Št./№ 3
April/Aprile 2003
letnik/anno XIII
Utrinki ob prvem maju, prazniku dela
Proletarci vseh dežel', združite se, je pozval Marx delavski razred pred več kot 100 leti.
Kdo se sedaj združuje v Evropi? Proletarci gotovo ne, pač pa mogotci - politični, finančni, lastniki kapitala.
odsotnost od doma. Z izrazom "delo" pravzaprav razume le tisto, kar starši naredijo doma: oče kaj popravlja, mati gospodinji. To je vse. Zelo siromašno in še za otroka nezanimivo.
teoretiki pravijo, da gre za postavljanje novih temeljev kapitala. A kapitalizem je vedno robat in surov - Italija ga ima že lep čas, pa je še vedno tako neusmiljen do delavcev.
Včasih je štelo samo ročno delo. Še Tito je ob ogledu inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani baje ob pogledu na mojstre, ki so barvali stopniščno ograjo, vzkliknil: "Glej, glej, tudi tukaj delajo!"
Danes je pri nas malo izdelovalcev materialnih dobrin. Niso potrebni. Delo so prevzeli stroji in ljudje iz drugih delov sveta. Vsaka krava mora dati desetkrat več mleka kot nekdaj. Iz umetno obdelanih semen vzklije več kot iz naravnih.
Tudi umetnik je delavec, ključen za razvoj človeka. Pred tisočletji je bil človek lovec. Kot volk. Le da je človek svoj dom - jamo poslikal. Umetnost ga je dvignila nad žival. Živali je dovolj, da napolni želodec, človek mora napolniti še dušo.
Delu čast in oblast! To geslo se danes sliši malo klavrno. Sindikati usihajo, brezposelnih je vse več, pravice delavcev so kršene. V zraku je negotovost, delavci so prepuščeni igram trgovcev in politikov.
Prvi maj je praznik peščice ljudi - nismo več narod kmetov in delavcev, ampak narod birokratov - kot ves zahodni svet. Pisarne so ambulante, trgovine, delavnice, šole... Pisarna je sleherno gospodinjstvo, spravljamo račune, potrdila, izpiske, izpolnjujemo obrazce o zaslužku, plačujemo davke, imamo kartice - osebno izkaznico, bančno, zdravniško, zapisane imamo svoj emšo, davčno številko...
Včasih so otroci že v rani mladosti spremljali svoje starše pri delu, jim pomagali in se tako učili. Danes to ni več običajno. Starši se zjutraj oblečejo, nekam se odpeljejo, popoldan se utrujeni vrnejo, še kaj omenijo službo in to je vse. Otrok doživlja delo staršev le kot
Socializem je obljubljal plačilo po delu, komunizem pa plačilo po potrebah. V manifestih je pisalo, da je človek ustvarjalen in da se ne bo izogibal dela, da bodo vsi delali.
Socializem in komunizem sta še vedno teorija. Z zahoda kaže zobe surovi kapitalizem,
Včasih so se za prvi maj vile po cestah povorke v delovne obleke napravljeni ljudje, spremljala jih je glasba, otroci so mahali z zastavicami in metali pod noge cvetje... Danes visi nad delavci Damoklov meč: tovarne zapirajo, plače zaostajajo za nekaj mesecev, vedno več se zahteva od proizvajalcev in se gleda nanje kot na najnižji sloj sodobne družbe.
Nada Kozina
Občina piraM Comune di pirano
Županja in Občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine in želimo lepo praznovanje.
In occasione della Giornata di insurrezione contro 1'occupatore, 27 aprile, e della Festa di Lavoro,] maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formulano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavo-ratori del nostro Comune, con raugurio di trascorrere serenamente le Tesle.
Občinski svet Občine Piran il Consiglio comunale di Pirano
Županja Občine Piran il Sindaco del Comune di Pirano Vojka Štular, prof.
fc.
IZ VSEBINE:
car Naš obraz: Alojzij Weiss iz Pirana
car Evropsko leto invalidov: Živeti kot vsi drugi ljudje
[£f Pomanjkljiva otroška igrišča - fotoreportaža
сзр Kdo bo skrbel za naše staro mesto
вз? Športniki so protestirali
ш
Bernardin, Obala 41 odprt za Vas vse dni v letu od 8 do 1 ure tel 05/674 10 04
Nudimo Vam zajtrke preko celega dne, toaste, odprte velikane, burger je, testenine, solate, hrustljave perutničke, mehiški program, lasagne, kalamare, sladoledne specia-litete,... pa kaj bi naštevali -pridite in se prepričajte!
Vabljeni!
Rad vidim, da je vse urejeno in čisto
Prostovoljno angažiranje ni nikjer ovrednoteno: ni ga v cenikih storitev ali blaga, ne najdemo ga v programih proračunske porabe. Navadno ljudje prostovoljstvo povezujemo z nudenjem pomoči sočloveku. V resnici pa se s prostovoljstvom srečamo na najrazličnejših področjih in okoliščinah. V najširšem smislu besede bi rekli, da vsakič, ko se odzovemo na dogodke v okolju, ko izrazimo spoštovanje in skrb do nekoga ali nečesa, ne da bi pri tem preračunavali, kakšne in kolikšne so naše koristi. Skratka: ko nismo apatični, pasivni, nezainteresirani za tisto, kar ne zadeva naš lastni blagor. Enega takih ljudi, ki mu je mar za okolje, v katerem živi in zanj tudi kaj naredi, smo srečali v Piranu. Alojzij Weiss je delček zgodbe o prebivalcih starega mesta, ki jo velja povedati.
zaudarjalo vse do našega stanovanja, ulica očarljiv preplet uličic, vrat, obokov, hiš...
Gospoda Weissa sem srečevala pogosto, saj z ženo živi nedaleč od Galerije Gasspar, v kateri delam. Mnogokrat sta se sprehodila mimo galerije, kakšno rekla in prijazno pozdravila, a to je bilo tudi vse. Dokler ga nekega dne ne zagledam - z vedrom bele barve in pleskarskim valjčkom v roki - kako pleska zid svoje, pa še sosednje hiše na drugi strani ulice, ki ju je nekdo brezobzirno počečkal. "Rad vidim, da je vse urejeno in čisto", mi kratko pojasni svojo vnemo. "Pa to pogosto počnete?" ga pobaram. Potrdi mi in pove, da je tako že uredil kapelico in jo s steklom zavaroval, da bi preprečil odlaganje smeti. "Pa ne zato ker bi bil veren", pojasni Alojzij Weiss, "a to je druga zgodba..." In tako me je zgodba gospoda Weissa začela zanimati.
Pirančan Alojzij Weiss je sicer iz Celja, kjer se je izšolal za finomehanika. Urejenost in natančnost sta tako del njegovega značaja. V Piran se je z družino preselil leta 1986 (ena od hčera prav tako živi v Piranu, druge tri in sin pa so ostali v Celju). "Tu se kar dobro počutim", pravi naš sogovornik, "vendar je Piran mesto, ki mu moraš marsikaj odpustiti in ga sprejeti, kakršno je. Razen umazanije, te resnično ne prenesem!" Potem pripoveduje, kakšno je bilo pred leti stanje v ulici, kjer stanuje: "V podhodu so bile kante za smeti, kontejnerji in večni kupi malomarno odloženih odpadkov. Pa kaj bi govoril, na podobne prizore si lahko naletel pod skoraj vsakim mestnim obokom, od Trubarjeve ulice do Punte. To me je neznansko motilo, saj je
je bila umazana in natrpana s šaro. le takrat sem Komunali (sedaj JP Okolje) predlagal pogostejše odvažanje smeti in to na kakšnem vozičku in ne na ropotajočem kamionu. Danes je ta problem končno urejen! Verjetno sem se jim zdel (na komunalnem podjetju -op- uredništva) kar nadležen, pa še prišlek povrhu. Nad čemerkoli sem predlagal ali zahteval, so zamahnili z roko!"
Potem nadaljuje, kako se je lotil urejanja kapelice: "Sprva nisem bil pozoren na vdolbino v zidu. Nihče tudi ni vedel, čemu bi prav za prav služila. Občasno se je v njej nabral kupček ogorkov od mimoidočih, ki so pod njo vedriH." Potem so prišle sanje, ki so bile res nekaj posebnega in po katerih je gospod Weiss začel drugače vrednotiti tudi nekatere davne dogodke iz svojega življenja. Na primer tistega, ko se je med vojno kot izgnanec v Pet-rinji po srečnem naključju izognil transportu, v katerem je bilo pobitih dvanajst članov iz njegove skupine. V usodnih sanjah, ki so dale nov smisel njegovemu življenju, mu je prijazna mlada ženska v modrem - po njegovem je bila podobna Materi božji - sporočila, naj ne beži pred samim seboj, naj prisluhne svojemu notranjemu glasu, ki pravi, da sta pozornost in ljubezen do sočloveka največ, kar lahko stori. Ženska v modrem iz njegovih sanj pa je bila tudi žalostna zaradi zanemarjenosti prazne kapele v njegovi ulici. Gospod Alojzij je srečanje iz sanj dojel kot sporočilo. Na kotiček pod svojo hišo ni več gledal kot na brez pomemben prostor. Na lastno pest je prestavil smetnjake (v sosednjo ulico, kjer jih je občasno lahko vsaj dež opral). Ni več nadlegoval in moledoval drugih, naj kaj naredijo, ampak je to storil na lastno pest: uredil je pročelje, na lastne stroške zasteklil kapelico ter vanjo postavil Marijin kip (zdaj v kapelici neprestano gori tudi lučka). Prijazen kotiček danes izstopa s svojo urejenostjo. 0 svojih sanjah pa pravi, da gre za osebno dojemanje, ki ga noče vsiljevati nikomur. Zgodbo "njegovega" oboka je gospod Weiss zaupal nekdanjemu piranskemu župniku očetu Bojanu, ki je na novo obnovljeno kapelo leta 1988 ob priložnostni slovesnosti tudi blagoslovil.
Piran se današnjemu obiskovalcu kaže kot
Anarhična, a domiselna arhitektura je večna zapuščina srednjeveških Pirančanov: bodisi trgovca, marljivega solinarja, morju zvestega ribiča ali pustolovskega pomorščaka... Vsem je bila skupna skrb za preživetje, upanje, da bosta ulov ali letina dobra. Tako so po ulicah postavljali svoje kapelice in znamenja, da bi se zahvalili ali priporočili bogu. Kaj danes ta znamenja pomenijo nam, ki smo prišli za njimi, ve vsak zase sam. Zanemarjena in uničena pa v človeku zagotovo ne zbujajo ničesar pozitivnega. Urejenost in lep videz tudi najbolj neznatnih kotičkov v mestu - ne le monumen-talnih, pomembnih stavb - zgovorno pričajo o ljudeh, ki živimo v Piranu.
Zgodba gospoda Weissa je zgodba mnogih Pirančanov: na primer tistih, ki skrbijo za cvetoče lončnice in ročno izdelane zavese na svojih oknih, za redno pleskanje oken in vrat svojih hiš ipd.
Gospod Alojzij Weiss je eden od takih ljudi, ki mu ni žal časa za njegovo mesto. Za svojo ulico in kapelo ne skrbi, ker bi karkoli pričakoval. S svojim trmastim in vztrajnim delom preprosto ohranja drobec starodavnega piranskega mozaika.
Zora Muženič
OHRANJANJE DEDIŠČINE
Devetega maja ob 19.30 bo v galeriji Gasspar v Piranu odprta razstava starih predmetov, ki so jih obnovili člani piranskega restavratorskega krožka. Na ogled bodo tudi fotografije Pirančanov avtorja Slobo-dana Simiča Simeta. Da bo večer še bolj starosveten, si bodo obiskovalci ogledali odlomek iz filma "Kruh in sol" in prisluhnili ljudski pesmi. Mizo bodo pogrnili člani krožka.
Dobrodošli!
Prvomajske misli:
Tranzicijska erozija delavskih pravic
Tudi prvomajski prazniki niso več, kar so včasih bili. Ni več velikega pompa o napredku delavskega razreda, tudi tradicionalnih piknikov je vse manj. Kot da bi tudi na simbolni ravni priznali poraz delavskih pravic, ki so si od obljub demokracije in blaginje zagotovo obetali več od trenutne mizerije, v katero se poglabja vse večje število prebivalcev. Ja, sami smo izbrali sistem, v katerega smo vstopili in nostalgija za starimi časi je kaj hitro označena za poskus komunistične kontinuitete in očrnjena z različnimi etiketami od marksizma do leninizma. Pa vendar je težko zatrjevati, da je sedanji sistem boljši in učinkovitejši, samo zato ker imamo pač demokracijo.
Upam, da mi ne boste očitali, da nimam ška igrica ekonomskih statistik z abstraktnimi tal lažje, saj ogroženost delovnega mesta
pravice govoriti o stanju delavskega razreda, ker sodim na svojem fotelju v nek drugi razred (avtor je član uprave JP Okolje Piran - op.uredništva). Ob službi, ki jo opravljam, sem namreč tudi politik, tudi levičar. Levičar, ki ni zadovoljen s smerjo razvoja naše družbe in celotnega sveta. Borci za drugačno globa-lizacijo, ki so napačno označeni za protiglo-balizacijske aktiviste, tvorijo svetovno mrežo kritikov sedanjega stanja in razvojnih trendov modernega kapitalizma. Kot da je kapital desetletja nategoval vse in ustvaril socialno državo le zato, da je podkupil in utišal delavce ter tako preprečil socialistične revolucije na razvitem zahodu. Sedaj, ko take nevarnosti ni več, pa tudi socialnega sistema ne potrebuje. Ravno ZDA, ki z bombami delijo demokracijo in se bahajo s tem, da so domnevno zibelka demokracije, ravno ta država je primer kapitalizma brez človeškega obraza. Država, ki nima ne socialnega ne zdravstvenega varstva. Država v kateri umreš, ker nisi zavarovan in te zato ne operirajo. Država z milijoni brezdomcev. In ta država želi biti zgled celotnemu svetu, ker naj bi bila socialna država le balast, ki onemogoča tekmovanje na svetovnem trgu in onemogoča konkurenčnost gospodarstva. Perverznost te logike je postala že kričeče evidentna in se kaže kot računalni-
parametri brez človeške vsebine.
Res je sicer, da so pogosti primeri, ko so delavci izkoriščali svojo zaščitenost in ko bi si zaslužili, da izgubijo službo. Res je, da taki delavci onemogočajo boljšim, bolj delavnim, da bi dobili službo, ki bi so jo bolj zaslužili od njih. Toda brez varnostnih mehanizmov so nemilosti delodajalcev prepuščeni tudi tisti
delavci, ki so bili desetletja učinkoviti, ki so dali svoj prispevek in se znajdejo na ulici v brezupu in brez možnosti, da svojo življenjsko pot dostojno zaključijo. Ravnotežja, ki bi zavaroval tako delodajalce kot delavce, ni odkrila še nobena politična sila, ki trenutno vodi zahodne države. Morda se ni dovolj potrudila, morda pa je preprosto tako za kapi-
otežuje energičnost sindikalnega boja zaradi strahu, da bi izgubili še te drobtinice, še ta minimalen občutek varnosti. Morda pa je treba odkriti nov impulz za sindikate, ki so se v tranziciji izgubili in ki jim je kapital povsem pristrigel peruti. Morda je čas, da dobijo prvomajski prazniki novo vsebino in novo energijo.
Tudi v naših krajih gredo stvari na slabše.
Najbolj viden primer stanja delavskega razreda je v turizmu, kjer se ob stomilijonskih dobičkih hotelskih hiš na drugi strani opažajo mizerne plače in nemogoči delovni pogoji. Tako se postavlja tudi vprašanje, ali je razvoj turizma dejansko v interesu našega kraja oziroma bolje, ali je takšen razvoj turizma v javnem interesu. Najpomembnejša postavka občinskega proračuna je dohodnina naših krajanov in če le-ti dobivajo mizerne plače, tudi naš proračun od turizma ne dobi toliko, kot bi moral. Morda pa smo do hotelov preveč prijazni in jim omogočamo razvoj, ker naj bi to bilo v interesu nas vseh, pa to ni povsem zanesljivo. Vendar je žogica le na strani delavcev, ki bi nas politike morali na to opozoriti ter artikulirati jasne zahteve in jasne predloge. Brez tega tudi občinska politika ne more kaj dosti narediti. Beseda je vaša.
Sebastjan Jeretič
NOVI V MESTU
DAN ODPRTIH VRAT 29. 4. 2003
Kratke nege s preparati naravne kozmetike dr. Grandel (gratis) Jean Kleberl (gratis)
Naročite se po telefonu! Vljudno vabljeni!
Molel Lrnona (pritličje - pinnlerrcno), Obala 2,	Porloio/
leL: OI>/f>74 2 1 92
SORODNI KRAJI IN LJUDJE
Na obisku v Kranjski Gori
V naši občini je ustanovljenih osem krajevnih skupnosti (Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Sečovlje, Padna, Nova vas in Sv. Peter), ki jim občinski statut sicer ne daje veliko pristojnosti, vendar se kljub temu vsaka po svoje trudi za svoj kraj. Ko sem nedavno preživljala krajši zimski dopust v Kranjski Gori, me je - kot novopečeno predsednico sveta portoroške krajevne skupnosti - zamikalo, da bi pokramljala s svojim kranjskogorskim kolego. Seveda me je predvsem zanimalo, s kakšnimi vprašanji se ubada skupnost, ki - enako kot portoroška - deluje v okviru turistične občine (tako v občini Piran kot Kranjski Gori je poglavitna dejavnost turizem). Prav gotovo so prebivalci Kranjske Gore, kot Portorožani, deležni tako prednosti kot slabih strani, ki jih kraju prinesejo množice turistov. O tem sem se pogovarjala s predsednikom Krajevne skupnosti Kranjska Gora, gospodom Petrom Klofutarjem, ki se je ljubeznivo odzval moji prošnji za pogovor.
* >
>.'■'■'■ f-< tifi


} -Ш V J , ^ •' 1 M
Predsednik KS Kranjska Gora gospod Peter Klofutar je domačin, rojen v Kranjski Gori. In, kot se za domačine spodobi, je tudi gorski reševalec.
V sedemčlanskem svetu kranjskogorske krajevne skupnosti je delo po zadnjih volitvah (lani novembra-op.ured.) že steklo (za primerjavo naj povemo, da je v Svetu KS Portorož devet članov, od katerih je ena predstavnica italijanske manjšine).
Novemu predsedniku KS Kranjska Gora teče prvi mandat, medtem ko so nekateri v svetu že dlje. Na svojih sejah se člani kranjskogorskega krajevnega sveta najprej seznanijo z zadevami, ki jih obravnava občinski svet njihove občine Kranjska Gora. Skoraj vsakokrat imajo predloge in pripombe, ki jih posredujejo občinskemu svetu (ko sem se pogovarjala z gospodom Klofutarjem, je bil aktualen letošnji občinski proračun). Žal pa so mnenja krajevne skupnosti - enako kot v naši občini - neobvezujoča. "Včasih bi bilo dobro, da bi obvezovala," pravi moj sogovornik.
Seveda me je zanimalo ali kranjskogorska
občina vsem svojim krajevnim skupnostim iz proračuna dodeljuje enako višino sredstev (tako kot občina Piran, ki je denimo letos vsaki krajevni skupnosti za dejavnost dodelila 3.642.000,00 Sit). "Nikakor," pojasni gospod Klofutar, "občina sredstva dodeli na podlagi programov in zahtev, ki jih planirajo posamezne krajevne skupnosti. Znotraj tega so namenska sredstva tudi za sejnine članom krajevnega sveta." In kako se v Kranjski Gori lotevajo posamezne, zahtevnejše problematike? Navadno pripravijo okrogle mize, na katere povabijo krajane, pa občinske svetnike in se o zadevi pogovorijo. Na žalost pa so za Kranjskogorčane državni organi še bolj oddaljeni kot za nas, saj je njihova upravna enota na Jesenicah (pri nas je v Luciji). "Na kakšen način pa krajane obveščate o svoji dejavnosti, imate časopis, bilten?" povprašam. "Vi imate Portorožana, mi pa zgolj kabelsko TV postajo. Pravkar pa bomo namestili tri poštne nabiralnike po Kranjski Gori, kamor bodo krajani - upajmo - posredovali vse, kar jim leži na duši", mi pove predsednik kranjskogorskega krajevnega sveta.
"Ste turistična občina in turistična krajevna skupnost. K vam prihaja veliko tako domačih kot tujih gostov. Imate zimsko in poletno sezono, tako rekoč celoletni turizem. Kako je pri vas z urejanjem kraja? Posebno v poletnem obdobju je Kranjska Gora pravcato pravljično mestece z vsemi svojimi cvetočimi gredicami, ganki (balkoni-op.p.) polnimi cvetja... Kako vam to uspeva?" "Vam se zdi urejeno", se nasmehne kranjskogorski kolega, "mi pa vidimo dlje. No, pa kar gre: člani krajevnega sveta in tajnica smo zadolženi za obhode po kraju. Če je kaj narobe,
takoj stopimo v akcijo. Urejenost kraja je ena od primarnih skrbi krajevne skupnosti." Zanima me še, ali imajo v Kranjski Gori -podobno kot v Portorožu - težave s prekomernim hrupom. Gospod Klofutar pravi, da je treba v turističnem kraju pač nekatere (tudi neprijetne) stvari vzeti v zakup. Tudi hrup. Vendar zavisi od primera do primera: v centru Kranjske Gore, denimo, imajo vso noč odprt gostinski lokal z glasbo, ki ne moti nikogar. Zaradi drugega lokala izven mesta pa je zmeraj vse narobe. Vsako gostišče je zgodba zase.
Krajevna skupnost Kranjska Gora nima svojega praznika (kot tudi KS Portorož doslej ni imela svojega, vendar ga namerava letos septembra prvič pripraviti). V Kranjski Gori svoj občinski praznik praznujejo ves teden s športnimi tekmovanji, kulturnimi ter zabavnimi prireditvami, pikniki..., kar imenujejo Špikovi dnevi. Organizacija teh prireditev je v glavnem v rokah Gorenjke (hotelsko-turistično podjetje, op.p.), lokalne turistične organizacije in drugih. Prireditve so namenjene tako domačinom kot tudi turistom.
S predsednikom sveta KS Kranjske Gore, gospodom Petrom Klofutarjem, sva si ob koncu najinega pogovora obljubila, da se bova po svojih močeh trudila med obema krajema vzpostaviti sodelovanje (vsak svojemu svetu bova predlagala podpis listine o pobratenju).
Dragica Mekiš
V gorenjski občini Kranjska Gora so organizirane štiri krajevne skupnosti: Rateče, Gozd Martuljek, Mojstrana-Dovje in Kranjska Gora.
Minister in občani
Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, občasno tudi piranski občan, dr. Dimitrij Rupel se je odločil sprejemati piranske občane in občanke, ki bi si želeli pogovora z njim.
Minister bo občane sprejemal predvidoma vsak drugi ponedeljek do konca junija in sicer: 28. aprila od 10. do 12. ure, 12. maja od 9. do 11. ure, 9. junija od 10. do 12. ure ter 30. junija med 10. in 12. uro.
Odprta vrata predsednice
Predsednica Sveta Krajevne skupnosti Portorož, gospa Dragica Mekiš, z majem mesecem uvaja svoje uradne ure za krajane in sicer vsako sredo od 14. ure 30 do 16. ure 30.
Butinar in Šparemblekova najela hotela v Bohinju
Podjetje Hoteling d.o.o. Portorož, ki ga vodita poslovna družabnika Boris Butinar in Silvana Šparem-blek, nekoč najemnika portoroškega hotela Lucija, sta nedavno pri družbi Alpinum d.d. najela dva hotela v Bohinju, hotel Zlatorog skupaj z vilo Zlatorog ter hotel Bellevue z depandanso Savica. V namestitvenih objektih je skupno 266 sob.
"Hotela sta na dveh različnih koncih Bohinjskega jezera. Bellvue, znan po čudovitem razgledu na jezero, je na zahodni strani, Zlatorog pa pod Voglom v bližini slapa Savice. Hotela sva najela v zatečenem stanju, zasedenost je zelo dobra." je povedala Šparemblekova.
Že pred časom pa je podjetje Hoteling od Zavarovalnice Triglav najelo vilo Marina ob cesti za Formo vivo (nekdanji počitniški dom Metka), v kateri je deset luksuznih turističnih apartmajev. Vila je opremljena z bazenom, savnami, fitnesom, solarijem ter raznimi športnimi igrišči. Na vprašanje, ali nameravata podjetnika nadaljevati z najemanjem turističnih objektov in morda oblikovati hotelsko verigo, je direktor Butinar na kratko in v svojem slogu odgovoril, da sta odprta za nove izzive.
Andrej Žnidarčič
Lani v Drogi za četrtino večji dobiček
Skupina Droga, v kateri je poleg matičnega podjetja enajst kapitalsko povezanih podjetij v večinski lasti Droge, je v poslovnem letu 2002 uspešno izpolnila svoje cilje. Podatki kažejo osem odstotno povečanje prodaje, dobiček iz poslovanja se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 33 odstotkov, čisti dobiček
pa za 24 odstotkov.
Čisti prihodki od prodaje znašajo 17,4 milijarde tolarjev; od tega so 64 odstotkov ustvarili v Sloveniji, preostanek pa na tujih trgih. Na slovenskem trgu so prihodki v letu 2002 za 3 odstotke presegli rezultate prejšnjega leta, prodaja na tujih trgih pa je bila večja za 18 odstotkov. Trgi nekdanje Jugoslavije ostajajo najpomembnejši izvozni trgi Droge, saj je na njih ustvarila 83 odstotkov vsega izvoza. Največ je prodala v Bosno in Hercegovino (36%), sledijo Srbija in Črna gora z 20 odstotki, Hrvaška s štirinajstimi in Makedonija z dvanajstimi odstotki. Preostalih 17 odstotkov izvoza je ustvarila v državah Evropske unije, v vzhodni Evropi in na drugih trgih. Najpomembnejši izvozni program je še vedno mesni program. Nosilni izvozni izdelek ostaja kokošja pašteta Argeta, ki je vse uspeš-
nejša tudi pri nas. Na domačem trgu pa seveda najpomembnejši izdelek ostaja kava Barcaffe s 74 odstotnim tržnim deležem, večinske deleže pa ohranjajo tudi čaji, sol in čiste začimbe.
Približno dve milijardi tolarjev bodo letos v Drogi namenili povečanju zmogljivosti za proizvodnjo paštet in za zamenjavo linij za izdelavo čajev. Tudi iz letošnjega poslovanja bodo 65 odstotkov dobička namenili za razvoj in 35 odstotkov za dividende.
D.M.
Knjigovodska vrednost delnice Droge je 31. decembra lani znašala 57.163,27 tolarja, kar je deset odstotkov več kakor leto prej. Njena tržna cena istega dne je bila 89.092,86 tolarja in se je v enem letu povečala za 112 odstotkov.
LASERSKA EPILACIJA - PORASCENOST NI VEC PROBLEM
КДј JE LASER IN KAKO DELUJE? Laser
ustvarja svetlobni žarek določene valovne dolžine, ki prodre pod površino kože. Svetloba laserja se absorbira v pigmentu dlačnega mešička. Toplota, ki se pri tem sprosti, uniči dlako in zarodno celico dlake. JE LASERSKA EPILACIJA VARNA? Je, pri
zdravih ljudeh.
JE EPILACIJA Z LASERJEM TRAJNA? Da.
Pomembno pa je vedeti, da imamo v telesu veliko latentnih korenov dlačic, ki se lahko aktivirajo kadarkoli v času po epilaciji, npr. zaradi hormonskih sprememb, stresov, bolezni in terapij z zdravili. Pomembno je tudi vedeti, da laser učinkovito deluje le na dlake v fazi rasti, ne pa tudi na dlake v fazi mirovanja.
KOLIKO TRETMAJEV JE POTREBNIH ZA TRAJNI UČINEK? Najpogosteje je postopek treba ponoviti od 5 do 8 krat, čeprav lahko dobre rezultate dosežemo že po prvem posegu. E p i I a c i j a je najbolj učinkovita le takrat, ko odstranjujemo dlake, ki so v aktivni (anagem) fazi rasti, saj je dlaka takrat še pripeta na svoje jedro m vsebuje obilo melanina. Faze rasti dlak so na različnih delih telesa različno dolge. Na telesu imamo v fazi rasti povprečno 30% dlak na obrazu pa 60%. Zato so tudi intervali med posameznimi postopki različno dolgi, in sicer na obrazu od I do 2 meseca, na telesu pa od 2 do 3 mesece, r/j| so tam faze rasti daljše
Poraščenost danes ni več problem. V svetu in pri nas z diodnim laserjem uspešno rešujemo ta problem.
POSVETI - INFORMACIJE IN NAROČILA
'V v
/n » v « t t %	v ,
Hotel Emona (pritličje - pianterreno), Obala 2, 6320 Portorož tel.:05/674 2192
Dunajska 101, 1000 Ljubljana tel.: 01/568 2229
KDAJ JE NAJUGODNEJŠI CAS ZA EPILACIJO Z LASERJEM? Vse leto, vendar je priporočljivo, da epilacije ne opravljamo poleti, saj je sonce takrat najmočnejše. Sončenju se je potrebno izogibati tudi 14 dni po epilaciji.
KAKO SE PRIPRAVITI NA LASER? Nekaj tednov pred lasersko epilacijo si dlak ne odstranjujemo z voskom ali s puljenjem. Pred lasersko epilacijo si dlake odstranimo le z uporabo britvice. Britje je potrebno zato, da ostane dlačica v svojem foliklu, katere zarodno celico laserski žarek pod kožo tra|no uniči. Ce smo se intenzivno sončili neposredno na soncu ali v solariju, moramo epilacijo odložiti vsa| za en mesec, prav tako tudi ne smemo uporabljati krem za porjavenje kože ali preparatov, ki lahko kožo vnamejo Po postopku se neka| dni m priporočljivo sončiti, umivati s prevročo vodo in z brisačo grobo drgniti obravnavane dele
KDAj SO REZULTATI LASERSKE EPILACIJE NAj-UČINKOVITEJŠI? Najboljše rezultate dosežemo pri svetli polti s temnimi dlakami. Svetlih in sivih dlak z laserjem ne epiliramo, kei zaradi pomanjkanja melanina (pigmenta] v dlaki no dosežemo želenega učinka
NA KATERIH DELIH TELESA OPRAVIJAMO LASERSKO EPILACIJO? Fpilar.ija je možna na vseli dolih telesa, ru/on na območju okoli oči
tempelj dobrega počutja
Hoteli Morje v Portorožu
so odprli novi wai thai
Največji center za tradicionalno tajsko masažo in naravno nego obraza in telesa v Evropi
Pričakuje vas 2 O vrhunskih maserk in maserjev s Tajske in domači strokovnjaki.
V aprilu in maju od ponedeljka do četrtka 20% promocijski popUSt
Izbirate lahko med 13 vrstami masaž, različnimi sprostitvenimi, Programe dopolnjujejo meditacija, joga, tai chi, telovadba lepotilnimi in shujševalnimi programi za ženske in moške,	in plavanje v bazenskem kompleksu z ogrevano morsko vodo
ekskluzivnimi programi za pare, nosečnice, managerje in še in še ... (650 kvadratnih metrov vodne površine) s savno in solarijem.
v edinstvenem tajskem ambientu • v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Kraljevine Tajske
Info, in rezekvacije: 05 692 70 70 05 692 00 00 e-pošta: waithai@hoteli-morje.si ■ www.hoteli-morje.si
Hoteli Morje, Obala 33, 632O Portorož-Portorose
EVROPSKO LETO INVALIDOV:
ŽIVETI KOT VSI DRUGI LJUDJE
Svet Evropske unije je leta 2001 ob dnevu invalidov, 3. decembru, letošnje leto razglasil vlada določila leto 2003 za leto invalidov tudi v Sloveniji, s čemer smo se pridružili državam javnost glede problematike invalidov in njihovih pravic.
njali iz običajnega družbenega življenja. Enake možnosti za invalide pomeni, da se pravica, ki velja za vse (na primer do šolanja), uporabi enako tudi pri invalidih. Še ne dolgo nazaj je imel invalidni otrok omejene možnosti izobrazbe in še ožjo izbiro poklicev (slepi, denimo, so bili lahko telefonisti, maserji ali kaj podobnega). Seveda spremembe odnosa do invalidnih ljudi ne bodo prišle čez noč. Na socialno vključevanje invalidov je treba gledati predvsem kot na postopno ustvarjanje pogojev za uveljavljanje humanejših oblik človeškega bivanja.
Človeka je potrebno obravnavati kot nedokončano, na pol narejeno bitje, ki mu je treba - namesto strahu in jeze - vgraditi tipalke brezpogojnega sočutja in prepoznavanja drugačnosti. (Sporočilo društva Obzorje Piran)
Kako do polne vključenosti invalidnih oseb
Odgovornost za pripravo učinkovitih programov vključevanja invalidov v družbo je brez dvoma na ramenih države. Država mora ponuditi sistemske okvire, programe in vzpodbu-jevalne instrumente kot npr. sprejeti ustrezno zakonodajo. V Sloveniji nekaj od tega že imamo. Lani je bil sprejet zakon o uporabi znakovnega jezika, ki gluhonemim priznava uporabo slovenskega znakovnega jezika ter pravico do tolmača za znakovni jezik, s čemer je odstranjena osnovna ovira v sporazumevanju med slišečimi in neslišečimi. Sprejet je bil tudi zakon o invalidskih organizacijah (naše so že prerasle delovanje društev, saj pomembno dopolnjujejo družbeno skrb za invalide). Sprememba zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov naj bi med drugim prispevala k zmanjšanju stopnje brezposelnosti med invalidi. S sprejemom zakona o izenačevanju možnosti invalidov pa bo uresničeno temeljno načelo nediskriminacije, ki bo zagotovo prispeval k boljši vključenosti
Stari pristopi, ki so močno sloneli na usmiljenju in domnevni nemoči invalidnih oseb, veljajo danes za nesprejemljive predsodke. Invalidi danes zahtevajo enake možnosti in dostopnost vseh družbenih koristi: od dostopnosti celotnega izobraževanja, novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov do športnih in prostočasovnih aktivnosti, storitev ter izdelkov. Invalidi so - enako kot vsi ljudje -zelo raznoliki, zato so učinkovite le tiste politike, ki to upoštevajo. Eden od ciljev Evropske unije, ki si jih še posebej zastavlja v prvem desetletju 21. stoletja, je spopad z družbeno izključitvijo invalidov. Navkljub zakonodaji, ki invalidom zagotavlja pravice oziroma jim daje enake možnosti kot drugim državljanom, so pogosto odrinjeni in v družbi zapostavljeni. Zato invalide lahko upravičeno štejemo med izključene družbene skupine. Enaindvajseto stoletje pa naj bi prineslo nov pristop, ki naj bi doprinesel k družbenemu vključevanju.
Bistveni koraki k spremembi filozofije invalidnosti
Socialno vključevanje invalida pomeni poudarjanje pravic posameznika - državljana, invalida. Ne zadošča več le zaščita ranljivih, šibkejših, nemočnih. Spremenil naj bi se torej odnos do njih: nanje naj ne bi več gledali le kot na objekte, iz "nevidnih" državljanov naj bi postali "vidni", v družbi prisotni in aktivni.
Invalidi se ne zadovoljijo več s tem, da jim za njihovo izključenost in odrinjenost družba priznava nadomestila. Invalidni otroci, na primer, naj bodo vključeni v isto šolo kot drugi otroci ne le zaradi sebe, ampak tudi zato, ker imajo neinvalidni otroci pravico do navzočnosti invalidnih otrok. Da se tako pripravijo na življenje v družbi različnih ljudi! Doslej smo invalidne osebe od ranih nog usmerjali v zanje posebej ustanovljene institucije (posebne zavode), jih zavestno odri-
Društvo Obzorje Piran nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski,
Na osebni razgovor se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/954-769.
za evropsko leto invalidov. Lani je slovenska , ki se letos še posebej prizadevajo osveščati
invalidnih oseb v družbo.
Zapisane besede pa niti približno ne zadostujejo za nediskriminajoči odnos do invalidov. Najpomembnejše je tisto, kar lahko dejansko naredimo v vsakdanjem življenju, v neposrednem okolju invalida (da na primer odstranimo arhitektonske ovire na ulici ali javnih ustanovah - omogočimo dostop do pošte, gledališča, banke, itd. - uredimo stanovanje po meri invalida, mu omogočimo dostopnost do sodobnih tehničnih pripomočkov, ki mu v največji mogoči meri omogočajo živeti enako kot drugi ljudje ipd.).
Pripravili: Danica Lapanja Kekič in Livija Sikur Zorman
* Vlada R Slovenije je ustanovila Odbor za pripravo in izvedbo evropskega leta invalidov (člani so predstavniki pristojnih ministrstev, državnih organov in institucij civilne družbe), ki bo letos med drugim pripravil: izdajo posebnega letaka in plakata za promocijo leta 2003 kot leta invalidov, pa priložnostne znamke ter kovanca, podelil nagrade podjetjem, ki spodbujajo zaposlovanje invalidnih oseb, v projektu Prijazna univerza bo odpravil ovire, ki otežujejo fizični dostop invalidnim študentom ter mnoge okrogle mize, razprave, posvete o tem kako se soočati in premagovati invalidnost.
IZLET V PARIZ
Vabimo Vas, da se udeležite spomladanskega izleta v PARIZ. Odhod bo dne 22.05.2003 (v večernih urah) iz Portoroža. Dobra družba, odlično vodenje in še samo nekaj prostih mest,...
Prijave in rezervacije - Turistična agencija PALMA, tel. 6710-680!
Ljudje, ki v vsakdanu ne prenesejo nobene izgube, so v življenju
prikrajšani, življenja.
Izguba je učiteljica
Sporočilo društvo Obzorje Piran
Hladen dežni tuš za bruce Turistice
Vreme preprečilo uprizoritev zasedanja starih bajt na portoroški
Zgodovina brucovanja v Sloveniji je izredno bogata in zanimiva. Običaji sprejemanja novih študentov v stan starih bajt so se velikokrat
spreminjali. Še vedno pa vse prireditve v Sloveniji povezuje isti motiv-druženje. Čeprav se tovrstni družabni dogodki nemalokrat začenjajo z zabavnim programom, ki nima nikakršne povezave z brucovanjem in končajo z velikimi količinami popitih alkoholnih pijač, na portoroški Turistici takšnemu načinu brucovanja uspešno kljubujejo že šest let zapored. Zelenci dozorijo v prave, resne študente po pravilih Krizevač-kih statutov, ki so jih prevedli in oblikovali za potrebe Akademskega
društva Triglav v 19. stoletju, po njih pa so prirejali brucovanja slovenskih študentov v Gradcu.
Visoka šola za turizem v Portorožu je še vedno edina v Sloveniji, ki v sodobno brucovanje uspešno vnaša prvine tradicije in spoštuje izročilo. Tako je tudi letos, navkljub slabemu vremenu, uspelo organizatorjem šestega tradicionalnega Brucovanja študentov Turistice, pri-
V teh dneh so študentje portoroške Turistice v okviru fotografske delavnice razstavili tudi svoja reportažna dela, nastala na temo Včeraj popoldan. V prostorih Turistice je razstavljenih petindvajset fotografij, ki bodo na ogled do druge polovice meseca maja.
ploščadi* Se bo Turistica preselila v Izolo?
reditev izpeljati brezhibno. Letošnje brucovanje, ki je potekalo prvo aprilsko sredo, so organizatorji zasnovali z namenom, da pritegnejo širšo javnosti. V spremstvu brucmajorjev so se študentje prvih letnikov podali do portoroške ploščadi, od koder se je prvi del prireditve zaradi dežja preselil v notranjost (v gostišče Planet Pub). Sledil je kro-karski zbor starih bajt z izvolitvijo članov (zeleno carstvo, oberfiskus, klobasar, zapisnikar.), razpravljanjem o aktualnih temah, predstavitvijo dela Krizevačkih statutov in seveda "kaznovanjem" neposlušnih študentov. Tako so se mnogi naključni obiskovalci po bliže ali sploh prvič seznanili s tem zanimivim obredom.
Družabni večer se je nato nadaljeval v portoroškem hotelu Marko, kjer je bil za vse bruce, goste in profesorje pripravljen bogat animacijski program.
Na Turistici kar nekaj novosti
Študentje Turistice so tradicionalno brucovanje izkoristili tudi za novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali študentje in novi dekan dr. Milan Ambrož. Predstavili so možnosti, ki se odpirajo visokim šolam ob vključevanju v Univerzo na Primorskem. Na Turistici verjamejo, da bo primorsko univerzitetno središče postalo priznan znanstveno raziskovalni center, ki bo študentom nudil možnost podiplomskega izobraževanja. Študentje menijo, da bo novoustanovljena univerza zagotavljala nek formalni okvir, ki bo omogočal še več povezovanja, hkrati pa tudi kakovostnejšo raven študija. Ker bo za njimi stala večja krovna organizacija, študentje pričakujejo, da se bodo povečale možnosti za uveljavljanje in priznanje njihovega dela tako doma kot v tujini. Vodstvo šole pa je na tiskovni konferenci javnost seznanilo z možnostjo selitve Turistice iz Portoroža. Šola namreč išče prostor, na katerem bi lahko zgradili nov objekt. Z novogradnjo bi naj začeli na območju izolske občine, vendar bo o tem dokončno odločal senat šole.
Klavdija Žnidarčič
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
IGRIŠČE POD METR0P0L0M ŠE TO POMLAD!
V portoroški krajevni skupnosti menijo, da je njihova prva naloga prisluhniti krajanom, še posebej kadar jih kaj moti, ko kaj predlagajo, potožijo in podobno. In seveda potem tudi nekaj ukreniti, da bi se življenje v njihovem kraju obrnilo na bolje.
Tako so v krajevni skupnosti Portorož prisluhnili tudi mladim, ki so na spletnih straneh košarkaškega kluba Portorož tožili, kako zelo pogrešajo nekdanje igrišče pod Metropolom. Beseda je o nekoč dobro obiskanem, pretežno košarkaškem igrišču, na zgornjem predelu zemljišča (pri gostišču Taverna) lani zgrajenega večnamenskega teniškega igrišča s poslovnimi prostori pod Metropolovim gričem. Mladi so igrišče vzeli za svoje zbirališče, kjer so na svežem zraku, v bližini morja lahko vadili tudi pozno v noč. Najbrž se vsi spominjamo teh radoživih mladeničev, mar ne?
Z gradnjo novega, sodobnega športno-poslovnega objekta pa je izginilo tudi igrišče za košarko in z njim tudi mladi košarkarji. Ker pa nekdanje igrišče (za novim objektom) ni pozidano, so v KS Portorož menili, da bi ga lahko - s postavitvijo košev - ponovno vzpostavili za vse, ki bi želeli nekaj svojega prostega časa koristno in zdravo porabiti. Z malo truda bi lahko mnoge razveselili... Svet portoroške krajevne skupnosti je tako svojo sedanjo predsednico, Dragico Mekiš, in nekdanjega predsednika, Marjana Simonoviča, pooblastil, naj s tem predlogom seznanita direktorja Marine, ki je lastnica novega objekta, kot tudi zemljišča nekdanjega igrišča. Gospod Enes Lojo, direktor Marine, je portoroškim predstavnikom pozorno prisluhnil. In glej, kar je sprva zgledalo težko, celo nemogoče speljati, je bilo nenadoma povsem enostavno!
Marinin direktor je namreč povedal, da namestitev košarkaških košev načrtujejo takoj, ko bodo dopuščale vremenske razmere. Prostor, namenjen tudi bodočemu igrišču, nameravajo premazati s posebno maso (za to je potrebno ustrezno vreme s temperaturo zraka okoli 20 stopinj celzija), kar naj bi naredili okoli 20. maja letos. Da je namera resna, kaže tudi to, da se je gospod Lojo strinjal, naj z objavo novice v Portorožanu razveselimo mladež!
D.M.
FUJ, KAKO SMRDI!
Tako vzhičeno vzklikajo miomoidoči sprehajalci in tisti, ki skozi stranska vrata poleti vstopajo na portoroško plažo. Tam so namreč smetnjaki, ki zaudarjajo in kazijo neposredno bližino kopališča in pa lokala Grill na začetku Portoroža. Novi lastnik le-tega je v njegovo prenovo vložil tri milijone sit, odstranil je star pločevinast grill (ta je bil prava atrakcija "slovenske Nice"), zamenjal mize in stole, prebarval tlak in zasadil cvetice. Vse je kar spodobno, vendar tik za njegovo ograjo zaudarjajo veliki smetnjaki. Neke noči so v enem celo zakurili ogenj, ki je dodobra ožgal ob njem rastoči bor in za las se je zubljem "izognila" nova tenda omenjenega Grilla.
Lastnik lokala je odgovorne v podjetju Okolje prosil, da bi uredili prostor s smetnjaki. Situacijo so si sicer ogledali, vendar (tako pravi gospod lastnik, ki svojega imena ne navaja) se niso odločili za nič konkretnega. Dovolili so mu le, da na svoje stroške "poskrbi" za smetnjake.
L.K.F.
Radi berete Portorožana? Prispevajte zanj (za tisk, računalniško urejanje, ...) svoj prostovoljni prispevek na TR.R. št.: 01290-6450836431.
MQS%ON
Izola
Piran Portorož
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
velika izbira okrasnih rastlin: za parke, vrtove, grobove...
\	Korte
sadike:	Sečovlje\ Parecag
pelargonij, \/erben, daliet, enoletnic...
POMANJKLJIVA OTROŠKA IGRIŠČA - fotoreportaža
Ker je na našem področju večji del leta primerno toplo vreme in ker je za otroke zdravo, da se gibajo na prostem, se mamice in očki večkrat s svojimi otroki odpravimo ven. Ponavadi si otroci želijo s kolesom ali peš na portoroško plažo, a kaj, ko je ta na mnogih mestih kar posejana z razbitim steklom in pasjimi drekci. Otroci bi šli radi tudi na igrišče - tako, kjer so gugalnice, plezala, tobogan, vrtiljak, nepokakan peskovnik, majhna plezalna stena, klopca za počitek, kjer ni ne blata ne luž. Vendar, od Lucije do Portoroža (in še dlje) ni najti ustreznega in urejenega otroškega igrišča.
Spodnje slike kažejo stanje nekaterih igrišč oz. igral:
Toliko ponuja centralna portoroška plaža: tobogan z lužo in blatom po vsakem dežju ter nevarno gugalnico (levo). Včasih je bilo na razpolago še plastično plezalo, a je odslužilo svojemu namenu.
Na isti plaži je še en tobogan (v enakem stanju kot prejšnji) pa dve gugalnici z izpodkopano podlago, tako da sta popolnoma neprimerni za najmlajše. Vendar, ker vemo, da plaža ni igrišče ampak kopališče, nismo preveč zahtevni...
.... vse do teh dni, ko si je eno gugalnico "prisvojil" lastnik zabaviščnega parka (je že na notranji strani njegove ograde) in ni znano, ali bomo morali tudi za njeno uporabo odšteti 300 sit, kot za vožnjo z avtomobilčkom.
Sprašujemo se, zakaj ne bo onkraj mreže, za katero so te dni zabetonirali nosilne stebričke, namesto drago plačljivih mehanskih vozil, elektičnega vrtiljaka in gumijastega tobogana raje lično urejeno zastonj otroško igrišče, z igrali, ki krepijo otroške plezalne in druge spretnosti ?
Popolnoma zapuščeno igrišče v Luciji, med bloki nasproti vrtca Takih je v naselju več.
Edino kolikor toliko primerno igrišče v Luciji, ki je bilo lani celo obnovljeno. Žal je ostalo brez sence bližnjega drevesa.
Kdor koli upravlja z otroškimi igrišči v občini, je po mojem mnenju dolžan skrbeti, če že ne za čistočo, vsaj za varnost igral. Sicer pa bi bili mi starši popolnoma zadovoljni tudi samo z enim, vendar dostojnim igriščem (tako kot je npr. tisto v ljubljanskem živalskem vrtu).
Pripravila: Lea Kale Furlanič
M C l\ C
R
■s> n
m i c,
I I I Л

□
ZA VSE, KI POTREBUJETE: KERAMIČNE PLOŠČICE, GRANITOGRES PLOŠČICE, KOPALNIŠKO OPREMO, LEPILA IN FUGIRNE MASE, VODOVODNE PIPE, ORODJE ZA KERAMIČARJE, ADAPTACIJO KOPALNIC, SMO ODPRLI SALON KERAMIKE V LUCIJI V INDUSTRIJSKI CONI, ZRAVEN DISKONTA PETRA. BLAGO JE ZNANIH ITALIJANSKIH IN ŠPANSKIH PROIZVAJALCEV. CENE PA SO VEČ KOT UGODNE, OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE SAMI!
URNIK
ponedeljek-petek: 8-19 sobota:	8-12
nedelje in prazniki zaprto
CENJENIM KUPCEM, OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
v/
IPC Lucija Oba In 114. 6320 Portorož
l FUJI FILM
OfYMPUS
f *
-Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev	i!
-Fotografiranje prireditev, ^ИЂ rp^S» svečanosti in porok	гРдИш^2^ ~
Г*
-Prodaja ročnih ur priznanih znamk:
SECTOR	Đ ; 77PPd
f "\y «>"i« "t" ~vi л r c »i "i'4 ) BREI L. TISSOT
< M


V soline je očitno privel svež veter, saj je nov prevzemnik nad gospodarjenjem, Mobitel, takoj pričel pospravljati. Pravi užitek se je sedaj sprehoditi po Sečoveljskih solinah, saj so pospravljene kot urejena soba.
Pri Ribiču, pod Sečo, se širijo. Najprej malo, pa še malo, pa zaprt parking, sedaj dodajajo veliko teraso, še malo pa bodo imeli svojo plažo. Znana kolesarska in pešpot je zadnja leta tu kot privat zemljišče: gibanje je omejeno s skalami, zaporo in redarji iz lokala.
- "
Čeprav ne okusen in ne z normalno ceno novo urejen park sredi štiripasovnice v Portorožu,
mu vseeno zaželimo lepo prihodnost, da bi zalivanje in urejanje delovalo, predvsem pa stalo manj kot parkirni avtomati in rampe. Za zgodovino bo ostala vsaj ta lepa fotografija.
Foto in tekst: Ivan Zupančič
Slika je popolnoma drugačna od gostišča Ribič do avtokampa Lucija. Pohvale uprav-Ijalcu kampa, ki skrbi tudi za okolico, od katere nič ne trži. Že drugo leto so izredno lepo urejeni pot, smetnjaki in klopi (vzor vsem ostalim, ki se ne zavedajo da če smrdi pri sosedu, tudi pri tebi ne bo zadovoljnih gostov).

%
IZBERITE TELESNO AKTIVNOST ZASE!
•	TELOVADBA ZA HRBTENICO S PROGRAMOM
(vsako sredo ob 18.30)
•	TELOVADBA ZA NOSEČNICE
(vsako sredo ob 1 7.30)
•	PO-PORODNA TELOVADBA Z DOJENČKI
(glede na število prijavljenih)
•	TEČAJ MASAŽE ZA DOJENČKE
(glede na število prijavljenih) V Zdravstvenem domu Lucija (sejna soba).
ZA HUJSANJE
Pod vodstvom fizi-oterapevfke mag. Maje Fortunat Prijave in informacije na tel. 031-579 252 ali 05-6260186
Ob pešpoti pod Formo Vivo pa lahko opazimo svetovno znamenitost, katere se ne zavedamo. Po vseh gradbenih izračunih terasa ne bi smela več stati, prej bi se morala zrušiti od stolpa v Pisi! Torej je treba znamenitost ali zavarovati in jo tržiti kot deseto svetovno čudo ali pa jo sanirati, da ne bo mrtvih, saj je prav tam spodaj priljubljen kraj za kampiranje na črno.
POTUJOČA KNJIGARNA V LUCIJI -
spodbija kulturno poslanstvo edine knjigarne v našem kraju, "Kriza žanra" v TPC-ju
Od meseca decembra dalje (ponavadi ob sredah) postavlja svojo prodajno stojnico na pločniku pred A-banko v Luciji potujoča knjigarna Cankarjeve založbe. Njen zastopnik g. Srečko Lah pravi, da imata s sodelavko go. Ljubico Pirh, ki ga spremlja, "žegen" od Občine. Da sta torej zaprosila pri pristojni
službi za dovoljenje za zunanjo prodajo in tako le-to izvajata. Vendar, ni znano, kje lahko prodajata svoje knjige. Pravi še, da je bilo postavljanje stojnice v Piranu zaradi omejenega parkiranja fizično neizvedljivo, v Porto-
rožu pa da nista imela dovolj prodaje. Tako sta izkoristila jutranji lucijski "vrvež", torej mimoidoče, ki gredo ponavadi po opravkih na občinsko upravo ali kam drugam, in ob sredah precej tržno "nastrojena" prodajata knjige, za katere zagotavljata sejemske cene (seveda to ne more biti res, kajti slednje veljajo le na sejmih in jih določi založba, onadva pa si maržo lahko postavita sama - op. preverjeno pri podobnih prodajalcih) in ugodne plačilne pogoje (3 obroki).
Gospa Irena Peršič -Czurda, lastnica knjigarne "Kriza žanra" v TPC-ju, je ogorčena: "Kaj bi dejal pek, če bi mu pred nos, torej pred pekarno, nekdo postavil stojnico s krofi in dišečimi rogljički in jih tam veselo prodajal. Dobesedno bi peku odžiral kruh." Tako se je zgodilo njej - od decembra dalje ji je prihodek silovito upadel. Klicala je na Občino pa so ji
iz pristojnega urada rekli, da ima zastopnik potujoče knjigarne dovoljenje. Ko je po telefonu uradniku potarnala, češ da se ji ne zdi prav, da je tovrstna "klošarska" prodaja tik pred vhodom v TPC, kjer je stalna knjigarna, so ji odvrnili, da se lahko tudi sama prijavi za zunanjo prodajo, tako in tako obstajajo razpisi. Vendar se gospej, ki je v Luciji že pet let in ki občini plačuje visoke dajatve, zdi to malodane absurdno, poleg tega pa nima niti sredstev za to (s prodajo knjig, sami vemo, gre bolj slabo - malo zaradi nizke bralne kulture in malo zaradi visokih cen le-teh). Tako je tik pred odločitvijo, da bi svojo - z različnimi zvrstmi literature dobro založeno, prijetno in v preteklosti organizatorko literarnih večerov -knjigarno zaprla.
Če se bo to zgodilo, najsibodi zaradi vsiljivega stojničarja, najsibodi zaradi bralne krize ali pa zaradi previsokih prispevkov, bo Lucija osiromašena za edini javni kulturni kotiček, kamor si dregnil, ko te je "bolela duša" ali pa po pravcati literarnokritični nasvet v zvezi z nakupom dobre knjige.
Besedilo in slika: Lea Kale Furlanič
Л edROMlb
d.o.o.
IMPORT - EXPORT Ferrarska 38, 6000 Koper Tel./fax: 05/6310-460, tel.: 05/6391-144
Blago vam ne le prodamo in dostavimo, temveč vam ga tudi vgradimo!
Prodaja: sanitarne keramike, keramične ploščice in porcelan grees, kopalnic in tuš kadi (emajl in keramika), lepila in fugirne mase, tuš kabine, WC kotlički in deske, vodovodne armature, grelci vode, gumi prirobnice, zaključne letve.
Zaključna dela v gradbeništvu: polaganje keramičnih ploščic in grees-a ter električnih in vodovodnih instalacij, manjša gradbena dela.
b0*1'' * K -
ODPRTO:
vsak dan od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure
■Z SOSEPNJE LUCIJE
ZBOROVSKO CERKVENO PETJE V LUCIJI
Župnija Lucija je bila z dekretom, ki ga je izdal pokojni koprski škof dr. Janez Jenko, ustanovljena leta 1976. Od tedaj dalje so se na njenem duhovnem čelu zvrstili trije župniki: pater Franc Svoljšek (prva štiri leta), g. Jože Ipavec (19 let, sedaj službuje v Kojskem -Goriška Brda) in g. Janez Kavčič, ki je v Luciji peto leto. Skupaj z njim je prišla njegova sestra, ga. Cilka Kavčič - katehistinja, organistka in zborovodja, ki skrbi za gospodinjstvo in župnijski vrt, poučuje verouk od 2. do 6. razreda (ostale veroukarje letos učita še župnik in katehistinja Marijana Stipančič, prejšnja leta pa tudi ga. Vanja Grašo in drugi), pri sv. mašah igra orgle ter vodi zborovsko cerkveno petje. Slednje je počela tudi v domačem kraju, Črnem Vrhu nad Idrijo, in sicer celih dvajset let.
Po nekaj mesecih bivanja in delovanja v Luciji je presodila, da je pšajo nekatere praznične svete maše, sodelujejo na vsakoletni božič-
zanimanje župljanov za cerkveno petje veliko ter da je čas, da se dolgoletna želja mnogih po sodelovanju v zboru izpolni. Tako je iz tega razloga in iz potrebe, da se nedeljska in praznična bogoslužja popestri z zborovskim petjem, ustanovila Mešani cerkveni pevski zbor sv. Lucije, s katerim je imela 10. aprila 1999 prve pevske vaje. Takrat je zbor štel komaj 13 članov, po večini srednješolcev, danes pa v njem poje 25 pevk in pevcev, starosti od 15 do 50 let. Pevci marljivo vadijo enkrat na teden (v četrtek ob 20.00) - po potrebi še ob sobotah, pojejo pri vseh prazničnih mašah in ob različnih slavjih ter sodelujejo na vsakoletni božičnici obalnih cerkvenih pevskih zborov v mesecu januarju. V štirih letih svojega obstoja so 'ustvarili' bogat repertoar, predvsem cerkvenih pesmi (praznične, psalmi, taizejski spevi, bogo-služne; izvirne slovenske ali priredbe) pa tudi nekaj ljudskih narodnih. Skoraj vse zapojejo štiriglasno (pa tudi dvo ali triglasno) ali v kanonu. Za nekatere solira Petra Povšnar, ki poje sopran.
niči otroških cerkvenih pevskih zborov v mesecu marcu, popestrijo miklavževanja ter pojejo na koledovanjih (26. december), ko se zbira denar za revne iz južnih dežel.
Otroci, ki pojejo v zboru so: Azinovič Luka, Brzuhalski Valentina, Budak Valentina, Bužekljan Nina, Cvetičanin Aleks, Cvetičanin Luka, Cvetičanin Nika, Giassi Lea, Juratovec Nika, Kariž Nika, KoletnikTin, Levačič Katarina, Lovrečič Mischel, Majer Fišter Taja, Majer Fišter Manja, Marič Mojca, Peroša Rok, Polanec Samanta, Semič Tina, Simonovič Nina, Surina Kristi, Surina Mitja, Surina Monika, Valič Tinita, Vegnuti Ana, Vegnuti Maj, Zagradnik Mateja, Žavbi Tadej.
^■ap шш *
Pevci mešanega cerkvenega zbora sv. Lucije skupaj z zborovodjo Cilko Kavčič, (foto: L.K.F.)
V letih pred prihodom gospe Cilke je pri sv. mašah na star harmonij, ki danes čaka na prenovo, preko dvajset let vestno igrala župljanka Irena Čendak Cvetičanin. Tako je v majni lucijski cerkvici tudi ljudsko cerkveno petje donelo v polni meri.
Lea Kale Furlanič
Sledi seznam pevcev, kakor so razvrščeni na sliki: Prednja vrsta - od leve proti desni: Danijela Rondič (sopran), Deborah Chiavalon (sopran), Virginia Štor (sopran), Tiana Solde-villa (sopran), Katja Chiulach (sopran), Kristina Trampuš (alt), Ester Trampuš (alt), Vida Podgorelec (alt), Lea Kale Furlanič (alt), Marijana Stipančič (alt), Zara Kastelič (alt), Cilka Kavčič (zborovodja).
Zadnja vrsta - od leve proti desni: Petra Povšnar (sopran), Olga Simonovič (sopran), Suzana Savec (sopran), Irena Cvetičanin Čendak (alt), Damijana Simčič (alt), Uroš Savec (tenor), Darko Orlič (tenor), Tin Orlič (tenor), Miha Povšnar (bas), Mario Povšnar (bas), Matjaž Skončnik (bas-odsoten), Polona Skončnik (alt-odsotna)
Pol leta kasneje je ga. Cilka ustanovila še otroški pevski zbor. Ta združuje vse osnovnošolske otroke (lahko tudi predšolske), ki imajo dar petja in veselje sodelovati pri zboru. S tem razvijajo svojo nadarjenost ter tako koristijo sebi in razveseljujejo bližnje.
Letos v zboru poje 26 otrok, vaje imajo v dveh skupinah dvakrat na teden (sreda ob 17.00, petek ob 15.00 ). S svojim petjem pole-
Od 13. do 18. maja:
INTERNAUTICA 2003
Ponovno se bliža čas, ko bo Portorož gostil predstavnike svetovne navtične industrije in pomorske navdušence, ki se bodo letos zbrali pri nas v dneh med 13. in is. majem na osmem mednarodnem salonu nav-tike, INTERNAUTICA 2003.
PIRAN PIRANU
KDO BO SKRBEL ZA NAŠE STARO MESTO?
Na začetku pomladi, konec marca, je piransko turistično društvo priredilo okroglo mizo Mi in naš kraj, ki naj bi pomagala najti odgovore na vprašanje, kaj narediti, da bi bilo staro mesto bolj urejeno in privlačno tako za domačine kot za obiskovalce. Razprava je v galerijo Gasspar, kjer je potekala, privabila številne goste: umetnike, kulturnike, novinarje, vzgojitelje, občinske uradnike, turistične delavce, piranskega župnika, meščane, ki jim ni vseeno za njihovo mesto, pa nosilce pobud civilne družbe.
Na pogovoru o tem, kako Piranu vrniti zbledeli sijaj in ugled, je bilo tistih, ki bi jim običajen državljan prisodil, da so odgovorni, je izjavil,
slišati vrsto pripomb, pobud, zamisli, pa tudi tarnanja, kako težko je stvari v mestu obrniti na bolje. Marsikaj, kar so povedali udeleženci piranske okrogle mize, so dolgo znana dejstva kot na primer, da primanjkuje denarja za vzdrževanje bodisi sakralnih kot posvetnih kulturnih spomenikov, čeprav mesto od njih živi. Povrhu pa je strokovnjak za varstvo zgodovinskih spomenikov izjavil, da je popolnoma nemo-
- \'
da se grafitov ne splača odstranjevati, ker bodo tako ali tako nastali novi!). Izvedeli smo, da v Piranu še vedno primanjkuje otroških igrišč in tudi košev za smeti, pa da je trgovska ponudba katastrofalna. In celo to, da so piranski osnovnošolci posvojili mestno obzidje(!?). Nismo pa zvedeli, kaj se dogaja za zidovi novonastalega mladinskega Epicentra, ali kdaj bo stari otroški vrtec vrnjen lastniku...
Se spominjate lanskega vika in krika, ko so pri obnovi stare palače na Turšičevem trgu odstranili starodavne grbe nad vrati? No, nekako so jih uspeli rekonstruirati in so se zdaj vrnili na staro mesto! (Obe fotografiji: Rudi Mraz)
čen, če gradbeniki pri obnovi mestnih stavb uničujejo kulturno dediščino. Občina pa tudi ni kriva za zanemarjenost Pirana in "če so mladi nevzgojeni", kot je rekla ena od občinskih funkcionark. Kdo torej lahko kaj naredi, da starodavnih uličič ne bodo več smradili pasji iztrebki, da mesta ne bojo več kazili zanemarjeni portoni (vhodna vrata s pritličjem hiš) ter neurejene izložbe izpraznjenih trgovin, zapuščene kapelice, propadajoči ornamenti hišnih pročelij, osušele špine (vodne pipe)...? Kdo in kako naj prepreči uriniranje po uličnih vogalih (nekdanja lastnica trgovinice na Židovskem trgu je, denimo, potožila, da jo je morala zapreti, ker ni več prenesla smradu po scalini), pa risanja - ali bolje čečkanja - po zidovih nekdanje židovske, slikovite četrti? (Nekdo

Kdaj bodo gradbeniki dojeli, da takšen kup materiala kazi mesto?
Tudi ni bilo slišati nobene magične formule, kako odpreti poslovne prostore v pritličjih piranskih hiš, da bi mesto (spet) zaživelo ali kako zidarje prepričati, naj ulic ne onesnažujejo z gradbenim materialom ali kako Pirančane izpred televizorjev zvleči v gledališče...
Staro mesto žal ne živi (več) kot skupnost: odrasli niso vzgled mladim ne v besedah in še toliko manj v dejanjih. In vendar so mnogi, ki Piran ljubijo. Zanj so pripravljeni sami kaj narediti in tudi prispevati denar (na primer za obnovo kakšne zanimivosti piranske arhitekture: freske, kapelice, ipd.). Pomembno je, da bi vsakdo - po svojih močeh - za mesto kaj naredil, da bi spet zaživelo kot skupnost.
N.K., L.S.Z.
Židovski trg smrdi po urinu, povrhu pa ga »krasijo« neokusni grafiti...
POSVOJITEV
Na okrogli mizi v Gašperjevi galeriji smo tudi slišali, da so piranski osnovnošolci "posvojili" (?!?) obzidje. Kaj naj rečemo na to? Te dneve se je zrušil del stolpa, ki štrli nad morjem - kaj bojo posvojitelji ukrenili?
Pojem "posvojitev" zavezuje, pomeni prevzem neke obveze. Posvojiš otroka in zanj skrbiš kot roditelj. O posvojitvi predmeta lahko govori, kdor je utonil v materialnem svetu. Ali kdor želi ustvariti vtis, da bo nekaj uredil. Predmetu si lahko skrbnik, kar pomeni, da prevzameš vlogo gospodarja. Skrbnik obzidja bi obnavljal zidovje, poskrbel za predstavitev in za turistično ponudbo... Skrbnik Prvomajskega trga bi poskrbel za obnovo kipov in tlaka, za čistočo, kulturni program, kulturno in gostinsko ponudbo... Vlagal bi in morda celo kaj zaslužil ali kako drugače pridobil. Skrbnik cerkve, denimo, bi zanjo skrbel in se v poslovnem svetu uveljavil kot podjetnik s posluhom za umetnost.
S takimi domislicami kot je "posvojitev", zavajamo otroke v birokratizacijo družbe, v kateri se stvari "rešujejo" na papirju, torej navidezno.	N.K.
Kakršni meščani, takšno mesto, takšna oblast
Prevečkrat se sliši na ulici očitke zaradi nesnage na javnih površinah in nereda v javnih zadevah. Zdi se, kot bi v mestu živeli dve skupini ljudi: tisti, ki so plačani, da stvari urejajo, in tisti, ki smejo delati narobe.
Vprašajmo se: kaj lahko sami naredimo za kraj, za skupnost?
Kar je na vasi samoumevno - skrb domačinov za čisto okolje, tudi za javne površine - to
v	mestu (žal, tudi v Piranu) ni jasno.
Dan za dnem se jezite, ko hodite po ulici in opazite, da čistilec ne odnese vseh smeti. "Pa to vrečko z gnilimi pomaranči gledam že dva tedna!" In vas popade, da bi poklicali komunalo, pa policijo, županjo in televizijo povrhu. Naj vedo, kaj vse je narobe in kako dobri ste, ker jim vse to poročate! Obljubijo vam, da bo stvar urejena (prej ali slej). Pa večkrat ni. In
vi	se še naprej jezite. Pa bi že prvi dan lahko sami odnesli tisto vrečko gnilih pomaranč v najbližji smetnjak. Opozorili tudi vsakega, ki onesnažuje. In potem bi bila ulica, po kateri hodite vsak dan, čista. Zadovoljni bi bili, ker bi bilo mesto čisto (tudi zaradi vas in vseh v mestu).
Vsak meščan naj skrbi za red in čistočo.
Naj kdaj opozori tudi druge, če opazi, da imajo slab odnos do okolja. Recimo tako: "Oprostite, nekaj vam je padlo na tla, poberem jaz, ali boste sami?" Na ulicah in trgih se prebivalci lahko zmenijo, da sami prevzamejo skrb za čistočo v svoje roke. Tako vsak dan pomete ulico eden od prebivalcev.
Jeziti se na komunalo ali županjo je brezplodno, takšni sta, kot mi. Če se nam zdita slabi, pomeni, da smo tudi mi slabi. To ni
zagovor komunale, ne županje, ne redarjev. Le poziv, da se zazremo vase. Ko bomo sami boljši, bo mesto lepše, komunala in županja pa sploh ne bosta več pomembni.
Ali kdo navaja otroke na čistočo, ali se imajo otroci po komu zgledovati? Zakaj imamo dvojna pravila - ena doma, druga v javnosti? Doma se ponavadi ne meče na tla papirčkov in tudi male potrebe se ne opravlja kjerkoli. Zakaj si to ljudje dovolijo zunaj svojega doma? Je ulica bojišče, je sosed sovrag? Ali bi bila ulica čista, če bi bila zasebna last? Ali nam dejstvo, da plačujemo čistilce, narekuje, da sami smetimo?
Ni čist tisti, ki se rad kopa in ima čisto stanovanje, ampak tisti, ki čisti vse, ne glede na lastnino, ne glede na to, kje je - v svoji kuhinji, na ulici, v drugem kraju, kjerkoli po svetu. Čistoča je del človeka, ne del kraja. Ni dober tisti, ki skrbi za svojo družino, ampak tisti, ki dela dobro ljudem, do katerih nima nobenih obveznosti. Skrb za družino ni stvar dobre volje ampak dolžnost. Dober si takrat, ko prestopiš mejo zasebnosti, lastnine, družine in deluješ za skupnost. Ne za denar ali slavo, ampak iz ljubezni do sočloveka iz notranjega veselja. Takrat si Človek.
Nada Kozina
Kdo je vandal?
Slišati je, da so ponoči Pirančani preluknjali gume na vozilih tistih, ki smejo parkirati vozilo pred svojo poslovno stavbo. Da so vandali. Najbrž pa je bil storilec eden tistih piranskih meščanov, ki ima vozilo, pa nima kje parkirati. Mu ne dovoli županja. Ni (dovolj) pomemben, da bi mu dovolili parkirati v mestu.
Pred leti je Visoka strokovna šola za podjetništvo, ki sedaj domuje v prelepi palači Trevisini, pripravila tiskovno konferenco in naznanila svoj prihod v Piran. Takrat so rekli, da parkiranje nikakor ni problem. Da je zanje Piran le eden od izzivov za podjetno mladino in njihove vzgojitelje. To je bilo lepo slišati in meščani so se veselili mladih glav, ki bojo prav gotovo znale streti ta oreh, da bo za vse prav.
No, in sedaj je občina prepustila nekaj parkirišč pred palačo Trevisini šoli. Res da je to le kapljica ob tolikih avtomobilih. Še vedno morajo študentje, ki se pripeljejo v Piran, in večina profesorjev in drugega šolskega osebja, pustiti svoja vozila izven mesta. Kot večina piranskih meščanov.
Pa vendar. Smo v času, ko avtomobil šteje za nujno dobrino. Ko se piranski meščani temu udobju ne znajo odpovedati. Beneškemu županu je lažje kot piranskemu - njemu ni treba dopovedovati, da avtomobili niso primerni za stopnice, mostičke in kanale.
Ne soglašam z nasiljem Pirančanov, a jih razumem. Preveč sitnosti doživljajo. Mesto je staro, v njem je težko živeti. Potrebno je veliko strpnosti, spoštovanja reda, zaupanja v občinsko oblast, ki naj skrbi za skupno dobro. Preveč je razlogov za jezo, prevečkrat ne razumejo (nedoslednih) odločitev občinske oblasti.
Kako naj Pirančani povedo, kaj jih jezi, da bo zaleglo? Preluknjati gume je res pobalinsko, ampak...
Mamljiva (ne)nuja
SKUPNOST SREČANJE V PORTOROŽU
Res čudno, nikoli si nisem, ampak niti v najdrznejših sanjah, predstavljal, da mi ho moje bivanje, brez opojnih substanc, postalo všečno. Vedno je bila rešitev tam, zatočišče ni bilo nikoli zasedeno, plaža ugodja je bila vedno mamljiva, vedno prijetno prepojena. Težave, ovire sem rad prepustil starim zaveznikom.
Tako slep, odmaknjen, vedno na begu pred realnostjo, sem brisal svojo pubertetniško obdobje. Dan enak dnevu, vse skupaj preprosta iluzija, iluzija da vem kam in kako. Iluzija, da vem kdo in zakaj sem.
Pravzaprav tega še zdaj natančno ne vem, resnici na ljubo nimam pojma.
Letel sem na krilih svobode, sreče, ljubezni, vendar krila niso večna, nato sledi padec. Znajdeš se v breznu nesreče, znajdeš se v jebenem začaranem krogu. Kliče te -nuja. Vendar pa te včasih prime, prime, da si dokažem, da zmorem. Postati samosvoj heroj, osvoboditelj lastne duše, svoj lastni Buda.
V trenutku, ko sanje zagledajo svetlobe dan, postaneš zmagovalec. Gmota samozavesti odseva, ko jo mahaš po ulici. Sebe kreiraš v osebo z idejo, z vizijo, s ciljem. Postaneš funkcionalen, postaneš ti!
Potne znake si postavljaš sam, pohiti, da ne bo naslednji usoden...
Jure Ličen
Iskren pogovor, ki razklene dušo in očisti srce, je najveličastnejši človekov izum. Za trenutek se duši odmakneta, daleč proč od ponorelega sveta.
(sporočilo društva Obzorje Piran)
Morda pa le vsi še ne vedo, da imamo v piranski občini, poleg metadonskega centra v zdravstvenem domu Piran, tudi predstavništvo Skupnosti Srečanje - svetovalno pisarno za odvisnike in njihove starše, kjer sprejemajo, svetujejo in pomagajo k odločitvi za celostno zdravljenje problema odvisnosti, ki ni samo uporaba določene substance. Pisarna Skupnosti Srečanje je v portoroškem župnišču (za starim hotelom Palace). Odgovorni predstavnik za celotno Skupnost Srečanje v Sloveniji je prav portoroški župnik Franc Prelc, ki se je s tem problemom prvič srečal pred trinajstimi leti, ko je prvega fanta pospremil v skupnost v Italiji.
V	vseh teh letih si je nabral veliko dragocenih izkušenj in spoznanj - predvsem, da je vsak človek enkraten in neprecenljiv, da je zmožen življenja brez strupenih substanc in zato vreden, da se mu pomaga na poti v svobodno življenje brez zasužnjenosti takih ali drugačnih drog.
V	portoroški Skupnosti Srečanje sta preko javnih del navadno zaposleni dve, trenutno pa le ena oseba, ki je tudi sama prehodila dolgo pot iz heroinske in metadonske zasvojenosti. Naziv javnega dela je: socialno tehnična pomoč pri organizaciji in varovanju zasvojencev ter priprava na zdravljenje in kasnejšo zaposlitev (tretjinski del je sofinanciran iz občinskega proračuna). Portoroška skupnost Srečanje vabi vse bralce Portorožana, ki so se tako ali drugače srečali s tem problemom in vse tiste, ki bi želeli bolje spoznati problematiko odvisnosti in nenazadnje prostovoljce, ki bi želeli po svojih močeh pomagati na srečanja, ki potekajo že vsa leta vsak ponedeljek ob 19. uri v prostorih portoroškega župnišča.
Tanja Kaligarič
Don Pierino Gelmini in Skupnost "Srečanje" sta tako povezana, da ni mogoče odmisliti enega od drugega. Letos je štirideset let, odkar se je kot mlad in perspektiven duhovnik iz vatikanskih krogov srečal z Alfredom, fantom z rimskih ulic, ki mu je sla po opoju izpila življenjske moči. Njegov klic na pomoč ni pustil mladega monsignorja ravnodušnega. Ponudil mu je roko. Iz njunega srečanja se je rodila skupnost z istim imenom. V njej, se je v štirih desetletjih, domala po vseh celinah srečalo z novostjo Življenja nad 350.000 mladih, zaznamovanih z razkrojem, ki ga v človekovo srž vbrizgajo mamila.
Vera v Dobro, ki se skriva v slehernem srcu, je Don Pierina navdihnila, da se je lotil orjaškega podviga, ki ga vodi po bolečih poteh človeka. Svojo vero v Dobro prinaša iz otroštva, ki jo črpa iz zaklada, s katerim je bil obdarjen v družini, kjer je vzniknil in rastel. Zato svojo skupnost vidi predvsem kot družino. Vanjo je vnesel modrost stoletij, ki je zrasla na koreninah evangelija in jo je Benedikt za svoje izrazil z geslom: "Moli in delaj", sveti Frančišek pa jo je doživljal v preprostosti uboštva in sproščenosti svobode.
Zdravje, ki ga poraja Don Pierinovo "Srečanje", je pognalo korenine tudi na naših tleh in se pretaka po žilah številnih slovenskih fantov in deklet. V štirih skupnostih, ki so doslej zaživele pri nas, pomaga mladim iztrgati se iz objema smrti. Doslej je uspešno dokončalo triletno pot v zdravje čez 77 slovenskih fantov in deklet, 850 se jih je v to vključilo in okrog 2000 je s tem programom v stiku.
Don Pierino je prvih sedem let nudil tudi skoraj celotno materialno oskrbo našim mladim na zdravljenju.
Slovenska Karitas je ta program že od začetka sprejela za svojega. Ob njeni podpori se je uspešno razširil in daje obete za jutrišnji dan.
Franc Prelc
Humanitarna akcija za karitasovo kuhinjo v Kninu
Humanitarec Joso Begić s Seče pri Portorožu je skupaj z lucijskim in izolskim župnikom Janezom Kavčičem in Andrejem Sedejem pobudnik humanitarne akcije v obalnih občinah za kuhinjo Caritasa iz hrvaškega Knina. V akciji je kninski tovornjak v vseh treh obalnih občinah prevzel pakete riža, olja, moke, sladkorja, čokolešnik itd., ki so jo darovali člani karitasa iz Lucije in Izole ter podjetniška družina Jukič iz Portoroža.
"Caritas župnije sv.Ante Knin skrbi za 2308 družin oziroma 10.000 revežev, zlasti pregnancev iz Bosne, ki so v vojni ostali brez vsega. V tamkajšnji kuhinji vsakodnevno nahranijo 140 revežev. Kot dolgoletni humanitarec preprosto nisem mogel mimo teh podatkov. Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k ublažitvi nesreče teh ljudi." je povedal Begić.
Andrej Žnidarčič
Obisk iz pobratenega Castel Goffreda
Letošnjega 7. in 8. junija bo Območno združenje Rdečega križa Piran gostilo okoli petdeset krvodajalcev iz pobratene občine Castel Goffredo. Pobratenje med OZ Rdečim križem Piran in italijansko krvodajalsko organizacijo A.V.I.S. iz Castel Goffreda traja več kot trideset let (natančneje 32 let), medtem ko sta se občini pobratili pred desetletjem.
Med obiskom iz Italije bosta Rdeči križ in Občina Piran tudi obeležila 50-letnico krvodajalstva na Slovenskem, hkrati pa bo potekala še podelitev diplom in priznanj krvodajalcem jubilantom za leto 2002. Ob tej priložnosti bo izšel tudi krajši zbornik, posvečen obema jubilejema.
Polovica najavljenih gostov iz Italije bo brezplačno bivala pri tukajšnjih družinah, po večini piranskih krvodajalcev. Piransko Območno združenje Rdečega križa pa išče namestitev še za drugo polovico svojih gostov iz Castel Goffreda. Vse ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni sprejeti v goste italijanske prijatelje, zato prosi, naj se oglasijo (posamezna družina bi sprejela po dva krvodajalca iz Italije na preprosto večerjo, prenočevanje in zajtrk). Za vse informacije pokličite do 7. maja t.l. na tel. št.673-44-63.
Hvale vredno bi bilo, če bi to zadnje, tako številčno srečanje zaokrožili z vsaj takšno gostoljubnostjo, kakršne smo bili deležni Pirančani pri prijateljih iz pobratene občine v Italiji. Naj bralke in bralce spom-nemo na dragoceno humanitarno pomoč, ki je več let - nekajkrat letno - prihaja prav iz Castel Goffreda, namenjena beguncem, ki so v Slovenijo prišli iz bivših jugoslovanskih republik ter socialno, ogroženim piranskim občanom. Težko jim bomo to kdaj povrnili! Oddolžimo se jim vsaj s tem zadnjim, prijetnim bivanjem v naši občini.
V.K.
Denarni prispevki Rdečemu križu: Gašpar Gašpar Mišič, član sveta Občine Piran je namenil 50.340,00 Sit za program krvodajalstva (enkratna sejnina, ki jo je prejel kot svetnik v občinskem svetu), Stojan Ješelnik je daroval 5000 sit kot pomoč družini Rožič, ki ji je februarja letos požar uničil hišo.
V obdobju prvomajskih počitnic bo v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču RKS brezplačno letovalo osem otrok in mladostnikov iz socialno ogroženih družin iz naše občine.
Vabljeni 17. maja na test hoje
Vseslovenski akciji Dan Slovenija v gibanju se priključuje tudi akcija Dan Obala v gibanju, v kateri sodeluje tudi Zdravstveni dom Piran.
Namen akcije je ljudi prepričati, naj v svoj vsakdan vključijo čim več gibanja najsi bo to sprehod, vrtnarjenje, kolesarjenje, ples ali odločitev, da bodo v službo raje hodili peš, da se bodo v stolpnico vzpeli rajši po stopnicah kot z dvigalom ipd. Akcija Dan Obala v gibanju želi vzpodbujati zdrav način življenja, katerega del je tudi gibanje. Dan Obala v gibanju bo potekal 17. maja, s pričetkom ob 9. uri na Bonifiki v Kopru s testom hoje na 2 kilometra.
(Dodatne informacije lahko dobite v Zdravstvenem domu Piran, tel.: 677-33-23, ga. Tadeja Bizjak ali na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper tel.: 663-08-23 pri ga. Nevenki Ražman.)
Od letošnjega 16. aprila je v novem Dnevnem centru za starejše v Piranu - Školjki - začela delovati tudi postaja Rdečega križa. Odslej bo tam stalno delovala vsako sredo med 9. in 10. uro. Prostovoljke bodo oskrbovancem, pa tudi drugim občanom, nudile brezplačne zdravstvene storitve (meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja, zdravstvene nasvete, priporočila, informacije, ipd.) V našo fotografijo smo ujeli obiskovalke novega dnevnega centra v Piranu (Školjka) v prijetnem trenutku, med obedom (Foto: Rudi Mraz).
(Ljudje) trpimo, ker moramo. Nismo narejeni, da bi bili zelo srečni več kot deset minut. Skoraj biološko smo pogojeni, da skrbimo, ne pa da smo sproščeni.
(Alan deBotton, filozof v Oni št. 15, 15.4.2003)
Z^^^frmsm trafrovi
ftffi^^ modni gumbi nogavice
»Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.«
•	kemična čistilnica
oblačila, odeje, zavese, pregrinjala...
•	šiviljska popravila
krajšanje, ožanje, menjava zadrg...
•	vse za šivanje
gumbi, sukanec, elastike, zadrge...
•	prodaja nogavic
iMURA, с^јјд/š, ciocca...
^S^ll©
Ne le čistilnica
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790
Obisk pri gospe Fioretti in drugih
DEJANJE BREZ OPRAVIČILA
Ob letošnjem osmem marcu, mednarodnem prazniku žena, so si v krajevnem odboru Rdečega križa Portorož zadali nalogo obiskati nekatere svoje najstarejše krajanke. Med njimi je gospa Fio-retta Zancola, ki bo letos štela šestindevetdeset let. Obiskali so jo v družinski, izredno urejeni hiši s prelepim razgledom na portoroški zaliv, kjer živi s svojim sinom, snaho in vnuki.
Gospa Fioretta je še vedno živahna gospa in kljub težavam, ki jih prinesejo leta, nasmejana. Spominja se daljnih dogodkov, zgodi pa se da pozabi, da je že večerjala. Njeni domači jo imajo radi in se trudijo ji ustreči, kolikor je mogoče, tudi pri njenih muhicah. Gospo Fioretto bodo svojci poskušali voziti v novo odprti dnevni center v Piranu, da bi ji z zamenjavo okolja popestrili življenje, pa da si bodo tudi oni nekoliko oddahnili, saj je s starejšo osebo kar dosti dela. Predstavnici portoroškega Rdečega križa sta obiskali še gospe Amalijo Seljak na Belokri-ški cesti in Antonijo Roškar na Letoviški poti v Portorožu. Oglasile so se tudi na Solinski poti, kjer naj bi živela že stoletna Natalija Božena Jakil, ki naj bi bila celo naša najstarejša občanka, vendar se na zvo-njenje pri vratih ni nihče odzval. Bralcem, ki bi gospo poznali ali kaj vedeli o njej, bodo v odboru RK Portorož hvaležni za informacije (lahko jih posredujete na Krajevno skupnost Portorož). Podobno je bilo, ko so poskušali obiskati gospo Majdo Fajfar na Letoviški poti (po telefonu so zaman poskušale napovedati svoj obisk).
Članice Rdečega križa Portorož so obiskale še gospo Nado Pukšič in Etelko Puh, dolgoletni aktivistki Rdečega križa, ki sta krajanom marsikdaj znali toplo prisluhniti in jim pomagati v različnih življenjskih stiskah ali pa zgolj popestriti včasih kar grenko življenje. Obiskale so tudi gospo Albino Pipan, ki je bila ob obisku sprva domala prestrašena, potem pa prisrčno topla. Žal pa ima gospa Albina mnoge težave, ki jih ne prinaša zgolj starost, vplivajo pa tudi na njeno okolico, o čemer pišemo tudi v Portorožanu. Preberite. Ne sodite, pač pa imejte svoje mnenje. Lepe in zdrave pomladne dni vam želi
Rdeči križ Portorož: SG in DM
...da si realističen, moraš biti tudi malo pesimističen. Veliko življenja je zelo komičnega. Pravi humor prihaja iz njegovih žalostnih plati.
(Alan de Botton, filozofi Ona dne 15.4.2003).
Ob pogledu na vrata v enem od stanovanjskih blokov na Letoviški poti v Portorožu človek onemi. Težko je verjeti, da se kaj takega lahko zgodi dandanes, tukaj in med nami. Še bolj neverjetno je, da se je dejanje zgodilo na lanski božični večer (vsaj po mnenju stanovalke) in da so posledice še vidne: s črno barvo, z veliki črkami, čez vsa vrata napisano: CRKNI.
Kasneje je (ali so) neznanec uničil še ključavnico - razbil z udarci v vrata. Vse to kot grožnja stanovalki, ki živi za temi vrati. To je oseba, ki že dolgo živi v Portorožu in je vrsto let delala v enem od portoroških hotelov. Stara je enainosemdeset let! Bo že držalo, da kdor ima srečo, dočaka toliko let, kdor je nima, pa umre prej, mlajši. Nesporno pa drži, da človeku leta prinesejo tudi marsikatero lastnost, ki jo mlajši težko razumejo in sprejmejo. Toda, kaj neki bi lahko opravičilo dejanje, ki si ga lahko ogledate na objavljeni fotografiji?! Opravičila ni. Zagotovo ne. So druge poti. Kot na primer pogovor z osebo, ki nam naredi kaj, kar nam ni po volji. Vselej pri tem nismo uspešni. Tudi to se zgodi. Pa nato, denimo, lahko poiščemo posrednika, ki bo poskušal neobremenjeno in objektivno razsoditi. Slednje je naredila tudi gospa, ki stanuje za vrati, na katera so ji napisali, kar piše. Obrnila se je po pomoč na policijo. Prišli so in odšli. Poklicala je Center za socialno delo v Piranu. So prišli, se pogovorili, potolažili. Gospa je poklicala tudi Krajevno skupnost Portorož in povedala, kaj se ji je zgodilo in kaj se ji še dogaja. Prosila je za pomoč, za posredovanje. Pravi, da želi zvedeti, kakšna je zamera. Nekoč so si bili s sosedi prijazni, zdaj ne več. Ona jim zameri hrup, predvsem ponoči, češ, da ne more v miru spati. Enih od bližnjih sosedov ni, ker so vikendaši. Zgornji sosedje pravijo, da ničesar ne slišijo. Povprašali smo še pri drugih sosedih. Povedali so, da je pravzaprav gospa tista, ki ponoči ropota, da večkrat sloni na oknu in na ves glas kriči, kar je mnogo bolj moteče, kot ropotanje drugih sosedov. Torej se ropot vendarle sliši tudi pri drugih sosedih!
V tej žalostni zgodbi pogrešamo voljo, da bi stanovalci skupaj poiskali čimbolj primerno rešitev, da bi sosedje, ki živijo pod isto streho, našli moč preseči nekulturen način sobivanja. V Krajevni skupnosti Portorož smo po svojih močeh vedno pripravljeni sodelovati. Nikakor pa ni rešitev ta, kakršno prikazuje pričujoča fotografija...!
Dragica Mekiš
Človeka je potrebno obravnavati kot nedokončano, na pol narejeno bitje, ki mu je treba -namesto strahu in jeze - vgraditi tipalke brezpogojnega sočutja in prepoznavanja drugačnosti. Sporočilo društva Obzorje
i*> i
ISLAM V OBDOBJU GLOBALIZACIJE
Ne boj se in ne sovraži. Arabski izrek
V Piranu živijo tudi muslimani. Kako živijo? ki jih najmočneje opredeljuje.
Predavanje o islamu so pripravile Primorske novice v sodelovanju z islamsko
skupnostjo iz Kopra 6. marca v palači Gra-visi-Barbabianca v Kopru. Gost večera je bil ugledni filozof in teolog, prof. dr. ENES KARIĆ, predavatelj na Fakulteti za islamske vede in na Filozofski fakulteti v Sarajevu pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študiral je v Sarajevu, Kairu, univerzi Yale in Oxford. Prevedel je Koran v bosanski jezik. V Kopru je govoril o evropskih muslimanih, o njihovih težavah zaradi vere, primerjal je evropsko civilizacijo z arabsko...
Ob besedi musliman nam misli rade preskočijo na vojno, nafto, poligamijo, šeriatsko pravo in položaj žensk. Ne pomislimo na muslimansko vero, kulturo, filozofijo ali znanost. Ne vprašamo se, kaj piše v Koranu. Evropa ni samo domovina kristjanov, tu so doma tudi muslimani. Če je islam prišel včeraj, je krščanstvo prišlo v Evropo predvčerajšnjim. Muslimani so Slovani na Balkanu, Turki na začasnem delu v Nemčiji, Maročani, Alžirci in Tunizijci v Franciji, Indijci in Pakistanci v Veliki Britaniji... Nimajo krovne organizacije tako kot katoliki, zato so šibkejši. Odnos do njih je pogosto tak, kot je bil v preteklosti do Židov. Vendar se muslimani zavedajo, da jim
So del naše družbe ali živijo zase? Slabo jih poznamo. Podučiti bi se morali o njihovi veri,
Evropa nudi boljše življenje, kot bi ga imeli v prvotni domovini. "Če ti država nudi gostoljubje, si dolžan spoštovati njene zakone in
znati jezik domačinov," je dr. Karič odločno izjavil pred množico poslušalcev v Kopru, med katero je bilo veliko koprskih muslimanov. V Evropi so človečanske pravice bolj uveljavljene kot v islamskih državah. Evropa nudi
možnost izobraževanja, zaslužka in dober življenjski standard. V času vojne v Bosni je na evropskih univerzah diplomiralo 10.000 bosanskih beguncev.
V nekaterih muslimanskih državah sta posvetna in verska oblast združeni - v Evropi pa sta ločeni - država skrbi za materialno osnovo in pravni red, cerkev pa je dejavna na duhovnem področju. Muslimani lahko v Evropi gojijo svojo vero le doma in v mošeji.
Versko, šeriatsko pravo, ki je zelo kruto do kršiteljev zakonov in do žensk, ni v vseh muslimanskih državah enako. Velikokrat ga državniki prikrojijo sebi v prid. Sveta knjiga Koran, napisana v davnem 7. stoletju, ne more današnjemu človeku pomeniti isto kot ob nastanku. Oblast, ki se sklicuje na Koran, želi ohranjati muslimansko civilizacijo in svoj položaj. Zahodna kultura, ki vdira v njihov svet preko medijev, tehnike, gospodarskih, političnih in kulturnih stikov, krha njihovo enotnost, podobo sveta, kakršno so si zgradili in kakršno vztrajno negujejo. Zato je ne marajo. Ne zanima jih niti krščanska vera, naša filozofija, kultura. Vendar niso vse muslimanske države tako odklonilne (v Kairu, denimo, je kar tisoč krščanskih cerkva.
N.K.
V ZAKULISJU AMERIKANIZACIJE
Brezkompromisni in ignorantski napad ZDA na Irak, navkljub nasprotovanju Združenih narodov in Varnostnega sveta, potrjuje strah mnogih analitikov, da se v svetovnem merilu rojeva en sam gospodar sveta, Združene države Amerike.
Pokazati moč nad vsem in vsakomer (predvsem pa nadzor nad viri energije, naftnimi polji, brez katerih bi tudi "veliki brat" (beri ZDA), ohromel), postaja iz dneva v dan jasnejše sporočilo svetovni javnosti. Tovrstna kontrola zahteva popolno odobravanja partnerjev in le eno resnico. "Če niste z nami, ste proti nam", je znana parola mr. Busha ml. Najbolj tragi-komično pa je, da igrajo ZDA več vlog hkrati: so napadalci druge države, ki rešujejo državljane te iste države njene oblasti, ter so nazadnje še "humanitarci", saj pošiljajo pomoč državi, ki so jo sami napadli. Prezirajo vlogo mednarodnih humanitarnih organizacij in jo, kot veliki bogovi, prevzemajo kar sami. Nenavadno, toda resnično.
11. september 2001 je boleča rana, ki si je marsikateri ameriški domoljub ne bo kar tako oprostil. Pa ne toliko zaradi tisočih nedolžno umrlih ljudi, temveč zaradi spoznanja, da so tudi Američani ranljivi. Strah državljanov pred novimi terorističnimi napadi je mogoče politično izrabiti za vojno, v kateri si za maščevanje pač izbereš krivca. Vse to pa kljub temu ne prispeva k zmanjšanju kolektivnega strahu, temveč ima prav nasprotni učinek. Sedaj zagotovo vemo: danes ni nihče nikjer več varen.
Po drugi svetovni vojni se je spremenila doktrina vojskovanja in
tako so v sodobnih vojnah skoraj vse žrtve med civilisti.
Morda se ob tej vojni nehote za hip zavemo, da je proces amerikanizacije pravzaprav prisoten v vsaki pori našega življenja. Kaže se v sprejemanju ameriškega načina življenja kot "in " stila tudi pri nas, v Sloveniji. Denimo v načinu razmišljanja, prehranjevanja (fast food), govornemu slengu, vzgoji, glasbi, odnosu med spoloma in celo modi (vzorec vojaških tkanin in krojev!). Vse to nas v veliki meri prevzema in navdušuje. Morda je to posledica podzavestnega hotenja, da bi dokončno sodili v zahodno civilizacijo in ne na -ne daj bog - nek nazadnjaški Balkan.
Je to res prava in edina pot k cilju, da bi bili kot posamezniki in narod resnično razpoznavni in suvereni?
Valentina Klemše
Veliko lažje je biti čuden in obskuren, da na druge narediš vtis, in vsi si mislijo, kako pameten si, ker te nihče ne razume
(iz intervjuja s filozofom Alanom de Bottonom v Oni dne 15.4.2003)
RAZSTAVA V AVDITORIJU
Dobil sem povabilo na otvoritev fotografske razstave Luciana Kleve 15.marca. Naključje je hotelo, da sem za isti dan in za isto uro imel še eno vabilo na otvoritev razstave; tam gori na Pivškem, odkoder sem doma; v stari in kulturni vasi Slavini so razstavili restavrirane risbe Goršetovega Križevega pota. Pa sem šel tja gor, z obljubo samemu sebi, da si bom razstavo v Audutoriju pač ogledal kak drug dan. Tam sem v spominsko knjigo zapisal Hvala za vrhunski kulturni dogodek, v Avditorij pa sem se odpravil tri dni pozneje.
V lični zgibanki, ki sem jo bil dobil z vabilom, je bilo zapisano le kdaj bo otvoritev, nič pa, v katerih urah si bo razstavo moč ogledati. Sklepal sem, da bi bila dopoldne lahko odprta recimo med 10. in 12. uro. Pa sem se znašel pred Avditorijem o pol enajstih in opletajoč pred velikimi stekli preddverja pomislil, da sem prišel zaman. - No, v resnici pa so mi razstavo ljubeznivo odprli in osvetlili. - Kako je zdaj s tem? je bila moja naslednja misel. Je mar razstava postavljena le za slavnostno otvoritev? Poučili so me, da si jo pač lahko ogledajo obiskovalci kina in drugih večernih prireditev. To je nekaj, sem si mislil, a nekakšno nelagodje se ni hotelo odlepiti od mene. Nasprotno, celo naraščalo je, ko sem potem stopal od motiva do motiva.
Bil sem navdušen. Kaj vse je v teh nekaj podobah umetnik povedal o tej naši Istri, o njenem minulem in sedanjem času, o njenem obmorju in njenem neposrednem zaledju, o njenih včerajšnjih in današnjih ljudeh, o njeni ruralni in njeni urbani podobi ...In kako je vse to izpovedal! Iz najbolj vsakdanjega motiva, ki ga navadni ljudje niti ne opazimo, je naredil pravcato umetniško sporočilo. Kako zgovorni so npr. ozki pokončni ali pa ozki ležeči izrezi njegovih slik, ki oči usmerjajo k bistvenemu. In kako nemogoč, nemara celo osladen bi postal kak motiv, če bi bil posnet v barvah ... Črno-bela fotografija očitno skriva v sebi še neslutene možnosti.
Ko sem odhajal, je odhajal z menoj motiv radoživih vaških muzikantov, ujetih v prvi plan, in motiv stare mestne gospe, pa res gospe, v izvirnem pomenu besede, ki skrbno pazi na vsak svoj korak po vegastem mestnem tlaku, na pročelju nad njo pa se košati beneški lev z odprto knjigo v šapi. In sem razmišljal, koliko dragocenega bi npr. mladim in manj mladim lahko ponujali z ustrezno domišljenimi vodenimi ogledi, ki bi se jih bilo recimo moč udeležiti vsak dan razstave ob določeni uri, kot je ob določeni uri kino- ali gledališka predstava. Ali ne bi bilo kaj takega mogoče tudi za letoviščarje? Znamo tovrstno naše bogastvo primerno vključiti v turistično ponudbo? Zakaj teh in takih motivov ni na portoroških razglednicah, ki so največkrat hudo kičaste? - Vprašanja, vprašanja, sama vprašanja. Naši kulturni zakladi pa ostajajo slejkoprej širši javnosti neznani.
Silvo Fatur
KU L-(T)-URA_
KOLORADSKI HROŠČI SLOVENSKE KULTURE
Večna javna debata o tem koliko kulturnih dejavnosti ta družba sploh potrebuje in prenese, se bo verjetno še bolj zaostrila z vstopom Slovenije v EU in NATO. Kljub t.i. nacionalnemu programu za kulturo in številnim ambicioznim projektom, razpisom in drugim birokratsko deloholičnim dosežkom Ministrstva za kulturo, pa se žal vrtimo v začaranem krogu.
Kulturniki, vajeni vsega slabega, že desetletja nasedajo lažnim obljubam. Tako je bilo v rajnki Jugoslaviji, tako je tudi sedaj ko smo preživeli dobro "desetletje uspešne tranzicije" v samostojni državi. Res je, nekateri kraji v Sloveniji so dobili nove gledališke in kino dvorane, knjižnice in druge kulturne objekte, posodobljeno tehnološko opremo in še kaj. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da kopica drugih kulturniških dejavnosti stagnira in celo nazaduje. Vidno pa med tem napreduje predvsem bohotenje birokratskega aparata. Vedno znova, ko - zaradi zgrešene kulturne politike, ki jo dejansko kreira peščica politične elite in skoraj nič marionetno ministrstvo za kulturo - zmanjka denarja za osnovne dejavnosti, je odgovor oblastniške elite enak: takoj je treba zmanjšati javno porabo, prevrednotiti projekte, poiskati "notranje rezerve" ipd. Skratka, kulturniki v nedogled poslušajo kritike o svoji požrešnosti, neproduktivnosti, zajedalski nekoristnosti in pretiranim zahtevam. Vrh ledene gore pa je bil dosežen, ko
so agitatorji uspešnega referenduma za EU in NATO v medijih napovedali, da bomo z vstopom v omenjene integracije - poleg vseh drugih dosežkov - doživeli velik napredek v kulturi in drugih družbenih dejavnostih (npr. v zdravstvu). Seveda ima vsak pravico to verjeti. Vendar ni dobro preveč polniti praznega želodca z (lažnimi) obljubami. Nastane lahko namreč tako velik vakuum, da pride do močne eksplozije. To bodo verjetno prej ali slej spoznali tudi načrtovalci kulturne politike. Vseh svojih napak namreč ne bodo mogli v nedogled nalagati na pleča izvajalcev.
Edini preživeli delavski praznik 1. maj je vedno vesel. Za nekatere že zato, ker se na svoji njivi lahko posvetijo krompirjevemu naraščaju "made in Slovenija" in za trenutek pozabijo na svoj perspektivno stabilni mizerni standard. Med njimi se vse pogosteje znajde prenekateri kulturnik, ki je naposled dojel, da je naša institucionalna kultura dolgoročno v najbližjem sorodstvu z agrokulturo.
Slavko Gaberc
Z dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta:
Peta redna seja občinskega sveta občine Piran, ki jo je županja sklicala v četrtek, 24. aprila letos, ima na dnevnem redu, med drugimi, tudi naslednje točke: predlog odloka o predkupni pravici Občine Piran (druga obravnava), v prvi obravnavi je predlog odloka o cestno prometni ureditvi v občini Piran, ki obeta novosti prometnega režima na posameznih ulicah, obravnava posameznega programa nepremičnin v letu 2003; javni zavod Športni center Piran je pripravil poročilo o svojem delu za lansko leto in program dela za letošnje leto ter poročilo o izvajanju letnega programa športa v letu 2002, občinski svet bo razpravljal še o izdajanju soglasja k odplačilu revaloriziranih glavnic posojil iz sredstev taks za obremenjevanje vod in okolja z odpadki ter k programski in prostorski zasnovi ponudnika za izgradnjo Doma za starejše občane v Luciji. Svet občine Piran bo razpravljal tudi o soglasju k statutu zdravstvenega doma Piran in o spremembi odloka o turistični taksi, za katero je predviden skrajšani postopek.
Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu in ob 1. maju, prazniku dela želimo bralkam in bralcem Portorožana tople in sončne praznike in jim iz srca čestitamo - portorožanovci in Krajevna skupnost Portorož.
Dušan Jakomin: ISLAM IN Ml
Slovenski duhovnik iz Ščednje v Trstu, lanski Kocjančičev nagrajenec, je izdal knjigo Islam in mi. V spremni besedi je Drago Ocvirk izrazil veselje ob delu, napisanem v času po predlanskem 11. septembru, ko je podoba islama v zahodnem svetu najbolj potemnela.
Knjižica nam na poljuden način predstavi islamski svet in razloži osnovne pojme. Izraža pa tudi svoj pogled krščanskega duhovnika na drugo, sicer "bratsko" vero. Tako zvemo, da imajo kristjani in muslimani istega praočeta - Abrahama. Sin Izak je začetnik judovskega naroda in poznejših kristjanov, sin Izmail pa začetnik arabskega naroda in poznejših muslimanov. Muslimanski Mohamed se je rodil v Meki okoli 570. leta, najprej je bil pastir, potem je vodil karavane in se oženil z bogato Hadidžo. Pri 40. letih se mu je v samoti prikazal angel Gabriel in mu dolga leta "deklamier sveto knjigo Koran, klic k duhovnemu in verskemu življenju. Širil je novo vero po Meki in se leta 622 pred nasprotniki umaknil v Medino. Mohamed je postal vodja - politični, verski in vojaški - in v svojo vero uspel privabiti skoraj vse prebivalstvo arabskega polotoka. Leto 622 šteje za začetek islamskega koledarja. Pred smrtjo je izbral naslednike -kalife. Po njegovi smrti so se verniki razdelili: večino predstavljajo suniti. Najbolj skrajni so fundamentalist Islam temelji na petih stebrih, temeljnih dolžnostih: vsak vernik izjavlja, da ne pozna drugega boga razen Alaha. Islamski vernik moli vsak dan moli petkrat, pomaga revežem, enkrat letno se mesec dni posti in vsaj enkrat v življenju roma v Meko.
Knjigi Islam in mi ima še naslednja poglavja: Kaaba, Mošeja, Petek, Misbaha, Ženska v muslimanski kulturi, Cerkveni dokumenti, Po 11. septembru, Dialog, Razlika med krščanstvom in islamom in Razlaga najpomembnejših muslimanskih izrazov.
Knjiga je naprodaj v Trstu, lahko jo naročite na eletronskem naslovu dusan.jakomin @libero.it, lahko pa jo kupite v Kopru 15. maja, ko večer z gostom Dušanom Jakomi-nom.
N.K.
KLIMA NAPRAVE hlajenje-gretje
PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA
-	brezplačno svetovanje in ogled prostorov
-	servis in vzdrževanje zagotovljen
-	garancija do 3 let	>
CENTRALNO OGREVANJE TRAMONTAL d.o.o.
Ugodni krediti	Semova 23, Lucija
GSM: 041/628-658
borzno posredniške družbe
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen.
Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
PFC
lnt€rfin
Primorski Finančni Center Interfin
v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00
PO VELIKONOČNIH PRAZNIKIH..
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani po vsem svetu se v velikonočnih dneh spominjajo Kristusovega vstajenja. Praznovanje Velike noči se navezuje na starejši judovski praznik, pasho ali judovsko veliko noč, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pashalni obredi pa verjetno izvirajo iz nekega starega nomadskega praznika.
Velikonočna voščilnica iz leta 1903
Praznovanje Velike noči je s krščanstvom zašlo v Evropo in se je kasneje razširilo na vse kontinente. Pri nas je postalo ob Božiču in Velikem šmarnu glavni cerkveni in ljudski praznik. Na Zahodu in kasneje tudi drugod po svetu je naletelo na številne poganske šege, navade, verovanja in obrede, ki so bili povezani s čaščenjem pomladi.
Teden pred Veliko nočjo je oljčna ali cvetna
nedelja. Na ta dan je v Istri v navadi blagoslov oljčnih vejic. Velikonočni prazniki trajajo od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka. Na velikonočno soboto popoldan se začno velikonočni obredi: blagoslov ognja, vstajenjska maša, procesija, blagoslov krstne vode. V vaseh so nekoč ljudje na okna postavili prižgane sveče, okoli vasi pa zakurili kresove. Na veliko noč zjutraj so šli v cerkev po blagoslovljeno žerjavico. Z njo so potem zakurili ogenj na ognjišču. Še danes je v navadi blagoslov jedi.
O Veliki noči, njenem nastanku in o pomenu tega praznika, prav tako pa o ljudskih običajih, ki so v tem času v navadi, se lahko poučite v knjigah: * France ROZMAN, Velika noč, DZS 1991

*	Vilko NOVAK, Slovenska ljudska kultura,
DZS 1960
*	Gorazd MAKAROVIČ, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana 1981
*	Edi BERK et al., Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, Domus 1993
*	Janez BOGATAJ, Smo kaj šegavi?, MK 1998
*	Dušica KUNAVER, Pisanica rdeča, Didakta 1991
*	Janez BOGATAJ, Mojstrovine Slovenije, Rokus 1999
*	Niko KURET, Praznično leto Slovencev, Družina 1989
*	Janez BOGATAJ, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, 1992
*	Damjan J. OVSEC, Velika knjiga o praznikih, Domus 1992
*	Albert PUCER, Krkavče, 1991
*	Alberto PUCER, Šmarje pri Kopru, 1995
*	Berta GOLOB, Kako visoko je nebo, Mohorjeva družba Celje, 1990
KNJIGE SI LAHKO IZPOSODITE V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN!
Pripravila Špela Pahor
Jezikovni kotiček
PIRH ALI VELIKONOČNO JAJCE?
Pravopisni slovar (2001) besedo pirh razloži kot velikonočno poslikano jajce. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (III, 1979) pozna le geslo pirh, ki ga razlaga kot pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč. Besedno zvezo velikonočno jajce torej lahko rabimo le kot zasilno razlago besede pirh, ki se v slovenskem knjižnem jeziku uveljavila z zelo natančno opredelitvijo pojava, ki ga poimenuje. Pomeni: pobarvano in pogostoma še na druge načine okrašeno trdo kuhano jajce, ki je del prazničnih običajev o veliki noči. Vse to povemo z eno samo enozložno besedo. V poimenovanju velikonočno jajce pa je očiten italijanski vpliv. Gre za interferenco, kot rečejo jezikoslovci: velikonočno jajce ni nič drugega kot prevedeno uovo pasquale.
Pirhu v Beli krajini rečejo pisanka, v Pre- poimenovanje pa očitno izhaja iz tradicional-
kmirju pa rumenka ali rumenica. A to je podobno kot je dišečim belim šmarnicam Oton Župančič po belokranjsko rekel dragoljubci, Prežihov Voranc pa po koroško solzice. Slovenski etimološki slovar (1997) besedo pirh izvaja iz prastarih indoevropskih korenin, torej se ji da najdi sorodnosti v marsikaterem evropskem, še posebej pa slovanskem jeziku. Njen prvotni pomen da je bil rdeče obarvan oz. obarvan z barvo ognja (iz ognja nekateri izvajajo tudi besedo Piran!). Iz rdečega verjetno izhaja tudi prekmursko poimenovanje, saj v nekaterih tamkajšnjih govorih rümen pomeni rdeč. Nekaj podobnega kot je na Tržaškem krasu in še kje rdeče ruso. Belokranjsko
nega postopka njihovega pisanja pirhov.
Velikonočno barvanje in okraševanje jajc je star običaj, znan po vsem krščanskem svetu. Nekateri raziskovalci pa menijo, da segajo običaji s tem v zvezi celo daleč v predkr-ščansko obdobje. Pirh (tudi piruh, pirih) naj bi pomenil simbol spomladanskega rojevanja novega življenja, v krščanstvu pa tudi simbol Kristusovega vstajenja. In najbrže je prav pisanje pirhov eden najbolj prvinskih izrazov prastare ljudske ustvarjalnosti, ki je del naše kulturne dediščine. Lahko smo nanjo ponosni in prav je, da jo znamo razodeti tudi tujcem, z njenim prvinskim imenom vred.
Silvo Fatur
Natečaj za najboljši turistični spominek
Tudi letos sta Turistična zveza in Združenje spominkarjev Slovenije razpisala javni natečaj za najboljši slovenski turistični spominek za leto 2003. Pri natečaju sodelujejo še Gospodarska zbornica, Slovenska turistična organizacija ter Polepševalni center za malo gospodarstvo. Za nagrado se lahko potegujejo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo našo deželo: njeno kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, kraj, regijo ipd. Pogoj je, da so prvič javno predstavljeni. Strokovna komisija bo trem najboljšim podelila denarne nagrade (od 50 do 200 tisoč tolarjev). Spominke za natečaj bodo sprejemali do 15. junija letos na sedežu Turistične zveze Slovenije na Miklošičevi ulici 38 v Ljubljani.
23
PRIREDITEV OB 1.MARCU, SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Šestega marca letos je na Tartinijevem trgu v Piranu potekala slovesnost ob svetovnem dnevu civilne zaščite, za katerega je proglašen 1. marec (vestičko smo objavili v prejšnjem Portorožanu). Akrobatska skupina Flip je s svojim prisrčnim nastopom popeljala vse prisotne v osrednji del prireditve, na kateri je županja piranske občine, gospa Vojka Štular, podelila priložnostna darila zavodom in nagrajenim učenkam ter učencem, ki so sodelovali na natečaju "Pišem, rišem o varnosti pred požari in naravnimi nesrečami" in "Prostovoljec sem jaz, si ti in mi vsi". Sledil je prikaz vaje pravilnega gašenja z gasilnimi

•	Občina Piran je na pet stopenjski lestvici požarne ogroženosti razvrščena na visoko četrto mesto. Javno gasilsko službo ob izpostavi javnega zavoda gasilske brigade Koper vršijo še tri prostovoljna gasilska društva: v Piranu, Sečovljah in Novi vasi.
•	Država je naložila lokalni skupnosti skrb za organizacijo in financiranje dejavnosti zagotavljanja požarne varnosti. Ne glede na to je piranska občina tej dejavnosti letos namenila 27% več sredstev kot lani in ta znesek predstavlja skoraj pol več sredstev, kot bi jih po normativih morali odvajati, jih je še vedno premalo, da bi zadovoljila vse potrebe. Županja Vojka Štular je obljubila, da se bo zavzemala za več sredstev za to področje.
Nagrajene učenke in učenci, ki so sodelovali na natečaju Pišem, rišem o varnosti pred požari in naravnimi nesrečami ter Prostovoljec sem jaz, si ti in mi vsi: Marko Bažec (OŠ Sečovlje, podružnica Sv. Peter), Lea Frančeškin (OŠ Lucija), Neža Molk (Vrtec La coccinella Lucija), Blaž Kocjan (Vrtec Barčica Piran), Sebastjan Mežnar (Vrtec Mornarček Piran), Rok Šturoj, Kevin Trdin (OŠ Sečovlje), Tarny Okretič (CKSG Portorož), Milivoj Dukič (Center za usposabljanje E. Vatovec Strunjan), Rossana Legat in Karin Pribac (OŠ Sečovlje) sta prejeli posebno nagrado za najboljše delo, za kratek spis pa Teo Braškin (CKSG Portorož).
aparati. Pod mentorstvom gasilca JZ GB Koper Diega Loredana so vajo ponovili tudi prisotni, za kar so prejeli so tudi praktično darilo - manjši gasilni aparat. Prostovoljno gasilsko društvo Piran je nato podelilo zahvale in plakete donatorjem njihovega novega gasilskega vozila. Seveda je sledila še svečana podelitev ključev novega vozila, ki jih je poveljniku PGD Piran Fabjanu Kačniku predala gospa županja. Ob tej priložnosti so pripravili še okroglo mizo o "Požarnem varstvu na Obali", ki je bila še posebej pomembna zaradi bližajočega kongresa Gasilske zveze Slovenije 24. in 25. maja na Bledu.
Udeleženci piranske okrogle mize "Požarno varstvo na Obali so pripravili nekaj predlogov za kongres GZS, ki bo 24. in 25. maja na Bledu:
-	Poklicni in prostovoljni gasilci Slovenske Istre bi morali biti bolj povezani, kot so danes, kar naj se odraža predvsem v boljšem strokovnem sodelovanju, iskanju sinergij in dopolnjevanju zmogljivosti pri nabavi gasilske opreme, ki je pri nas še vedno nezadostna, še posebej ob dejstvu, da se v našem, prostoru dnevno valijo velike količine nevarnih snovi (pristanišče, železnice, ceste), pa da se nam približuje avtocesta z večjim številom daljših predorov, ki predstavljajo potencialno veliko nevarnost.
-	Specialno gasilsko opremo naj država uvrsti v nižji razred obdavčitve (oziroma naj oprosti plačila DDV).
-	Spremeniti je treba status gasilca v družbi.
-	Gasilska zveza Slovenije naj s slovenskim zavarovalnim združenjem začne strokovno debato o sistemu nagrajevanja tistih gospodarskih družb, ki vlagajo v protipožarno varnost.
Država naj zagotovi dovolj denarja za nabavo gasilske opreme. (Zaradi pomanjkanja denarja občine ne zmorejo zagotoviti dovolj sredstev za vso potrebno gasilsko opremo, šolanje in izobraževanje prostovoljnih gasilcev in popolnitev poklicne gasilske brigade.)
* Devetnajstega aprila je bila v turistično zdraviliškem kompleksu Krka - Zdravilišče Strunjan prikazana reševalna vaja v primeru požara.
Novo gasilsko vozilo GVGP1 je primerno za gašenje gozdnih požarov in začetne intervencije v mestnem jedru Pirana. Nadgradnjo vozila je naredilo podjetje BMD Inženiring iz Ilirske Bistrice. Velikost rezervoarja za vodo je 500 I in 50 I penila. Vozilo ima visokotlačno črpalko, visokotlačne cevi in drugo ustrezno gasilsko opremo. Vozilo je stalo 11.596.807,40 SIT. Dona-torji so prispevali skupaj 6.458.000,00 SIT ostalo je prispevek PGD Piran (lastno delo, sredstva požarnega sklada in redna dotacija Občine).
ŠPORTNI PORTOROŽAN
Prvi zvezdnik portoroškega opna srbski velemojster Dragan Šolak
V prihodnjih dneh šahovski spektakel v lucijskem kavabaru Domen
Šahovsko društvo Piran in podjetje Inter-quatro Lucija prirejata v kavabaru Domen Lucija med 26.aprilom in 4.majem šesti mednarodni turnir PORTOROŽ OPEN 2003. Gre za nadaljevanje odprtih turnirjev, ki jih je pod imenom Alpe Adria v devetdesetih letih organiziral pokojni Jovan Nikolič.
Letošnji open naj bi v Lucijo privabil med 50 in 80 šahisti iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, BiH in Srbije in Črne gore. Med močnejšimi šahisti, ki so doslej napovedali udeležbo, so srbski velemojster Dragan Šolak ter med-
narodna mojstra Miloš Perunovič (Srbija), Ivan Meštrovič, Simon Jerič (oba Slovenija), mojstri Igor Šitnik, Oskar Orel, Miodrag Perunovič (Srbija) itd.. Nagradni sklad znaša 700.000 tolarjev, podeljeno pa bo 20 nagrad.
Zoran Ješič, vodja priljubljenega lucijskega lokala, zatrjuje, da je namen organizacije turnirja storiti nekaj za lokalno skupnost. V tem primeru zlasti za domače šahiste, ki jim bo to ena redkih priložnosti, da se pomerijo z močnejšimi šahisti.
'V našem kraju, zlasti še v tem predelu, se
nič ne dogaja. Močan mednarodni šahovski turnir bo za deset dni dodobra razgibal lucij-ske popoldneve in večere. Organizacija tekmovanja, ki smo se jo lotili skupaj s piranskim šahovskim društvom, je izjemno zahtevna. Ves trud pa bo poplačan, če nam turnir uspe. V tem primeru bo turnir prihodnje leto najbrž doživel ponovitev," pravi Ješič, ki letos načrtuje tudi organizacijo močnega mednarodnega turnirja v biljardu ter tekmovanja v raznih družabnih igrah (domino ipd.)
Andrej Žnidarčič
Moja pesem je moj resnični obraz
Društvo Obzorje vabi na odprt literarni večer (vsak lahko pride in prebere, kar hoče) Moja pesem je moj resnični obraz. Dobimo se 17. maja ob 20. uri v Galeriji Duka na Partizanski ulici 2 v Piranu.
RAZSTAVE:
•	MESTNA GALERIJA PIRAN - od 18. aprila do 22. maja: svoje Slike razstavlja Milenko Prvački.
•	AVDITORIJ PORTOROŽ, Bela dvorana - do 13. maja si je v času prireditev mogoče ogledati razstavo akvarelov dvanajstih italijanskih, hrvaških in slovenskih umetnikov.
iXlrAT JE EDINSTVEN IN ZANESLJIV POSTOPEK ZA
ODSTRANJEVANJE TELESNE MAŠČOBE
Znano je, da infrardeči žarki vplivajo na kožno tkivo, saj s tem, ko povečajo oskrbo telesa s kisikom, izboljšajo mikrocirkulacijo in dosežejo optimalno stopnjo proizvajanja ATP-ja.Ta proces pa ni odvisen od moči elektrode, pač pa od tega, koliko je le-ta oddaljena od kožnega tkiva. Pomembno je, da žarki na plasti podkožne maščobe "padajo" navpično.
Metoda OXIFAT deluje na podlagi patentiranih elektrod, ki v dotiku s kožnim tkivom omogočajo čim boljšo izrabo infrardečih žarkov. Elektrode hkrati oddajajo prijeten električni tok, ta pa simulira skladno aerobno aktivnost. S takšnim delovanjem je metoda OXIFAT edina metoda, ki organizmu omogoča odstranitev maščobnih zalog.Ta postopek lahko telo oblikuje tako rekoč za vedno in na tistih delih, kjer si to pač želimo.
Postopek OXIFAT spremlja tudi ustrezna dieta, izbrana glede na obliko telesa. Diete so
NEGA TELESA IN OBRAZA, PEDIKURA, NARAVNA NEGA NOHTOV, UMETNI NOHTI, MANIKIRA, PERMANENTNI MAKE-UP, UČENJE, ТАМРТОО, AJURVEDA, MASAŽA S TOPLIMI KAMNI, BLATNE OBLOGE, MASAŽA S TOPLIMI ZELIŠČI, VAKUUMSKA TERAPIJA PROTI CELULITU, AROMATIČNA METODA PROTI CELULITU, LIMFNA DRENAŽA, ANTTCELUIJTNI PROGRAMI, HUJŠANJE Z METODO OXIFAT, PROGRAMI ZA REGENERACIJO KOŽE, ULTRAZVOK ZA OBRAZ IN TELO, DEPILACIJA, ЕРЊАСЏА, LASER ZA ZDRAVLJENJE AKEN IN BOLEČIN V KRIŽU, ROČNA MASAŽA, IR SAVNA.
POSVETOVANJA Z LEPOTNIM KIRURGOM.
mešana, ginoidnaali androidna, tip telesa pa načinov hujšanja nekaj posebnega zato, ker določimo z izračuni, temelječimi na meritvah vam pomaga salo izgubiti prav na tistih delih maščobnega tkiva, prekomernega sala, bazal- telesa, kjer si želite, nega metabolizma (dihanje, spanje...) in Z odstranitvijo odvečnega sala, večjo nape-mišičnega tkiva. Ob pomoči vseh teh izračunov tostjo mišic in prekrvavljenim vezivnim tkivom se določimo primeren odmerek energije in vašo ide- zmanjša tudi količina celulita. alno težo. Medtem ko Hpifl|| postopek traja, torej v ^4	času obiskovanja
i našega salona, v katerem imamo aparat z infrardečo svetlobo OXIFAT, pa jeste beljakovinsko hrano in zelenjavo (trikrat tedensko). Rezultati našega in vašega prizadevanja so kmalu vidni, saj v enem mesecu neopazno in povsem neboleče izgubite 5-7 kilogramov. Metoda OXIFAT je med množico diet in
POSVETI - INFORMACIJE IN NAROČILA
fuiit.1 Sd*

/n
Hotel Emona (pritličje - pijnterreno), Ob,il,i 2, (->320 Portorož tel.:05/674 2192 Dunajska 101, IOOO Ljubljana tel.:01/5f>a 2224
ŠPORTNIKI SO PROTESTIRALI
Piranski športni klubi so 9. aprila na štadionu nad Piranom pripravili protestni shod, saj na predhodnem sestanku z županjo niso dobili
zadovoljivih zagotovil na nobeno od svojih zahtev.
Pooblaščeni predstavniki predsednikov športnih klubov, ki so se v civilno pobudo organizirali že v začetku februarja, so se na sestanku pri županji Štularjevi pogovarjali o strategiji razvoja športne infrastrukture, ki jo je sprejel še prejšnji občinski svet. Zanimalo jih je, ali dokument sploh koga zavezuje, saj se v proračunu ne namenja denarja za v njem omenjene investicije v športne objekte, katere opredeljujejo tudi prostorski plani in ureditveni načrti. Športniki se bojijo, da bodo prednost dobili ekonomsko zanimivejši objekti.
Predsedniki so županji tudi predlagali, da bi za sofinanciranje športa (brez investicij) iz letošnjih 2,25 odstotkov spet prešli na lanskih 2,83 odstotkov. Potem pa postopno, do leta 2006, delež povečali na 5% sredstev občinskega proračuna. Županjini obiskovalci so še menili, da učinkovito povezavo športnih klubov z gospodarstvom lahko vzpostavi le občina, kar bi morala upoštevati, ko se pogovarja s potencialnimi investitorji o posegih v prostor.
Ker niso dobili nobenih konkretnih zagotovil, da se bo na področju financiranja športne dejavnosti spremenilo na bolje, so se na razširjenem sestanku predstavnikov športnih klubov odločili, da zaradi izjemnih problemov, ki zaradi neposluha okolice tarejo klube - organizirajo protestni shod. Vsi se seveda s protestno akcijo niso strinjali. Da bodo pri skupnih zahtevah vztrajali, pa je potrdilo okoli 20 predsednikov klubov (kar pomeni slabi dve tretjini vseh registriranih športnih klubov in društev v občini).
Protest
Na protestnem shodu se je nato s transparenti zbralo okoli 200 ljudi. Mnogi predsedniki klubov so prišli kar sami, brez svojega članstva. Bilo pa je tudi veliko športnikov, staršev in ostalih, ki menijo, da bi šport v piranski občini moral dobiti mesto, ki si ga zasluži.
Nogometaši, ki so s shoda udeležili v največjem številu, so izrazili željo po nadomestnem nogometnem igrišču, saj zdaj vse selekcije trenirajo na edinem, že precej dotrajanem štadionu. "Vemo, da ne bo mogoče na hitro zgraditi novega štadiona. Naj nam dajo kakšno drugo površino, kjerkoli izven Pirana, da bodo naši otroci lahko normalno trenirali. Občini smo hvaležni za vso podporo, ki nam jo nudi. Vendar so stroški za delovanje kluba vedno večji, plačevati moramo sodnike, prevoze,... Zato ni prav, da so odstotek proračuna, namenjenega športu, zdaj še znižali. Saj nimam časa niti za svoje otroke, ker moram vsak dan prositi naokoli denar, da lahko še naprej tekmujemo. Trikrat sem že ponudil odstop, pa so me vedno pregovorili," je povedal predsednik Nogometnega kluba Portorož - Piran, Božo Tabar.
Predstavniki klubov so poudarili, da so se še naprej pripravljeni odrekati in delati, da pa bo šport v piranski občini, brez pomoči občine in gospodarstva, lezel samo še navzdol. "Lani smo poslali prošnje za pomoč na vsa piranska podjetja, pa smo od njih dobili le 15.000 tolarjev. Denar, ki ga dobimo od občine, zadostuje za pokritje najemnine dvo-
rane le za dva meseca," je povedal Milan Cvejanov iz Kegljaškega kluba Portorož.
"Vsi smo tu zaradi športa, ker imamo šport radi in bi želeli, da napreduje. Tu smo zaradi mladih in zaradi objektov, ki so v katastrofalnem stanju, tu smo zaradi nemogočih razmer v klubih in če to vzamemo mladim ljudem potem mislim, da bo športa v piranski občini kmalu konec," je povedal Leopold Stubelj, predsednik Volley Cluba Portorož.
"Lepo je videti, da nekdo skrbi, da bi se nekaj v občini Piran uredilo. Jaz pravim, da sila silo rodi in če so hoteli silo, jo zdaj imajo. Ne vem, če je to dobro. To zborovanje ocenjujem kot pozitivno, ljudje bi radi nekaj povedali, pa jih ne poslušajo, ali pa se sprenevedajo in jih ne briga. Pravijo, da je v mladih bodočnost, da bi jim morali vse nuditi,... Bojim se, da veliko bolje ne bo, ker je gospodarstvo v naši občini postalo šibko," je povedal Milan Morgan, predsednik jadralne sekcije pri ŠD Piran.
"Primer, kaj se da storiti in kako hitro, če je volja, je golf igrišče v Sečovljah," je dodal predsednik Veslaškega kluba Piran Joško Joras.
^ Shoda so se udeležili tudi predstavniki Športnega centra Piran, županje in svetnikov. Tistih, ki bi javno spregovorili, pa ni bilo. Predstavniki športnih klubov nameravajo zdaj organizirati še okroglo mizo z županjo in svetniki. Če tudi na to ne bo odziva, bodo demonstrirali pred občinsko palačo na Tartinijevem trgu v Piranu.	ALJA TASI
Ji
V ■ f
s i f r a
Portorož - Obala 14B, tel. 05/674-41-49 v centru Portoroža nasproti starega hotela Palace
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN OD 08.30. DO 19. NEDELJA OD 09. DO 13.
Krivda za stanje športa v občini
Ob sprejemanju letošnjega proračuna občine Piranse je znova izkazalo, da na področju športa ni predvidenih nobenih novih naložb, kar je športne delavce seveda precej razburilo. Vendar so protesti športne scene usmerjeni na napačen naslov: krivec za stanje športa v občini je namreč med njimi, to je Športni center z direktorjem Zdenkom Vozličem. Družbeni sistemi sodobnih družb so precej kompleksni in vsak delček sistema ima svojo nalogo, za katero je ustanovljen. Občina tako vodi svojo aktivno politiko na posameznih področjih prek institucij, ki jih za to ustanovi - za področje športa je ustanovila ŠC, ki bi moral poleg tajniških opravil izpolnjevati tudi nalogo aktivne politike. Iz rezultatov njegovega dela pa je očitno, da tej nalogi ni kos.
Kot bi bil Piran prepuščen golemu naključju...(?)
Nekateri pravijo, da je Piran turistična občina, da ljudje tukaj živimo pretežno od turizma, ki da je naš kruh, naše preživetje... Tudi na piranskem občinskem svetu sprejemajo razne srednje pa dolgoročne programe za turizem. V šolah otroke učijo, češ da smo turizem (vsi) ljudje in da je najboljša ponudba ter največje povpraševanje po prijaznosti slehernega tukajšnjega prebivalca do obiskovalcev, ki naj bi se v naš turistični kraj vedno znova radi vračali.
In kako je v resnici, če v naš Piran prideš kot turist v nesezonskem času (tudi v prazničnih dnevih)? Hotel Tartini je zaradi popravil zaprt, v Hotelu Piran tudi podnevi menjalnica ne deluje, bankomatza devize je nekoč obstajal, a ga sedaj ni več (v zasebnih restavracijah pa, žal, niti na črno ne morejo zamenjati npr,. 2000 USD, ker znesek predstavlja več kot celodnevni iztržek), v Mercatorjevi trgovini, na primer, tujec ne more plačati v eurih. Sicer je treba v trgovini posebej čakati vrsto za kruh, posebej za salamo in to po celih pet minut, ker imajo premalo zaposlenih. Če povprašaš pri delavcih v manjših zasebnih piranskih gostilnah, kmalu ugotoviš, da je večina zaposlenih na črno, brez pogodb (kar pomeni brez vseh pravic in varstva), Ko se obrneš denimo na taksista, ti odgovarja kar z zobotrebcem med zobmi. Ko ob vsakem obisku Pirana človek naleti vselej znova na vse naštete in podobne primere, začenja dvomiti, da obstaja v mestu nekdo (neka organizacija, nek svet ali kaj podobnega), ki bi imel kakšno vizijo o mestu, nek cilj, zamisel o razvoju...
Moje mnenje je, da je vse skupaj prepuščeno popolnemu naključju, čistemu slučaju in da v tej naši skupnosti vsakdo počenja, kar hoče! Kakšne urejene, pravne države, razen na papirju, sama pač ne vidim...
Jasmina Fras, Piran
Občinski proračun se deli na dva dela, na tekočo porabo in na investicije. Na področju športa je indeks rasti sredstev za porabo celo višji od indeksa večine drugih področij, kar pomeni, da je občina tej dejavnosti namenila večjo pozornost. Na drugi strani pa ni nobene večje naložbe, ker ŠC ne pripravi nobenega predloga, ki bi bil izvedljiv. Zato je odstotek proračuna namenjen športu manjši, kot bi bil, če bi imeli na tem področju nove investicije. V letošnjem letu bo občina prodala precej premoženja, vendar se tako pridobljena sredstva lahko namenijo le za investicije, ne smejo se pretočiti v porabo. Zato bi morale biti kritike usmerjene na ŠC, ki bi moral pripraviti predloge za investicije, ki bi jih bilo mogoče izvesti, pa te naloge ni naredil.
Predlogi ŠC se prepisujejo iz leta v leto in se v končni fazi zvedejo na načrte za olimpijski bazen in velik atletski stadion, česar pa trenutno ni mogoče izvesti. Plavalci že leta opozarjajo, da potrebujejo petindvajset metrski bazen, kar bi precej olajšalo investicijo, pa ŠC tega ne predlaga. Glede atletskega stadiona je občina naredila vse, da sploh pridobi zemljišča sedanje karting steze, ki niso v njeni lasti. Sedaj se čaka Terme Čatež. Te pa še vedno preučujejo dogovor o menjavi zemljišč, katerega je sklenila občina že s prejšnjimi lastniki. Do tedaj bi bilo treba še urediti že obstoječi piranski stadion, s čemer bi omo-
gočili razvoj dejavnosti nogometnega kluba. Morali bi urediti igralno površino velikega igrišča, preplastiti rokometno igrišče in urediti dodatno travnato površino nad rokometnim igriščem. To je naložba, ki bi jo bilo mogoče tudi v resnici izpeljati, morda tudi v prihodnjem letu - pa ŠC tega ne predlaga.
ŠC ne opravlja svoje naloge in nato vali krivdo na občino, kar je precej nenavadna situacija. Morda bi morali poskusiti z novim vodstvom zavoda ali pa zavod celo ukiniti, kar bi takoj sprostilo kar nekaj milijonov za tekočo porabo v športu. Če naj namreč občina opravlja delo, ki bi ga moral ŠC, potem dejansko ne obstajajo razlogi za njegov obstoj. Tajniška opravila lahko opravlja tudi občina sama, za to ne potrebujemo zavoda z direktorjem in dvema tajnicama. Potem bi odgovornost za stanje na področju športa dejansko bila na strani občine, ki bi potem sama vodila postopke za aktivno politiko športa. Sam sem že podal svetniško pobudo, da se ŠC ukine in njegove naloge prenese na občino, sicer pa sem tudi glasoval proti imenovanju sedanjega direktorja. V vsakem primeru je odgovornost za stanje športa v občini Piran sedaj na strani ŠC, saj ga je občina zato tudi ustanovila. Če zavod teh nalog ni sposoben izvajati, je njegov nadaljnji obstoj le birokratski balast, ki bi ga bilo treba ukiniti.
Sebastjan Jeretič
Mihevc ni projektiral turističnega kompleksa Bernardin
V prejšnji številki Portorožana (Portorožan št. 2/3, marec 2003) je bil objavljen članek Urbanistična arhitekturna dediščina arhitekta Eda Mihevca avtorja Slavka Gaberca. Pozorni bralec, tudi sam arhitekt, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval pri projektiranju bernardinskega turističnega kompleksa, nas je opozoril na napako v članku o Mihevcu. Naš stalni sodelavec je namreč Mihevcu pomotoma pripisal tudi projektiranje kompleksa na Bernardinu. Arhitekt Edo Mihevc pa ni načrtovalec megaturističnega kompleksa Bernardin. Po njegovih načrtih je bila opravljena le adaptacija oziroma restavriranje cerkve sv. Bernardina in okoliški stavbni niz. Za neljubo napako se prizadetim in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
Predlogi za izboljšanje varnosti na glavni cesti Koper - mejni prehod Sečovlje
Ko se s svojo družino od svojega doma odpravljam proti Parecagu (živim namreč na Seči in to tik pred cesto, ki pelje v soline ter k gostišču Ribič ter glavno cesto proti gostilni Žekar), prečkam glavno cesto, ki vodi iz Lucije v sečoveljsko smer (in seveda nasprotno). Preko te ceste hodijo seveda tudi drugi: na primer šolarji, ki so namenjeni na avtobusno postajališče, kjer čakajo svoj avtobus, pa številni turisti, ki se sprehajajo po Seči... Kljub tolikšni frekventnosti pa na cesti ni ne označenega prehoda za pešce, ne kakšnega prometnega znaka ali prometne signalizacije, ki bi opozarjala na šolarje in druge pešce na cesti.
Težave z omenjeno cesto pa so še večje v poletnem obdobju, ko je promet veliko gostejši. Takrat nekateri vozniki brezobzirno drvijo, žal pa ni nikjer nobenega prometnega znaka, ki bi predpisoval omejitev hitrosti. Da bi bila cesta varnejša za vse udeležence v cestnem prometu, za pešce kot najšibkejši člen pa še posebej, predlagam naslednje ukrepe:
-	vzpostavitev prehoda za pešce (vrisanje prometne signalizacije na cestišču in namestitev prometnega znaka z opozorilom na prehod za pešce);
-	namestitev prometnega znaka z omejitvijo hitrosti;
-	eventuelno namestitev cestne ovire (ležeči policaj) na delu cestišča, ki gre skozi naselje.
Valter, občan s Seče
Plakatiranje v naši občini
Že večkrat smo se v Portorožanu obregnili ob zanemarjenost lucijskega betonskega podvoza, speljanega preko ceste, ki po njemu nosi tudi ime (Podvozna).
Še posebej moteči so po betonskih nosilnih zidovih podvoza povprek nalepljeni plakati, za katerimi ostajajo sledovi lepila, na katerega se potem lepi še umazanija. Na to da podvoz, kakršen je, kazi videz kraja, je opozoril tudi član občinskega sveta Občine Piran, Lucijčan Marko Gorenje. Zato je predlagal, naj se plakatiranje omeji v lesene oziroma kovinske okvirje, pritrjene na betonski steni podvoza. Enako rešitev predlaga za vsa opredeljena betonska plakatna mesta v naši občini. Občinska strokovna služba (Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo) pa na svetniško pobudo daje naslednje pojasnilo:
...Naj navedemo, da nam je navedena problematika znana, zato je bil v juliju 2001 sprejet paket odlokov - Odlok o javnem oglaševanju v občini Piran, Odlok o načinu in pogojih podelitve koncesije za dejavnost javnega oglaševanja v občini Piran in Odlok o komunalnih taksah, ki sistemsko urejuje navedeno problematiko. Občina Piran je že razpisala javni razpis za podelitev koncesije, vendar koncesionar zaradi pritožbenih razlogov ni bil izbran. Predvidoma v drugi polovici leta 2003 bo ponovno objavljen razpis za podelitev koncesije; koncesionar za navedeno področje bo predvidoma do 01.01.2004 izbran. Takoj po izbiri koncesionarja se bo navedena problematika plakatiranja sistemsko uredila na območju celotne Občine Piran.
Aprilska praznovanja:
•	petek, 25. april - POSVEČENO GIU-SEPPEJU TARTINIJU:
-	Tartinijeva hiša v Piranu ob 10. uri:
predavanje - koncert prof. Fabia Venturinija z naslovom Giuseppe Tartini - od legende do realnosti;
•	Tartinijev hiša v Piranu (dvorana Vedut) ob 20. uri: koncert Giuseppe Tartini in njegovi sodobniki (glasba: G. Tartini, A. Vivaldi, F. Schubert, B Marcello) - vstop je prost;
•	25., 26., 27. april med 11. in 18.
uro na ploščadi pred sodiščno palačo na Tartinijevem trgu v Piranu: SOLINARSKA TRŽNICA s ponudbo solinarskih spominkov, umetniških ročnih del...
•	nedelja, 27. april - SOLINARSKI FESTIVAL:
-	od 11. do 12. ure, Tartinijev trg Piran: nastop gledališke skupine Skupnosti Italijanov G. Tartini, Pihalnega orkestra Marezige, Twirling kluba Piran, Folklorne skupine Val;
-	ob 12. uri: odhod v Krajinski park Sečo-veljske soline, kjer bo sprejem in ogled solinskih polj (povrat6ek v Piran med 14. in 15. uro);
-	ob 17. uri bo v portoroškem Avditoriju osrednja občinska prireditev ob Dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela z revijo pevskih zborov Primorska poje (prost vstop).
Radi berete Portorožana? Prispevajte zanj (za tisk, računalniško urejanje, ...) svoj prostovoljni prispevek na TR.R. št.: 01290-6450836431.
VOZOVNICE IN KRIŽARJENJA
Vse na enem mestu !
Pri nas lahko rezervirate najugodnejše letalske, trajektne in železniške vozovnice.
Kot ekskluzivni zastopnik vam ponujamo zelo popularna križarjenja in hotele po vsem svetu.
Pokličite: (05) 67 10 777
CRUISE & FERRY CENTER g.i.z. - LIMINJANSKA 94B, LUCIJA (nasproti TUŠ-a) Enostaven dovoz in lasten parkirni prostor za stranke. Pričakujemo vas od 8.00 - 18.00 ure.
www.cruise-ferry-center.com
VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
Nekateri tuji kandidati za obnovo starega hotela Palace so izročili svoje vloge, ki pa menda niso bile popolne. Ali ni vse skupaj že malo sumljivo? Kot da nekdo namenoma zavlačuje z obnovo!
Strinjamo se. Komisijo je zagotovo podkupilo lokalno Arheološko društvo, ki bi neznansko rado imelo razvaline v centru Portoroža!
Strokovnjaki obljubljajo, da bodo poginulega kita, potopljenega na dno Piranskega zaliva, sčasoma pojedli raki in ribe. Sprašujem se, kako velike bi morale biti jate rib in rakov oziroma ali ni precej bolj verjetno, da bo mrhovina privabila morske pse.
Ko bi jih vsaj! Bodo imeli turistični delavci spet izgovor za slabo poletno sezono!
Občinski svet je že februarja napovedal polaganje hitrostnih ovir (ležečih policajev) na občinskih cestah, pa me zanima, na katerih.
Menda jih bodo najprej položili na Belokriški cesti, da bodo ljudje vozili počasneje in se na ta način varno in pravočasno izogibali kotanjam in še čemu.
Smo slišali, da so inšpektorji ukazali odstraniti neko podstrešno črnogradnjo v Piranu. Ali to pomeni, da so se končno zbudili in bodo rušenja črnogradenj v občini postala nekaj običajnega?
Počasi, prijateljček! Tudi pri črnogradnjah poznamo več kategorij! Če tu in tam porušijo
kakšno podstrešno sobico ali pohleven prizidek to še ne pomeni, da bodo padale tudi s kamnom in marmorjem obložene "počitniške hišice", ki so jih na nezazidljivih površinah zgradili Dobroznani A. Neimenovani...
Menda ni več skrivnost, da je ribogojni-štvo v Piranskem zalivu finančno ogroženo zaradi nizkih cen uvoženih rib. Kakšna druga država bi se že davno zganila in ukrepala s primerno carinsko uredbo. Kaj pa čaka naša vlada?
Čaka, da se morje dvigne do Ljubljanskega barja...
Zelenic v centru Portoroža do danes ni nihče pohvalil (razen seveda izvajalcev), pa vendar še naprej strašijo s svojim pokopališkim izgledom. Ali v tej deželi glas ljudstva res ne velja prav nič več?
Velja, seveda velja (zlasti v času volitev...)! Nihče pa ne more pomagati, če so ušesa, katerim je namenjen, tako grozno visoko!
Kako je mogoče, da je v lucijskem TPC-ju popadalo s stene kar lepo število marmornih plošč? Kakšne ušive materiale je pa uporabili (nesposobni!) izvajalec?
Nikar ne napadaj! Če smejo imeti Portoro-žani razpadajoč hotel, se smejo tudi Lucijčani pohvaliti s kakšno razpadajočo zgradbo!
Menda so se člani neke irske delegacije, ki je bila na obisku v naši občini, zelo pohvalno izrazili o zamisli gradnje igrišča za golf, kar je bil argument več domačim zagovornikom tega športa. Ali je mnenje tujca, ki prihaja iz čisto drugačne dežele in tradicij, lahko merodajno ?
Če želiš odgovor na to vprašanje, moraš vprašati taiste Irce, kaj menijo o gradnji slovenskih kozolcev v njihovi pokrajini.
Turistica se (žal!) seli v drugo občino. To ni edina ustanova, ki nam je v zadnjih letih "pobegnila" . Kdo bo naslednji, ki nas bo zapustil?
Poznamo samo nekaj imen, ki (žal!) tega
nočejo in nočejo storiti...
Slišal sem, da bo imel minister Rupel svojo pisarno v Piranu, kjer bo dvakrat mesečno sprejemal občane na pogovor. Ali verjamete v uspešnost teh pogovorov?
Seveda verjamemo! Zakaj pa nek pogovor - o čemerkoli že s komerkoli že - ne bi mogel biti uspešen? Tisto, kar nas skrbi, je uspešnost reševanja težav, o katerih bodo tekli pogovori, da o uspešnosti izjvajanja morebitnih obljub niti ne govorimo...
Kako komentirate vest, da naj bi v naši občini ustanovili akademijo za podiplomsko izobraževanje diplomatov?
Trla baba lan...
Ali je res, da so zopet ustavili gradnjo Morskega biološkega središča, kar ogroža ne le delovanje te ustanove ampak tudi njeno sodelovanje na mednarodni ravni? Ali ta država res nima posluha in denarja vsaj za tiste stvari, ki bi nas pokazale tujcem v lepi luči?
Bilo bi dovolj posluha in tudi denarja, če bi Morsko biološko središče gradili v Ljubljani!
Govori se, da so se piranski ribiči pritožili zaradi visokih cen privezov in občinska uprava je obljubila, da bo stvar proučila. Kako to, da v tej državi ni oblast prva, ki skrbi za to, da bi se drobno gospodarstvo lažje prebijalo? Zakaj ni oblast prva, ki bi jo skrbela delovna mesta državljanov?
Saj jo skrbijo - njena lastna...
Slišal sem, da sta se dve terenski vozili potikali po zavarovanem območju Lere (brez vednosti in dovoljenja vodstva Krajinskega parka!), menda zaradi snemanja reklamnega spota. Glede na neštete javne razprave, članke in televizijske oddaje, katerih imenovani filmarji niso mogli spregledati, me tak neodgovoren odnos do naravne in kulturne dediščine silno čudi!
Nas pa čudi, če tu in tam naletimo na kakšen odgovoren odnos to teh dobrin...
Sonja Požar, Lucija
J
b
V - f
s i f r a
Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/640-11-10, fax: 05/640-11-11
OBALA V MALEM
nepremičnine
www.sifra-nepremlcnine-sp.si
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
OSTEOPOROZA - KAJ JE TO?
Osteoporoza je stanje v našem telesu, ko kosti postanejo redke in krhke in se lahko zlomijo že pri najmanjšem padcu ali obremenitvi. Ne vemo, koliko ljudi ima osteoporozo, vendar vemo, da 30 odstotkov žensk, starejših od 65 let, utrpi vsaj en zlom zaradi osteoporoze. Najpogostejši zlomi zaradi osteoporoze so zlomi v zapestju, kolku in zlomi vretenc. Zmotno pa je misliti, da nas do petinšestdesetega leta zdravstvene težave, ki jih povzroči osteoporoza, ne morejo presenetiti. Bolniki z osteoporozo dolgo časa nimajo nobenih težav. Občasno sicer tožijo o bolečinah v hrbtenici, vendar se te bolečine ne razlikujejo od tistih, ki se pojavijo zaradi starostnih sprememb hrbtenice, ki so pogoste tudi pri ljudeh brez osteoporoze.
Nova humanitarna akcija za nakup ultrazvoka za srce
Po dveh uspešnih humanitarnih akcijah - prvi za nakup mamografa leta 1977 in drugi, leto dni kasneje, za nabavo ultrazvoka za otroke - je Odbor za nakup nujne medicinske opreme za Splošno bolnišnico Izola letos pripravil novo, podobno akcijo, v kateri si bo prizadeval zbrati 33 milijonov tolarjev za ultrazvočni aparat za srce. Z akcijo so pričeli 7. aprila, na svetovni dan zdravja, poimenovali pa so jo Naj srce dolgo igra.
Banka Koper, Nova ljubljanska banka ter Pošta Slovenije pri nakazilu donatorskih sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za srce občanom ne bodo obračunavale provizij. Nekaj donatorjev se je odzvalo takoj, ko je akcija stekla (z našega konca Hoteli Palace, Marina Portorož), zato si organizatorji obetajo, da bodo kmalu zbrali dovolj sredstev za nakup prepotrebnega aparata, saj v izolski bolnišnici, število preiskav srca zadnja leta strmo narašča (lani so jih opravili nad dva tisoč). Bolnišnica razpolaga trenutno le z enim zastarelim aparatom, sama pa nima dovolj sredstev za novega.
L.S.Z.
Bolezni srca in ožilja
Bolezni srca in ožilja so poglavitni krivec številnih smrti odraslih in starejših tako pri nas kot v svetu. V Sloveniji predstavljajo okoli 40 odstotkov vseh smrti. Med boleznimi srca izstopa koronarna bolezen. Moški umirajo mlajši, pri ženskah pa se bolezen pojavi kasneje. V Sloveniji, v primerjavi s centralno in vzhodno Evropo, so kardiova-skularne bolezni še v porastu. Na področju obalnih občin je bilo leta 2000 na 1000 prebivalcev 20,83 tovrstnih bolnišničnih preiskav. Na internem oddelku predstavljajo kardiološki bolniki 42% vseh hospitalizira-nih. Leta 2001 je bilo zaradi srčnega popuščanja zdravljenih okoli 400 bolnikov.
Majske predstave v Avditoriju v Portorožu:
•	sobota, 3.5. ob 20. uri 30: koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran;
•	sobota, 10.5. ob 20. uri 30: Prešernovo gledališče Kranj gostuje s predstavo Benetke Jorgeja Accameja (zadnja gledališka predstava iz abonmaja 2002/2003)
Kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na nastanek osteoporoze?
Zlomi ob majhni poškodbi po 45. letu, zlomi zaradi osteoporoze v družini,
zgodnja menopavza - pred 45 letom, daljše uživanje glukokortikoidov, majhna telesna masa, amenoreje pred menopavzo, kajenje, alkohol, neuživanje mleka in mlečnih izdelkov, nezadostna telesna dejavnost, bolezni, ki vodijo k osteoporozi.
Splošni ukrepi pa so: zdrava prehrana, redna telesna vadba, varovanje pred padci.
(Povzeto po članku v glasilu Vrelci zdravja, ki ga izdajajo v KRKA zdravilišča Novo mesto, 2003).
Društvo bolnikov z osteoporozo Obalno kraške regije organizira preventivne zdravstvene preglede tudi pri nas in sicer:
v soboto, 17. maja 2003 od 09. do 17. ure
v sejni dvorani KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ, OBALA 16 -1, nadstropje.
Obvezno se predhodno prijavite na tel. 674 09 47 ali 674 09 48.
	Nega obraza
	Nega telesci
	Ayurveda masaža
	Klasična masaža
	Tui-na masaža
Koytfteiika flatus, NooaJz A.fi.	Depildcija
jßefia c&Ua 1, 6320 Po>d&ia£	Marikura
	Pedik ura
	Infrardeča savna
	Soldrij
	Refleksna masaža stopa]
Nataša Černič Šuligoj, dr.med.: "Srce je čudežna neutrudna črpalka. Na dan stotisočkrat utripne. Vsak utrip pomeni nadaljevanje življenja."
PRISPEVAJMO ZA NAKUP ULTRAZVOKA ZA SRCE ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO IZOLA
f
i TRR: 01100-6030277118
zahvaljujemo se * čestitamo voščimo * pozdravljamo
# 3. aprila je praznovala svoj 20. rojstni dan Tadeja GOLUBOVIČ. Veliko osebne sreče in uspehov pri študiju ji želijo: mama, tata in stara mama.
Ф Na Lepi cesti 39 v Portorožu je 16. aprila praznoval svoj 9. rojstni dan Nino MANZONI. Vse najboljše mu želijo nono in nona, mama, tata in brat Dino.
Ф "Trikrat živijo Piki Nogavički. Naj živi!" zavpije poveljnik gasilcev. "Živijo! Živijo! Živijo!" zavpijejo ljudje. Toda nekdo je zavpil štirikrat. To je bila Pika ... Naj bo tudi naša Pika Furlanic, doma iz Lucije, ki je 19. aprila na svoji torti upihnila tri svečke, tako močna, tako zdrava in tako vesela kot Pika iz pravljice. Naj bo tudi njeno srce še naprej tako odprto in svetlo kot jutro na verandi Pike Nogavičke. To ji želijo: bratec Urh, mamica Lea in očka Andrej.
Ф Rada bi pohvalila Upravno enoto Piran, s sedežem v Luciji, ter se posebej zahvalila tam zaposlenima, vodji oddelka za notranje zadeve g. Arisu Lobodi in svetovalki za osebna stanja in državljanstva ga. Janji Marn-Golob, ki sta mi izven rednega delovnega časa, ob koncu tedna, izdala nujno potrebno dokumentacijo ob smrti mojega brata.Silva Maraspin
Prostovoljno gasilsko društvo Piran se javno zahvaljuje donatorjem sredstev za nakup novega gasilskega vozila in sicer: gostilni FONTANA (8.000 sit), gostišču CANTINA (15.000 sit), STARI GOSTILNI 20.000 sit), gostišču DELFIN (30.000 sit), JZ GB Koper (35.000 sit), po 50.000 sit so podarili: gostilna TRI VDOVE, restavracija PAVEL 2, restavracija PAVEL, PYROS BAR, gostišče PIRAT, DR. HUMAR, bife IVO, GALERIJA GASSPAR (100.000 sit), po 300.000 sit pa: LUKA KOPER, ELEKTRO-NABAVA, d.o.o. Ljubljana, BANKA KOPER, 1.000.000 sit so dali v CASINO-ju PORTOROŽ ter pri zavarovalni družbi ADRIATIC, d.d. Koper, MARINA PORTOROŽ je prispevala 2.000.000 sit, milijon tolarjev pa je primaknila še OBČINA PIRAN. Donacijo v obliki foto-dokumentacije celotne prireditve je prispeval g. Ivan ZUPANČIČ, za kar se mu PGD Piran zahvaljuje.
V Portorožanu, v rubriki Mi med seboj, lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave ipd. objavite brezplačno. Lahko jih posredujete telefonsko (05/674-09-47 ali 674-09-48, ob
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana pa so tokrat darovali: družina s Fizin 5.000 tolarjev, Josip VOJIČ 1.500 Sit, gospa iz Lucije, ki ne želi biti imenovana 2.000 Sit, družina s Koprske ceste 5.000 tolarjev, gospa s Parecaga 5.000 tolarjev, Franček JAKOB 10.000 tolarjev, in Claudio ZANCOLA 3.000 tolarjev.
Že konec decembra lani in januarja letos pa so za Portorožana darovali: Fani PIKEL 1.500 Sit, Marija ŽUŽA 2.000 Sit, Vera FERJANČIČ 2.500 Sit, Jožica ČERNIGOJ 2.500 Sit, Ana DERČAR 3.000 Sit, Jožica JEJČIČ 3.000 Sit, Jasmina BURZIČ 5.000 tolarjev in družina CAFUTA 3.000 tolarjev. Imena darovalcev v letošnji prvi številki Portorožana zaradi pomanjkanja prostora niso bila objavljena, v drugi številki pa so bila pomotoma izpuščena. Prizadetim se iskreno opravičujemo in se jim še enkrat zahvaljujemo za prispevek.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP-Urad Koper št. 01290-6450836431 s pripisom "Za Portorožana".
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Prodaja najdenih stvari
Upravna enota Piran objavlja javno dražbo najdenih stvari, ki bo v torek letošnjega 6. maja v avli pred njeno glavno sprejemno pisarno v Trgovsko poslovnem centru (Obala 114a) v Luciji.
Seznam najdenih predmetov z opisom je objavljen na oglasni deski upravne enote, zainteresirani pa si jih bodo lahko ogledali pol ure pred dražbo. Predmete, kupljene po načelu "videno-kupljeno", je treba plačati takoj po dražbi.
Kogar zanima, lahko podrobnejše informacije dobi pri g. Vladimirju Mahniču na tel.: 6710-400 ali 6710-432 med uradnimi urami.
delovnikih), po običajni in elektronski pošti (e-mail: ks.portoroz@amis.net) ali osebno, v uredništvo Portorožana (Obala 16/ l.nad.) v Portorožu). Presenetite in razveselite svoje prijatelje, sorodnike, znance in druge z objavo v Portorožanu!
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
^ Če potrebujete mlade palme, pokličite na telefon: 674-51-20.
^ Podarim hladilnik z zamrzovalnikom znamke Gorenje. Pokličite na 6772-407 med 10. in 12. uro.
^ Range Rover 2,5 DSE (dizel), letnik 2001, garažiran, z vso dodatno opremo ter vlečno kljuko ugodno prodam. Tel.: 041/617-960 in 041/708-448.
Maserati Spyder Cabrio (metalno kovinsko modre barve s temno modro streho), garažiran, ohranjen kot nov ugodno prodam! Tel.: 041/617-960 (Marjan) ali 041/708-448 (Metka).
^ Sem študentka in v svojem prostem času nudim pomoč pri varstvu otrok (zaželeno v območju Portorož-Piran-Lucija). Tel.: 031/553-198.
V TPC Lucija oddamo poslovni prostor, 25 m2. Cena ugodna. Tel: 05/6773-171.
Mlad par vzame v najem stanovanje ali hišo na obrobju obalnih mest. Nudiva tudi oskrbništvo ter pomoč pri hišnih in vrtnih opravilih. Pokličite na tel.št.: 041/852-763.
% Zelo ugodno prodamo komplet zakonsko spalnico. Tel.: 677-88-00.
Hrvatini - prodam hišo 140 m2 na stavbni parceli 480 m2, 3 ločene stanovanjske enote, čudovit razgled do Pirana ali zamenjam za 2-sobno stanovanje v Luciji z doplačilom. Tel.: 031/782-627 po 19. uri.
^ Nudim pomoč pri likanju.
Tel. 041/38-88-36.
Likam na vašem domu s svojim likalni-kom v dopoldanskem času.
Tel.: 031/385-318.
^ Diplomirani inženir s pedagoško izobrazbo nudim inštrukcije matematike za osnovno in srednje šole. Tel: 05/6748-770.
Objava malih oglasov je v Portorožanu brezplačna (razen komercialnih oglasov obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb). Svoj mali oglas lahko sporočite po telefonu (05/674-09-47 ali 674-09-48, ob delovnikih), po običajni in elektronski pošti (e-mail: ks.portoroz@amis.net) ali dostavite osebno v uredništvo (v stavbi KS Portorož (l.nad. levo), Obala 16 v Portorožu).
Svoboda v zakotnem svetu je samo način, kako uspeš nadzirati svoje razvade, svojo zasvojenost, notranji nagon, da bi se razvadiI do negibnosti dojenčka.
(Sporočilo društva Obzorje Piran)

/4si€WTlf-\ RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Privoščite si, Asterina vas pričakuje.
Podvozna 11, Lucija tel.: 677-32-02 fax: 677-09-50
Asterina slovi med ljubitelji dobre brane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.
Številka/Numero 4 * april/aprile 2003 * letnik/anno XIII * Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990 * izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ /COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE * Naslov uredništva/ L'indi-rizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE * UREDNIŠTV0/REDAZI0NE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVA-NIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: Edi ZADNIK * tisk/stampa: PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. * Tel. uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48 * e-mail: ks.portoroz@amis .net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUEST0 NUMERO HANNO COLLABORATO: Dragica MEKIŠ, Valentina KLEMŠE, Špela PAHOR, Sebastjan JERETIČ, Silvo FATUR, Slavko GABERC, Danica LAPA-NJA KEKIČ, Jure LIČEN, Zora MUŽENIČ, Klavdija ŽNIDARČIČ, Sonja POŽAR, Heidi MIKUŠ, Andrej ŽNIDARČIČ, Alja TASI, Tanja KALIGARIČ, Marjan MASLO, Lea KALC FURLANIČ in še kdo.
Brezplačne cvetlične lončnice
Občina Piran in Hortikulturno društvo Portorož tudi letos organizirata Karavano cvetja, ki bo na pot krenila v petek, 16. maja ob 12. uri izpred kioska v Strunjanu in bo ob 13. uri v Padni, ob 13. in 45 v Novi vasi, ob 14. uri 30 v Sv. Petru, ob 15. uri 30 bo prispela v Sečovlje, ob
17. uri 30 v Lucijo ter ob 18.uri 30 v Portorož. Karavana bo svojo pot sklenila na Tartinijevem trgu v Piranu ob 19. uri 30 (karavana se bo v večini primerov ustavila pred sedeži krajevnih skupnosti).
Na fotografiji so krvodajalci in prostovoljci piranskega Rdečega križa, ki so se nedavno aprilsko soboto odpravili na izlet v Zagorje, na grad Bogenšperk in druge tamkajšnje kraje. Kljub celodnevnemu deževju so na Bogenšperku naleteli na vesel poročni ceremonial (ki ga lahko opazite tudi na sliki: razigrano razpoloženi muzikantje). Znamenitosti zagorskih krajev je barvito opisovala neutrudna prostovoljka po poreklu iz Zagorja, gospa Cecilija Barlič iz Pirana. (Foto: Toni Milharčič, tekst: Danica Lapajna Kekič).