GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.T. . :.o^ —----:---—■■■ ' ■ Obnovljena izdaja • Leto XII. - štev. 16 (550) TRST - 11. NOVEMBRAO960 ? r osamezna stcvtiKa ur Vstopite v partijo bratstva med Slovenci in Italijani. Vpišite se v Komunistično partijo ! omunistična partija je utrdila svoje položaje: «večala je število glasov za pokrajinski svet v Trstu in odnesla sijajno zmago v miljski občini Naše izhodišče za nove zmage s1' Tržaški sredinski in desničar- rali gibanje, ki je vzniklo preteklega julija in celotno premaknitev na levo, ki je stvar- ^ tisk se ne navdušuje nad i-o m letošnjih upravnih vo-'lev. Cilj , ki si Ì je postata tisk, skupno s tistimi, ki podpirajo, se ni uresničil. r°padlo je upanje, da bo Ko* tinislična partija na volitvah novi pokrajinski svet. potisnila nazaj. Povsem izvodene-je tudi toliko opevano u-•tije, da bo Krščanska demo-rticija iztrgala Komunistični Miji občinsko upravo v Mi-in demokratični občinski 'b občinsko upravo v Nabre-T Glede občin v Zgoniku in ^ini si sicer KD ni delala ^velikih utvar, vendar pa je ^tinaia r tem. da bo okrnila ^host Komunistične partije. Ko bo temelji tel jša preuči-volilnih izidov in njih pridava z izidi prejšnjih vo-omogočila popolno sliko, le glede števila glasov, ki so razne stranke prejele na Ciljih volitvah, marveč tu-, ?lede dinamike pretokov teh *«ov med razne stranke in vhlne premaknitve, menimo. bbmo e lahko še bolj pozi-lti ocenili uspeh naše partije. * vso gotovosti moramo že j 'Ki podčrtati, da je uspeh. >ra je dosegla naša Partija v ' iah zares velik uspeh, večji 0 od vsakega pričakovanja, je dokaz, da naša Partija. 1 v najtežjih položajih, napreduje na osnovni do. ^ ; dela in ako se optimisti-°. spravi na delo za pridobi-,flje novih volivcev, ki so bi-4oslej nepoznani ali pa so I vsaj negotovi. Kar se tiče splošnih izidov ,ph volitvah, moramo pon-r,,i. da ni mogoče govoriti tii oreh it ni ne prožnosti naših 'Vcev. To sc da govoriti sa-pozabljajoč na obstoj tako v ' I n i h list, ki so bife sestav- II predvsem za motenje vo-l^v in drobljenje njihovih S°v. in to zlasti tistih volivki so naravno usmerjeni >roti nasi Komunistični par* Tako so bile postavljene tri liste za pokrajinski svet tiiso imele najmanjšega iz-(b. da bi poslale svoje prednike v novi pokrajinski J»’. r* priča ni smo. da so indi-'tilentistični volivci, katerih Vjio se je močno zmanjšalo, ['‘•n ko niso uspeli poslati v , rtijinski svet nobenega Otavnika, uvideli, da so jih f tisli okoli njihovi voditelji, •‘nčani smo tudi. da se bo-b volivci prepričali da so '’tinisti tisti, ki sc bodo v j inskem svetu borili tudi 11 ji bove pravire. f,ven' ’ volivci, ki so volili ttikoimenovano «Slovensko 0-f o-■ t’i ,/>• ir, •0'{ «<’• ie ri- «rt o?) .4 ti 1 'i ’fl1 toi le\ o» j on "■ J »rj 0-1 iii{ reali- •1° njihovih pravičnih za libi za obrambo njihovih M, . ^^veseljiv zastoj misi nov in ,, jšanje odstotkov glasov v. desničarjev postavlja J,t pred vso tržaško javnost ti»d vse demokratične sile i, ‘'«»st. da podpro borbe, ki doslednejše od katere koli ''tic vodi Komunistična par. Stilerà je vodila odločno 'je. tiazadovanjem republikan-'ti socialdemokratov se potr. tievurna uklonitev, ki sta f|_ dve stran sprejeli pred 'ti kar sta plačali tudi pri '1'ditvi mest. Aspiracije teh ; 1 strank v Trstu ne delajo drugega kot to, da podpira-„ ftiti je, na katero se je sedaj tudi Fanfani, da bi bloki- nost vse države. Posebno presojo zaslužijo tovariši socialisti, s katerimi je bila polemika v Trstu manj ostra kot v ostali Italiji. Gotovo pa je. da kriza, ki jo je sprožil Lonza, ni koristila socialdemokratom in ni preprečila. kot se nekateri upali, zmanjšati uveljavitve PSI. NSZ se z nekaterih stran; prisoja določen napredek, toda kaže, da do te uveljavitve ni prišlo, ako upoštevamo izba-diščno točko na prejšnjih volitvah. V nedeljo ob 11. uri bo v Ljudskem domu v Trstu ul. Madonnina, 19 Proslava Udeležite se! Na splošno je naša Federacija zadovoljna z uspehom. Z dneva v dan postajajo naši u-spelli bolj jasni. Še enkrat se izkazuje, kako določene valutaci je. ki se jih postavlja v ostali republiki, imajo pri nas povsem drugačen značaj in kot gibanje samo se tu usmeri i na povsem drugačen način. Zmagale so tudi enotne demokratične liste v občinah Devin-Nabrežina, Dolina in Zgonik ter tako obdržale občinske uprave v svojih rokah Napredne ljudske sile napredujejo kljub vsemu zaviranju, ki ga povzročajo Krščanska demokracija. njeni zavezniki in vse reakcionarne ter konservativne sile. Temu napredovanju smo priča tako pri nas na Tržaškem kot po vsej Italiji. To je prišlo še enkrat do zelo jasnega izraza na nedeljskih pokrajinskih in občinskih volit va h. Izidi teli volitev so še enkrat jasno pokazali, da se kolo zgodovine vrti naprej in ne nazaj, kot bi hoteli ali želeli reakcionarni in nazadnjaški krogi, s Krščansko demokracijo na čelu. VOLITVE NA TRŽAŠKEM Krščanska demokracija je napela vse sile za to, da bi okrepila svoj položaj, v pokrajinskem svetu, pridobila občinski upravi v Miljah in v Nabrežini ter se krepko uveljavila v občinah Dolina in Zgonik. Vsi ti načrti pa so izvode-neli. Da je tako zelo zgovorno potrjujejo podatki, ki jih obija vljamo tu zraven. Za nas, kot komuniste je še posebno razveseljivo, da je KP v Miljah ne le obdržala občinsko upravo v svojih rokah, marveč da je še bolj okrepila svoj položaj m da bo v novem občinskem svetu zastopanih kar 18 naših svetovalcev, torej več kot kdaj koli prej. Kot komuniste in Slovence pa nas prav tako zelo veseli, da se je Občinska lista v občini Devin-Nabrežina prav tako krepko uveljavila ter da se je ? v celoti izjalovil načrt KD. ki je Komunistična partija je do-! toliko računala s tem da bo v tej občini dr. Ri n aldini postal «podestà». Volilni izidi kažejo, da ni rodila zaželenega sadu obilna propaganda, ki jo je vršila KD. ne predvolilne pridige nekaterih duhovnikov, ne tržaški, zlasti slovenski radio, ne obilne predvolilne obljube, ne paketi ameriške moke in ne razni segla pozicije iz katerih je mogoče napraviti nadaljnji korak naprej. Te pozicije so trdne in načelne. To so pozicije idejne in politične pridobitve, ki imajo trajni značaj in so gotovo izhodišče tudi za vse bodoče volitve. zlasti pa za senatne volitve. ki bodo prihodnjo spomlad in na katerih bo Komuni- stična partija dosegla nadaljnji [ llkr,.pi k; s0 sprejeli tik vo,,k "sI,rh- ! pred volitvami. Naši ljudje so PAOLO SEMA presojali in odločali po lastni Napredovanje KP v Italiji Komunistična partija je za lugi politike, ki jo vodi po vsej Italiji krepko napredovala, tako na pokrajinskih kot občinskih volitvah. Pa zaslugi KPI so napredovale vse levičarske sile na splošno. Ponovno so bile pridobljene vse občine velikih mest, ki so bile že prej j v rokah ljudskih sil. KPI in | PSI sta skupno prejeli 40 : odstotkov vseh glasov. Krščanska demokracija je na teh volitvah izgubila približno en milijon glasov. Zlasti značilno pa je, da so levičarske sile napredovale predvsem v velikih industrijskih in najbolj razvitih 'središčih, kar neizpodbitno dokazuje, da se ljudske . množice nikakor ne navdihujejo za toliko opevani in tako imenovani «gospodarski čudež», ki naj bi obstajal v Italiji in do kate- Krščanska demokracija ob sodelovanju njenih priveskov. Skupščina naše Federacije 11. novembra ob 19,30 bo na sedežu Federacije v Trstu sestanek političnih in organizacijskih sekretarjev naše partije. Na sestanku bodo razpravljali o izidih pokrajinskih in občinskih volitev na Tržaškem. V torek, 15. novembra ob 19.30 bo v veliki dvorani Ljudskega doma z. Trstu, ul. Madonnina 19, glavna skupščina naše Federacije. Na njej bodo razpravljali o izidih pokrajinskih in ob- ............ činskih volitev na Trža- rega naj bi bilo prišlo po | škem. Vstop z vabilom. \ 'X ''•j* ; ki so prihajale iz do- dela Krščanske demoni tudi proti fašistični >sti in desničarskim provo- VOLILNI IZIDI V ITALIJI IN PRIMERJAVE S PREJŠNJIMI VOLITVAMI Stranke 1960 % 1958 % KPI 6.085.778 24,5 5.984.045 23 PSI 3.580.348 14,4 3.806.394 14,7 PSDI 1.426.365 5,7 1.214.600 4,7 PRI 319.978 1,3 372.758 1,4 KD 10.021.718 40,3 10.995.552 42,4 PLI 998.504 4 873.060 3,4 Monarhisti 715499 2,9 1.228.869 4,7 Fašisti 1.473.835 5,9 1.198.200 4,6 Druge stranke 240.801 1 vesti in niso nasedli vsem mogočim vabam. In v veliki večini so volili pravilno ! Prav tako ni pomagalo KD raznovrstno ustrahovanje, niti ne to. da so v Trstu volili ljudje iz raznih krajev in kdo ve če so imeli sploh to pravico -toda prav tako pa ni pomagalo agitiranje celo na samih voliščih : niso pomagala niti razpela. ki jih nekateri predsedniki niso hoteli odstranili z volišč. dasi je bilo njihovo zadržanje v navzkrižju z volilnim zakonom in niti ne to, da so nekateri predsedniki volišč grozili nekaterim našim skrutili a tor jem celo z zapornimi kaznimi, ker so osporavali gotovim netočnostim, kot se je to zgodilo n. pr. v nekem volišču na Opčinah. POKRA J INSKE VOLITVE NA TRŽAŠKEM Naša partija, ki je tokrat samostojno nastopila v v-seh volilnih okrožjih tržaške pokrajine je prejela skupno 46.901 glasov. V pokrajinski svet je bilo izvoljenih šest svetovalcev. Ti so : Paolo Seiiia, ki je nosilec liste. Bonomo To-minez. Mario Colli, Alceo Lucchesi. Massimiliano Bortolotti in Frane Gombač. Omenimo naj še. da je bil na listi NSZ izvoljen za pokrajinskega svetovalca inž. Josip Pečenko, na listi PSI pa prof. Paolo Medani. Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost. ki nastopata pod imenom «Slovenska lista» ni uspela poslati v pokrajinski svet svojega zastopnika : prav tako sta propadli tudi obe listi indipen-**°stov Tu naj še izrecno poudarimo. kako pravilno je bilo naše svarilo volivcem, naj ne glasujejo za te liste, ker ne bodo uspele poslati svojih zastopnikov v pokrajinski svet in da glasovanje za kandidate teli list indirektno koristi samo Krščanski demokraciji. OBČINSKE VOLITVE V NABREŽINI V tej občini jo zmagala «Občinska lista». V novi občinski svet so bili izvoljeni Srečko vik Pipan, Albin Škerk, Jože Škerk, Josip Terčon, Just Terčon in Ad o Vižintin-Slavec. KD bo imela 1 svetovalce in značilno je, da je neuspeli «podesta» Rinahlini na predzadjnem mestu med izvoljenimi. PSI in PSD! nista prišli v poštev. » V DOLINI Prepričljivo zmago je dosegla Demokratična občinska li-sta. Izvoljeni so sledeči kandidati: Dušan Lovrih a. Josip Sancin. Josip Bolčič, Just Klun, Josip Kuret. Just Žuljan. Urh Hrvat, Rudi Kosmač, Josip lo v ri h a. Vera Kralj. Josip Ota, | Ignacij Ota. Maks Ota, Anton j Peta ros, Aleksander Purger in / Lidija Žerjal. Takoimenovana «Slovenska lista» bo imela v občinskem svetu 4 predstavnike. KD in PSI pa nobenega. V ZGONIKU Ponovno je zmagala lista demokratične enotnosti. Izvoljeni so: Alojz Pire, Vladimir Ciine, Stanko Milič, Albin Hrovatin. Ivan Knez, Just Pegan, Ivan Furlan, Ivan Rusija. Danilo Milič, Karel Grilanc, Franc Colja, SDZ in SKS imata 4 občinske svetovalec, KD pa nobenega. MILJE V miljskein občinskem svetu. bo. kot smo že prej omenili 18 komunističnih svetovalcev. med katerimi je na prvem mestu dosedanji Župan Giordano Pacco. V občinskem svetu so tudi trije Slovenci : Kili jan Fe ringa. Peter Viola in Adriana Furlan ič. Izidi pokrajinskih volitev Število glasov Sedežev Komunistična partija 46.901 6 Krščanska demokracija .... 70.982 9 Socialdemokrati ...... 14.114 2 Neodvisna socialistična zveza 5.907 1 Republikanci ....... 5.580 1 Gibanje za neodvisnost STO . 4.970 - Liberalci ' • 6.912 1 Italijanska socialistična stranka . 11.105 1 Ncofašisti • . 28.240 3 Monarhisti . • - •. • • 2.405 - Slovenska lista ...... 4.803 - Indipendentisti (Trieste ai triestini) . 4.987 - KP pridobila največ glasov Na občinskih volitvah lota 1952 smo na vsem Tržaškem ozemlju dobili 36.000 glasov. Na pokrajinskih volitvah leta 1956 pa smo jih dobili 54.141. Ne smemo pa pozabiti, da so v teh številkah vseli tudi glasovi socialistov, ki so na občinskih volitvah istega leta prr. jeli 9.603 glasov, en del glasov NSZ, ki se je na pokrajinskih volitvah predstavila samo v 9 volilnih okrožjih, nekaj glasov j glasov. pristašev SDZ in indipendenti- ; Tovariši socialisti so povečali j litve leta 1956, netočno, pristransko in niti od daleč ne odgovarja stvarnosti. Mi nismo leta 1956 prejeli ve čkot 41.000 glasov in naš dejanski porast v primerjavi z letom 1952 ni bil višji od 5.000 glasov. Na letošnjih volitvah smo več kot 41.000 glasov in naš j uje, da smo v primerjavi z le- Colja, Egon Floridan, Dušan Furlan, Rudi Grgič. Josip Kravanja, "Kredo Lauretta, Dra- p„aujacT ...------..... , ....- , go Legiša, Viktor Legiša, Aloja j slov Zato je. število glasov, ki število svojih glasov od 9.603. Markovič. Adriano Oliva. Lud- ! se nanaša na pokrajinske vo- * kolikor so jih prejeli na občin- skih volitvah leta 1956, katerim je treba dodati še nekaj stotin glasov v drugih občinah, na 11.105. Toda tu pa so všteti tudi glasovi radikalcev. NSZ je dobila na zadnjih volitvah 5.907 glasov. Samo ' tržaški občini jih je. na občinskih volitvah leta 1958. prejela 5.532, v ostalih občinah pa o-krog 1.500. «Slovenska lista» je Izidi občinskih volitev | lom'1956 pridobili skoraj 7.000 . «vkoliko napredovala (Povzeto iz uvodnika. ki •>a je za «Lavoratore» napi-sat poslanec Vidah.) Naši župani na volitvah Dušan Furlan župan v Nabrežini Dušan Lovriha župan v Dolini ■' Giordano Pacco župan v Miljah Alojz Pirc župan v Zgoniku Občina Devin-Nabrežina Občinska lista f 1.989 ' KD ..... ! 1.074 i PSI .... . 199 PSDI ..... 117 Občina Dolina Občinska demokratična lista .... 1.743 j PSI . . . . 250 | KD ! 499 Slovenska lista — . - 519 Občina Milje Lista Frausin 4.529 KD 2.459 PSDI 520 PSI 245 MSI 325 PRI 233 Občina Zgonik Lista demokratične enot- nosti .... 446 Slovenska lista 210 KD ..... 70 NAJ ŽIVI OKTOBRSKA REVOLUCIJA ki je za vse narode sveta odprla novo pot napredka in miru ken Pomen 43 obletnice Z Oktobrsko revolucijo se je začelo novo poglavje zgodovine vsega človeštva. Nastala je nova državna ureditev v Rusiji, istočasno pa tudi nov svetovni sistem, socialistični sistem. Po zmagi Oktobrske revolucjje so prvič v zgodovini človeštva prišli na oblast delovni ljudje, delavci in kmetje. Danes, 43 let po tej zmagi, živi v socialističnem sistemu več kot tretjina celotnega prebivalstva sveta, v socialističnem sistemu se proizvaja več kot tretjina vse svetovne proizvodnje in -skoraj polovica svetovne proizvodnje temeljnih industrijskih in kmetijskih proizvodov. Kolonializem je v pravem razsulu. V deželah, ki so bile nekoč kolonije, so nastale nove miroljubne države. Samo v letu 1960 je na afriški celini nastalo 26 novih držav. Tudi dežele Latinske in Srednje Amerike se prebujajo, boreč se proti ameriškemu imperializmu. Do vsega tega je prišlo po zaslugi Oktobrske revolucije in zaslugah novega svetovnega, socialističnega sistema. Letošnje proslavljanje Oktobrske revolucije se vrši v znamenju velike in odločne borbe za mir v svetu, za splošno razorožitev in za popolno osvoboditev kolonialnih narodov. Na čelu te velikopotezne borbe stoje Sovjetska zveza in druge socialistične dežele Evrope in Azije. V času, ki nas loči od zmage Oktobrske revolucije, leta 1917, «o bili, torej, napravljeni velikanski koraki naprej na vseh področjih. Milijoni delovnih ljudi Evrope in Azije, potem ko so se osvobodili izpod kapitalističnega jarma, stopajo gotovi v nove čase. Ne preti jim več negotovost, ne strah pred brezposelnostjo. V socialističnem svetu se je uresničila Leninova napoved, ki pravi : «socializem je planirana organizacija socialnega proizvajalnega procesa, ki zagotavlja blaginjo in vsestranski razvoj vsem članom človeške družbe». Apel naše Federacije ♦ V počastitev obletnice Oktobrske revolucije vpišite se v KPI ! Tovarišice in tovariši ! Po uspešnem zaključku predvolilne bitke se otva-rja kampanja za obnavljanje članskih izkaznic za leto 1961 in za vpisovanje novih članov v našo Partijo. Na delo, torej, s takim zaletom, kot ste ga pokazali v predvolilni kampanji in z navdušenjem zaradi doseženega uspeha, za okrepitev naše Federacije z vpisom stotin novih tovarišev v našo organizacijo. Tovarišice in tovariši ! Leta 1960 je bilo zelo uspešno za Partijo. 1000 na novo vpisanih članov, velika kampanja za komunistični tisk in za nabiranje prispevkov v volilni sklad, uspeh na volitvah, na katerih je prišlo da nadaljnjega povečanja števila naših volivcev in ki je z veliko večino omogočil ponovno pridobitev občinske uprave v Miljah ter ohranitev vseh ostalih občin v demokratičnih rokah. Zaključimo leto 1960 z obnovitvijo članstva vseh tovarišev in tovarišic! Vpišimo na novo na stotine delavcev, mladincev, žena, Italijanov in Slovencev, da bomo tako na dostojen način proslavili 40-letnico ustanovitve naše Partije, ki bo 21. januarja 1961! Tovarišice in tovariši ! Na delo v sekcijah in celicah, v mestu in v tovar- ( nah, v Miljah in vsem podeželju, za utrditev naših vezi z desettisoči komunističnih volivcev, za uspešno kampanjo za pridobivanje novih članov za našo Partijo! Naj bo proslavljanje 43-obletnice Oktobrske revolucije izhodišče velike politične kampanje, za učvrstitev naše Federacije z vpisovanjem novih članov! Državljani, delavci, volivci! Da podčrtamo voljo po miru, demokratični obnovi in gospodarskem razvoju, kar ste izrazili z vašim glasom za Komunistično partijo, vpišite se v KPI; vstopite v Partijo delavskega razreda in tržaškega ljudstva, da tako daste svoj doprinos v borbi za novo družbo, za mir in socializem! KPI - Avtonomna tržaška Federacija Leninove napovedi so se izpolnile s čudovito natančnostjo Dejstva in številke L/ Lenin je zasnoval načrt za vstajo : «Obkoliti in odrezati Petrograd zavzeti ga s kombiniranim naskokom mornarice, delavcev in vojaštva», te tri glavne sile pa tako kombinirali, «da bodo brezpogojno zasedle in za vsako ceno obdržale : a) telefon, b ) telegraf, c) železniške postaje, d) v prvi vrsti pa mostove». V bojne oddelke je treba uvrstiti, da se bodo udeleževali vseli važnih operacij, «najodločnej-še borce» — najboljše delavce, delavsko mladino, najboljše mornarje, drzne ljudi, ki bi se držali gesla «četudi umremo, sovražnika ne pustimo skozi». Za uspeh vstaje je potrebna trojna drznost. «Uspeh ruške revolucije zavisi od dveh, • treh dni boja». In ravno po tem Leninovem načrtu se je izvajala oktobrska oborožena vstaja. 20. oktobra je Lenin po sklepu CK ilegalno prišel iz V yborga v Petrograd. Tri dni kasneje se je vršila zgodovinska seja CK. Z refe- Po ustanovitvi oblasti sovjetov se je v Sovjetski zvezi izvršila velika kulturna revolucija Po ustanovitvi oblasti sovjetov se je izvršila v Sovjetski zvezi velika kulturna revolucija. Kriterij za presojo kulturne ravni nekega naroda je stanje njegovega šolstva. Po stanju šolske mreže lahko presodimo, kakšno pozornost posveča država šolski izobrazbi. Kakšnem je bil položaj v carski Rusiji ? Do izobrazbe niso imeli dostopa otroci delavcev in kmetov. Izobrazba je bila privilegij bogatašev. Po uradnih statistikah iz leta 1911 je obiskovalo šolo 8 milijonov učencev, to je ena petina vseh otrok in doraščajoče mladine. Več kot 30 milijonov otrok pa ni hodilo v šolo in zaradi tega ni znalo ne pisati in ne brati. Carska vlada je bila sovražnik šolske izobrazbe. Zavirala je zlasti izobrazbo v obrobnih področjih, kjer prebivajo neruski narodi. Zaradi tega je bil odstotek nepismenega prebivalstva na Kavkazu, v Osrednji Aziji in dragih predelih ruskega carstva zelo visok. Štirideset narodov, ki žive na omenjenih pod roči jh ni imelo niti pisave niti abecede. Zato so te narode imenovali «bespismene». in število učencev se je naglo dvigalo že v času prsih petletk. V tem razdobju je število šol doseglo številko 200.000, število učencev pa se je v primerjavi s predrevolucijsko dobo skoraj petkrat povečalo. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo na osnovnih in srednjih šolah v Sovjetski zvezi 32,9 milijonov učencev. Med zadnjo vojno se je mreža šol zman jšala. Mnogo šol so uničili na-cifašistični osvajalci. Toda takoj po koncu vojne so bile vse šole obnovljene in poleg že prej obstoječih so nastale še nove. Tako je bilo na koncu leta 1950 v SZ skupno 193 t isoč osnovnih in srednjih šol, učencev pa 31.800.000. Danes je nepismenost popolnoma odpravljena. Ako prištejemo k učencem osnovnih in srednjih šol še študente vi- sokih šol in znanstvenih ustanov, pridemo do ugotovitve, da trenutno v SZ obiskuje razne šole nad 50 milijonov državljanov, to je vsak četrti državljan. V prihodnjih letih pa se predvideva, da bo to število še naraslo in da bo leta 1965 okrog 40 milijonov osnovnošolskih in srednješolskih učencev, 4 milijone učencev pa bo obiskovalo [osebne srednje šole. Tedaj bo namreč uvedena široka mreža desetletnih šol, namesto sedanjih sedemletk. Taka je, torej sovjetska kultura, taka je kultura ljudi, ki so razbili verige kapitalističnega ustroja. Zalo pa demokratične narode vsega sveta bolj in bolj navdihujejo napredne ideje nove civilizacije. Velika dežela sovjetov je zanje vzor, ki jih navdihuje in navadušuje za izgradnjo resnične ljudske kulture. Takoj po uvedbi sovjetske oblasti so s pozivom prebivalstvu razložili bistvena načela šolskega izobraževanja v novi državi : splošna šolska obveznost za otroke obeh spolov, brezplačen pouk, šolam in učiteljem zagotovljeni materialni pogoj itd. Sovjetska vlada je potrosila velikanske vsote za šolstvo. Mreža šol ralom o nujnosti vstaje je nastopil Lenin. Po njegovem referatu je CK sprejel zgodovinsko resolucijo, ki je postavila na dnevni red oboroženo vstajo. Tri dni nato je bil izvoljen nov partijski center za vodstvo vstaje. Ta center je bil vodilno jedro vojaško-revolucionarnega komiteja pri petrograjskem sovjetu in je praktično vodil vso vstajo. Za to, da je bila sklenjena vstaja, je Itila potrebna genialna bistro-viduost Leninova, njegovo čudovito revolucionarno mojstrstvo, silna o-dločnost in pogum. Lenin je vedel, da se pravi postaviti vse na kocko, ako se v tedanjem položaju dvignejo množice na vstajo. Vendar se Lenin ni ustrašil tveganja, kajti vedel je, videl je s svojim jasnovidnim očesom, da je vstaja neizbežna, da bo vstaja zmagala, da bo v Rusiji napravila konec imperialistični vojni, da bo vstaja v Rusiji razgibala izmučene množice na Zahodu, da bo vstaja v Rusiji spremenila imperialistično vojno v državljansko vojno, da bo vstaja prinesla sovjetsko republiko in da ito sovjetska republika postala branik revolucionarnenga gibanja po vsem svetu. In to Leninovo revolueiornano predvidevanje se je kasneje izpolnilo s čudovito natančnostjo. Izdajalcem se ni posrečilo izpodnesti vstajo. Partija se je na vso moč pripravljala nanjo. Vsa priparavljal-na dela za vstajo je vodil neposredno partijski center, ki je zbral vse niti vstaje v svojih rokah in Lenin je brez prestanka usmerjal delo CK. Začasna vlada, ki si je prizadevala. da bi [prehitela boiljševike, je sklenila, da bo 24. oktobra (6. no-ventina ,po inašem koledarju) naskočila Smolni, kjer se je nahajal štab vstaje in tako zadala revoluciji smrtni udarec. Istega dne, zgodaj zjutraj je ustavila centralno partijsko glasilo «Delavvka pot». Pred uredništvom in tiskarno so se pojavili vojaki in oklopni avtomobili, toda Rdeča garda je potisnila oklo.pne avtomobile nazaj in že dopoldne je «Delavska pot» prišla na svetlo. Uvodnik «Kaj nam je potrebno?» je pozival množice, naj strmoglavijo začasno vlado. Hkrati so na povelje partijskega centra urno zinali v Smolnem Rdečo sardo in revolucionarno vojaštvo. Tako se je vstaja začela. Proti jutru 25. oktobra (7. novembra) so bili telefonska centrala, brzoiav. radijska postaja, mostovi čez Nevo. železniške postaje in najvažnejši uradi, skratka ves Petrograd. v rokah upornega proletariata. Vstaja je zmagala. Ob desetih dopoldne je Vojno-revolucionarni komite objavil Leninov zgodovinski proglas «Državljanom Rusije», ki je naznanjal ljudskim množicam stromoglavjjenje začasne vlade in prehod državne oblasti v roge sovjetov. Prav tako se je še istega dne pozno ponoči, začel II. vseruski kongres sovjetov, na katerem je bil objavljen proglas o prehodu vse državne oblasti v roke sovjetov. Hruščev v enem svojih govorov pravi: „Danes je jasno pred vsem svetom, da prava svoboda, nagel razvoj gospodarstva, napredek kulture, zmaguje tam kjer zmaguje ljudstvo, tam kjer prevladuje nova družbena ureditev, to je tam, kjer zmaguje socializem". nov. Dohodki sovjetskih km°' tov so danes 7-krat višji oà leta 1913, toda ob koncu sedamela sedemletnega načrta bodo ti 40-krat višji fč leta 1913. Silno se ie izboljšalo tudi socialno in zdravstveno skrbstvo. Leta 1959 'l-sovietska država notrosil'1 219 rublov na osebo v tc Svrhe, predrevolucijska država pa je v ta namen V0' trosila le 91 kopejk na osebo v ta namen, števil0 zdrvnikov se le povečajo 16-krat. Danes v Sovjetsk1 zvezi študira povprečno vsak četrti prebivalec. Preteki0 spomlad ie en milijon študentov dovršilo deschetti0 šolo. Na višjih šolah se daj pripravlja na izpite 35 tisoč absolventov, na sre1 »ati ens »vit Sovjetska industrija se zelo naglo razvija. V okviru sedanje sedemletke je bilo doslej zgrajenih že 1500 novih sodobno opremljenih industrijskih obratov. Vrednost industrijske proizvodnje v prvem polletju tekočega leta je bila za 70 milijard višja od vrednosti proizvodnje _ v enakem obdobju pretekle-' ga leta. V prvih šestih mese-| cih letošnjega leta je bila l proizvodnja petroleja dva-t krat večja kot v letu 1949, proizvodnja cementa je bila dvakrat višja kot pa leta 1952, proizvodnja dieslovih motorjev pa čelo štirikrat višja kot leta 1956. Pridobivanje železne rude je v prvih šestih mesecih tekočega leta bila skoraj tako velika kut proizvodnja celega leta 1952 itd. Na ozemljih Osrednje Azije in Kazahstana s o pred revolucijo proizvajal) le 7 milijonov KWH električne sile, danes na omenjc- vsi etn Prei !» 1 m Igo ‘itei te Kc lok 2 teži ivaj n >sh «tal c rav: 'čet Tih id< teži ršč «til '1q; Vt Uri UŽi «di !0c % !|h ‘Do til «k *to ;e nih ozemljih proizvajajo U milijard KWH električne sile na leto, kar je več kot 9-krat toliko kot so jo pridobivali v vsej carski Rusiji-Leta 1940 je bila sovjetska mehaniška industrija 35-krat višja od proizvodnje leta 1913, leta 1958 je bila ta proizvodnja 237-krat višja, leta 1959-krat in v prvih šestih mesecih tekočega leta cel° 450-krat višja od leta 191?-Vzporedno z vsem tem s° prav tako naglo razvija gradnja stanovanjskih hiš-Samo v poldrugem letu sedanje sedemletke so zgradili udobna stanovanja za ve° kot 3 milijone družin. Toda v teku sedanjega sedemletnega načrta bo dobilo 80 m*' liionov ljudi nova stanovanja. Povsem razumljivo j6, da se vzporedno z vsem tem zelo naglo dviga življenjska raven sovjetskih državli3" d- nietehničnih šolah pa 48 tisoč študentov. Letos pa h° dokončno uveden 6-urni lovni dan. DELO GLASILO AVTONOMNE , TRŽAŠKE FEDERACIJE K F Uredništvo in uprava sta v tr štu, ul. Capitolina 3, telet. in 44-047. Odgovorni urednik: > Rudolf Blažič fBiagi). Tiska TjP’ Riva v Trstu, ul. Torrebianca 1 K \