Rešitev zastavice v podobah v 9. štev. Prebrisana glava pa pridne roke so boljši zakladi ko zlate gore. Prav so j'o rešili: Vlasta Ribaričeva, Bojan Defranceski, Maribor; Ttoko Janžek, Bregi pri Kopri?vnici (Hrv.); Nada Jurišičeva, Graidac v Beli Krajini; Dušan Mauer, Rajhenburg; Mirko Kmet, Kranj; Veljko Namorš, Drago in Milenka Kunčeva, Peter in Jelka Štritofova, Janez Košak, Ljubljana; Karlo Osterman, Darinka Ciglaričeva, Milica Mihajlovičeva, Beograd; Milka in Hilda Pfefferjevi, Loka pri 2usmu; Dušan 259 ......O......O......•:>......•:>......o......o...... ZVONČEK, XXX—10 ......•::•......«•......«•......•:>......<>......O...... in Boris Dernovšek, Sv. Barbara v Sk)v. goricah; Milica Kocmutova, Sv. Jurij ob Ščavnici. — Zastavioo v podobah v 8. štev. sta tudi prav rešik: Ivan Steblovnik, Muta; Pavla Hictalerjeva, Šoštanj. — Žreb je določil, da prejme zadnjič najavljeno darilo Tinko Janžek v Bregih. Prihodnji razpis v 1. štev. prihodnjega letnika. NAJSTAREJŠE DREVO V SLOVENUl. ure. Cim hitreje drči, tem večje ji je ve» V Stranah pod Nanosom poleg Postojne *fIje- Žal' da Poznajo Iovci to njeno strast raste starodavna tisa. Visoka je dobrih do *«. Pa i\ bas ob tak,snih Pnllkah na> 6m in meri 1 m nad zemljo v obsegu 3 m. stavljajo pasti. - Poznal sem opico. pn. Stoji poleg cerkve sv. Hieronima. Po sodbi poveduje dalje Blore, ki ji je bila najvecja radost, ce je jezdila prasica. Ni je bilo p--------------——------..,. ,. ¦ spraviti s »scdla«, če je že sedda v njem. " Druga opica se je igraia tako, da je plesala kakor nora okolo prijatelja bobra in ga od časa do časa udarila po repu. Vsak, ki * pozna afriško džunglo, ve, kako se lovijo opice po vejevju, »gredo se lovce«. Isto .^.^, lahko opazuješ po velikih kletkah v žival« ^•^HB^^ skem vrtu. Podobno se lovijo tudi veves UŠ9^^^^^Bs^_ _^ r'ce P° Parkih. — Jazbeci se kaj radi pres ^^HHjJI^^H^ft |^H kopicavajo in isto delajo medvedi med plcs UHMfl^^^^^^B 4^HI som' lV^cc've^ Pa ni e^ina žival, ki rada ^S^^^^^^^^K ^^¦1 pleše. Tudi premnogi ptiči poznajo to za^ ^^^y^J||^^^^^w^^^!«B bavo. Skalni petelin Južne Amerike daje |HH|^^^^H^^HESHH||^n celc predstave pred občudujočo množico B^^^H^H^^^^g^?^! operutenih gledalcev. — Mnoge živali imaja I^^^^^^^B Sk A »,< rade igrače. Neki medved je cele ure pre; ^^^^^^^^J^^^^Uj^f | sedel ob starem kotlu in ga svečano po- ^^^^^^^^^H^^^Bk^ mival. Kavke zbirajo vse mogoče pred^ t^^^^^^^^^^^^^^^^H^ mete. Isto delajo podgane, ki pa linajo ^I^^^^^^^^^^^^^^^^V '" čudno navado, da puščajo na mestu ukra^ tpHs^^^^^^^^^^^^l^Rfvv-1 denega predmeta vedno kakšen drug preds II^^^^I^I^I^^^^B^a^.'' met — kakor da uganjajo pošteno izme^ HWwBBBp[^BBBWHHMESfci| njalno trgovino. — Po gozdovih Avstralije naletavaš na stotine slamnatih hiš, ki jih učenjakov je ta tisa stara 1000 do 1600 let. gradi neka ptičja vrsta, ne zato, da bi v (Glej »Carniola« 1. 1915, str. 145.) Videlo njih gnezdila, temveč samo zaradi igre. — je to mogočno drevo že mnogo veselih in A živali nimajo rade samo iger in igrač, žalostnih časov in jih bo še videlo. temveč se zabavajo časih s tem, da nas KAVK w vauaitai^ *n,Ari ljudi opazujejo in oponašajo. Jaz vsaj po» KAKU St Z.ABAVAJO ŽIVALI. znam opicO) ^i posnema naravnost mojstr* Jurij Blore, najstarejši strežaj v london« sko svojega gospoda, kadar kiha. Pred skem živalskem vrtu, opisuje svoje doživ» kratkim je ukradla nekemu obiskovalcu ljaje z živalmi tako: Živali jako sličijo žepni robec in to ji je dalo priliko, da je otrokom. Vse bi na podoben način hotele poizkusila z umetnostjo usekavanja. — razumeti, kar se dogaja okrog njih. Kažejo Tako zaključuje Blore zanimiva svoja opas iste nenadne izbruhe slabe in dobre volje zovanja. Tudi naši čitatelji bi znali o tem in predvsem igrajo iste igre kakor otroci. marsikaj povedati; n. pr. o mačicah in Seveda ni njihova umetnost zabave jako psičkih, kako se igrajo na domačem dvoru. razvita, vendar je v takšnem stanju, da dokazuje njihovo razumnost, kar nekateri LIKOVNA UMETNOST. še vedno zanikujejo. Vsi smo že videli med« (Konec.) veda, ki pleše za kos pogače, in opice, ki se igrajo z raznimi predmeti. Ti primeri Mladi začetni risarji se najhitreje dobro niso osamljeni. — Nič ne razveseljuje otrok izurijo v risanju, ako v začetku pridno pre« bolj, nego če zdrčijo s sankami po bregu risujejo male in preproste enobarvne po« navzdol. Isto veselje pozna tudi vidra. dobe v enakih, povečanih in pomanjšanih Izbere si strmino ob bregu, jo očisti vseh oblikah. Pozneje pa naj te učne vaje po* kamenov in vej, spleza počasi do vrha in navljajo na bolj in bolj obsežnih in umet> zdrči potem v vodo. To igro tzvaja po cele niško dovršenih podobah. Ko si s temi 260 ......O......«¦......¦......•:>............<:•......¦:>......<:....... ZVONČEK, XXX—10 ......•:>......•?•......•$•......<>......¦:>......-7...... njih tudi svoja irnena. Tudi Slovenci imas barvami, da bi si ne mogel noben človek mo svoj narodni slog. Dobili smo ga po izmisliti kaj takega, kaj lepšega in kaj bolj« starinskih okraskih, ki so z njimi naši pre» šega. prosti dedje na kmetih okrašali hiše in sobno opravo. Okraski imajo izvor v pri-- Razumni ljudje olikanih narodov so že rodi kakor druga iiWna umetnost. Se* v davnih starih časih z največjim zanima* stavljeni so iz podobic cvetic, rastlinskih nJem opazovali in občudovah vse pnrodne listov, sadja, živali, zlasti ptic, človeških čudeže in zaradi njih pnrodo po bozansko obrazov, zvezdic in iz različnih črt, marog, častili in Ijubili. Iz spostovanja in hvalez* piK in kolobarjev, ki jih vidimo na krilih nosti so začeli na razlicne nacme upoflab* ptičev in metuljev. Te stvari so z razno* >iat» čudežne stvan posamezno m v skupu vrstnimi samovoljnimi izpremembami njih nah> posnemajoč jih v obhkah m barvah. podobic po različnih umetniških okusih in S temi podobami so si okrasali domove m sposobnostih spletene in zvite v enotne po= svetišča. Tako so nastah prvi hkovm umet* dobe v mnogoterih oblikah. To so okraski. niki, ki jim je bila pnroda prva najboljsa V likovni umetnosti je Kiparstvo ali pla= in najzanesljivejša učiteljica. li umetniki stika najpopolnejša stroka, ker nam pred= so se z neutrudljivim pnzadevanjera v iz* očuje podobe ljudi in drugih predmetov v popolnjevanju dvigali vedno više, dokler prirodi v najpopolnejših in najdovršenej* niso končno prispeli na vrhunec popolnosti šin prostornih ali plastičnih oblikah. Ta in dovršenosti. Za najodhčnejše m najslav* stroka je pa tudi mnogo težavnejša in dra* nejše umetnike pa so veljah om slikarji in gocenejša kakor risarska in slikarska. Po= kiparji, ki so znah najbolje v podobnosti leg velike ali popolne plastike imamo tudi posnemati prirodo, ki je torej mati m za* malo plastiko, ki nam daje le nekoliko četnica vseh umetnosti. Vsi veliki izobra» vzbočene podobe na ploskvah. Te podobe ženi narodi se še zdaj ponašajo z večjim imenujemo s tujim izrazom tudi reliefe. al> manjšim številom dovršenih umotvo. Malo plastiko uporabljajo večinoma za iz= rov takih slavnih umetniških odlicnjakov. delovanje kolanj in okraskov na stavbah Tudi Slovenci nismo brez njih. Podarili so in mizarskih izddkih. Kakor iza slikarstvo J'h nam naši slikarski prvaki Langus, VVolf, je bila in je še zdaj tudi za kiparstvo naj« Franke, brata Šubrca in drugi. Njih oljnate boljša šola priroda. Kiparji izdelujejo iz m Presne slike si lahko vsakdo ogleda v različnih snovi svoje umotvore po malih 'Jubljanskem muzeju ter v ljubljanskih in Kipcih, ki si jih narede za osnutke navadno drugih cerkvah. Odlični svetovni slikarji so iz ilovice, ali po risanih in slikanih načrtih v Poznejši dobi verno m vztrajno posne, in predlogah. mali svoje vzorne mojstre in jih še pos Vsa likovna, upodabljajoča ali posnema^ snemajo v sedanjem času, ker vedo, da joča umetnost ima svoj izvor, kakor že se z že doseženega najvišjega vrhunca ne omenjeno, v prirodi in ni noben' nov umet= morejo dvigniti še više in bi torej pome* niški izum, ampak je le človeško umetno IliIa vsaka izpremeba in kretnja v drugo posnemanje prirode. Umetnost je le v dej-- novo smer le poslabšanje in nazadovanje. stvu, da si je človek s svojim bistrim Vendar pa se je nekaterim dobrim in izum* umom znal izmisliti in pridobiti razna pvu ljivim slikarjem v novejšem času posre« merna sredstva in razumevanje za posne* čilo izdatno izboljšati in poživiti staro dos manje prirodnih umotvorov in prirodne vršeno slikarstvo z novim načinom, da obs lepote. Priroda je v celoti in v posameznih svetljena mesta na slikah pobarvajo z jako delih po čudovito mojstrskem oblikovanju živimi solnčnimi in mavričnimi barvami, a in krasoti tako različnih in mnogovrstnih temna mesta jako krepko zasenčijo z naj^ živih in neživih stvari in reči velikanski temnejšimi barvami. Tudi vse te barve so in veličastni umotvor nevidne božanske prirodne, ker je prirodna in primerna vsaka mogočnosti in modrosti. Kjerkoli pogle« barva, da je le uporabljena pravilno in na damo v prirodo, povsod je vse tako vele* pravem mestu. Pri nas je prvi napravil ne* umno in lepo urejeno in vse je tako okusno kaj takih sijajnih slik pokojni slikar Gro« pobarvano z različnimi živimi in motnimi har. Fr. Rojec .