kakšen kilometer. Zato smo se udeležili nekaj tekov v okolici Kamnika, kjer smo že pobrali nekaj kolajn, kar je pomenilo dober začetek sezone. Tudi plavanje smo preselili iz Snovika, kjer se je že začela poletna sezona, na kamniško kopališče. Povečalo se je tudi število vadečih, kar je zame kot trenerja pomenilo, da dobro delam. Glede na to, da nam je bil bazen bližje, smo nekoliko spreme- kalno tekmovanje v akvatlonu (plavanje, tek) za mlajše kategorije, ki je zajemalo šest tekem po vsej Sloveniji. Organizatorji ene od njih je bil tudi naš klub. Dobre uvrstitve so se kar vrstile, na zmagovalnem odru pa so večkrat stali: Petra Vrhovnik, Samo Starovas-nik, Vesna Alpner, Brigita Obreza, Barbara Obreza, Marko Alpner, David Dobovšek, Domen Hribar, Barbara Obreza, Rok Vrhovnik, Domen Dobovšek, Barbara Uršič, Lucija Grilje, Romšak Tjaša, Marko Alpner in Štefan Grilje. Tudi ostali so se hrabro borili in dosegali uvrstitve tik pod stopničkami: Roje Miha, Boštjan Uršič, Volčanšek Gašper in Osolnik Robert. Tudi v skupnem seštevku pokala imamo kar nekaj uvrstitev med prve tri. Mladi triatlonci so s treningi in tekmami zelo zadovoljni, saj še vedno redno prihajajo na treninge in pridno trenirajo. GREGA ZORE TRIATLONSKA ŠOLA Trisport Kamnik VPISUJE NOVE ČLANE otroke od 3. razreda naprej - 28. 9. ob 17. uri na kamniškem bazenu - 27. 9. ob 17. uri pri telovadnici OŠ Stranje vse ostale informacije dobite na tel. 031 344-319. Kamniške odho.jkarice se pripravljajo za preboj v drugo ligo Prav gotovo pa bo o moči Kam nie.iuov pokazalelj že prvi krog, ko se bodo Kamničani pomerili v domači dvorani s favoritom pr-venslva bledom. Prav tako so s pripravami zacc le tretjeligašiee Broline Kamnik, ki bodo lelos zopel naskakovale preboj med drugoligaško konkurenco. Ob dnevu narodnih noš v Kamniku pa je OK Kamnik pripravil tudi tradicionalni ženski turnima katerem je lokral sodelovalo pet ekip. Po pričakovanju so bile najboljše igralke Šentvida, ki bodo lelos naskakovale prvo ligo, druge so bile prav tako drugoligašiee iz Mislinje, v boju ireh ekip, ki računajo na vrb v tretji ligi, pa so bile najuspešnejše Skofjcločanke pred Kamničankami in Grosu-pcljcankami. Prav tako pa so s treningi začele tudi mlajše kalegorije, v klubu jih deluje kar desel Odbojkarski klub Kamnik Vabi vse dečke in deklice od osmih let naprej, da se jim pridružile na treningih odbojke in mogoče boste v prihodnosti ludi vi vzdignili po kal za najboljšo ekipo v Sloveniji. Informacije o samih treningih na tel: 041/760-469 -Aco. Cicol. NOGOMET NA KOROŠICI Čeprav je PD Celje Matica tudi letos v avgustu organiziralo no gometni turnir na Korošici, bomo Kamničani vseeno nadaljevali nogometno tradicijo nogometa »na najvišji ravni«, saj se ti dve akciji med seboj ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Prva nedelja v oktobru pride na 3. oktober in takrat bo z začetkom točno opoldne nogometna tekma na 1800 metrih nad morjem. Če bodo Ma riborčani izpolnili napoved o avtobusnem izletu, bo to res spet tekma med Kranjci in Štajerci. Zato tudi kamniško PD prireja tega dne izlet na Korošico za tiste, ki bi si jo radi ogledali ali mogoče celo sodelovali v njej. Odhod bo z lastnimi avtomobili s Trga prijateljstva v Kamniku ob 07.15. Potrebna je ustrezna obutev za hojo po brezpotju, saj naj bi ob vrnitvi obiskali tudi Vodotočno jezero. Za »žogobrce« je pa zaželeno, da imajo tudi copate. Kocbekov dom bo ali pa ne bo odprt. Če bo dež, izleta ne bo. SREČANJE ČLANOV PD DOMŽALE NA MALI PLANINI Zadnjo nedeljo v avgustu je bilo z začetkom ob 11. uri pri Domžalskem domu na Mali planini tradicionalno, že 12. po vrsti, sreča nje članic in čanov PD Domžale. Po kratkem uvodnem nagovoru predsednika PD Domžale Boruta Peršolja je zapel moški pevski zbor Janko Kersnik z Brda pri Lukovici, predstavljeni so bili tudi rezultati skupne akcije Olimpijskega komiteja,- Združenja športnih zvez. Planinske zveze in družbe Helios d.d. za obnovo športnih objektov. Po formalnem delu je igral narodno zabavni ansambel Prijatelji, kije poskrbel za veselo vzdušje še celo popoldne. Srečanja se je udeležilo več sto planink in planincev, ki pa seveda niso bili samo iz Domžal. Med Domžalčani je bil tudi eden od graditeljev doma pred 51 leti 85 let star Janez Praprotnik, ki je prišel peš s Kisovca. Med drugimi pa so bili na prireditvi tudi predstavniki PZS Rudi Skobe in Adi Vidmajer in pa domžalska županja, Cveta Zalokar Oražem, ki se je izkazala tudi s tem, da je občina Domžale pokrila večji del stroškov te prireditve. Bojč Nogometaši v novo sezo Vsebinsko je življenje in delovanje nogometnega kluba z dolgo zgodovino zanimivo in peslro. Število članov kluba je zaradi kvalitetnega dela in uspehov vedno večje, kar je najbolj zaznati v mlajših selekcijah Vendar pa se iz dneva v dan srečujemo z istimi težavami, ki se na kratko imenujejo »pogoji za delo«. Nogometni klub ž dobrimi siopeldeselimi člani bi, po mnenju poznavalcev, potrebo val urejen in večnamenski stadion z glavnim in vsaj / dvema kva-lilelnima pomožnima igriščema. Kako se tem stvarem streže, lahko vsi vidimo v sosednjih Domžalah, kjer imajo očitno občinski veljaki vizijo za te stvari in izreden posluh za delovanje društev. I ipanje. da vse le ni prepuščeno interesom vplivnih posameznikov, ki so napake odpravljali z novimi napa kami, nam zadnje čase vliva vse pogostejše angažiranje simpati-zerja našega kluba poslanca Državnega zbora gospoda Lavrinca. Člansko moštvo, ogledalo kluba, je po lanski neuspešni sezoni dodobra prevetrilo zasedbo. Sedaj jo sestavljajo le golobradi mladeniči, ki so pred dvema sezo nama krojili vrh drugoligaškc mladinske konkurence. Kljub za vidljivemu znanju in talentu nekaterih posameznikov pa še ne gre pričakovati odmevncjšili rezultatov, Mladost ekipe izključuje kon-linuilelo dobrih rezultatov. Zagotavlja pa zanimivo in nepredv idlji Po podatkih The VVall Street Journal Europe* se je posebni vzajemni sklad že osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v svetu glede na ustvarjen letni donos. * Llpper, The Reuters Co. V vo igro skozi celotno sezono To potrjujeta tudi izida prvih dveh tekem. V prvi so doma prepričljivo ugnali ekipo Litije ž rezul tatom 2:0, v drugi pa gostovali v Črnučah in po vodstvu 1:0 naredili dve katastrofal ni napaki in izgubili z 2:1. Mladinsko in kadetsko moštvo že več ki nastopa v dni- goligaški konkurenci. Rezullalsko so se- vcel no nahajali med vrhom in sredino lestvice. Tak trend gre pričakovali tudi v tej sezoni. Ker se v Sloveniji vedno večin kv alile Ineje dela z mladimi, se lahko na zelenici pod Prašnikarje-vim drevoredom pričakuje veliko zanimivih tekem za gledalce in nabiranje prepotrehnih izkušeni za igralce. Vse mlajše selekcije ( U-14, U-12, U-10,11-8 ) nastopajo v najboljših ligah ljubljanske medobčinske nogometne zveze Pomerili se bodo s klubi, ki slovijo po najboljših mladinskih nogometnih šolah v Sloveniji (Olimpija, Slovan, Jezica). Posebno pozornost pa zaslužijo tudi kamniški sivi panterji, ki so ze drugič v kralki zgodovini veteranske- lige- osvojili prvo mesto. I Ispeha ne gre pode en jev ali, saj v ligi nastopajo igralci, ki so usodno zaznamovali slovensko nogometno zgodovino (Paledliha, Popi-voda, Udovič). Delovanje in tekmovanje kluba lahko spremljate tudi na sve-lovnem spletu, na naslovu WWW.nkluh-kamnik.si. Pričakujemo vaš obisk tako na Štadionu prijateljstva, kol na spletni sirani, ker si želimo v asih pripomb in predlogov, vse v želji, el.i se- povzpnemo do mesla, ki ga je NK Kamnik že zasedal v sedem-desetih letih. Modri 22 Članska ekipa NK Kamnik š C K M Šolski Center Rudolf Maister IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Novi trg 41A. Kamnik, tel.: 01/830 32 28 ČE ŽELITE PRAVOČASNO UJETI ZAČETEK PREDAVANJ, JE ZDAJ ZADNJI TRENUTEK ZA VPIS V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH • TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) • EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja) Uradne ure: TORI K IKK) - 14.00 in 15.00 - 18.00 ( I I K 11 K 1100 - 16.00 AKCIJSKA PRODAJA ZIMSKIH PNEVMATIK DUNLOP SP VVINTER SPORT M2 Aktivna Slovenija !AS ZA NOVE OBRAZEI Kamniška 56, Smarca misi IUA DAM KO IMAŠ ROJSTNI DAN, KA TE GRATIS PIZZA! 50% GOTOVINSKI POPUST od 1. do 30. septembra 2004 ivm* po r.*mfc cm« / KDV ALU PLATIŠČA 135R13 145R13 :Q ■0 MNTER SPORT M2 '■ 119/0 KVINTtR SPORI M2 I ] 1.103 : 5.985 : 5.552 OPUŠČEN PROGRAM 145/ 70 R 13 :0 WWTER SPORI M2 i 9.990 i 4.995 - 40% 165/70R13 :Q WWTER SPORT M2 j 12.990 i 6 495 175/ 70 R 13 ■I VMTER SPORT M2 ■ IAM j 7495 175/ 70 R 14 :T MNTER SPORT M2 : 18.9* : 9495 185 / 70 R 14 ;r WINTF.R SPORI M2 I 9.495 185 / 55 R 14 :i VM1ER SPORT M2 : 17.990 ! 8 995 JEKLENA PLATIŠČA GOTOVINSKI POPUST 195 / 60R 14 •t MNTERSP0RTM? i 13187 205 / 55 R 15 iH WINTER SPORI M2 : 35 24'- 1 17.623 - 30% 215/50R16 ; H; IMNIER SPORT M2 MFS ; 225 / 50 R 16 • H '• WINTERSPORT M2 MfS I M 9t 225 / 60R16 i Hi WIN1ERSP0RTM2 245/60R16 : H: WWTERSPORIM? Rf j U4» 225 / 50 R 17 :h: MNTER SPORT MFS i 54 303 WIMTER SPORIM? WINTERSP0R1M2 MFS ' 22 662 25.085 21.495 29.200 27152 35.340 42404 37.800 PNEUMATIC CENTER Iz avgustovske črne kronike Za desetino več prometnih nesreč V mesecu avgustu se je na območju Policijske postaje Kamnik zgodilo 63 prometnih nesreč, kar pomeni za 6 nesreč več kot avgusta lansko leto. 55 nesreč se je končalo z materialnimi posledicami, v osmih nesrečah pa so bili poškodovani tudi udeleženci. 16. avgusta je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti po kamniški obvoznici trčil v avtomobil, ki je stal na križišču za Perovo. Stoječi avto je odbilo naprej in je trčil v vozilo pred njim. Pri tem je bila ena oseba poškodovana. 19. avgusta sta bili zaradi izsilje- vanja prednosti voznice osebnega avtomobila, ki je zapeljala z dvo-i im .i v Volčjem Potoku pred avto mobil na prednostni cesti, poškodovani dve osebi. Avgusta so policisti zabeležili 52 kaznivih dejanj, kar je za malenkost manj kot lani. Zanimivo, je da so bili ta mesec vlomilci manj aktivni, saj so v primerjavi z. lanskim avgustom zagrešili za pol manj (ali 15) vlomov. 13. avgusta je neznanec v trgovini v Svetilniku izpod prodajnega pulta ukradel cigarete. Istega dne pa je iz trgovine na Kranjski odnesel brivnika 21. avgusta so policisti na Men- j———------'--'-- Sv. Primož pripoveduje... Vabljeni na predstavitev fresk I* "IS»"' m iflEni v cerkvi sv, Primoža nad Kamnikom, ki nam ob svoji 500-letnici živo govorijo o času, ko so nastale' Sv. Primož nad Kamnikom ned«l|a. 10. oktober ob 10. In 15 uri i "'<<,., nedelja. 17. oktober ob 10. In 16. url nedelja. 24. oktober ob 10. in 15. url Vitop prost' Vbdt Damian Sova um zgod NASLEDNJI BO HYUNDAI! Obrtniška ul. 8, Domžale 17 72 16 221, 72 44 234 Gete GETZ 1.3 GL/KUMA Ker osvoji s servo volanom, dvema zračnima vrečama, Klimo, centralnim zaklepanjem, el. paketom, radtem s CD predvaiatnikom.. Ker bo prepričal s kreditom brez pologa. Ker je vaš že za 2.035.680 SIT ft>r»oa gpffva: 5. /1/ lOOfcm ammia C07 136 km. ACCENT 1.3 GL/KLIMA Ker ima bogato opremo za varnost in udobje: servo volan, dve zračni vreči, klimo, centralno zaklepanje, el. paket. radio s CD predvajalnikom.. Ker vam nakup olajšamo z izjemno ugodnimi kreditnimi pogoji. Ker je vaš že za 2.292.4*0 STT fraraO« jHfcn: 6,0 l/100»m, «r*«.|aCCh 144 frkm. ELANTRA ELANTRA 1.6GL/KUMA Ker vas zvesto spremlja m razvaja s servo volanom, dvema rračnima vrečama, klimo, centralnim zaklepanjem, el paketom, potovalnim računalnikom... Ker lahko odložite plačilo prvega obroka kredita. Ker je vaša že za 2.709.440 SIT lfJOkm, emui^ CQy: UOftkm_ MATRIX MATRIX 1.6 GLS/KLIMA Ker z njim dobite prostor, servo volan, dve zračni vreči, klimo, centralno zaklepanje, el. paket, potovalni računalnik ... Ker je na voljo tudi s finančnim najemom t tretjinstom odplačevanjem. Ker je vas že za 2.953.040 SIT (Porategoriva: Z,3 v'10O>^enittifiO0? 174 g/hm._ HYunnni Ž£UT£IA SVOJ DEHAR KOPOVA II HAJCCH(JCl! TEHNIČNA TRGOVINA 7DSOV// J Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-1 7-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUX, ZANUSSI, BEKO •MALI GOSPODINJSKI APARATI • REZERVNI DELI GORENJE • ELEKTRIČNO ORODJE VRTNE KOSILNICE •SVETILA, LESTENCI ,-10% •VODOVODNE ARMATURE • KOPALNIŠKA OPREMA •MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO •TELEVIZORJI •AVTOAKUSTIKA •GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI Zaradi povečanega prometa v času prireditev ob letošnjih dnevih narodnih noš so morali na križišča na obvoznici stopiti policisti in ročno urejati promet. Zaradi adaptacije hiše v Japljevi ulici ho za nekaj čas zaprt promet prek Trga svobode, morda je prav sedaj priložnost, da se upoštevajo tudi pričakovanja stanovalcev, da bi se tranzitni promet končno v celoti usmeril na obvoznico... (fs) geškem polju ustavili dve mlajši ženski, ki sta imeli pri sebi kolo, ki je bilo pred tem ukradeno na Šut-ni. Pri sebi pa sta imeli tudi rjavo snov, za katero sumijo, da je prepovedana droga. 23. avgusta so vlomili v frizerski salon v Kamniku ter s seboj odnesli tri strojčke za striženje las ter nekaj denarja. 24. avgusta je bilo ponoči vlomljeno v brunarico Teniškega kluba Kamnik in odnesenega nekaj denarja in teniških žogic. 26. avgusta sta v zlatarni na Glavnem trgu dve mlajši ženski uprizorili tatvino prstana tako, da je ena zamorila prodajalko, druga pa je ta čas odnesla prstan. 30. avgusta je tatic iz avtomobila na Jenkovi odnesel fotoaparat, vendar ga je pri tem opazil lastnik in stekel za storilcem ter mu apa-ral odvzel. Zaradi kršitev javnega reda in Matični podatki AVGUST SMRTI: - PISTOTNIK FRANC, Kamnik. Jurčičeva ul. I2A, upok., star 69 let - BURJA DRAGOTINA, roj. Trebušak, Kamnik, Kajuhova pot, upok., stara 94 let' - GROŠELJ JOŽE, Podgorje, Podgorje, 49 let - PONIKVAR ANA, roj. Do-lanc, Kamnik, Ul. Matije Blejca 14, upok, stara 88 let - JUTERŠEK BOGDAN, Kamnik, Slatnarjeva ul., star 48 let POROKE: - PEJIĆ DALIBOR, Ljubljana, Rusjanov trg 9, serviser, star 26 let in KROŠEU BARBARA, Ljubljana, Rusjanov trg 9, med. sestra, slara 25 let - URANKAR DAMIJAN, Sno-vik 2A, vodja bazena, star 26 let in HUSIĆ JASMINA, Zgornji Tuhinj, študentka, stara 24 let - GOLOB FRANC, Mekinje, Cankarjeva c. 38, ing. lesarstva, slar 28 let in VAHClC MONIKA, Jeranovo 7A, poslovni sekretarka, stara 21 let Zaposlimo kuharico iz okolice Domžal in mlajšo upokojenko za likanje in čiščenje. Informacije po tel. 041/356-710 Andrej Repanšek, s.p., Homec, Bolkova ulica 42 miru so morali policisti intervenirati 3^-krat, od tega 22-krat v gostinskih lokalih in drugih javnih krajih. Med ostalimi dogodki naj omenimo reševalno akcijo kamniških gorskih reševalcev in gorske policijske enote, ki so 19. avgusta posredovali na Veliki planini, kjer je zašel neki planinec. Ker reševanje s helikopterjem zaradi močnega vetra ni bilo mogoče, zaradi noči in nevarnega terena pa so morali tudi klasično reševanje preložiti na naslednji dan, ko so planinca uspešno rešili. 18. avgusta se je pri adaptaciji stanovanjske hiše na Šutni zgodila delovna nesreča. Ker je počil prekat S tekočim betonom, je betonska gmota padala na dve osebi, ki sla sedeli na vrlu slaščičarne. Pri tem je bila ena oseba poškodo-vana. F.S. - RUS SIMON, Podpeč 90, operater, star 26 let in ŠOLAR ERCE NATALIJA, Za-poge IB, sam. podjetnica, stara 28 let - DOLNICAR ROBERT, Zgornje Gamcljnc 35, priprava proizvodnje, star 33 let in PIRŠ JANJA, Podgorje, Podgorje 80, študentka, stara 32 let - BARLE ŠTEFAN, Ljubljana. Linhartova c. 78, študent, star 27 let in LOVŠIN ESTER, Ljubljana, Linhartova c. 78, stara 34 let - ŠTRAJHAR MATEJ, lučna, lek. kom. referent, slara 29 let in HAJDE DANICA, Golice 5B, poslovodja v restavraciji, stara 25 let - ULCAR MATJAŽ, Ljubljana, Štihova ul. 15, odvetnik, star 27 let in BOHL TANJA, Ljubljana, Zaloška c. 92C, odvetniški kandidat, stara 27 let Nudimo zaposlitev šivilji - krojaču - galanteristu. Pogoji: - delovne izkušnje / znanje šivanja - ročna spretnost - osebna urejenost - osebni prevoz Ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: Dollar d.o.o., Ljubljanska c. 45, Kamnik. DOM V KAMNIŠKI DltSTDICI V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite - popusti! Informacijo: V 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu od 8. do 22. ure. Podjetje Kamnik-Schlenk d.o.o. Fužine 9, 1240 Kamnik vabi k sodelovanju KEMIKA ZA LABORATORIJSKE ANALIZE Zaželeno: - VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe - smer kemija - obvladovanje dela z računalnikom (VVord, Excel) - obvladovanje nemškega jezika (govorno in pisno) - državljanstvo RS - zaželene delovne izkušnje na laboratorijskih analizah Delo se sklepa za določen čas, z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne prijave pričakujemo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. it II: Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 i« i il RENAULT NOVI CLIO S KLIMO že za 1.980.000 SIT. MEGANE PAKET avtomatska klimatska naprava + radio CD 4X15 za samo 50.000,00 SIT CUO EXTREME že za 2.146.000,00 SIT (klima, abs, 4 X air bag, servo volan, električni paket....) - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE I +6 ALI I + 12. OBRESTI VAM PODARIMO ll MM. AVTO SET Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 DAN ODPRTIH VRAT 30.09.2004, 01 10 2004 in 02.10 2004 predstavitev novega LACETTI KARAVAN-a Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Pospravljam in likam na vašem domu. Sem urna in vestna. Tel.: 040/721-895. V Svetilniku prodam enosobno stanovanje 37 m2 z 18 m' terase in parkirnim mestom. Tel.: 041/ 312-981. Uležan hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.: 040/330-900, 01/ 831-55-83- Ob nakupu Kalosa, Nubire, Tacume ali novega Lacettija vam vaš stari avto ocenimo po sistemu Eurotax in zraven prištejemo do 400.000 SIT. Ponudba velja za omejeno količino vozil i določeno opremo Uvoznik, prodajalec in serviser AHAC&CO., d.o.o., Domžale (lokacija Avtoservis Pižem s.p.) Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100, gsm: 041/463 000 mmmwm RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli -odstranjevanje virusov I Prodaja na obroke I TECH d.o.o , Ljubljanska r, 2le, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www tech st ZAHVALA V 81. letu Življenja nas je zapustila mama MARIJA VEROVSEK roj. Cej, iz. Godiča 32 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Eti Svit Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena zahvala velja obema duhovnikoma, še posebej g. Antonu Bcrćanu za lepo opravljen obred svete maše, in cerkvenemu pevskemu zboru Stranje za občuteno zapete pesmi. Vsi njeni September 2004 HHH| Noben moder ali pogumen mol ne leže no lire zgodovine in čaka, do ga bo povozil vlak bodočnosti. (D.l). Eisenhtnver) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MILANA JERASA se želimo zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem - še posebno družinam Novak, Oholuar, Mikeli in Pere i C, sosedom, stanovalcem Kettejeve ulice, sošolcem in sošolkam .1.1) SCRM, sodelavcem, odbojkarjcni in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, podarjene sveče, cvetje in finančno pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste sočustvovali z nami ter Milana pospremili k zadnjemu počitku, Irena, Primož, Teja Lovci so se poklonili li z zeleno vejico, lovski tog pa li Zatrobil večno je slovo. ZAHVALA V 49. letu Življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil BOGDAN JUTERŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala lx>vski družini Sela, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej g. Štrajharju za ganljive besede slovesa. Zahvala tudi patro-nažni službi ZD Kamnik, pevcem in g /upniku za lepo opravljen pogrebni obred Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi September 2004 ZAHVALA Nepričakovano je odšel od nas naš dragi mož, oče in stari ata SLAVKO ŠUŠTAR p.d. Ferbarjev Slave iz Potoka v Tuhinju Iskrena hvala ("'ibrovim za prvo in hitro pomoč, posebno Urošu za njegov spoštljiv odnos do našega očeta. Naša topla zahvala velja vsem dobrim sosedom, ki sle se Irudili, da bi nam olajšali težke trenutke in pomagali, kjer je bila pomoč potrebna. Hvala sodelavcem iz podjetij KIK Kamnik, SI.AP strojno ključavničarstvo, Peter Slatnar s.p. Cerklje in nekdanjim sodelavcem iz »ETI« Slealil Kamnik. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sle prišli k zadnjemu slovesu od našega očeta, zanj darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Razingerju za opravljen pogrebni obred. pevcem za /apele /aloslinke in trobentaču. Veliko ljudi je poznal in tudi na svojo zadnjo pot ni odšel sam; hvala vsem, ki ste se v tako velikem slevilu poslovili od njega. Žalujoči vsi njegovi Potok, Studenca, september 2004 Ljubil vi polje, drulino in dom, prekmalu odzvoni I li vaški je zvon. ZAHVALA Ob smrti moža. deda. nečaka in botra MARTINA KOTNIKA iz Soteske 47 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem. Posebna zahvala palronaZni službi v Kamniku in Marinki Resni k, bolnišnici Golnik in dr. Logar - Radonjič, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Soteska, september 2004 ZAHVALA V 75. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak FRANC KEMPERL iz Županjih njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem ter sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti, Iskrena hvala za vso pomoč CiRS Kamnik, lovcem II) Stahovica ter drugim lovskim prijateljem za poslovilne besede in zadnje slovo. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči vsi njegovi September 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARE DOLINŠEK (1930 - 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v bolnišnici in ji skušali polepšali zadnje dni Hvala /a ustno in pisno izražena sožalja in vsem, ki ste našo Maro tako številno s prelepim cvetjem in svečami pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala Brat Ivan in vsi njeni September 2004 77 me ne trgaj, s sabo ne jemlji, pusti me, deček, v materi zemlji! Šopek dehteči kmalu ovene, a koicnimi več ne poiene. ZAHVALA V soboto, 18. septembra 2004 smo pospremili tla /ailnjo pot našega dragega AVGUSTA ISKRA Prišli ste od vsepovsod, se poklonili njegovemu spominu, mu zaigrali in zapeli, izrekli slovesne besede, darovali cvetje in svece Za vse to in za izraženo sočutje v pisni in ustni obliki sc vam vsem - dragi sorodniki, prijatelji, sosedi, sodelavci, društva, podjetja m ustanove najiskrenejc zahvaljujemo. Posehna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, gospe Jožici I ii/.ii za dolgoletno skrb in nego, predsedniku ZZB Kamnik g. Alojziju Konda za besede slovesa, pevcem Solidarnosti za zapete pesmi in gospodu Marjanu Sitarju za zaigrano Tišino. Naj ostane v našem lepem spominu. Vsi njegovi Kamnik. Črnomelj. VVinnipeg. Vaneouver AGROPROMET CERKLJE i i Ul. 4. okt. 10, Cerklje,tel.: 04/252 64 40 I Odprto od 7 do 17. ure. ob sobotah od 8 do 12 ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance i JABOLKA za ozimnico in prešanje MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE I SEMENSKE TRAVE PŠENICA ZA KRMO ■ UGODNA CENA 1 VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, spile, kolofonija, začimbe) STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas. ki celi rane. In je čas. ki nikdar ne mine. ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Nenadoma je odšel od nas naš dragi TONE JERAS (1951 -2004) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala njegovi zdravnici, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku. Vsi njegovi _September 2004_ , Ko pošle so li moči, ^jfPP^h*. zaprl trudne si oči m in čeprav spokojno spiš z nami še naprej tiviš. ZAHVALA """" V enaindevetdesetem letu je dokon- čal svojo zemeljsko pot naš ata ^ MARTIN ŠUŠTAR po domače Poličkov ata z Malega Rakitovca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje, pogrebcem in zastavonošem. Posebna zahvala dr. Marti Jerman in patronažni sestri Marinki Resnik za medicinsko oskrbo in toplo besedo v zadnjih dneh atovega življenja, gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred in sosedom Boltetovim za vso pomoč. Njegovi: sinova Veneelj in Milan, hčerke Minka, Justina in Majda z, družinami ter brat Rafael z družino September 2004 Oj. kje sle. mati zlata, kako se toli mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz! (J. Stritar) ZAHVALA V 88. letu življenja nas je za vedno zapustila draga mama. babica in prababica ANGELCA BURKELJCA Mlakarjeva mama iz ( irkuš 4 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku Tomšiču za opravljen pogrebni obred, gospe Ivici za poslovilni govor in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni September 2004 VELE OZIMNICA od 20. septembra dalje prodaja ozimnice: jabolka (idared, jonagold, gloster, zlati delišes, rdeči boskop), hruške, krompir, čebula, česen v Sadni drevesnici Kamnik, Ekslerjeva 8, Kamnik, tel: 01/830 96 40 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8 do 17. ure sobota: od 8. do 13. ure in ostalih živilskih prodajalnah VELE Krompir Jabolka Hruške Cene za kg ri Mercator Center Kamnik Sobota, 25. septembra, ob 10. uri: Zabavna prireditev S PODOKNIČARJEM PO DOMAČE za ljubitelje narodnozabavne glasbe, ki boste lahko uživali ob dobri glasbi ansambla Pogum in vedno zabavnem programu Podokničarja. Lahko se boste preizkusili v nagradnih igrah in domov odnesli katero izmed privlačnih nagrad. Pa še to: razrezati bomo pravo mortadelo velikanko s Krasa in ogromen hlebec sira ementalca, kar boste seveda degustirali in ker bo tako okusnooo tudi kupili. Vikend akcija! UGODNA PONUDBA PARADIŽNIKA, GROZDJA, BANAN! ^ *A Mercator////,