.......... PROSVETA Bvniikl prostori: iwndaie Ave. I„ued dali/ Sunday* GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE |_ ■ ■■ i* f . i i jgj^cS^S S SLOV^H. CHICAGO. ILU POHDELJEK. SI. AVGUSTA (AUOUST Ol). 1642 Subscription H OP Yearly Acceptance for mailing at special rate of postage provided for 1ft V*Uon 1103, Act of Oct 1,1917, authorised on June 4, 1011 ÉTEV.—NUMBER k72 Domače vesti Oblaki la poedrevi Chicago. — Matija Varftak in Arme W. Košir is North Chicaga, lil., ata 28. avg. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Proave-te. — Dalje tU nas obiskali de-legatinj! češke Jednote Anna Pli* akova is Clevelanda in Lillian SchnierInger, it Bedforda, O. \ čtkaška vest Chicago. — Zadnje dni je v javni bolnišnici umrl ta srčno hibo rojak .Jos. Ferenček, star 61 let ln rojen v Skopicah pri Krški vaai na Dolenjskem. V A-meriki je bil 36 let ln tuksj za-pušča ¿eno, tri tinovc in dve hčeri. V Clevelefcdaka vest Cleveland. — Dne 27. avg. je umrla Mary Krpan, stars 56 let in doma is Ajdovščine na Primorskem. Zaptjšča moža ln dva ainova, ki sta pri vojakih. Bila je članica društva 312 SNPJ. Časnikarska * s agentura obtožena Nologtlnl monopol nad novicami Pobila je 309 • nemikth vojakov Washln«taa. D. C.. 20. avg -Ljulmila Pavličenko, mlada ru-ska gerilks, ki je dosegls rekord v pobijanju Nemcev, je dospele v VVsshington. Ona Je opustila aocialno delo in se pridrušila ge-rilskl sili, ki napada sovrstnike v osadju front. Kot gerllka je pobila 300 nemških vojakov. Z njo tU doapela Nikolaj Kra-aavčenko, vodja mladinske or-ganitacije v Moakvi, in poročnik Vladimir Pčelinatev, ki je dobil naalov junak Sovjetake unije, ker Je ubil 152 Nemcev t 154 kroglami. Trojica je potovala tri tedne t leUli in po še-lotnici in se bo udelešlle mednarodnega dijaškega aborovanja, ki se prične prihodnjo sredo v Waahingtonu. Ljudmila jo bila trikrat ranjena in udelešila ae je bitke tt Sevattopol. Ona je itvešbala 60 drugih geriloev, ki to ubili čet dva tisoč Nemcev. V inak priznanja njenega junaštva Je dobila Leninovo kolajno, najvišje aovjetako odllkovsnje. V razgovoru z reporterji je rekla, da ja veaela, ker Je prišla v Ameriko, zaeno pa je izrekla upanje, da bo oblak ojačli prijateljake zveze med Ruatjo in Ameriko. Val trije to bili gostje predsednika RooeevelU in njegove lene v Beli hiši. Unija kaznovana Mara-didi krtanja dana obljuba THOMAS ZA IZENA-CENJE MEZD Waaklngtoa, D. Cm 20. avg. — Vojno-delsvski odbor Je podal deklaracijo, da je unija kemičnih delavcev, včlanjena v Ameriški delavski federsciji, kršila dano obljubo, da ne bo okllosla stav-ke in tato ni upravičena do za-ščite v nobenem oiiru. Reprezentance delavcev v odboru to podprli to tUliŠče in raztodbt Je to» glaana. Odlok te tiše unije ADF v Everettu, Matt. Ta Je oklicala tUvko proti MonUtanto Chemical Co. in New England, Alcohol Co. 15. julija, ko Je bilo tporna zadeva Izročena v rešitev vladnemu odboru. Unijo je šla v boj ta uprto delavnico in odbijanje unijtkih pritpevkov po kompani-jah. ; Wayne L. Morae, ki v odboru reprszentlra javnost, Je podsl rsssodbo v imenu vseh članov. "Mirovna procedura pri izravnavanju sporov med delavci in delodajalci apada v območje voj-no-delavskega odbora, ki ga Je usUnovll predsednik Roosevelt," pravi Morse. "Prooedura se mora vršiti v saupanju in dobri veri in vojno-deUvakl odbor ne more v tem aluiaju ugoditi uniji, M kršila dsno oMIvm ae ne bo oklicala stavke. Odbor je oo-glasno osvojil >tališ6e, da Je Mla sUvks popolnoma neuprtvlČent in da unija ni upravičena do aa-ščite. Dokler U odbor funkcionira in rešuje tpore, nI nobeneg* vzroka ta sUvke, ki ovirajo vojno produkcijo in o tem vojne napore. Vojno-delavskl odbor Je a-gentura federelne vlade, tato ae ne more udatl pritisku g katere koli strani." Philadelphia. Pa« 20. avg. - R. J. Thomas, predsednik unije tdruienih svtnih in letslskih de-Isvcev (CIO), In člani sksekutiv-negs odbora so Isjavili, ds sop-pelirtll ns predsednika Rooeevel-ta tt sestanek gnjlm, ns kadrom naj bi se vršil* razprava glede Izenačenja mezd v Vseh vojnih industrijsh. Thomas Je dejal, da se je njegova unija odpovedala dvojni plači za delo ob nedeljah In praznikih v veri, ds ji bodo druge sledile, kar pe os ni zgodilo. Nekatere unije ADF, med temi unija strojnikov, oe le niso odpovedale dvojni plači. TACIJE MASNE Senator Barkley okrcal Hritthe Načelnika kongrasnih odsakov posvarjena Wssklaften, D. C.. 29. avg.~ Senator Albsn W. Barkley, vodja demokratake večine, Je oplazil člane kongresa, ki imajo visoke pozicije le vsled dolgoletne sluibe in podsjsjo široke izjave o vojni, v katerih kritizirajo zaveznike Amerike. Barkley Je okrcal senatorja Roberta R. Reynoldaa, demokrate iz Severne Karoline in načelnika odaeka sa militarists-ne zadeve, ker Je kritiziral Veliko Britanijo in zahteval, da mora takoj podeliti neodvisnost Indiji. On je oplazil tudi kon-gresniks Msyja, načelnika zborničnega odseke sa mlUUrislične zadeve, ki se Je izrekel proti po-tegnitvt fantov v starosti 16 In 19'let v armado r "Oba, Reynolds in May, se bi morels zavedsti, da Imajo njune besede yečjl vpliv kot besede onih, ki nimajo vsinlh pozicij," je rekel Berkley. "Vssko izjavo, ki se lshko tolmači ta obsodbo Velike Britanije, naši sovrstniki pozdravljajo kot dokaz neenotnosti *ied Ameriko In njenimi zaveznik! V tej borbi moramo pozi ti, da te ne stori ničeeer, kar bi lahko oviralo skupna vojna prizadevanja." Bar k ley j avl obsodbi Reynold-sa In Mayja ste ss pridruills senatorja Walter F George in Tom Connelly. Slednji je dejal, da vsaka akcija glede vprašanja neodvisnosti Indije mora priti it eksekuUrnega departments, ne Is kongrese Nelson izvaja svojo oblast Nova rogulscijs glade dobavijanja materiala Roošavaltov sin James V nevarnosti Pearl Ha r bor, Ha vaj. 20 avg. — Major Jamee Roosevplt, najstarejši sin predeedniks RooeevelU, je bil v nevarnosti, ko je kot poveljnik vodil naval na otok Makin na Pacifiku. Japonci so streljali nsnj, a zadela ga ni nobene krogla. Pomorščaki so pobili razen dveh vse jsponske vojske na otoku, dočim so bile ameriške izgube malenkoatne. Na otoku se je nahajala japonsks vojaška posadka 200 do 260 moi. Japonci so imeli ameriški letel-gfcf gasolin v svojem sklsdišču ns otoku, kf ps so gs pomorščs-kl uničili z drugo bojno opremo 4ME-' Albanci se upirajo Italijanom Dvesto faiiatov ubitih in ranjenih London. 26. svg.*—Poročilo is Moskve prsvi, ds se je odpor proti italijanski obofoirni sili v Albaniji povečal. V bitki med albenekiml uporniki In Italijani, ki ae Je nedavno vršila dvanajst milj proč od Tirane, glav-negs mesta, Je bilo dveeto Italijanov ubitih in ranjenih, fašisti so morali poslati topništvo v boj proti upornikom. Poročilo dalje pravi, de ao uponnki readejall telegrafsko zvezo med glavnim meetom In Durazzom in pognsli z dinami-tom v zrak teletniški ntoet v bližini Elbeseana. Italijani so morsa povečati okupacijsko silo s petih ns osem divizij Fešteti so nedavno stre Ijsli ns ljudi, ki so so zbrsli pred Jstnišnico v Tirani in zahtevsli izpustitev albenekih jetnikov Čet pet tiaoč Albancev so fašisti odvedli V IteltJO. Donald M. Nelson, načelnik odbora za vojno produkcijo, Je odvzel vojaškfoi in mornsričnim avtoritetam pravico dobavljanja kritičnega vojnega materiala kompanijam, ki so udeležene v produkciji orožjs in atrellve In imajo zadevne pogodbe z vlado. V pismu, katerega Je poslal pomožnemu vojnemu tajniku Robertu P. Patersonu, mornarične-mu podtajnlku Jemeeu V. Fore-stelu in Ferdinendu Eberstedtu, napelniku munkijskege odbors ; a» " »,_"»r 11 a»n«- ""I ^.„u. j. „ n„. nt d. odlotlti. Nekaj ja treba ranemarlti-ln k« vajina noče in vaaki izdaji Proavete «.Jo lahko na more zanemarjati volitev, mora zanemarjati yojno v veliko «pomnimo komtur Je «kago do 18« P^1^ Ikodo Amerik« ram. in vrah Zdru^lh n^odov!- * ' «*»• fj*?»^ ™ ÄÄ^» uit Da je volilna ksmpanja med vojno zelo kritična 8tvar, je umov- ¿i^a v Prosveti o teh grozot iile P°hoda omenjene tri slovan Velikega bobna po sUrl navali ne more bi^; Je pa dovqlj|dejstvih v sUri domovini, ki ni-|,ke nsrodnosti^ Qc#p#fc ^ no. podUlnega in zakotnega Intrlglranja. Zdaj med vojno so vsi kan* majo para v človeški zgodovini didatje za kongrea in druge politične šarže—največji ameriški Ln poiebno ne v Um dvajaetem patriotje, ki ničesar Uko ne žele kot zmsgo Amerike na bojišču, §toletju. psi tem pa pomenljivo namignejo, da protikandidat morda nI Uko ¿atrlotlčen... Najmanjšega dvoma nt, da so tudi odgovorni možje v Waahlng-tonu politično nervozni. Rreme vojne jih tišči k tlom, ne bi radi zapravili niti mlnuU čaaa s političnim mešeUrjentan, ampak prisiljeni so izgubljstl čss ln pečstl se z volilnimi intrigami. % S pota MoJ oče je prerokoval, da sel Br. Anton Janko v ich Iz Cleve-bo še ln še plaalo, toda nikdar Unda omenja v svojem dopisu do dvs tisoč let. Za mene vem, moje spomine Iz leU 1893 Iz meda se ne bo. In kako to vem? tropole ln pravi, da sem takra Enostavno tskole: Pred kakim menda živel na Wilson ave mesecem je bUo strašno vroče, " križa s St. CUir sva. Nlseto rokah živel na Uj oestl, marveč v bi i , pk sem vrtel desetlco v Zs demokrstlčne ljudi v Ameriki—pa naj ao iskreni novodealaklhn pravim ženi, kaj Če bi šel enoUini: na E 48 st, kjer je bilo pivo popit. Kaj boš hodil v Uki rito, da ao Um na vogalu na vročini, ml pravi, potem boš pa JsR konje, s kaUriml ao U la bolj žejen. No, pa naj bo po po nekaterih ceaUh vozili tvojem. JI odgovorim. v« poulične. Takc^| nato pa pride aUr mo- Kadar pridem v Cleveland 1 z Ujno in ml prav pod nos odklanjam, da bi se bratil s k« demokratje. progrealvel vaške vrste, socialni demokfatje, trezni neaektaški socialisti ln kdor koli že—ja vsžno, ds so volilna panja zaključi z najmanjšim hrupom ln z najmanjšo porabo energije ln denarja na račun vojne Ur z zmago principov demokracije. Primarno volitve ao v večjem delu že končane ln konststlrav«.------•------^^----- - . Je treba, da ao dobro uspele za demokratično stva*.' Ko ao se letos paroli papagaja (sedel sem ns ko lutko, posebno ps ne z A. G začele volitve za imenovanje kandidatov, je bilo na listi demo- Vjrandi) ln živklica zakriči: I Sedaj wo remi časi čaai dela, a<5 kratake stranke enajst kandidatov, katere je Uniji sa demokra- 44Dlme, dime. .No, aem al ml- pa da bi ae čtevek ukva^al s kak tično akcijo imela na svoji črni listi; to so oni demokratje, ki so desetles nI ŠU po grlu, šnlm fsnatlkom. Iz Clevelanda pred jspomktm napadom ns Pearl Harbor hrupno bobnall na svoj naj gre pa po arešo. In tako Je 1 Imam tudi šalostpe spomine. Ko laolsclonlzem in ns svoje apizarstvo. Ns listi republikanske stran- bil°. Pspagaj ml prlneae "for-laom bil tam po važnih opravki ke pa Je bilo 114 kandidatov s to boleznijo. % tune": demokratski volllcl likvidirali štiri izmed enajsto- gr#ča ^ ^ ¿¿k* a kadar ae tatk kričalo: "Ven s njim. Poročilo zastopnika HermlnU. Ps__Ko sem se vrnil ; Ohia in West Virginije, sem zopet pričel z mojim delom v Ex-x>rtu. Isti dan sem se tam ude-ežil tudi pogreba žene dobro znanega Aleksa Skerlja, blagajnika westmorelandske federaci e SNPJ. Pokojna je bila članica dveh jednot—SNPJ in ABZ 5okopali smo jo 18. avgusU. Reva je bila bolha par let in uničil jo je rak. Bila je dobra fti de-ovna članica. Lani je še pomagala prodajati tikete na pikniku westmorelandske federacije, da si je bila že bolna. Njo sem spoznal, ko je pri nas igrala v igri "Hrbtenica" menda pred več kot desetimi leti. Igrala je zelo dobro. Bila je dobra žena in dobra mati. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, družini pa moje sožalje! Ker je bil pogreb popoldne sem do tega časa obiskal še nekaj družin v Delmontu in White Valley ju. Mrs. Zupančič je ponovila Cankarjev glasnik, Joe Britz pa Proletarca in povrhu je prispeval še copak v podporo Ker so Skerljevi poznani tudi po drugih krajih, so prišli ljudje na pogreb tudi iz oddaljenih našel bjn. Med njimi je biinudi To-mažič, sin in hčer iz Imperials Dali so mi prostor v avtu, da sem se peljal z njimi. V Imperial smo prišli že poz no, ker smo se po pogrebu za mudili pri družini Skerlj in An tonu Kovsčlču Vendar som dobil še tisti večer naročnino pr' mrs. Tauchar—mož je že poč val. Potem sem šel poizvedovat za prenočišče k Auguštinovlm ln ga tudi dobil, nato pa "blackout'* kar nenadoma. Torej ni bilo nič drugega mogoče, kot da smo se v Umi pogovarjali pol ure in čakali, da je prišel njih sin z dela, nato pa k počitku. DrugI dan sem se napotil do Johna Eržena, kl je dal oglas za Družinski koledar in ponovil Proletarca. Tudi njegov sin gre na nabor. Dela v trgovini pri očetu, ki ga bo zelo pogrešal, če bo vpoklican. V Cliff Mini je Math Vidmar, ponovil (jjankarjev glasnik, mrs.1 RibUri^' Prosveto, ProleUrca ps mrs. BogaUj, ki je tudi kupila knjigo Two-.Way Passage. V Oakdalu je John Opeka ponovil Proletarca, povrhu Uga pa me je še zapeljal v štiri milje oddaljeno naselbino Cuddy. Tam je Joe Katp ponovil Proletarca, An^pn Demetro-vlch pa Cankarjev glasnik. Nato je šel John proti domu, jaz sera ps še obiskal starega Gu-zela. Mož Ima že 80 let, toda Prosveto ln Proletarca ie vedno rad čiU. Tudi njegova žena, ki je že precej v letih, je ie trdna. V Oakdalu sem obiskal tudi mrs. Mevtz, ki je kupUa knjigo ln plačala Majski glas, katerega sem bil Um pustil, ko nje ni bilo r t hči učiUljica. Obiskal I Torej v enem tednu 1 sem tudi bečlarja Johna Čuka, ki štiri slovenske mrliče ] ¡e več časa ne dela radi srčne bili trije člani SNPj napake, vendar mu ie nI sile, Sedsj osUnem domašj ker ima svojo hišo in najbrže tu- ca meseca, ker nekaj nM di nekaj prihrankov. V Syganu okrog bajte. PrihcxW sem prenočil pri Lisjakovih, kot zopet iz Ohia, kjer V vi že enkrat prej. JuUus je tudi po- Clevelandu na tridnevni] novil Pftletarca, Fr. Višnikar pa sti SNPJ za Labor day *rosveto. Tudi on ne more de-1 Anton lornik, sti v rovu Že več let radi maj- narske naduhe. Tam sem obis-| Tak ja svet— kal več družin, tudi njih klub. Harmarvillo. pa __vl Njihovo društvo št. 8 SNPJ ima naselbini Oakmontu pJl že 18 članov pri vojakih. Allegheni je vlada /gradil V Bridgevillu so ponovili Pro- liko tovarno za izdelovanje! sveto mrs. Gruden, mrs. Jereb kega orožja. Tovarna ^ in Joseph Krek. Od tukaj sem tuje. Za delo najemajo se odpeljal v Meadow Lands z mlade moči—fante in ( vlakom. Tam je ponovil Prole- Za začetek jim plačajo tarča Andy Martinčič. Njegovi uro in pošiljajo jih tudi' ženi gre sedaj na bolje—bila je kakšno šolo. Torej še dosti j operirana pred nekaj meseci, bro zaslužijo. Nekam Ustavil sem se tudi na Hillsu, mi vidi, da najemajol kjer je Louis Britz ponovil Can- samo lz drugih, bolj odd karjev glasnik, v Strabanu pa krajev. Iz tukajšnjih L John Terčel, Jakob Paučič in naselbin jih je že veliko John Žigman.. Zadnji mi je tu-1 prošnje, toda dela ni do i di pomagal, da sva pridobila nihče dob&g vdovo Frances Frank, da se je V premogorov^Snl na novo naročila na Prosveto. delamo po štiri dni na Isto je ponovil tudi Joseph No- Tudi delo se še dobi, ker vak, Jože Progar pa Proletarca. fantje dnevno odhajajo v Nato smo šli stražit pokojne- do. Sedaj, bodo pa stari ga Germovška, ki je umrl prej- M kopanje premoga. ■ Šnji dan. Bolehal je za majnar- Dne 18. avgusta smo gj sko naduho, kateri se je menda nili z mojo družino, da pridružila še srčna hiba, kar mu mo braU moje žene, ki je končalo njegovo 55-letno živ- Nilesu, O. Ko se pri pel j ljenje. Zapušča ženo in pet Youngstown, O., je ustavlj otrok, od katerih so trije že za promet na ulici. Kaj M delo. Menda sU tudi onadva biti? «no si mislili. Naen imela medene tedne v Philipu, slišimo tolčenje na W. Va., kot Bartolova, s kateri-1 zvončki se oglasijo. Kn mi so stanovali skupaj. Misus je gledamo po ulici prihajaj« prišla iz starega kraja po vojni, cesijo. Ze 35 let nisem »i Ob polnoči, ko je prišel Louis takega, odkar sem zapustil i Bartol z dela, sva odšla ;tudi z ni kraj. . misus proti domu. Ta dan sem Najprvo korakata dva bil precej utrujen radi velike ho- Protl nam in nosita je in sem lahko zaspal. svetnika. Za njima koraki Drugi dan sem šel v kjer je mrs. Nemanich ponovila ^ Prosveto. Oni se bodo menda t i! Iflne v Stra-1štlri deklice, ki nosijo oglati prt, vsaka drži za n gal. Pri strani ccstc stoj« niki in mečejo dolarje nt Za tem prtom koraka oblečen v veliko haljo. V vrnili nazaj v Strabane. V Strabanu je sedaj tudi nekaj Slo-1 vencev brez dela, večinoma pa že delajo drugje. Kot sem že poročal, je tamkajšnja tovarna za lice ln med tem sU najbolj notorična Martin Sweeney v Cleve-| ™ kopati jemoje" Življenje I In ko aem taksi neko rodoljub- doma. Tudi'u žena je "delovna landu in Coffee v Nebraakl; na drugI strani so republikanski vo- v#dno v neVarnostl (kdo bi tegs no rojakinj* da bi šla na banket, ln razumna ln ni čudno, da je liki ponovno nominltall vse svoje izolaclonlsU in aplsarje, uklju-1 ^^a.«*.-. & r Čivši notoričnegs Flaha v New Jorku. To snači. da demokratakl volllcl ne čakajo končnih volitev v novembru. marveč že prej poskušajo pomesti svoje smetjo, d očim t epublikanaka volilna čred« slepo sledi svojim voditeljem ln ka ne briga za poalodles. Hooseveltovs stranka upa. ds bo večina republikanskih tsolaclo- nistov pometenlh pri končnih volitvah v novembru ln prihodnja kongresna zbornica na obeh krilih bo v še večji meri demokratična kot Je »tedanja. » In to Je potrebno. Vaa znamenja kažejo, da bo prihodnji kongrea mul < uraviti a pogon svetovnega miru ln—kar je g lavno— s novo svetovno orgenlaatijo. v kaUrl bodo tdruftene države aktivno sodelovale. 8ramt»m* farsa v senatu Idmšunih držav is leU ltš|i* se ne sme ve« ponoviti!— Sredi voltlno kampanje smo. vendar doalej ao 8e ameriški topovi na bojišču, čeprav se Mbajo)o na nasprotni strani «veta—f laansjii kot ao volilni bobni ln 8rombe doma. Nafta politična fronta je "mirna.** lahko pa v sadnjom trenutka saivenkcu razbiU steklenica prav pred našim nosom. rvX^r1 mužii° ter» t« B°ß ae za to barbarstvo ne in ga je vpra-l , ° m- i« k.__i__i ni . . . _ . Iz naše naselbine je šlo \ armado, tli Ira pločevino usUvila obrat in de- 0 posodico in ^ T0**1?16 Za™T"menda žegnano vodo, v dn, Odpuščenih je bilo nad 1300 de- L. držfne)cak š kin lavcev. Ta tovarna je stalno de- -T" r y k Lt «R»-S m nia> poznali depresije. Ampak J,z nisem bilj zadnJUS e bila prodana Novi ^ . , ■ gospodarjj (U. S. Steel) ¡¡peku-L^ voin» ¡.¿J^ lirajo nekaj drugega; morda jo . . ._„ Se odprejo in bodo izdelovaU kaj Cloviek" •e,iuiao,^ druseea ma™ d,ndanes uko Iz strabana sem se odpeljal v f" 'iudJe ^ Hacket, kjer najdem zo£t mr> ™ i liča. On nt bil ílan SNPJ, das i 28 kaHšnopomoc e™. ie bil star naselienec Pisal se make v sUrem kraJ ' — r S K: "„lT J u! , vori, da jim bo ie Bog poaf Je Terček. V Hacketu je bival " " ' „ 40 let in doiakal 80 let starosti. ^J na prvo mor mo p« Umrl Je lahko. Zveier je še po- K' * je iel za njim njegov sin po ne-l'tarem kr»Ju' Kol,k° " ^ ke stvari za jazbece je oče prebledel šal, kaj mu je. Oče je še rekel, nl^umri1 eezd0dTÍt min^t 5 lllko V armad°' " ^T it dC80t,minUt Je ceremonij še nisem videl res Izdihnil. • prejšniHeden, ko je šel rv V Uj naselbini je mrs. Mikec ren pfcak«* vojakom, k ponovila Prosveto, v Finleyvil- maio ^ m predno je odh lu mrs. Pohle ln Fr. Mejak, v Lc duh0vnik požegnal. d* ■ Libraryju J. Milavec, Matt In- ne ^ kr0gia prijela. Hadbj tihar in Anton Strmljan, v Co- Lakai konca vojne, ds bi verdalu mra. Mur ln mrs. Gru- L^ ta fant prišel srečni den, Orožnik in Čipčlč pa sta Mj ml dala oglaae za Družinski ko- ¿|ul gem d ig br p0ngr ledar, kakor tudi v Universalu ^ Driooroéa da bi člani T bratje Preveč, sinovi pokojnega . JT £ u re£ert.ndumoa Toma Provea^ V Isti n-elbinisklada »j je mrs. Bregant ponovila Pro-1 * ^ letarca ln kupila Adamičevo knjigo. Mra. Kumer, mama Mika Kumerja, se je pa nahajaU v bolnišnici radi male operacije. Ji gre na bolje ln drugi dan je imela priti domov. Ker že pišem o bolezni, naj še omenim, da sem obiskal tudi slovenskegs fanU, ko je ležal na mrtvaškem odru. Bil je sin Jakoba Vidmarja. Fant je bil sUr nekaj nad 18 let in ubil ga je vlak. On je peljal zjutraj braU na delo. Ko ae je vračal domov preko Wlllocka, je pred njim vozil bus, ki je še prevozil preko tira, njega pa je zadel vlak, ki je privotil Izza ovinka. Bil je th mestu ubit ln seveds tudi ves svto razdejan. Pokojni ain Vidmarja je bil član mladinskega oddelka, ampak ni prestopil v čUnski oddelek, ko je bil ns to opozorjen od Ujnika ln od očeU. Prijatelji, ne vemo. kje nas čsks nesreča. Ubogaj mo ln verujmo v naše dobre podporne organizacije. revežem v stsrem če bi Uko glssovanje irp"» nsj bi jednoU napravili, m (Dalja oa 8. Pred dv8U8etim¡ ^ CIz Prosvete, 31. avgufU Domačo vesti. Dof povedujejo v Prosveti,,8* bivši alovenski. >tavr— mnogih krajih vrgli v sko trgovine. DeUvske vesti. Želeji magnatje so zagrozili^ čim mehanikom z 'P0^ Inooomatro. Nemška kljub strašni ekonomski klsnjs pogoie PVancJja J vzetje gospodarstva anUnti. Sovlatoka R««il»-delavci v Moakvi so testa proti znlžsnju n*r kali en dan. To )' sUvka v Rusiji po 31. AVGUSTA pGjgEUEK^ Jesti z jugoslovanske ronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in dragih virov braniki borUd Sa svobodo ^ porasljo fašiste Carmrad, 13. avgusU (ICN). -Ligo ¿asa je časopisje Psveliče-^njonetske države prikrilo resnost osvobodilne vojne Jugoslaviji. Odkar pa je nabilo poletje, je U narodna voj-. zjplamtela Uko visoko in se širila na tako obsežno ozem-da ni bilo več mogoče mol- PROSVITA V začetku meseca julija je bi-Pavehčevo vodstvo primora- 3 da poroča o vojaških operami u nemških čet in ustaških ¡Jelkov je bila poslana z nalo-j da obkoli in uniči to močno wrisče borilcev za svobodo, »črt se je izjalovil zaradi trdega in junaškega odpora geril- iv. ' , Fašistovski list "Nova Hrvat-ta" prinaša poročila nekaterih „,0V te kazenske ekspedicije. jelec ustaške alpinske strelske vizije pripoveduje, kako so ipadalci s topovi bombardi-li gerilska oporišča. "Videti bilo, da je vse končano, kaj-gerilske postojanke so bile ¿e kup razorane zemlje. Ko i so Nemci in ustsška infan-rija začeli prodirati proti vrhu, i je obsul sovražnik s ploho ogel iz pujfr, strojnic in to- V kraju Grabašnice je kazen-ekspedicija naletela na na- idalno gerilsko brigado. Sledi-je divja bitka, v kateri sta 1-ela oba nasprotnika težke izgu-i, vendar pa Nemcem in us tarn ni uspelo, da zlomijo odpor rilcev, ki so na nekaterih krs-celo potisnili edinice "kaz-evalcev" v obrambo. Vstaška strelske dlvlzijs je do-povelje, ds brani črto Dubi-ijedor. "Prišla je- ura naj-a boja, braniti smo se mo-proti nečloveško drzno izve-m gerilskim napadom." i polk ustaških peŠčcev je težke izgube vsled posebno nega protinapada -¿«rilcev, ga izvedli s četo 1500 mož. ki polk je bil obkoljen in del moštva ubit. ivji boji za posest vasi Dolo-in Jugovics je trsjsl vso noČ. i kot 1000 gerilcev se je boje-v tej bitki, katero opisuje iki vojak dopisovalcu "Nove itske" kakor sledi: "Večkrat prišlo do spopadov z bajone-Gerilci so vdrli z golimi rosni." (Drugi ustaš pripoveduje: "Bilje, kakor da te mora tlači. Še ino se čudim, kako sem mogel iti živ. Naši jarki so bili zaš-«ni z gostim omrežjem bode-hce, toda gerilci so jih pre-fwii kljub našemu streljanju ikami in strojnicami. Z geril-| skupaj so se borile tudi žene. tfina mojih prijateljev je pobilo to noč. Se enega tako di-l«ga nočnega napada ne bi bili |Dne 5 julija je bilo ofenzivno branje te kazenske ekspedlcl-popolnoma ustavljeno. Uako l«e neslavno končale te kazen-opcracije. V..,— k» prete s Iztrebljenj roda v Srbiji l^ndon, 13. avgusta (Posebna F1 JIC). - Med 6. julijem ln ■vnustr.m so imeli od Nediča K^vljen, občinski predsedniki prožni policijski načelniki ■ sinkih mestih oelo vrsto PjtrcrK katerim je nsčelovel Nk) državni svetnik Turner | n«-mšk«'^a uiminlstrativnega r* v SrbijiJ |Turr„ r lzJavii na uh kon-o;» bl morslo biti vsem rM'1 no. da nemško povelj-| večalo števila svo-?;isHbene sile. Ako |bl1' 11 ¡¿nuno, ds ojačl oku-F)»kt uv svrho pomirjevs-bi to pomenilo Iz-ljudstvs v Srbiji, a |J 'f" n tn ni grožnjs h" ' "temveč ssmo I ' Kršenje miru ta I" v/ročuje izgubo H-I'* na« ne bo odvrnilo »*e naloge. L v... ^ j ^ ičev in kmetov. Laški vodja Mussolini pa je svojemu narodu, da ga malce pomiri, svečano obe-al, da na evropskem zapadu ne bo druge fronte. V . . , Situacija v JugoslKijl Ženeva, 10. avg. (Izvirno poročilo JIC).—V zadnjih dneh je >ripotoval v Švico Jugoslovan, ci je prišel preko Belgrada, Zagreba in Ljubljane in z velikimi težavami uspel, da pribeži čez mejo. V Belgradu, ki še danes nI sretrpel posledice bombardirala, je življenje zelo drago in težko. Mleko dobivajo samo matere in dojenčki. Splošno mišljenje zahteva trdno skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev obenem pa, ds se državna edinost zgradi na teme-jih enakopravnosti. Dr. Maček ;ie še vedno zelo popularen, posebno radi Svojega odločnega nastopa proti Paveliču in osišču. V takozvani "neobstoječi ne-zavisni" so PaveliČ in njegovi pristaši silno nepriljubljeni. Narod jih prezira in mrzi, kakor mrzi Nemce in Madžare. Jtali- sni, katerim je bilo v začetku >rebivalstvo manj nenaklonjeno, o danes tudi osovraženi, tako da jih ljudstvo; napada in pobija, talijanske zasedbene sile, kste-rim poveljuje Rim, nastopajo s veliko surovostjo in izzivajo u-por proti Italiji in fašizmu. Oe-ilska vojna besni v vseh delih dežele. Uboji se vrše ne samo po gorah in gozdovih, temveč tudi v mestih in celo na glavnih ulicah prestolnic. V vsah pd Lahov zasedenih krajih kupujejo fašisti vile, hiše in zemljišča, streme z vsemi sredstvi za bogastvom in Uko Še povečujejo neza-ovoljnost in upornost meščanov kmetov. IUlijanska uprava je rokah gangsterjev, ki povzročajo mržnjo Jugoslovanov napram Italiji. V...— Prisnanja Julijanskega časopisja Ženeva, 10. avgusta -(Izvirno poročilo JIC). - Članki v "Giornale d'lUlia" in "Regime Fasci-sU" so izzvali v iUlijanski javnosti velik odmev. Poročila o gerilski vojni povsod v Jugoslaviji in v teh zadnjih dneh posebno v Istri, na Primorskem ln vzdolž vse slovanske jadranske obale, ter priznanje omenjenih listov, da iUlija ne more zaduši ti gerilskega gibanja v okupira nlh krajih, je vzbudilo prepričanja, da so fašistične zasedbene o-blasti vodile pogrešano in popol noma neuspešno politiko. Vsi zai etfti napori fašističnih ln\o-sškffi oblasti, ds pridobe zsse narodni element, so se ma isjalovili. Fašistične bene sile so zdsj začele z novo politiko in skušajo popolnoma zatreti hrvaško in slovensko prebivslstvo. Narod ja odgovoril z oboroženim odporom, ki ga podpira prebivalstvo vseh slojev. Italijanske izgube v mesecu juniju in juliju so bile tsko visoke, ds presegajo izguba na vseh "drugih frontah, na katerih sodelujejo laške vojne sila. . Ta priznanja iz Italijanskega čssopisjs so vzbudUa veliko po-zornoat ne le v zssedenl Jugoslaviji, temveč tudi v nevtralnih krogih, kakor na primer v Švici, kjer splošno prevladuje mnenje, da imajo laške zasedbene sile v svojih rokah le mesta in večje naselbine, dočim že v neposredni bližini vladajo gerilci in uporni Jugoslovani. Lahi u-ničujejo vasi na Goriškem, v I-etri, na Primorskem, v bližini Reke (na primer Jelenje), v zaledju Splita, med Kllsom in Sinjem, v okolici Knina in Drniše, v okolici Šibenilca, pri Skradini in v Boki Kotorski. V vseh teh krajih divjsjo zdsj srditi boji med uporniki, katerih oddelki so krajevno sestavljeni iz Hrvatov in Slbvencev, in med iUlijanaki-mi zasedbenimi silami. Ljudje, ki prihajajo iz Dalmaoije ali Zagreba v Ženevo, potrjujejo U vesti in govore o splošnem odporu jugoslovanskega nsrods proti laškemu osvojevalcu. Vsako pogajanje je posUlo nemogoče. IUlijanska vojaška obUst ja oddala vodstvo fašistom, ki so izzvali le še hujši odpor in nezsdovoljnost ter deflnltivno kompromitirali b talijansko oblast v vseh od Lahov zasedenih predelih JugosU-vije. _ Lov na zide v zasedeni Franciji Več tisoč Židov aretiranih Bern, fcvlca, 29. avg.—Lov ns Žide, ki so prišli v Frsncijo iz drugih držav v zadnjih osmih letih, Je v teku v okupirani Prepelji. Pariška radiopostajs, kl je pod kontrolo nacijev, je naznanile, da bodo areUcije vseh |i-dov kmalu Izvršene. Več tisoč jih je bilo že aretiranih. Valerio Valerl, pspežev nuncij v Vichyju, je v imenu Vstl-kana apeliral na Plerra Lavala, nsčelniks francoske vlsde, naj usUvi aretacije Židov Apel sU podprla kardmal ln nsdškof Su-hsrd v Parizu ln kardinal Ger-ller v Lyonsu. i Poročilo, lz Vichy j s prsvi, ds je Leon Be r srd, posebni pspežev odposlanec, dospel v Vichy iz Rims ln ds Je Imel dolg rszgo-vor z maršalom PeUinom. Židovske in druge dobrodelne cr-gsnizacije so apelirale na Lava-U. naj dovoli odhod 3500 židovskim otrokom v Ameriko. Ti so otroci Židov, kl so bili v zadnjih tednih aretirani v sssedsnl in nezasedeni FVsneijl. ' * sa (Radiooddaji u usodna nsšim sovrstnikom. Eno leto osorej nsm je is Ujlnstve-nlh Širin ooesns prlšls blago-vest charterjs, usUnovljenegs po Rooeeveltu in Churchillu, s danes menifsstlrsU Churchill ln SUUn Ob prisotnosti ameriških ln kitsjaklh ssstopnlkov sloftnoet in odločnost borbe do kraje. Ob Churchlllovem prihodu na moskovski aerodrom so sovjsUks godbe igrale MOod Sava the King," "The Ster Spangled Ban-nar^ in InUrnaclonalo. Tri himne, trije svetovni nesorl, trije ns-čini življenje e eroe treh pleme- ja, lahko a se nada- Mat I I I ■ resličns je bUgovset, kl je AtUntdd charter, od ve in seeuftn jejo aoeiUljl teke- • . j«* Nb m rana # »e KlOttlJopfldl ln so bolj de vidijo v člo- nHzpremenJ od pradavnih ča^>v kamen« de» be, ae te blafovret zdi kekor glas le drugega sveU, lepega, e A «e IsgublJsJte trpeči v don.ovmii človeštvs nepremagljive po svoji tvorni mošt. bodo doka i le pra- Izjave dr. Stojana Pribičevica . ss lnformstivno 4. majs Je lzjsvU (Direkcija slulbo)—Dne dr. Stojsn Pribičevič na londonski radiooddsji v obliki lnter-vlew^ z Dušanom Jovanovičem. Jovanovlčt Dragi Stojan, prijatelji is Jugoslsvlje te že deaet let niso videli, toda apomin tvojega očeU Svetosars še vedno ftivl. Pripoveduj nam osebi, ksj dslsš v Ameriki? Dr. Priblčaviči V Ameriko sem prispel leU 1935 Is Pariza. Leto dni seft delal kot navaden tovarniški delavec. Pozneje sem ps popisal v nekem velikem smsrlškem čssopisu svoja življenje v Ameriki in Uko postsl pisatelj. Ot)javll sem mnogo člsnkov v sngleščlnl ln izdsl knjigo o bslksnskih narodih Dal sem Ji naslov "Večni svet," ker ns Balkanu žive nsrodl, katerih nI še nikder ln nikomur uspelo podjsrmiti. Danes sem član uredništva amer mesečne revije "Fortune," ki se šteje med iydv«čje ln nsupllv-helle "magazine" Zedlnjenih 4ruv. ,l( Jovsoovlči Vidim, dregl Stoja«, d« si si znal kot prsvi Ame-rlkanov z golimi rokami ustvariti življenjske pogoje in ime. povej ml, zakaj si prlisl v London? Dr. Prlblčevlli, Prišel ssm pred mesecem dni • tovorno ladjo ln s namenom, de rsslošlm smerlški javnosti, kakšno js delovanje vlad okupiranih dršev ln borbe njiijiovih narodov v do- nim rojans. živi pa smo odgo- vorni mrtvim in nerojenim. Jovsnovlči Povej mi, sli Ame-riksnei dobro poznajo Jugoslavijo? Dr. Pribičavičt Poznajo garll-ske boje, DraŠo Mihajloviča, Nediča, Pavellča, Mačka. Poznajo tudi grehe—nemške, laške, hrvaške in srbske in jih sodijo po zaslugah, brez nespametnega ge-neraliziranja. Jovsnovlči Ali imaš kakšno osebno sporočilo za Jugoslavijo? Dr. Pribičevidi Hotel bl sporočiti vsaki žrtvi, bodisi srbski, hrvsŠkl ln slovanski, ds sanje vemo. Hotel bl sporočiti prijs-teljem mučenikom v Benstvu, Kordunu, Uki, Krajini, da vss-kdo nanje misli.. Hotel bl sporočiti svojesm, da sem sanje vedno v skrbeh. Jovsnovlčt A zdsj ns koncu povsj nam, kakšni so tvoji osebni načrti? Dr. Pribičavičt Mod vojno nI osebnih načrtov. V nekaj dneh se povrnem v Ameriko. Sprejet sem v prvo grupo ameriških vojnih obvesanoav, morda me boš kmalu gopet videl v obleki ameriškega vojaka. nltlh nsrodov, združenih v nični mednsrodnoati, ki bo sms-gala ln prcmsgals reakcijo. Nsii sovražniki to vedo in streh jih je rastiče levlne, ki m ji ne morejo usUviti tn ki jih bo strU ln yod seboj pokopeU. Imejte ve* dno pred očmi to rastoče enotnost progrssivnege človefttve, ns dajte se motiti po Isžnlh vesteh o nssprotjih msd Londonom in Moskvo, Wsshlngtonom in Londonom, Moskvo in Wsshlngtonom. Bolj kakor v oflcielnih iz-jsvah m U enotnost kaše v de-ikor v črki se kejte reveva široka narodne rneee. Naj vam ne vedam ssmo sn primer U najbližje preteklosti: pred dveml meseci so tu priredili veliko zbirko ss rusko pomožno skeljo, Vse.aerod-nosti zsstopsne v tej veliki de-mokredji So tekmoval« m«d m-boj v delanju. Svečenegs rbo-rovsnjs, kl so gs priredili Ame-riksncl jugoslovsnskemu naro-dU v New Yorku, se j« udeležil tUdI pogUvar ruskapravoslsvnc cerkve se Ameriko In Ksnsdo metropol it Benjsmln. V.krsa-nam govoru js omenil, ds d/u« cerkev se pomožne Skeljo rde-armadi 50,000 ddsrjev, pri je dejet: "Dolarji m malo, j denarjem s« ne odlmpiirtev ki vi Kri, kri dsjsjte. «m densrja! Ruski nerod Je nerad žrtvovsnjs, in ens ko drugi nsrodl'" Teko je govoril «letroooHt Benjamin Zaman rsčunsjo nešt sovn. ki s neslogo v naših vrsteh, ramen skušejo sejstl med nsmi rszdor. Dretojnl nsrodl so ae združili ln dostojni politični na zori red i nil i Kdor pada v bor bi. ne umre. in naša borba t" rodlU dele, ki bodo trajaU v če-s« in prinesle sedove, kl jih bo /ioveitvo blagoslavljalo ¿1 VaJaaaealJleeJše reeti ee v jmm movlnl ln is ven nje. To je eplč-ns povest o norveških Udjah in jusoslovanskih pUninsh, o če» Ških tovarnah in o ruskih stepah. J«vaaoviši Ali ree vlada v Ameriki toliko ssnlmsnjs ss Svropo? " ' ' ' Br. Pribičevič» Seveds. Vsakemu Amerlkancu je dsnes jes-no, de je evropska vojna tudi ameriške vojne in ds Je od nj«-negs Izida bdvlsna vss bodočnost Amerike. Trditi moram, ds Je ameriški nerad pod ivojlm predsednikom Rooseveltom vpregi vse sile svojih ljudi ln svojih strojev v to,-de se vojne v Evropi, Asijl in Afriki končs a po-polno smsiio. Jovsnovlči Dobro. AH premišljujejo Amerjkencl tudi še o sejemčenju bodočega miru? , Dr. Prfblšsvičt Ksko ne bl. Izkušnje so poučile pOVpr«čn«SS Amerlksncs, da je neš pUnet premsjhen sa Izolacijo kontlnen-ov, e kaj šefe poaameznlh nsrodov. V Zedlnjenih dršsvsh se ilrl prepričanje, d« so mir, vernost, svubods in blagostenje vsakegs posameznika v Evropi in Ameriki «eresdrušljivo povoženi med seboj. Jov«a«vl*i AH Je že Izdelan nsčrt a to? Dr, PrlhOeviči Nsčrtl in ge-sU niso veftne, peč pe js vslno sposnsti, de s« v U j vojni vrši velik« ravoltydjs človeške družbe. Z mnogimi Amerikanei delim dvojno prepričanje. Prvič, da bo boljše* jamstvo zs trajnost iM>dolcg doletela, tega svojega pra-l»i n ulja «e bom spremenil Zve-rinstve so delo possmesnikov, a iids)o pokalen js, tudi M e« ie mrtvs In one, ki ie Glasovi iz naselbin (Nadsljsvanja s 8. atrtnl) Člsnl ksr s asesmentom plačevali toliko čara. da bi bila U vsota dussžene. Bratje in sestre, taka prisiljene stvsr bi nsprsvUs UJnlkom •smo dosti sitnosti. Kdor js še Ujnlkoval, mislim, de vsakdo do-|»ro ve, kakšne sitnosti so s izrednim asesmentom. Kaj ps druge organissclje? Naše jed-noU bi naložile člsnom višji sassment, druge orgsnlsscijs bl pi srsven glodale, dasi imsjo tu(li pri njih svojca v stsrcm kraju. Mislim, ds kdor ims ksj sraa do svojih, po možnosti ram prispeva. Prisiins stvsr nI blls i« nikjer dobrs. Joeepk Flsis tU 472. Smrl članice Leirabet Pa«—Dne li. svgu-SU ob 7:10 sjutraj pozvoni Ule-fon. Klicsls nas ja hči Alexe Skerls ts EsporU, ki mi je povedale, ds je tisto Jutro ob 2:15 umrls njene mam«. Čeprav sem prlčskovsls kaj takegs, kajti ona js blls neozdravljivo bolne—bo-lehsls je ss rskom—me je U no-vies vseeno zalo prstrssls, posebno Še, ker sem jo mlslils obl-sksti drugi den—v nedeljo, t Njen mot je storil vss, ksr ae de nsprsvlti, d« bl osdravele. Nsjel je najboljče sdrevnike ln špecUllsU, sil zanjo nI bilo pomoči. Morala js umreti v starosti 51 let—njen rojstni den je bil 0. avguaU. Doms je biU is vesl Zarečje, Bile je pridna In korsjšns ženska, dobrs Šans on meti in salo priljubljene med rajski To ao pričali tudi Itevlinl venci ln cvetlice, ki so jih ji poklonili v zadnji pozdrav prijatelji in znsncl Meni je šel, ker ss nisem mogle udelešltl pogrebe, ell vam, de so Jo v vslikem številu spramlli k zadnjemu počitku. Pokojni bieg apomin, družini ps naše sožalje! Mary K. Predel Krvav pritap V kolombljški zbornici Bogots, Kolombljs, 20. avg.— Trije poslanci so bili ranjeni v pretepu v zbornici, kl je sledil vlhernl dsbstl V Uku pretepe ao bili oddsnl strsll lz revolver-js. Ranjeni poslenei so Msnuel Castro, Kfrsim del Velle In Cer-los pen ja. • Arotacii* $ovrainih tujemv na vzhodu Newark, N. #.. 9S avg. — federalni detektivi so aretirali o-krog sto sovražnih tujoev v tem mestu ln okolici. Med temi so Nemci in Itelijenl Največ ja bilo aretiranih v Union Chyju. kjer ja velika nemška naselbina. SLOVENSKA MARCEMA PODPORNA JEDNOTA iade)e teeje pukll>issi|e Ia ŠS TISKARNA S.H.P.] MALI LJUDJE HILAN PUGEU i PROSVETA Ladja, naložena s vojnim materialom, v neki luki ob Pacifiku« petelinji lov, osem veržlnk s seboj. Ko smo se prvi večer najedli in tudi zadostno zalili, sem dal trem svojim spremljevalčevi vsakemu po eno veržipko, ps niti eden je ni prižgal, ampak je z menoj vred posegel po svoji pl-ptcl, jo natlačil, prijel za glav-njlco, odkrhnil ogeljček na tobak ln vzdlhnil, kakor kadar se človeku izpolni najboljša želja in se za kratek čas počuti tako, da si ne želi nikake lzpremembe. Ko smo šli tretji dan Iz gozda, aem imel a seboj šle pet veržink, spremljevalci pa še vsak svojo, eden jo je pa po poti zrezal, da jo je iz pipe pokadil. Brez ognja pa v gozdu nI biti. Eno samo noč sem do malega prebil brez-njega v gozdu, pa ne bi si želel tega nikdar vec doživeti. '5* Imel aem - opravek drugega dne visoko nad dolino. Odpravil aem se opoldne od doms, ps nisem mogel dobiti spremljevalca. Sel aem na Javorje, kjer je še stala koliba, v kateri je dalje časa nočeval zemljemerec. Puško in psa jsem imel s seboj, živeža in pijače dovolj in torej iMAoe zadosti. Toda še Dredno serti dospel na Vrh, je jel pihati jug in kmalu potem je začelo tudi deževati. Psa sem zgrešil že sredi pote, pa misleč, ds je šel za kako srno, sem se nedejal, da pride h kolibi za menoj. Ni ga bilo, pač pa je padal dež gost ln vedno bolj Izdaten; bil sem sko-ro že premočen, ko sem prilezel do kolibe. Toda malo sem se zmenil za vse to, ker sem le mislil na dobrega prijatelja, ki me bo osušil in kratkočasil. Nekoli-ko drv ln suhih ogorkov je bilo še v kolibi in hitro je zagorel prijazni ogenjček. Kadilo se je pač, ali menil sem, da takoj poneha, ko se kolibe razgreje. No, motil sem sel Zmerom silnejši jug je udrihal revno proti vhodu kolibe in tlačil dim nazaj. Preložil sem ognjišče, ali pomagalo ni nič. Prepričal sem se, da kolibi ni moči prebivati z ognjem, in stopil sem pod veliko, gosto hojo, ki je rasla tik kolibe, iščoč si prostorčka, kjer hi zakuril. Nfemdg^ kapeli je skozi Vejevje »kakor s strehe., Da sem imel sekiro s seboj, odbil Jji par desk od kolibe, da jih vprem proti deblu in poetavim na kole. Tudi tega pomočka ni bilo ln vrnil sem se v kolibo. "l ' ' \ Se je bilo nekoliko dneva, Še sem se nadejal, da pride' pes za menoj in da z mrakom vred £9-neha dež, ali varal sem se docela. Noč se je zagrnila, jug je bučal, veje so škripsle in koliba se je stresala. Zopet sem zakuril, da bi imel vsaj toliko svetlobe, da bi mogel použiti, kar sem s seboj prinesel, pa tudi to sem storil le stoje, ker me je dim preganjal Iz kota v kot. Da pi bilo take teme, da roke pred očmi ni bilo videti, vrnil bi se bU v dolino k ljudem, ali še misliti ni bilo, da bi pri belem dnevu poldrugo uro dolgo pat v taki noči premagal in ne zašel. v Strašna noč je to bila. Ako sem hotel biti miren, jelo me je zebsti, ker sem bil že od hoje poten in do malega premočen, utrujen pa tudi toUko, da sem že težko stal in po kolibi prestajal. Sreča je bila, da s+m Ihnol obilo vžigalic pri sebi, kajti vsako četrt ure sem zopet zakuril. Enkrat me je celo popadla misel, da bi požgal kolibo, da bi se vsaj ogrel. Marsikdo, ki sem mu to prsvil, mi je že rekeli "Prijatelj, saj si imel tobak pri sebi!" Da, tobak sem imel pri sebi, pa jaz spadam v tisto vroto ljudi, katerim ne diši tobak, ako dima ne vidijo in torej v temi ne kadijo. Bilo je okoli polnoči, ko aem se do dobrega utrujen stisnil v kot kolibe ln zadremal, PrOdra-mil me je slini občutek foraza ln bobnenje. Skočim pokoncu. Strah in groza se mo poloti, kar. deroče je dež udrihal po kolibi. Posvetim si z vžigalico, da pogledam na uro. V tem trenutku se zablisne, da je bilo kar jasno po kolibi, ln potem 'zagrmi, da se je vse streslo. Namah s*n bil zopet ves pri sebi, blisk in grom sta me oživila. Takoj sem spoznal, da se je sapa obrnila; skozi vhod ni več bučal jug. Kar sicer človeka potre in ga stori mi-lodušnega, to je bilo zame znak odrešenja. Spoznal sem, da bom mogel zakuriti in s tem si pre-meniti neprijetni položaj. Za par minut pa je žarel bister ogenjček po kolibi Kar je še bilo drv v kolibi, pometal sem jih na ogenj. Potem pa par krat, »ko je blisk posvetil, sem še zapodil po drva pred kolibo, da sem si napravil dober ogenj in imel kaj pokladati. Joj, kako dobro je dela gor kota! Kadilo ee je od moje obleke kakor Iz meglene jame ln zmerom bolj me je obhajala gorkota. Tudi pipico sem potegnil iz torbe in si jo prižgal. Ali Se predno sem jo izkadil, sem se Iztegnil po tleh poleg ognja, in ko sem se prebudil, je sijalo solnce in ptički w se glasili Torej brez ognja ni življenja v gozdu, to ve in pove vsak gozdar. Ne samo, da ogenj greje in služi za pripravljanje hrane, kot dober prijatelj služi tudi za kratek čas y gozdu. Kot najlpij-še zlo bo omenil gozdar to, da takrat, ko je bil s puško ali sekiro v gozdu in se je moral umikati plid nadložnimi logarji, še ognja ni smel kutfti, da bi ga dim ne evadU. Kjer se ogenj naredi, tam je takoj dom in bivališče v gozdu! Kar je na poti, vse se požge. Prostorček postane mahoma suh in posnažen. Po bližnjih drevesih se hitro ha-pravijo kljuke po odsekanih vejah, po katerih se povesijo puške, torbice in druga prtljaga. Posebno varno se hrani, kar je ateklenega, kajti vsaka kapljica postane tem imenitnejša in, jie-jal bi, dragocenejša, kolikor dalje je prinesena od-doma. 1 Središče naših gozdov je, rekel bi, Snežnik na. Notranjskem. Od postojnskega Javomlka ln daleč doli v Hrvaško in nekdanjo Granico je zmerom gozd, ki PONDELJEK,ji ATrftJ se razteza po severnih JI rebrih. Kot jdovins J je boja; smreke so boli jI si navadno delajo kraJe!!!j na pr. Smrekovec SmrdbJ lina Itd. PrevladovTkil drugo drevje, posebno**! šnjlh časih, bukev, oUl drevesa se suče, rekdui gozdna romantika, katol sad, žir, živi medveda nj na njej raste goba. Se3 ra biti med bu kovini moJ! ki tudi kaka starodav^jH košata in mogočna tudi 2 mu snegu ne pusti do gl tudi pri hudih nalivih preJ sa dober dežnik. Ako jjgj dogar ali oglar stesal in 3 vil kolibice, ki se je, &kol primernem kraju, posluj tem vsak gozdar, se 2 štirje koli na košato hojo. ? li se zvežejo s poprej in vrh teh se zložijo široki ke in—dom je ustanovljj si bil le noč in dan pod j strešino, nikdar več ne pa mirnega ognja, ki te jej sladkega spanja, ki te je o) čalo, ln ptičkov, ki so te m dnevu pozdravili. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NARODU PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacij« poeebno lisi Prosvsta a 1 šee potrebno agitacijo < društev In članstva ln a 1 gando svojih Idej. Nlksh ne sa propagando drugft pornih organizacij. Vnka ganiseclja ima običaja»' glasilo. Torej agitatorji ln naznanila drugih pod« organizacij in ajlh dnin ae ne pošiljajo listu ~ MAKE EVEIT PAYDAY BOND DAY JOIN TNK PAV-BOL * SAVIN8S mi sprejema vsa 1 v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veaelice in shode, viatah časnike, knjige, koledarje, letake itd. fc- - . - ^ slovenskem, hrvstskem, slovsškem, češka , angleškem jeziku ln drugih . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO Sffl DA TISKOVINE NAROČA Y SVOJI TISEARI tiskanj f rrss .... Vaa pojasnila daje vodstvo ti .... Cene smerne, unjjeko delo pm 1 s Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY mr-M «. LawwUl. Avrau. . . ChlctfO' nM TEL. ROCKWELL 4904 ip* 11 redne konvencije se lahke naroči na list ptlšlejo eden. dva. tri. štiri ali pet članov la ae dmšlna k «0h nlnl List Prosvete stene sa vse enako, sa člane ali natisa« IMJ sna Istae naročnino. Kar pe člani le plačajo pri nmmioto 11» tedOUfc se fin» to prišteje k naročnini Torej sedaj al da Je Ust ptedref sa šlane SNPJ. Ust Prosvete Ja vai« Ootevo Je v vsaki družini nekdo, kd M red čitel Ust v«sk š» Pejasafllos—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti» SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahtev« 1 ««m teddik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki j« tako daj naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravnicam ln obenem doplačaU dotlčno vsoto listu ProsveU Ako tePJ ■tori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto ns«^ Cona listu Prosvete Jot J Za Zdraš. držav« in Kanade HM Ze Clcero In Chic.go Js~ 1 tednik In---4J0 I tednik ia t tednika In----1JI I tednika la • tedrfke In--LO % tednika In J tedrfke la----1 jo 4 tednike le • tednikov in-----nič I tednikov to • Ze Evropo Je_____ 1 rtoto I ČL ZIMSKA POT (Nadaljevanja.) - "Enkrat," nadaljuje, "bu* plamen Iz Rekar-jevega skednja. Valčanje letimo na kup, mešamo ae drug z drugim ln tako se zadenevs s Potokarjevim Jurjem; midva se nisva nikoli marala. Preslepil ps me je takole: Lena, je dejal, Lena spi na skednju. Zgorela bo. Planil sem v ogenj ..'. saj je bilo vse skupsj laž! Ali bal se nisem takrat nikogar, ne ognja, ne vraga. Z medvedom bi se bil metal!" Voznik umolkne ln se zagleda predse kakor v spomine. Drčimo skozi gozd ln ponekod zdrsnejo kolesa ob golem grmičju, da zaprasketa-jo veje, kakor bi jih na lomil. Senca konj, ki teče z nami, postaja jssnejša in večja. Preko grsp in grud se zvija in vozi, kakor bi jo podili vre-gi Vsled burje, vsled samote ln mrazne za-puščenostl postaja srce plašno ln bolestno. Vznemirja se vsled sence, ki Šine preko sneže-nega kupa, ali vsled droga, ki se zdi, kakor bi odbren$a}:med naglo vožnjo mimo voza. Jaka je obrnjen z zgornjim Životom k ženski ta Ji pripoveduje: "Takrat, takrat! Drugi časi so bili Lahko bi bila prsgledala dogodke, prilika, mane. Morda bi bila spoznala. Zakaj nisi, no, sekaj nisi?" Ženska molči. "No, da!" odgovarja Jaka spm sebi "Nsklju-čje, nič drugega ne! Ali vendar, tiste čsse, tiste čase! Lahko bi se bilo napravilo, lahko! Ali zdaj JUi preneha sredi stavka. "Pusti mer prosi ženska. "Ne govori več! Kdo ta je vprašal?" "Vprašal, vpralal?" ponavlja voznik. "Nihče me ni vpralal. Ali človek te vidi in se domisli Tisto ni res, da bi minilo človeka to, kar se jo zasadilo vanj. Pošten Človek je vedno e-nak. Kdor se mu jo priljubil, go ceni — to je. Tebe na primer jaz — kako bi drugače? In še zdaj — skoro bi mislil, kako bi se dalo izbrisati . . r Ali ljudje so tukaj, sosedje, sosede ln cerkev ln duhovnik!" , Umolkne, gleda po krajini » vozom, z desno drži Vajeti, z levo se opira na desko, kjer oba sadiva. Dva griča, ki vozimo mimo njiju, sta mi znana.>' Zdaj ni več daleč do vasi, kamor smo namenjeni "Kaj Si ti zdaj?" vpraša Jaka oeomo, ali hipoma je zopet njegov glas miren ln zamolkel. "No da bi se bila poročila, Imaš dete. To se pravi, ti si ničvrednlca, vlačuga . . ." Ženska zalhtl in zastoče: "Prosim tef prosim te; kaj sem ti storila?" "Jas ti tega ne očitam, jaz ti sploh tega ne pravim. Ali ljudje, ljudje, ti no molčijo. Ti ti bodo povedali tlaočkrat v obraz ln za hrbtom. In duhovnik ln cerkev — kako bo to, a?" 1 2e drčimo po klancu navzdol ln tam spodaj v dolini leži naša vas. Noč je temna ln mrazns, burja, raznaša po njej sneženi prah, od poslopij ln bivališč ni videti drugegs kakor sivim sencam podobne proga. Samo konturs zvonika se razloči; nekaj motnega ee dviga kvišku kakor stolp redkega dima. Tiho jo vse. Bližina ln daljsva molčita. Re-karjeva hiša stoji nekoliko od ceste oddaljena ln streljsj pred vasjo. Ugledamo jo, začu-jemo psa. ki se jo prebudil ln laja ln cvlll ln se trga pa verigi. Voznik pridrži konja ln u-stavi "Tukaj smo!" Skoči s voza, ponudi meni vajeti In stopi k ženski. "Daj mi otroka!" jI ukazuje. "Kako bi stopila drugače na cesto?" Zensks mu da močno ssvito dete, Jaka ga drži v rokah, nese k obrazu, posluša, prične raz-motavatl, posluša zopet in položi nenadoma belo in golo telesce tik mane na desko. "Mrtvo je! Zmrznilo je!" Zenajia skoči z voza, plane k otroku In škle-peče glasno z zobmi ' Jaka ponovi še .enkrat: "Mrtvo jel" <>.»•<> Lena stoji tik voza, trese se, roke drži nad mrličkom in ga ne prime, kakor bi ae ga bala. Naenkrat krčevito zajoče in zakrije z rokami o-braz. Telesce se motno svetlika in je bolj belo luikor sneg. "Čuj me!" zakllče voznik pridušeno in važno. "Poelušaj! Pelji ae U zda j v mesto, jaz te zapeljem. Da! Obrnem konja ln zapodim! Ta",' pokazal je name, "pojde peš do doma." Ženska je ihtela krčeviteje ln se nI dala tola- I Žiti "Tam", je govoril Jaka, "v mestu vse opraviš. Poveš, kako je bilo, in pokoplje!. Kdo bo , Uvedel? Nihče?" Konja spredaj hrŽeta ln strlžeta z uhlji, na rebri laja ln cvlll priklenjeni pes, burja se zaganja v nas in stoče in požvižgava. V stolpu bije ura dolgo in dolgo na veliki zvon. Polnoči je menda. "Ta", pokaže Jaka vnovič namerne pove v vasi in nikjer ničesar. Tudi jas no! Kdo bo vedel pri nas, ds si imela že otroka?" Jaka stopi k desnemu konju, prime ga za u-zdo in prične obračati. Lena ihti in hrope kakor zmedena, pograbi naffoma belo telesce, skrije gs pod svojo zimsko ruto, tišči ga k sebi, hriplje in beži po snegu in po rebri naravnost gori proti hiši. "Stoj!" zakllče polglasno voznik. "Čakaj, premisli, kar sem povedal!" Ali Lena je že daleč, no pura slišati ali ne more; kakor Črna senca je še videti, ki-brzi kvišku in se nemudoma spoji s hišo in izgine. Jaka stoji še trenotek, drži desnega konje za u-zdo, gleda v sneg ln mrmra predse.Kmalu opusti uzdo, sede tik mene na voz, vzame molče Iz mojih rok vajeti in požene. Ne izprego-vori nobene besedo, sam zase premišlja, poigra-va z vajeti, pogleda kvišku in zopet nazaj. Ko prideva v vas, ustavi pred svojo hišo ln mi ponuja roko. "Molči!" pravi in brez besedne zveze dostavlja: "Kakor mlada mačka, ki se suče v kolo-J barju, lovi lastni rep in se vanj grize, taki smo —■ pri moji veri! Sami sebe lovimo, sami sebe grizemo! človek si stisne v prsi — to je tisto!! Hoče Imeti in zato blodi ln blede — a -t —" Obetal je pred svojim domom in še vedno mrmral, ali noumljlvo. Jas sem sa tresel od raza Jn plahega pričakovanja; tudi prej ga ppzorno poslušal, niti razumel. Hitel sem omov proti beli hiši, kjer so bila v pozni noči okna razevetljena in važna vrata nastežaj prta. Moj oče jo loftol mrtev med štirimi visokimi cerkvenimi svečniki. HLAPEC ■ ms po gozdih. Zimska dobo jo izgnala iz njih krdela volkov ln zgodilo ee je večkrat, da jo mod» ved preplašil otroke, ko ao Ul jagod nabirat. Pa le bolj nego ti mogočnjakl gozdnih Ul ostanejo zanimivi za našo domovino posebne vrste gozdarji, kakor polharji, gobarji in kunarji Nikar pa ne mlalite^da ao ae vrste teh gozdarjev ločile druga od druge. Pravi gozdar, ki #e je znal ob gozdu živeti po slmi in po leti, je bU pravi "magisti r omnluoi bonorum ailvae". Znal je rabiti tudi puško ln ranovrstnl pasti ki al jih ja večinoma sam na-previjal. S takim možakom po Gostilničar Konds ln njegov hlapec Tone sta kupila v Bell Krajini vina,, pa ga peljeta zdaj Itlrl sode na dveh vozovih — proti Novemu mestu. Gospodar sedi ns prvem vozu, polshko popevs in mojo t glavo, hlapec Tone gre z bičem v roki ob drugem vozu, nogo go nekoliko zanašajo, z glavo kinka naprej, žvižgati hoče, pripravlja ln šobi ustne, ali vsak poizkus se mu izjalovi Dal je Bog Bell Krajini letoe vina na moč. Starec ip otrok ga pijeta, gospod ln pastir ln be-rsč in beračioa, ki vrtita lajno za vbogajme. Tudi Konda in Tona sta ga pila, da imata zdaj misli lz svinca ln oči brlave. ' (Pelje prihodnjič.) 0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh Dr. Hlako Polen ec Gozd vedno govori, po zimi In kadar zeleni! Neka posebnost naše domovine mineva, posebnost naših gozdov. Ne rečem, ds gozdove pri naa uničujejo, ne; bolj akrbe sedaj sanje nego nekdaj. Skrbe tudi da se poprsvi, kar je uničila neakrbnost prebivalcev in nema rnoet oblaste v Poaebno lepo napreduje pogozdovanje krsških ul ln bi lahko še bolj, ko bi se potrošilo toliko za potrebne reči kakor se za nepotrebne. Poeebno«t, o kateri hočem govoriti, se tiče mtnplih časov, ko gozd pri naa še ni imel določenih poetav, ko je bil še bolj aku pen gospodarju ln številu upre vičenlh in neupravičenih ulit karjev, Ravno o poslednjih, ki jim je dobe do malega mtnila, hočem x« boleh t i, kar sem sam doživel ln kar sem rad poslušal In si aapomml, ko sem prišel njimi v dotiko pred petdesetimi leti so se pri naa nahajala pragoedna tla. Jelenov, mogočnih kakor malo-kjdf*v Evropi, je bilo kar trumo- pov*l)nlk mor)«. gozdu pohajati ja prava alaat prijatelju narave. Nemogoče bi bilo, da ae nisi kratkočasi z njim, ako se nisi nameraval pomenkovati o Llnejevem alatemu ali o fgirodoznanstvu s kemičnega llallščs. Vsako drevo, vsafco večje oelišče, tudi prav mala cvetico, vse jo posnel po Imenu ln po pomeny sa gozdno življenje. Nobene stopinj Ice v enegu ali še tako malo znatne v blatu aH v prahu ln ša eslo po listju nI pre-srlo njegovo oko. Ravno tako natanko so bili registrirani tudi VSi glasovi ki 00 v gozdu čujojo, bodisi po dnevi ali po noči. Naši gozdovi ki stoje na kraških tleh. nimajo studončia, zato ae je v letnem času silno bati hude žeje. Gozdar pa ve v ve- hreni vodo, aa vaako votlo drevo. ki vodo "drži", ln sa vsako podzemsko jamo, v kateri se na-Hajkta tudi v poletni dobi sneg ln led. Neizogibni so vsakega gozdarja p« sta bili ln sta dve retí: ogenj ln tobak. Ogenj alovi med goodarji aa najboljiega prijete-Bo, ln če ee mu pridruži la to-tak. potem je mogoče vendar le Mata jati glad In lejo Ponev-fyam beeedo tobak, pod katero ne spada kako drugo kadtvo, na primer smodke. Prigodilo ae ml jo, de aem imel, ko aem M na