Patislu plačana t fotovinl. Oošlo O. v. n»u IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBgffift,_______________________pršlOQ* Cena rosamemi številki Din 1*60. TRGOVSKI IalST Časopis asa trgovino, Industrijo In obrt. I. . Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri postni hranilnici v Ljubljani i 1.953, LETO XIII. Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 6. maja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 54. Protestno gibanje v Švici proti ameriškemu protekcionizmu. (Zaščitne carine, ki jih namerava uvesti Amerika, bi zadele v občutni meri celo vrsto važne švicarske eksportne industrije, kakor produkcijo ur, čevljarsko industrijo in pletilno industrijo. Radi tega je nastalo v Švici mogočno protestno gibanje proti nameravanemu povišanju carin v Združenih državah. To gibanje se je zelo poostrilo in je privedlo že na več mestih do bojkota napram ameriškim izdelkom. Zvezna vlada se nahaja v težkem položaju nasproti obupnim klicem domače industrije. Švica ima z Združenimi državami, kar se tiče trgovskih zvez, samo načelo največje pogodnosti; posamezne carinske pozicije pa sploh niso določene. Med tem ko Združene države tudi napram drugim državami ne poznajo nobene določitve carinskih pozicij, je Švica sklenila z raznimi držaivami tarifne pogodbe, v katerih je tem državam priznala marsikatero carinsko znižanje. Od teh vezanih, nizkih carin imajo koristi tudi Združene div.ave radi načela največje pogodnosti, ne da bi Švica pri tem mogla nasproti Združenim državam dobili kake kompenzacije. Povišanje švicarskih carin, ki naj bi v svrho represalij zadele ameriško ekspertno. blago, ki gre v Švico, kakor avtomobile, pisalne stroje, registrarne blagajne itd., bi imelo za posledico odpravo raz-merja največje pogodnosti in s tem carinsko vojno na celi črti. V očigled današnje situacije in razpoloženja je 'verjetno, da se za enkrat ne bo tangiralo trgovsko-pogodbenega razmerja, pač pa se pojavlja na podlagi privatne inicijative enotno obrambeno gibanje v obliki bojkota proti ameriškemu blagu. Interesenti urarske industrije so tak sklep že napravili. Tudi v St. Gallen, ki je centrum težko prizadete švicarske tekstilne industrije, se opaža podobno gibanje, ki je predvsem naperjeno proti naročilom ameriškega bencina. V Ženevi, kjer se je vršil'sestanek 'zastopnikov tamkajšnje trgovske zbornice z zastopniki glavnih organizacij '•apadno švicarske industrije, se tudi pripravlja splošno protestno gibanje. Švicarski zvezni svet, kaltereftiu dohajajo številne pritožbe iz različnih ogroženih gospodarskih krogov, se je sestal v četrtek na izredno zasedanje v svrho proučitve na novo nastalega položaja. Zvezni svet je na tej seji sklenil pozvati švicarskega poslanika v Združenih državah, naj opozori vlado na katastrofalne posledice, ki jih bo imelo povišanje carin na švicarsko ekspontno industrijo. Upajmo, da bo protestno gibanje Švicarjev uplivalo na ameriško vlado, kajti sicer je mogoče, da se iz tega izcimi enotna akcija evropskih gospodarskih krogov proti Ameriki, s čimer Švicarji tudi že grozijo. Ruska konkurenca. V poslovnem poročilu švedske delniške družbe vžigalic (Svenska Tadd-sticks) v Stokholmu se povdarja močan vpliv ruske konkurence na tržišču vžigalic. Potem ko je omenjena družba že več let pokrivala približno 5 % svoje potrebe na trepetliki v Rusiji, je naenkrat Rusija zaprla izvoz trepetlike. Toda družba je to izgubo ruskega blaga brez truda pokrila iz drugih virov. Propaganda proti švedski delniški družbi vžigalic, ki je bila od strani Rusije v več državah organizirana, ni menda, kakor poslovno poročilo izrecno povdarja, veliko koristila pospeševanju izvoja ruskih uži-galic, pač pa je švedska družba morala skleniti pogodbe v raznih državah, s katerimi je podelila državam kredite, da se na ta način obvaruje pred rusko konkurenco. Eksport ruskih vžigalic je po oficijelnih statistiki dosegel v gospodarskem letu 1928-1929 samo vrednost 6,107.000 rubljev. Radi nevarnosti dumpinga iz ruske strani je vendar opažati v posameznih državah, kakor v Združenih državah, Avstraliji, Belgiji itd. gibanje, da se uvoz vžigalic prepreči z zvišanjem carine na uvoz vžigalic. Anglija ni sicer pod-vzela nikakih varnostnih ukrepov proti ruskemu uvozu vžigalic, toda ker se na angleškem Irgu zahteva kvalitativno prvovrstno blago, se do-sedaj Rusom ni posrečilo izvoziti večjih količin v Anglijo. Nemčija je leta 1929 absorbirala približno polovico ruskega izvoza, toda sedaj je nemški trg, radi monopolne pogodbe z omenjeno švedsko delniško družbo za Rusijo zaprt. V Združenih državah nameravajo povečati uvozno carino na navadne vžigalice od 8 na 20 centov. Avstralija je dosedanjo že itak visoko carino na švedske vžigalice zopet povečala. Te visoke carine bodo imele za posledico, da se bodo tako v Združenih državah kakor tudi v Avstraliji proizvajale v večji meri vžigalice. Jugoslovanske železnico. Predvojna Srbija je imela pred vojsko 928 km normalnotiinnih in 454 kun ozkotirnih železnic. Avstrijski in ogrski deli sedanje Jugoslavije So jih imeli precej več, in tudi Bosna-Hercegovina jih je imela še precej. Zraven so prišle še nove gradbe, tako da je razpolagala Jugoslavija 1. jan. 1930 s (>S8(v6 kilometri norinalnotirnili in 2339’4 km ozkotirnih želesnic (po 0-76 in 0-00 m). To so železnice v državnem obratu. Zanimiv je tudi razvoj v številu lokomotiv in vagonov: lokomotiv je bilo leta 1922 2294, 1. 1926 2511, na koncu leta 1929 2597; osebnih vagonov 4381, 5478, 5646; to-• vornih vagonov 48.828, 58.1 M, 60.598. Gradbeno delovanje je označeno po sledečih številkah: od leta 1919 do konca leta 1927 je bilo zgrajenih 517 km normalnega tira, 110 km ozkega tira po 76 cm in 160 km ozkega tira po 60 cm; v letih 1928 in 1929 je prišlo zraven še ca 250 km. Za nove gradbe potrebni zneski v letih 1919 do 1930 so dosegli vsoto ca 1400 milijonov dinarjev. Velik je gradbeni program za bodoča leia; izdelan je bil od strokovnjakov na državni konferenci v začetku leta 1927. Obsega 56 novih normalnotirnih in 14 ozkotirnih prog. Predlaganih je bilo vsega skupaj 8102 km, ki bd jih izgradili v dveh gradbenih dobah. Prva doba: 5009 km in sicer 4248 kun normalnotirnega tira ter 761 kini ozkega tira; druga doba: 3093 km = 2303 km + 790 km. Vse železniško omrežje bi po izgradbi vsega programa merilo ca 18.000 km. Skupni stroški te.oa programa so prora-čunjeni na 26 milijard dinarjev; za prvo dobo 15 milijard, za drugo 11. Zakonito določenih je doslej samo ca 1800 km, med njimi delne proge Jadranske železnice (Beograd - Kragujevac - Kraljevo -Raška - Mitroviča - Priština - Peč -t Andrijevica - Belopolje - Kolašin - Pod-l gorica - Kotor). Jugoslavija in Avstrija. Spričo obnovitve trgovinsko-političnih pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo nas zanima razvoj trgovine med obema državama v zadnjih letih. Bil je za Avstrijo po večini prav ugoden, kakor nam kaže sledeča avstrijska statistika, v milijonih šilingov: 1925 1936 1927 1928 1929 g _o t? n > 135 166 170 128 131 m t o ss 177 153 156 163 107 > I 5 — S a Sf — 42 + 13 + 20 — 35 — 30 Torej je naša trgovska bilanca v razmerju do Avstrije zelo pasivna. Aktivnost let 1926 in 1927 je izenačena že s pasivnostjo leta 1925. To je tem zna-čilnejše, ker je import Avstrije iz Jugoslavije prav izdaten, zlasti v agrarnih produktih in v lesu. Uvoz A vstrije iz Jugoslavije v milijonih šilingov 1928 Jan.—sept. 1929 Živa živina 49 0 28-5 Žito 163 71 Meso 93 7-3 Jajca Lan, konoplja, 4-4 51 džuta 5-0 31 Les 57 63 Surove kovine 3-8 3-2 Moka 19 0-5 1928 Jan,—-isept. o 2-6 2-5 10-7 7-4 150 11-4 90 70 3-4 31 5-8 4-1 9-7 71 33 2-5 25-7 17-5 10 0 7-3 Navedene številke nam pravijo, da mora jugoslovanska delegacija gledati v prvi vrsti na to, da doseže olajšave v eksportu živine; tu pridejo posebno v poštev prašiči in goveja živina. Jasno je, da bo morala Jugoslavija gledati tudi na svojo mlado industrijo in jo po možnosti ščititi. Poglejmo še: Eksport Avstrije v Jugoslavijo v .milijonih šilingov m aiuiu Bombaževa preja Bombaževo blago Volnena preja Volneno blago Svileno blago Papir Papirno blago Železnina Stroji Industrijski predmeti, ki jih hoče Jugoslavija posebno zaščititi, so železnina, bombaževo blago in papir. Gornje številke nam pravijo, do bo boj za te postanke hud, iker so baš ti predmeti med prvimi izvoznimi predmeti Avstrije v Jugoslavijo. V prvem letošnjem četrtletju se je bilanca preokrenila Jugoslaviji v prilog; naš izvoz v Avstrijo je izkazan z 38'9 milijoni šilingov, izivorz Avstrije v Jugoslavijo s 34-8 milijoni, naša aktivnost s 4-l milijona šilingov. V prvem lanskem četrtletju simo bili pasivni za 8,100.000 šilingov. MEDNARODNI BIRO ZA KAVO. Špansko poslanstvo v Beogradu priobčuje, da se je v zmislu za t repično proizvodnjo in kavo osnova) v Sevilji 1929 leta »Mednarodni biro za kavo« s sedežem v Madridu, v katerem smejo biti zastopane vse države po številu delegatov, ki bo določeno sorazmerno s produkcijo odnosno konsumom kave v dotični državi. Svrlia tega organa je proučevanje problemov, ki so v zvezi s svetovno proizvodnjo, prevozom, carinami in potrošnjo kave. Biro bo izdajal tudi posebno revijo. A. Ogris: Zmisel trgovinske politike. ( Nadaljevanj e.) Da učinkujejo vplivi, ki izvirajo iz rednih ter pogostih stikov med raznimi gospodarstvi, na domačo produkcijo in potrošnjo, na socialne razmere, na splošno blagostanje ter na kulturne možnost, in da so kakor politično tako socialno pomembni, je jasno; kakor prinašajo lahko ogromne koristi, morejo posledice njih škodljivosti za posamezna narodna gospodarstva 'biti takšne prirode, da ograža-jo samostojnost države in narodovo samobitnost, njegovo politično in kulturno svobodo. Državi nastlane dolžnost, postaviti .se za živi jenske narodove interese proti tem vplivom v bran. To stori deloma s sredstvi močanske, deloma s sredstvi trgovinske politike, kakor kaže biti pač uspeh bolje siguren, in obrača svoje prizadevanje v smer, v kateri so nasprotujoči odpori najmanjša. Noben narod ne more trpeti, da mu sosedov dumping ubije domačo o brin o st, ali da se zaradi cenene delovne moči v prekmorskih deželah lastni kmečki stan pogreza v bedo ali da sosedna država stavi ovire na pot k velikim tržnim središčem; tega ne more dopustiti enostavno zato, ker bi se sicer omajali temelji, na katerih stoji. Bližji cilji, h katerim stremi trgovinska politika, so v splošnem; politična samostojnost, ohrana narodove samobitnosti in svobode, gospodarska samodovoljnost, materialno blagostanje in primerno visoka stopnja prosvetne kulture. Nje vse je treba udejstvovati hkrati, vzporedno, ker se uspehi na nobenem posameznem iz teh področij ne dajo vzdržati trajno, ako ne najdejo opore v drugih. Med imenovanimi magistralnimi cilji trgo-vinsko-politiane prakse gre prvenstvo močaniskemu položaju države. Ako naj si narod z gospodarskimi pridj utira pot k vrhovnim ciljem, mora najprej utrditi politični obstoj in svobodo vnanje organizacije, ki je istovetna z državo. Obrana države je važnejša kakor bogastvo, pravi celo A. Smith, največji apostol mednarodne trgovinske svobode. Oeuvati politično svobodo pa postaja tim zapletenejša naloga, čim bolj pridobiva demokratična misel na. veljavi in čim bližje primika prometna tehnika narod k narodu. Ta močanska politika ne pomenja gospodovanja nad drugimi, na vsak način pa ohranitev dejanske in ne samo juddične ravnoprav-noslti v občestvu držav. Svoboda lastne iniciative se mora očuvati. Da je stremljenje po moči in čim večji veljavi v družlbi držav glavna misel-vodnica trgovinske politike, dokazuje njena zgodovina več ko dovolj. Po tej plati trgovinska politika ni nič drugega, kakor medsebojna borba držav za gospodarski obstanek. Močanska politika in gospodarska politika, obe ste navezani druga na drugo. Narod, ki izgubi gospodarsko samostojnost, tudi politično težko ohrani, narodi pa, ki se osvobode politično, si prizadevajo na vso moč osvoboditi se še gospodarsko. Ta težnja je obča in nezavisna od notranjepolitičnih položajev. V tem so si komunistične vlade edine s kapitalističnimi, napredne s konzervativnimi; razlike so le v izberi sredstev in v metodah. Materialna podlaga državne moči sta prebivalstvo in njegova imevitost. Zato sla deležna prednostne pažnje vinske politike. Problemi, katere ji treba, in naj pride še tako drago, ohraniti. Višje število državljanov pomeni večjo armado, več delovnih rok, več davčnih zavezancev, več možnosti produkcije. Če se redči naseljenost, vseeno ali zaradi izseljevanja ali prevelike umrljivosti, peša tudi politična moč. To je treba preprečiti z vsem, kar zgošouje naseljenost in nudi prirastku možnost, ostati doma in se preživljati v mejah rodne države. Ohraniti oz. pridobiti številčno m con o prebivalstvo je druga vodilna ideja trgovinske politike. Problemi, kateri ji slavi ta briga, prikazujejo kaj različno in menjavo lice, kakoršmo je pač razmerje med gostoto obljudenosti, naravo ozemlja in stanjem produkcije; v tem ogledu so majhne države v dosti težavnejšem položaju kakor široki imperiji, gospodarsko razvite dežele v ugodnejšem nego dežele, kjer se obrtnosit nahaja še v prvih po-četkih. Če je pa izbirati med alternativama: ali več čeprav obrtno in kulturno manj izdatnega prebivalstva ali manj pa zato gospodarsiko iin kulturno visoko razvitega prebivalstva, pada iz političnih razlogov danes odločitev še skoraj zmiraj za prvo. Dasi prizadeva ravno trgovinski politiki vse polno težav, velja danes še načelo čim gostejše naseljenosti. Iz islkrbi za ohranitev prebivalstva nastajajo trgovinski politiki nadaljne naloge, namreč kalko vsitvarjati naraščajočemu prebivalstvu nove možnosti prehrane v poljedelstvu, obrti in industriji, in osobito, kako razviti poslednjo, ako rodovitne zemlje ni več na razpolago. Države, ki so pretežno agrarne in so v industriji tehnično ter orgamizatorično zaostale, se znajdejo pred vprašanjem: kako ohraniti razvijajočo se obrt in industrijo pred uničujočo konkurenco dežel, ki so se že prej industrijalizirale ter morejo zaradi boljše tehnične pripreme in strokovne spretnosti proizvajati dosti ceneje? Države, ki niso tej nalogi kos, morajo z vezanimi rokami gledati, kaiko se njih 'prebivalstvo trumoma seli v tujino, morajo namesto blaga izvažati pač delovne sile. Pa to je z redkimi izjemami izvoz na gotovo izgubo in pomerja toliko kakor izgubljeno vojno. Zategadelj že enostavno skrb za eksistenco, v kolikor sloni na številčni moči prebivalstva, sili državo, rajši s sredstvi trgovinske politike spopolniti domačo obrtnost talko, da prenese konkurenco z inozemstvom, najprej v tuzemstvu, pozneje pa tudi na tujih tržiščih. Ker ga ni naroda, ki bi na lastnem ozemlju našel proizvajalne možnositi vseskoz v ugodnem stanju in se morajo prej ali slej vendarle ukoriščati tudi manj ugodne, nastane brez izjemno v vseh državah potreba zaščite. Politično in nacionalno svobodo mora ob carinskih zidovih najprej braniti trgovinska politika, predno se zavzame drugo obrambna črta, armada. Gosta naseljenost pa ni sama po sebi trajno nosina podlaga državne moči in narodove svobode, ako je ne dopolnjuje primerna produktivnost v gospodarstvu. Alko 'siromaštvo ne pusti naravnih energij k razmahu, če gloje-ta beda in glad na sociologičnem jedru naroda in če nezadovoljnost razjeda med stanovi čut solidarnosti, je tudi država ob zdravje in svojih moči ne razvije v tej smeri, kakor prebivalstvu primanjkuje gospodarskih sredstev, občuti država slabokrvnost svojih financ, brez katerih ni ne dobre uprave ne dobre armade. Tehnično zaostalost vojne opreme nadomesti danes osebna hrabrost le še do izvest-ne, zmiraj manj oddaljene meje. Skrb za čim večjo naseljenost pripelje torej za roko še slkrt> za prehrano in blagostanje prebivalstva. V njej nastane državi nova vodnica na zapletenih potih trgovinske politike. Treba je pogledata daleč v bodočnost in pravočasno ukreniti, kar je potrebno, da bi količina gmotnih sredstev rasla hitreje, mora rasti tudi povprečni dohodek. Le tedaj bo poskrbljeno tudi za kuilturne potrebe, ki zahtevajo materialne žrtve v progresivno naraščajoči izmeri. S smotreno trgovinsko politiko izravnava živeča generacija lastne svoje interese z interesi bodočih generacij in jim pripravlja Dunajsko finančno pismo. Med industrijami, ki v Avstriji pro-spevajo, je električna industrija prav v iprvi vrsti. Izgradba vodnih sil, zlasti pa elektrifikacija zveznih železnic, je pomenila za elektrarne visoko konjunkturo, iki je brez prestanka trajala skoraj pet tet. Naročil je bilo za nič manj kot za 300 milijonov šilingov; in ker so znale el e! kit ra ime pri sestavi računov dobro varovati svoje koristi, je bila elektrifikacija dobra kupčija pač zanje, ne pa za zvezne železnice. Prejšnja uprava zveznih železnic je sklenila že pred dvema letoma, da bo z izgotovitvijo še v gradbi se nahajajočih prog elektrifikacijsko akcijo zaključila. Računi, ki so jih tedaj napravile zivezne .železnice, so pokazali, dnii V. Mednarodni semenj v Solunu se bo vršil od 14. do 30. septembra 1930. Uprava velesejma v Solunu, kakor tudi trgovska Zbornica kr. Jugoslavije v Solunu dajeta interesentom vse potrebne informacije. Mednarodna razstava gasilskih potrebščin v Rotterdamu se vrši od 25. julija do 10. avgusta 1.1. Razstavljeni bodo vsi v to stroko spadajoči stroji, motorji, najrazličnejše orodje in sploh vse potrebščine za gasilce in gasilstvo sploh. Predsednik pripravljalnega odbora je mini-itrški prdsednik sam. Producenti katerihkoli predmetov za gasilstvo so vabljeni, da se razstave udeležijo. Mednarodna razstava gasilskega orodja in strojev se bo vršila od 25. julija do 10. avgusta v Rotterdamu na Holandskem. Tudi vsi naiši jugoslovanski izdelovalci takšnega orodja so povabljeni na udeležbo. KONKURZI. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvor jenih in odpravljenih konkurzih in predkonkurzih za čas od 21. do 30. aprila 1930.1 A) Otvorjeni konkurzi: Savska banovina: »Agraria« d. d., Čakovec; .»'Meteor« d. d., za fil.msku industriji!, Zagreb. Drinska banovina: Čosič Vlastimir, Mionica; Jančič Čedomir, Arilje; Lyon Franjo, Boboita. Donavska banovina: Antonič Dragu-tin, Novi Sad; Kandič Zivojin, Kragujevac; Petrovič V. Mi lutk), Smederevo. Moravska banovina: Jovanovič S. Mio-drag, Kraljevo; Milenkovič Živko, Zabreta; Milič Dimitrij, Svilajnac; Milič J. Koste, Svilajnac; Mitič Dž. Save, Beži-šte; Smiljani!) Zivojin, Paračin; Tajtačak Avram, Jagod in a; Zivič S. Čede-Čedo-mir, Svilajnac; Zivič S. Tihomir, Svila j-nac. B) Otvorjeni predkonkurzi: Dunavska banovina: Braun Ferdinand, Ilok. C) Odpravljeni konkurzi:2 Dravska banovina: Durjava Maks & Co., Maribor; Traun Anica, Maribor. Savska banovina: Brozovič Josip, Zagreb, Boškoviičeva 18. Drinska banovina: Miloševič S. Milo-rad, Paune. Moravska banovina: Milič Božidar, Svilajnac; Mladenovič Dušan, Surdulica. Vardarska banovina: Vukanovič Ilija, štip. D) Odpravljeni predkonkurzi:2 Savska banovina: D. d. za promet špiritom u Zagrebu; »Papirkonsum«, Zagreb; Trgovinsko k. d. Pollak i drug, Zagreb. 1 Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. 2 Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. $>4vetu Tovarno sladkorja v Turški Trakiji hoče ustanoviti skupina carigrajskih sladkornih trgovcev. Podjetje bo imelo obliko delniške družbe in so sredstva zanj že zasigurana: Nižjcavstrijska eakomptna družba in Združene elektrarno d. d. sta se fuzio-niraili. Glavni namen transakcije je enotno in koncentrično delo hidroelek-trični kupčiji. Jugoslovanska delegacija za trgovska pogajanja z Avstrijo je pred par dnevi odpotovala na Dunaj. Drugod opozarjamo na važnost in bistvo teh pogajanj. Obrestna mera Banke za Mednarodna plačila bo po poročilih iz Bruslja znašala za obligacije Yqungovega posojila najbrž 5 Vi%o. Posojilo se bo izvedlo skoraj gotovo med 20. in 25. t. m. Poljedelskih zadrug v Nemčiji je bilo na koncu aprila 40.860. Amsterdamska banka razdeljuje 9\5 odstotno dividendo. Brazilsko kavno posojilo ni imelo tistega uspeha kakor so ga pričakovali; od 8 mil. funtov so morale prevzeti emisijske banke 6,500.000, čeprav so bili pogoji posojila prav ugodni. Vozninske razmero v svetovni plovbi so se zboljšale, povpraševanje po porab-nern prostoru je postalo živahnejše. Carina na kubanski sladkor v U. S. A. znaša odslej naprej 2 cenits za 1 funt. Ganz-Danubius razdeljuje iz čistega dobička v znesku 2,464.000 pengo na delnico 8 pengo, toliko kot lani. Mednarodna produkcija dušika je imela v berlinskih pogajanjih uspeh in je sklenila konvencijo. Chade (Compania Hispano-Americana de Electricidad) je imela v preteklem letu 52,710.000 zlatih peset čistega dobička in razdeljuje 17 odstotno dividendo (lani 50,880.000 in 15%). Avstrijska Kreditanstalt bo razdelila za preteklo leto dividendo šil. 3-40 ali 8iA%0 proti 4 in 10% za leto 1928. Južna železnica (Donava-Sava-Adrija) je imela v preteklem letu 290.000 Klatili frankov poslovnega previška proti 86 tisoč v letu 1928. Previšek se, kot znano, prenese na novi račun in se porabi za nakupe delnic v odplačilne namene. V Pariču pri Subotici so osnovali veliko drevesno šolo, obsegajočo 18 oral. Že v bodočem letu bo mogla ta šola prodajati sadike. Na bodoči progi Kosovo-Boka Kotorska so dovršena trasakcijska in projekcijski dela. Ta proga bo med najbolj važnimi v Jugoslaviji. Drcsdner Bank je prevzela s 1. majem že 75 let obstoječo veleugledno banko Reinhold Strecker v Halle. Ta banka je med najpomembnejšimi nemškimi zasebnimi bankami. Večinske delnice hoče odpraviti tudi belgijska vlada, kakor vse kaže. Vsled izvedbe v omejitvi produkcije čaja bodo imeli v Nizozemski Indiji letos za ca 4,500.000 kg manjši pridelek. Danska banka je znižala obrestno mero od 4X> na 4%, banka Danziga od VA na 5% itd. Konkurzov v Jugoslaviji so v prvih štirih letošnjih mesecih našteli 303, dosti manj kot lani, ko sta jih imeli samo Srbija in Črna gora 347. Obnovljena možnost prisilne poravnave izven kon-kurza bo število konkurzov v bodoče pač zelo omejila. Glede plačila izrednih doneskov za vzdrževanje avtonomnih cest je poslalo gradbeno ministrstvo tehničnim oddelkom pri vseh banovinah posebna navodila. Zračna proga Bcograd-Solun je bila otvorjena 1. t. m. Neugodni položaj delovnega trga v Nemčiji je označen z lanskoletno povprečnostjo 1,900.000 oseb, ki so delo iskale, in 1,275.000 glavnih dobivalcev podpor. Na borzi v New Yorku se je pojavila nova huda panika in so nekateri efekti v enem samem dnevu padli za 5 do 15 točk. Obrestno mero znižujejo vsepovsod, v Ameriki, Franciji, Angliji itd., in še ni videti konca. Glej o tem poseben članek. Zakon o prodaji drž. vredn, papirjev na obroke. Gospodarski in družabni pomen Kube. Izza 1. 1898, odkar je prosta vseh ovir, se Kuba svobodno razvija. V pristaniščih je živahen promet: nad 7000 ladij (125 milijonov ton) dolge vožnje in 11.500 čolnov obrežnega plovstva z 2,257.000 ton. Veliki in lepi otok, ki je pred 1. 1839 imel eno samo cesto, vredno tega imena, »Ca-mino central« od La Habane do Santiaga, in 1. 1886 le 1500 km želez-n!ce’ j.ih j(' 1^23 imel za 5725 km, ne vštevši posebnih železnic do naselbin z nasadi. Vse družbe so se strnile v enotno omrežje: Consolidated Rail-roads ol Cfuba. Isti napredek glede cest: 1226. je bilo 1500 milj (2.513 Kilometrov) avtomobilskih cest, a za naslednjih 10 let je zasnovan načrt, čigar’ izvedba bo stala 385 milijonov dolarjev! Zategadelj privabi »Nica ob Atlantiku«, t. j. La Habana, 200.000 turistov vsako zimo. Podzemsko bogastvo se je doslej dokaj zasledovalo — 1231 koncesij 1. 1907, od njih 857 okoli Santiaga. Vendar razen železa, magnezija in bakra se doslej poskusi niso posebno obnesli. V prvih letih (1515—1534) španske okupacije so odnesli s Kube zlata za 260.000 pesos. Glavno bogastvo so poljedelska velepodjetja, »Maciendas de Cuenza«; njeni sladkorni, fkavni; tobačni nasadi (vegos); živinoreja (potreros). Njih proizvodi zavzemajo domala ves izvoz, ki je 1923. znašal 400 milijonov dolarjev (% z Združenimi državami. Obe republiki sta si v trgovski pogodbi zagotovili 20% znižanja vseh pristojbin za uvoz). Cena sladkorja je »barometer otoškega prospeha«. Sladkorni trs raste na površini 4 mil. oralov. Pridelek, ki gre na 90% v Združene države, je 1. 1924/25. dosegel 5,100.000 ton. Rum (15.000 pip na leto), melasa in alkoholi so važni postranski pridelki. Gojitev duhana ter izdelovanje smotk in ■svaljčic je drugi obrt na otoku. Vrednost letnega pridelka se giblje med 40 in 50 mil. dolarjev. Kava, med, vosek, kakao, ananas ali kraljevsko jabolko, banana itd. so poljščine, ki jih Kuba nudi svetovnemu gospodarstvu. Najpred pod zaščito Združenih držav, kasneje pa samostojno je Kuba posvetila prvih 32 let svobode za to, da si pridobi, kar so ji najbolj pritrga-vali. Organizirala se je obširna zdravstvena služba, opremljena z instituti in laboratoriji. Opira se na 82 mestnih higijenskih sosvetov, :ki jih podpira sijajna institucija taikozvanih »quini-tas«, okrevalnic. Ustanavljajo pa jih krožki (sociedades) in vzdržujejo, tako da so siromašnim bolnikom brezplačno na razpolago. Umrljivost se je silno znižala. Kubanska vlada je posvetila veliko pažnjo uredbi policije, ki mora biti maobražena in se dopolnjuje z natečaji. Zločinstva v republiki je skrčila na ničlo in s svojim tehničnim znanjem je dragocena pomoč v državnih zdravstvenih zavodih. Razen vseučilišča, ustanovljenega 1721. in odličnega v La Habani, se španska vlada ni skoro nič brigala za pouk. L. 1882. je le 35.000 otrok hodilo v šole. L. 1924. je univerza, še rfaLugled.na> štela 2272 'dijakov. oda huucation act iz 1. 1899. ureja govno m srednje šolstvo, ki obsega 3364 državnih šol s 6986 učitelji ter 377.475 učenci, pri čemer niso upoštevane zasebne šole. V vseh ozirih si Kuba prizadeva nadomestiti zamude, ki jih je zakrivila Španija. Kot najmlajša ljudovlada v Ameriki, je znala ostati svobodna napram starejši sestri ter izkoristiti njene skušnje, da si je dala brezhibno družabno organizacijo. K. Borzni senzal za lesno stroko Anton Lušin je preselil svojo pisarno v Wolfovo ulico št. lO prvo nadstropje. Za uvoz našega vina v Poljsko. Poljska je uvozila v letu 1029 iz Francije okoli 1600 ton vina, iz Avstrije 1000 ton, iz Madžarske 750 ton, iz Italije 400 ton, iz ostalih držav 600 ton vina. Uvozna carina znaša 20 zlotov za 100 kg vina v sodih, za vino do 15° alkohola, 10% od gornje vsote je plačati za carinsko manipulacijo. Za vino v steklenicah se plača 74 zlatov za 100 kg. Poleg tega iznaša trošarina 1 zloti na liter vina do 15° alkohola, občinski davek znaša 30% trošarine in posebni davek od 10% trošarine. Največje uvozne tvrdke v Poljski so: Langner, Warszawa, Zielna 24 (ima tranzitno skladišče); M. Seydes, Warszawa, Senatorska ‘56 (ima tranzitno skladišče); Wacaw Rago, Warszawa, Krakovvskie Przedmiescie 54 (ima tranzitno skladišče); Simon Stecki, Warszawa, Kra,kowskie Przedmiescie 38; Stecki i Barbarski, Warszawa, Trebacka i; »Naturek, Warszawa, Nalewski 26; A. Liberman, Warszawa, Franciszkan-ska 19; Wa®serman, Warszawa, Plac Grzybow-ski 16; Horovvisz, Warszawa, Novolipki 6; Cieslinski, import wina. Przemysl, ul. Kolejowa; Federowioz et Paligyay, Krakovv, ul. Straszevvvskiego; Haei Lew, Lodž, Cegielniana 26; Bulvva, Lodž, Glowna 47; Behrman, Lodž, Polnočna 18; Borensztejn, Lodž, Nowomiejska 30; Aohsel, Rot i Szwarc, Wilno, Niemiecka 22; M. Ajizenstadt, Wilno, Zawalno 45. Kotiček za knjige. Funktionen- und Risikenlehre cles Waronhandels. Vor dr. Karl. Oberpar-leiter, o. o. Professor a. d. Hochschule fiir Welthandel in Wien. Brosoh. 6-50 RM. 2il7 strani, 1930. če se delovanje gospodarskih obratov, ki urejujejo blagovno razdelitev, torej jpredvsem delovanje trgovine, more imenovati produktivno, ali ine, je v/prašanje, s katerim se literatura že od nekdaj bavi. Avtor poskusi podati sistematično vse funkcije, ki so bisitvo posameznih obratnih tipov v trgovini in iz katerih izhaja vrednost dvigajočega delovanja trgovine. Pre-maganje krajevnih in časovnih, kvalitativnih in kvantitativnih raizlik itd. je udejstvovalno polje trgovine. Izpolnje-nju funkcij stopi nasproti nevarnost ponesrečen ja, riziko. Tudi glede rizika se prvič v tej 'knjigi napravi poskus v funkcijah temelječega, sistematičnega in s 'tem popolnega opisa rizikov, njih virov in njih poslediic. Knjiga je vsekakor priporočljiva. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. maja t. 1. ponudibe glede dobave železne pločevine in raznega lesa. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. maja t. 1. ponudbe glede dobave pločevinastih plošč. — Vršile se ibodo naslednje ofertalne licitacije: Ddo 21. maja t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznih zastav, praporov, činovnih znakov ter raznega blaga za zastave; dne 22. maja t. 1. pa glede dobave 15.000 metrov belega platna za letne obleke. — Dne 21. maja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave raznih spojnic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 21. maja t. 1. se bo vršila pri računsko -ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave koles za avtomobile. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku, Masarykova ul. 2). Prodaja losa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede prodaje hrastovega lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljuibljani). Trgovina z državnimi vrednostnimi papirji se v izadnjjem času zelo širi. S te vrste trgovanjem se pečajo najrazličnejše »bankarske radnje«, ki s pismenimi ponudbami ali potom svojih agentov prodrejo do najširših krogov interesentov. Tudi pri nas se te vrste trgovina zelo širi. Zato smatramo za potrebno, da v naslednjem priobčimo v celoti besedilo zakona, ki je bil izdan pretekli teden in ki ureja te vrste trgovskih poslov. Zakon določa: § 1. Po predpisih tega zakona se morejo kupovati in prodajati na obroke samo obveznice državnih posojil kraljevine Jugoslavije in sreflke Srbskega Rdečega križa, in to v celih komadih v njihovem nominalnem -znesku. § 2. Te vrste posle lahko vršijo: 1. delniške kreditne ustanove, 2. občinske, banovinske hranilnice in regulativne hranilnice, 3. Protokolirane privatne banke, ki delajo že pet let. Delniške kreditne ustanove, občinske in banovinske in regulativne hranilnice so dolžne pri začetku vršenja te vrste poslov javiti to ministrstvu financ, in sicer oddelku za državne dolgove in državnega kredita. Protokolirane banke morajo priložiti podatke o višini kapitala kreditne ustanove in času, odkar banka obstoja. § 3. Kreditne ustanove, katerih kapital znaša najmanj 10 milijonov Din, in ustanove pod točko 2. § 2. tega zakona morajo obveznice in srečke čuvati pri sebi do njihove prodaje kupcem. Deln. kreditne ustanove s kapitalom, manjšim od 10 milijonov Din in bančne poslovalnice morajo obveznice in srečke pri zaključku posla deponirati pri finančnih direkcijah ali ustanovah, ki jih odredi minister financ, pri Nar. banki. Držav, hip. banki, pri Poštni hranilnici in njenih filijalah, kjer ostanejo na čuvanju do predaje kupcem. § 4. Prepovedano je izvrševanje teh poslov po potovalnih agentih. § 5. V času zaiključitve prodaje mora biti prodajalec lastnik papirjev. § 6. Prodajalec ne sme papirjev obremeniti. Sporazum med kupcem in prodajalcem proti predpisom tega zakona nima pravne veljave. § 7. Kupoprodajo je prepovednao spojiti 1. s kugom in prodajo katerihkoli državnih vrednostnih papirjev, s prodajo zlatih ali srebrnih novcev ali kakimi drugimi dragocenostmi; 2. s tem, da se prodajajo fiade na eventualni dobitek ali amortizacijo (promesae); 3. s tem, da se vežejo ti posli s katerimkoli zavarovanjem ali s premijo v gotovini. § 8. Kupec postane lastnik obveznic ali srečk ter ima tudi njihove koristi takoj po kupu, ko mora položiti tudi prvi obrok. Prodajalec je dolžan zadržati papirje v zastavi, dokler kupec ne plača vseh obrokov. Papirji morajo biti varno zaprti in čuvani. § 9. Prepovedano je od kupca jemati kakršnekoli obveze za zavarovanje obveznic. § 10. število odplačil ne more biti večje kakor 24 in na podlagi tega ne morejo biti roki daljši nad 24 mesecev. Prodajalec obveznic in srečk je dolžan, da vsako prodajo redno napiše v posebno knjigo. Knjiga mora biti vezana, listi označeni s številkami ter vidi-rana od oblasti. Vsak list obsega dva dela: Odplačilni list, ki se preda kupcu in juksta, ki ostane pri prodajalcu. Odplačilni list se odtrga od ljukste na per-foriranem mestu, kjer je tiskan naziv prodajalca tako^da ostane polovica črk na odplačilnem listu, ostala polovica pa na juksti. Odplačilni listi morajo vsebovati: naslov odplačilni list, ime prodajalca, mesto prodaje, ime in priimek ter poklic in stanovanje kupca, datum izvršitve posla, vrsta in serija prodanih obveznic ali srečk, njihovo nominalno vrednost, borzno vrednost za časa za-ključitve posla in njihovo prodajno ceno, kje so shranjeni papirji ter podpis prodajalca. Na drugi strani morajo biti citirani §§ 2, 3, 7, 8, 9, 10, 14, 15, 16, 17 in 18 tega zakona. Odplačilni list ne sme po obliki in vsebini imeti oblike in izgleda državnih srečk in obveznic. § 12. Prodajalec je dolžan, da na odgovarjajočem odrezku odplačilnega lista kronološko beleži sprejem vsakega obroka. § 14. Kupec ne more prenesti izplačilnega lista na drugo osebo brez znanja in odobritve prodajalca. § 15. Prodajna cena vsakega kosa obveznice ali srečke, ki je predmet tega posla, sme znašati njihovo borzno ceno ob času sklenitve posla in največ do 18% več za kapital in stroške, a'k o število mesečnih obrokov ne presega 12, ako je število obrokov večje kot 12, se sme prodajna cena zvišati preko 18%, in to največ za 1 % od vsakega mesečnega obroka preko 12. § 16. Kupec je dolžan ločno v roku plačati dogovorjeni obrok. Ako ga po pogojnem .roku ne položi tekom 15 dni, je prodajalec upravičen, da v prihodnjih 7 dneh proda rednosti papir na domači borzi ali da ga prevzame sam po borzni ceni. § 17. Iz zneska prodaje ali prevzema za sebe sme prodajalec obdržati zase samo oni znesel?; ki mu še ni bil plačan za odpadle mesečne obroke. Presežek mora izročiti kupcu z obračunom. § 18. Ako znesek prodaje ne zadošča za poravnavo mesečnih obrokov, prodajalec ni dolžan, da ga izroči kupcu. II. Državne takse. § 19. Iz naslova vseh taks se mora na odplačilno listo pri zaključku posla prilepiti taksna znamka za 50 par za vsak kos obveznic ali srečk z nominalno vrednostjo 100 Din vključno, po 1 Din pa, ako je nominalna vrednost obveznice ali srečke več kot 100 Din. Ta taksa je obenem taksa za potrdilo oziroma za poročilo o izvršenem plačilu mesečnega obroka v nasprotju s T št. 3334 taksne tarife. Takso plača prodajalec. § 20. Na vrhu vsakega odplačilnega lista je treba naznačiti: taksna znamka po 1 Din, prilepiti pa jo je treba na juksti ter tu uničiti. III. Državno nadzorstvo. § 21. Ministrstvo financ (oddelek za dolgove in državni kredit) in finančne direkcije na področju svoje teritorijalne pristojnosti smejo po svojih organih vsak čas izvršiti pregled te vrste poslovanja. § 22. Drž. organi, ki vrše pregled, so dolžni, da v knjigah prodajalca pismeno ugotove najdeno stanje in da se podpišejo, pristavljajo datum izvršenega pregleda. § 23. Vsi prodajalci so dolžni imeti uradno borzno tečajnico najbližnje domače borze in jo staviti na razpolago državnim organom pri pregledu. IV. Prestopki in kazni. § 24. Kdor vrši te posle in ne izpolni pogojev § 2 tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 Din v korist državne blagajne in se mu obenem prepove nadaljnje izvrševanje teh poslov. § 25. Prodajalec, ki krši člene 5, 6 in 7 tega zakona, se kaznuje poleg kazni, ki je predvidena v kazenskem zakonu in ki jo ugotovi in o kateri sodi pristojno sodišče, še z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 Din v korist državne blagajne in s prepovedjo nadaljnjega izvrševanja teh poslov. § 26. Vse druge kršitve odredb tega zakona se kaznujejo od 1000 do 10.000 Din v korist drž. blagajne, v ponovnem primeru pa z denarno kaznijo in s prepovedjo izvrševanja teh poslov. g 27. Kazni po tem zakonu bo izrekla po zaslišanju prodajalca v prvi stopnji finančna direkcija, v katere teritorijalno | pristojnost spadajo prodajalci, ki so kr-; šili predpise tega zakona. Proti sklepu finančne direkcije se sme prodajalec pritožiti na ministrstvo financ (oddelek državnih dolgov in državnega kredita), in to v teku 15 dni po dostavi kazenskega odloka. Na odločitev ministrstva financ je dopustna pritožba na državni svet neposredno in v roku 30 dni po sprejemu formalnega sklepa ministra financ. § 28. Izrečene kazni se iztirjajo takoj in ostanejo zastavljene pri finančni direkciji, ki je izdala sklep o kazni, dokler ne postane izvršna. § 29. Kršitve po tem zakonu zastarajo po dveh letih. § 30. Glede začetka, konca in pre-stanka vseh prestopkov po tem zakonu veljajo določbe občega kazenskega zakonika. V. Prehodne določbe. § 31. Nakupi in prodaje te vrste, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in kojih popolna likvidacija ne znaša več kot 6 mesečnih obrokov, ne spadajo pod določbe tega zakona. § 32. Kupoprodaje na obroke, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona iji za čijiih popolno likvidacijo je treba več ko 6 mesečnih obrokov, je treba prilagoditi predpisom tega zakona, razen glede predpisa § 15 tega zakona. § 33. Mesec dni po uveljavljenju je vsak prodajalec dolžan predložiti ministrstvu financ (oddelek državnih dolgov tn državnega kredita) spisek ,preje sklenjenih nakupov m prodaj, ki še niso popolnoma likvidirane. V tem spisku je treba označiti: ime, priimek, poklic, prebivališče kuipca, vrste in količine obveznic in srečk, ki so bile prodane na obroke, prodajno ceno, mesečni obrok, število plačanih obrokov in število dolžnih obrokov. Patagonija. Patagonija in Ognjena zemlja, ozemlje Južne Amerike, ki se nahaja blizu antarktičnih pokrajin, zavzemata odlično mesto med deželami, ki proizvajajo ovčjo volno. Ti dve deželi dobavljata surovo volno, ki ima v največji meri vse lastnosti, ki so potrebne za visoko vredno prejo. Največji del v Južni Patagoniji in v Ognjeni zemlji pridobivane volne se izvaža preko pristanišča Punta Arenas. Radi tega se naziva ta volna punta arenas li kratko punta-volna, ki je posebno cenjena, ker je izredno lahka, mehka in daje blesteče belo prejo. Ne bo odveč, če si v zemljepisnem oziru bolje ogledamo Patagonijo. To je dežela, ki tvori najjužnejši del ameriške celine in leži med 39” 10' in 52", 53' in 43" južne širine. To ozemlje meri 793.980 km2, na Argen-tiniio odpade 672.595 km2 in na Čile pa 121.587 km2. Dežela tvori v notranjosti visoki plato, ki pada proti morju v terasah in se končuje v strmi, razdrapani obali. Patagonija ima svoj najvišji vrh v Andih, ki tvorijo za-padno mejo; to je vulkan Tornado, visok 2980 m, na severu in Chajten, visok 2170 m na jugu. Mogočni ledeniki se vlečejo na zapadnih obronkih Andov. V tem pogorju izvirajo mogočne reke, ki pa niso plovne radi Številnih brzic in vodopadov, ki jih povzroča terasasto in vertikalno oblikovano ozemlje. Glede klime je povedati, da je zapadna obala mnogo mrzlejša, kakor vzhodna stran, katere se dotika del ekvatorialnega toka. Zapadni del dežele je izpostavljen močnim vremenskim izpremem-bam, kakor viharju, dežju in snegu. Povprečna letna temperatura znaša v Bahia Blanca 15-2°, v Punta Arenas 6-2", povprečna množina dežja pa 490 odnosno 570 mm. Flora Patagonije je y notranjosti dežele vs.cskozi jako revna: nizko trnje in grmičevje, ki ne dosega niti 1 m višine, se tu pa tam dobi. Tla so pokrita s trdimi, rjavimi sopi trave, ki tvorijo skromno hrano za ovce. Drevesa se nahajajo samo na severu dežele. Nasprotno pa je zapadna obala bogata na mogočnih koničastih gozdovih, ki se razlegajo do Magalhaes-ove ceste. Od interesantnih živali poseduje Patagonija Gounako in pasance, od roparskih živali je omeniti pumo, mačko pampas in brazilsko lisico. Na severu živi Na-ndu, majhen noj. Jelene najdemo v Andih do Južnega vrha. Ovca v Patagoniji ni domorodna. O pravi kulturi ovčereje se lahko tukaj govori šele od srede 19. stoletja naprej. Kamenita Ra, kjer pomanjkuje vode in skoro neprenehoma divjajoči viharji, ki letnim časom odgovarjajoče prinašajo s seboj sneg, dež ali pa suh pesek, povzročajo, da je ovčjereja težak problem. V severnih conah so po večini udomačene merino-ovce, medtem, ko se nahajajo v sredini in na jugu ovce, mešane rase. Natančnih podatkov o produkciji volne v Patagoniji nimamo, ker ni tam skoro nobenih železnic, ki bi lahko vodile natančno statistiko o tovorih, in ker gre izvoz tudi iz argentinskega ozem-Ija po večini preko čilskega pristanišča Punta Arenas, kjer se množine volne vpisujejo v splošno čilsko izvozno statistiko, kar seveda ni pravilno. Poudariti je edino, da množine, ki se zadnja leta izvažajo preko argentinskih pristanišč Patagonije, stalno naraščajo. 35 milijonov avtomobilov. Vsako leto priobča časopis »American Automobile« število avtomobilov v vseh državah sveta. K teinu avtomobilističnemu, štetju jp vse mobilizirano: strokovne organizacije, avtomobil ni klubi, trgovska zastopstva, konzulati, pa na,j si bo to iiz najbolj oddaljenih kotičkov sveta. Razumljivo je, da številke ne odgovarjajo zmeraj faktičnemu stanju, ker je treba pri štetju računati z marsikakšno težkočo; zato se moramo pri nekaterih deželah, večinoma prekomorskih, zadovoljiti z okroglimi številkami, včasih tudi samo s cenitvami. Zadnje štetje, nanašajoče se na 1. jan. 1930 in prav sedaj zaključeno, izkazuje na vsem svetu nekaj manj kot 35 milijonov avtomobilov, 34 888.000. Upoštevana so vozila, ki so v rabi, ne pa vozila v tovarniških zalogah in pri trgovcih. Obenem so izvedli štetje motornih koles in so jih našteli 2,566.000. O pomnožitvi avtomobilnega parka, v porabi se nahajajočega, beremo nekaj zanimivih številk. Prvo štetje ,se je izvršilo leta 1922 m je izkazalo šele 12 milijonov 589.000 avtomobilov. Prirastek do 1. jan. 1930 je 17(5 odstoten. L 1925 so našteli 1. jan. 21,375.000 avtomobilov, I. 1926 1. jan. 24,452.000, .1. jan. 1927 27.527.000, 1. jan. 1928 29,638.000, 1. 1929 31.852.000. Prirastek v preteklem letu jo bil 9‘5 odstoten. Amerika, Severna in Južna skupaj, ima danes 28.612.000 avtomobilov. Evropa, 4,650.000, Avstralija in Oceanija 789 tisoč, A/ija 509.000 in Afrika 319.000. Če se setstete številke deloma ne ujemajo s skupnim številom, pride to od okrajšav pri tisočakih. Na razdelbo to seveda prav nič ne vpliva. Prirastek v preteklem letu 1929 je bil pri Aziji 19-3 odistoten, pri Afriki 16 odstoten, pri Evropi 12-4 odstoten, pri Avstraliji 11-5 odstoten in pri Ameriki 11.3%. Od vsega svetovnega avtomobilnega parka pride na Zedinjene države celih 26 565.000 avtomobilov, to je več kot 75 odstotkov. Na drugem mestu je Anglija z 1,371.000 avtomobili, na tretjem Francija z 1 milijon 266.000, na četrtem Kanada z 1 milijon 169.000, na petem Nemčija s 609 tisoč avtomobili. Pa ima Kanada samo K) milijonov prebivalcev, Nemčija nad 60 milijonov. Največji odstotni prirastek od leta 1922 dalje izkazuje češkoslovaška; število avtomobilov je naraslo tam od 4133 na 65.600 ali za 1489 odstotkov! Nemčija je v isti dobi pomnožila število avtomobilov od 91.384 na 600.030 ali za 567 odstotkov. Najmanjši odstotni prirastek zaznamujejo U. S. A., namreč 151 odstotkov;—ni čudno, ker so že pred leti imele zelo veliko avtomobilov. Motornih koles imajo pa U. S. A. malo, kakor san o o tem že večkrat govorili, namreč samo 125.000. Tam si vsak rajši nabavi avto, ki ni dosti dražji. Nekatere države bomo še navedli, in' sicer takšne, ki so nam bolj znane, in pa takšne, kjer nas večje ali manjše število avtomobilov osupne: Argentina 358.000, Italija 230.000, Španija 178.000, Nova Zelandija 174.600 (pa ima komaj poldrugi milijon prebivalcev), Indija 164.600 (prebivalcev pa 300 milijonov), Švedska 145.000, Belgija 140.000, Danska 103.000, Nizozemska 08.000, Japonska 90.000, Mehika 81.000, Švica 71.000, Kuba 48.000, Havai 43.000, Norveška 41 tisoč, Poljska 38.009 (Norveška nima 3 mil. ljudi, Poljska jih ima 30 milijonov), Avstrija 34.000, Ruinnraija 32.000 Kitajska samo 80.000, Portugalska 29.000, Egipet 26.600, Rusija 24.000!, Ogrska 19 tisoč, G riška 17.000, Peru 14.000, Jugoslavija 10.675 (kje smo zadaj!), Tuneizija 9700, Sirija 9000, Turčija 9000, Bolgarija 3300, mali otoček Mauritius 3300!, Ala-ska 2500, otoček Malta 2000!, kneževina Monaco (imeni poldrugi km2) 1600, otoček Madeira 800, Albanija 400, Afganistan samo 200, itd. Borza dela v Mariboru. Od 27. aprila do 3. maja je iskalo dela 145 oseb in sicer 84 moških in 61 ženskih, 135 službenih mest je bilo prostih, tlelo je dobilo 37 moških in 51 ženskih, tedaj 88 oseb, odpotovalo jih je 5, odpadlo pa 29, koncem tedna pa jih je ostalo še 691 v evidenci. Od 1. januarja do 3. maja pa je dela iskalo 2039 moških in 1014 ženskih oseb, 1955 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 717 moških in 641 ženskih oseb, odpotovalo jih je 241, odpadlo pa 763. Trim »orofiLi MARIBORSKI TRG, dne 3. maja 1930. Slaninarji so pripeljali iz 14 občin na 31 vozeh 6o zaklanih svinj, 146 kg jeter, 52 kg pljuč, 160 kg črevesne masti in 45 kg svinjskih želodcev, kmetje pa 18 s krompirjem in čebulo naloženih voz na trg. Cene mesu so ostale neizpremenje-ne pri slaninarjih in tudi pri domačih mešanjih. Perutnina in druge domače živali. Teh je bilo .ckoli 500 komadov. Cene so l ile piščancem Din 12-50—35, kokošim 45—55, gosem 80, domačim zajcem Din 16—30, kozličem Din 75—125, kanarčkom. 50—75 Din za komad. Ribe: domače so stale Din 25, morske pa Din 18, 28 in. 30 za kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju Din 0'50 do 1.25, letošnjemu 9, grahu v stročju 10. kislemu zelju 3—4, kisli repi 2, maslu 44—48, čebuli 2-50—3, česnu 16 Din za kg; mleku 2.50—3, smetani 12—14, oimiemu in bučnemu olju 16—18 za liter, glavnati solati 1.50—3, karfijolu 5 do 10, kolerabi 1—1.50, jabolkom 5 do 60 za kg, oranžam 1—3, limonam 0-75 do 1.50 za komad, Cvetlicam 0.25—3 za komad. Lončena in lesena roba se je proda- jala po Din 1—100, Jesene grablje 7 do 10, držala 10—12, brezove metle 1.75 do 5 za komad. »Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 30. aprila 12 vozov sena in 6. slame, v soboto 3. maja pa 20 vozov sena, 4 otave, 12 slame m 2 voza stelje pa trg. Cene so bile: senu Din 60—90, otavi 70—80, slami 45 do 55, stelji pa 40 za 100 kg, čitajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Advokat Dr. Aleš Periin naznanja, da je presdil pisarno v •--v .. v>'i b* Dalmatinovo ulico štev. 3 I. nadstropje, Ljubljana (polog Kmetske posojilnice) Telefon št. 20-19 OH 1>1 .jo* 9*rft*vv'fT ni f*'\nrx umnim. hooiiMm so priporoča za naročila. Brzojavi: Krizpercolcmiale Ljubljana Telefon štev. 2263 »'■Vttejvu i TOji.-j !. li .fl.uv ut' Ji - «93»; nšj: 'fr- MI. KRISPER Lastnik: Josip Verlii Veletrgovina kolonialne o Zaloga špirita, rasnega robe - VelepraZarna . .. .. ....„ Zganla In konjaka - kave • Mlini za dišave Li U P LJflU 3 Mineralne vode - - - ToBna poatreSba DUHAJSKA CESTA 33 tanbd na razpolago P U C H < KOLESA <2 "D m SVETjOViNA m ZNAMKA SO IN Veletrgovina | u U&efoliani fiVmf-M I ' .-s priporota OSTANEJO NA PRVEM Ustanovljeno leta 1840 Oi > 0 O z °- o MESTU PLAČLJIVO TUDI NA OBROKE špecerijsko . biajio raznovrstno Sganje, m&ko in deZeina pri. tielke. • Raznovrstno rudninsko ^vodo. Lastna praSarna sa kavo in mlin za dišavo s električnim obratom. _ Ceniki na razpolago I kuverta diiiiZda e o. k. v. T;onika kuvert in kentekciia papirja LJUBLJANA Vntn;rsKI pot 1 Karlovška c. 3 ,fpjn dr. 1S AS PLS38. - U Trgov.ko - tadu,tri)*ko d. d. »MERKUR« kot Izdajate)]« tn n.karja: u MICHALEK. Ljubljana. t ■