leta
Mn
MeseSa®.
o	s	«
«	O	1»
: —
K»fr—
5 — MO
1-
Celo k
A-rstrff* ; —-
let®
I5r—
P&ssmmsmt ilevilkc — M vksarfcv. ~
STRAŽA
Inserat! ali označila
se računajo po 12 vin, od čredne petìtvrste: prt večkratnih oznanilih — popasi	—•
„Stirala“ iahaja v pm&
det jek in petek popofrtn«
Rokopisi »e ne vračaj®,
kI&cml 9.
..„.^,■^.1 Keodvisen političen lisi za slovensko lfndstvo. S	“~'c*
Teistio« St. 113.
BolgarskO'Srbska vojska.
Bolgari so vpadli v Srbijo v smeri proti Knjaževeu. — Srbi so vpadli v Bolgarijo v smeri proti Kjustendilu. — Bolgarski car izdal man fest na bolgarski narod. — Izkrcevanje det v Solunu se nadaljnje. — Prodiranje v Srbijo napreduje. — Predutrdbe pri Požarevcu zavzete.
Italijani in Rusi napadajo.
Ma Balkanu.
Bolgarija;je dne 12. oktobra napovedala Srbiji vojskjo in njene dete so začele korakati v Srbijo. Kako bo Srbija sama zdržala napad od severa, zahoda in izhoda, je nerazumljivo. 0 četah, ki so' že izkrcane v Solunu in ki se še nameravajo izkrcati, vlada nekakJaj tajnost. Ni zanesljivega poročila, koliko čet je izkrcanih, kje se ; nahajajo, ali se ge nadalje izkrcavajo in ali Gršika mirno pripušča izkrcavanje. Zelo verjetno je, da se bo Srbija udala, ako ne bo nobene pomoči. Dosedaj ge gotovo pričakuje pomoči, ker se ustavlja. Toda ali bo Srbija s tem, 'da se uda, rešila dvojo državno samostojnost, je veliko vprašanje. Po
državni samostojnosti, že padle in odločile. Dediči bodo: Avstrija, Bolgarija in ako gre z nami, tudi Grčija, Srbija živi kot samostojna 'država svoje zadnje dni, in kralj Peter beži iz Niša, da se ustavi. nazhd-nje v galeriji deposediranih evropskih potentatov, S krvjo je prišel kralj Peter v Srbijo, s krvjo zopet odhaja . . .
Ententa je prej, posebno odkar je prišel Venize-los nazaj,radunila z vso gotovostjo, da bo GrČijla K orožjem branila Srbijo, ako jo napade Bolgarija. Toda računi Grčije z Italijo radi Albanije niso bili pravočasno poravnani in kralj Konstantin ni hotel zastonj iti v vojsko. Odpustil je Venizelosa in zdaj čaka, kako se bodo reči razvijale dalje, In reči se razvijajo tako, da se Grčija ne bo tako kmalu odločila za vojsko ob strani entente, Ententa sicer ne pusti Italije na Balkan, da ne razburi Grške, toda Grčijo hoče zadovoljiti samo z obljubami glede Albanije. A glede obljub pa je sedaj naša skupina lahko bolj darežljiva in naša darežljivost ni problematična. Albanija v posesti Grčije Avstrije ne bo vznemirjala, del Srbije Avstrija lahko odstopi Grčiji, ker sama ne marra cele Srbije. Tako je stališče entente v Atenah vedno slabše, posebno odkar prodiramo v Srbijo in odkar se zdi, da se je ententa z izkrcevanjem v Solunu osmešila pred celim svetom. Da bi šla Grčija z orož-
jem ob naši strani, ne verjamemo, razven ako bi ententa pustila italijanske čete na Balkan.
Bolgarija je v Atenah večkrat dala zagotovilo, da Grčije ne namerava napasti. Prepričani smo, da je to zagotovilo odkritosrčno. Verrizelos mu sicer ne verjame, pač pia kralj, in to je sedaj vse, odkar je Venizolos padel. Gotovo tudi Avstrija zastopa v Sofiji mnenje, da Bolgarija ne sme napasti Grčije. Bolgarija si sicer želi tudi del grške Macedonie, osobito Kavalo z zaledjem, toda, o tem se da mirnim potom govoriti z Grčijo, posebno ko bosta Avstrija in Nemčija kot zmagovalki na Balkanu lahko ponudili srbske in albanske okraje Grčiji v zameno. Tudi solun-
StališČe Rumunije po zadnjih dogodkih na Balkanu ni postalo ravno sijajno. Za Rumunijo ne velja več vprašanje, ali ogrske ali besarabske Rumune — ampak na kateri strani hoče biti v mirnih časih, ali ob strani četverozveze Avstrije. Nemčije, Bolgarije, Turčije, ali ob strani četverosporazumaj Rusije, Anglije, Francije in Italije. Gospodarski oziri jo silijo ob našo stran. Kolebanje Rumunije je minila in zdaj se mora požuriti, da ne izide vsaj oslabljena iz svetovne vojske.
Kakor hitro se odpre Avstriji in Nemčiji pot skozi Srbijo in Bolgarijo, se spremeni takoj naš vojni in svetovnopolitični položaj. Grožnja z ruskim re-servoirjem moštva ne bo več izdala, kajti nam se odpre nov reservoir iz Bolgarije in Turčije. Bolgarov in Turkov seveda ne bomo vozili na Rusko-Poljsko in Francosko, pač pa bomo ustvarili ententi novo bojišče tam, kjer bomo hoteli. Že sedaj je velik poraz za entento, da smo ji ustvarili novo bojišče na Balkanu. Drugi poraz bi bil, ako jo odženemo od Dardanel. Tretji poraz, ako ji zapremo Sueški prekop. — Dolgo se v sedanji svetovni vojski ni moglo razbrati, kako bi se dalo Angleško prijeti, da se prisili k miru. Sedaj se nam odpirajo novi razgledi v Egiptu in Indiji. V vojnem oziru je treba tudi pomniti, da nam
j pot v Carigrad odpira tudi pot 'do bakra, bombaža in žita. Torej grožnja z izstradanjem odpada.
Diplomatični poraz entente na Balkanu in zadrega zaradi balkanske vojne sta tako velika, da sta lahko vzroka velikih dogodkov. Francoski zunanji minister Delcasse je že padel. Kamen se je začel valiti. Ako naraste v lavino, lahko nam odnese vojsko in prinese mir.
Bolgarska vojna napoved.
Bolgarija je dne 12. oktobra ob 11 uri po
noči napovedala Srbiji vojno. Vojno napeve! je utemeljila s tem, da Srbija ri hotela niti istega dela Macedoni.;e odstopit;, ki ga je Bolgariji obljubil čveterosporazum.
Bolgarija z« ene vojsko.
Bolgarija je z dvema divizijama upadla v Sr* bijo v smeri proti Knjaževeu čez selo Ivadibo gaz, južnozabodno od Vidina
Dalekosežni cilji.
Londonski „Daily Mail“ piše:
Odločitev Bolgarije in upad v Srbijo je angleško javnost tako razburila, kakor še nikdar poprej, odkar traja vojna. Narodu se odpirajo oči, še celo cenzor ne more tega zabraniti. Roparsko zasedenje Belgije, obstreljevanje angleške morske obali po nemških zrakoplovih, ruski porazi, neuspeh francoskega prodiranja ter neuspehi ob Dardanelah, vse to se je dostojno prikrilo in molče vzelo na znanje. Toda ko se je izrekla Bolgarija zoper četverosporazum, ko se Grčija brani udariti, ko so prekoračile avstrijske in nemške čete Donavo in začele prodirati proti izhoda, je angleški narod hipoma spoznal, da ne biva samo na otokih, marveč, da se nahaja tik pred skrajno resnimi dogodki. Misel, da so angleški otoki varni — pred sovražnim upadom, ne tolaži več tako, kakor
našem mnenju so kocke, ki( imajo, odločevati o srbski,
sko vprašanje se bo dalo mirno in sporazumno ure-'diti med Avstrijo, Bolgarijo in Grčijo.
F ■ * ■ - LISTEK..
Knjig® Družbe sv. Mohor j*.
Kljub vojske so tudi letos prišle k nam v dosedanjem številu. Prišlo jih je šest. Tudi obseg in oblika kakor prejšnja leta. Dobro, da se ni število s-krčilo in obseg ni zmanjšal, kajti ljudstvo doma in v strelskih jarkih si želi novega čtiva. Lani je bilo pa drugače, nekaka nervoziteta je trepetala med nami in vse je segalo samo po dnevnih novicah. Sedaj so se naši živci že utrdili, razum zopet hladno misli ter želi tudi druge, ne samo Časnikarske hrane.
Prišlo jih je šest. Začnimo pri največjem po o-bliki, pri Koledarju. V njem že najdemo spis o svetovni vojski. Spisal ljubljanski profesor dr. Šarabon. Slike bodo posebno vlekle, in želeli bi, da bi jih bilo več. Seveda morajo biti zanesljive, kar se pri lvovskem nadškofu dr. Szeptyckiju ne more trditi — kajti slika je ali iz mladeniških let, ko še grol ni bil nadškof, ali pa ga je Koledar sam obril. Pogrešamo tudi sliko generala Boroeviča, pod Katerim so se borili naši slovenski fantje že v Karpatih in se borijo sedaj na jugu. Dr. Ivan, Pregelj pripoveduje šaljivo povest „Novi zvonovi.“ Dobrodošla bodo izvajanja de-želnosodnega svetnika Franca Regally o* novih zakonitih določbah zasebnega prava, Koledar bi moral
i prinašati vsako leto izvleček novih postav, Česar se-I veda ne morejo vsega spisati odborniki in tajniki, to-j da tudi drugi pisatelji so dobiti za nagrado.
V Slovenskih Večernicah pripoveduje Stanko Bor „Zgodbo o povišanju“, F. S. Finžgar gospodarsko zgodbo „Konjička bom kupil“, P. Perko „Na Vrhovih“, Ivo Trošt „Pod Robom“, dr. I. Cesnik samostansko zgodbo „Pater Gervazij.“ Torej kar tri „zgodbe“ ; v eni knjigi. V Večernicah so zapeli trije pesniki: Josip Lavrenčič, J*. Lavrič in Franc Bevk.
Priljubljeni pisatelj dr. Fr, Detela je spisal povest „,T r o j k: a“, ki je izšla kot samostojna knjiga. Ilulsfriral je knjigo I;v. Vavpotič z inicijalami in vinjetami*
,jM e s i j e“ je izšel drugi in zadnji zvezek. Te knjige prvi del se je lani med vsemi družbinmii knjigami najrajše čital Pisatelj ima krasen, priprost jezik, nevsiljiv način poučevanja in kar je največ vredno, iz vsega diha blago, plemenito in globoko pobožno mišljenje pisateljevo, ki te koj pridobi, da v neki omamljenosti čitaš dalje in dalje.
Letošnji molitvenik je „P r e sveta Evharistija. „Sestavil“ (!) ga je, dr. G. R. (ožman.) Navadno je izmed Mohorjevih knjig najslabše sestar vijena knjiga molitvenik. 'Mnogim se vidi, da niso sestavljeni toliko za slovensko ljudstvo, kakor za; „nagrado.“ Upamo, da je letos drugače. Sodbe si ne pri-
sojamo, ker smo molitvenik šele površno pregledali. Molitvenik bi naj bil v spomin na XXIII. mednarodni evharistični kongres na Dunaju L 1912.
Z. g o id o v i h a p e š p o 1 k a št. 17 bo bolj zanimala kranjske Slovence nego druge. Toda s tem nočemo reči, da je knjiga neprimerna kot družhin dar, nasprotno, tudi take knjige se morajo izdajati, omne tulit punctum. Vse t ni za* vse, a- vsi morajo nekaj dobiti. Letos so dobili Kranjci celo knjigo in mi jim čestitamo ter se veselimo ž njimi. Knjigo krasi nekoliko slik, a po našemi mnenju še vse premalo — le veliko slik v družbine knjige!
Nazadnje imenujemo dr. Grudnovo „Z g o dovi n o s 1 o v e n s k e g a narod a", toda sicer to ni zadnja knjiga, čeprav -odkrito rečemo, da bi si mi želeli za široke ljudske mase drugače pisano zgodovino slovenskega naroda, namreč več pavduševalnega narodnega ognja, več opazovanja z narodnostnega stališča, krepkejše podčrtavanje narodnostnega momenta. Toda vemo, da mi gledamo vse skozi politična o-čala, za to se s ponižnostjo, ki je vsem politikom o-bičajria, udaj amo modrim ukrepom slovstvenih nad-sodnikov v družbinem odbbru. Pomisliti je tudi treba, da ima vsak učenjak svoj način proučevanja, in dr. Gruden je krenka in recimo izrejdno simpatična individualiteta v skupini naših pisateljev strokovnjakov. Dr. Gruden ne prepisuje, ampak preiskuje ter si u— st var ja lastno sodbo, kan dela dr. Grudnove spis»-.
poprej. Novo gibanje je vsebovalo možne začetke mogočnega sunka proti angleški državi. Dvoje odkritij vznemirja angleško državo: prvič, čeprav je ustav- , Ijeno prodiranje avstri j sko-n e niški h čet v Rusijo in napreduje brez dvoma francoska ofenziva, sta vendar Avstrija in Nemčija dovolj močni, zamahniti za-nov udarec v popolnoma novi smeri. Drugič, da je Bolgarija- ki očividno veruje v zmago Avstrije in Nemčije, postopala temu primerno. Pomagati Srbiji v nezadostni meri, bi se reklo, ji nič pomagati. Nov boj na Balkanu je podvzetje tako velikansjke važno- j sti, da ni v nobenem primeru z dardanelskim, ki se j bo zdelo v kratkem kot malenkostno. Mi moramo iti na , Balkan, ako smo prepričani, če moremo, združeni s Srbijo, omajati upad Avstrije in Nemčije na izhodu, sicer pa ne. Uničenje Srbije bi utegnilo v kratkem končati boj za Dardanele, ki je itak brez uspeha, — kajti Turčija bo pričela boj ob Dardanelah ,v veliki meri, kakor hitro pride v Carigrad dovolj municije.
Ce bi se Avstriji in Nemčiji odprla pot do Carigrada,, bi bili obe državi preskrbljeni ne samo z žitom in bombažem, ampak tudi z bakrom iz Afghane ter iz rudnika v bližini DiarWekirja. Cete Avstrije in Nemčije bi napadle Egipt, zanetile požar na srednjem izhodu in ta požar bi zanetil tudi Indijo.
Angleži se bojijo za Egipt.
I* Haaga se poroča:	Angleški poljedelski minister
Melbum je imel v Novem Jorku govor, v katerem je tirai *1, da poskušajo Nemei sedaj zadati Angliji smrtni sunek v Egiptu, slično kakor Napoleon Bonaparte v 18. stoletja. Anglija se nahaja pred težko krizo, ki bo zahtevala od naroda največjih naporov. Angleški narod se naj vara. e varanja samega sebe, zlasti precenjevanja san mega sebe. Cenzor je zelo važna oseba, toda biti mora edini namen njegovega delovanja zabraniti, da sovražnik ne dobi informacij, ki bi mn koristile. Ce pa črta cenzor iz poročil stavke, v katerih se opisuje vstrajnost m hrabrost Nemcev, je to zločinska neumnost.
Cetverosporazum izgubil igro na Balkanu.
Londonski list „Times“ je prejel od svojega vojaškega dopisnika sledeče:
Avstrija in Nemčija sta dosegli nia Balkanu političen in vojaški uspeh, katerega ne smemo zmanjšati ali celo utajiti. Srbija bi bila sama Nemcev in Avstrijcev, toda ker se je vsled bolgarske armade zvišalo število njenih sovražnic, se nahaja v skrajni nevarnosti, ker prihaja ta nevarnost iz po-gubonogne smeri. Odpošiljanje manjših četverospora-zumovih čet preko Soluna v Srbijo nima nobene vojaška vrednosti in se sme k večjemu smatrati kakor povračilo častnega dolga, kot nekaka četverosporaz-umova dolžnost za junaško vstrajanje Srbije, l ako podvzetje bi bilo v vojaškem oziru le tedaj opravičeno če bi tvorile take četverosporaeumove čete prednjo stražo kake velike armade, ali pa, če bi posegi®? v boi grške in rumunske čete. Pošjiljati maloštevilne čete po enotirni železhiški progi, katero lahko razdrejo in uničijo bolgarski četaši, skozi deželo, ka ima slabe ceste in ne varne zveze, skozi deželo, katera se še ni odločila, bi pomenilo dejanje, v katerem je podrejena strategija politiki. Napad na Balkanu nas je našel nepripravljene, kako se izogniti nevarnosti, ki nam je grozila že več mescev. Nikakor ni ugotovljeno, ali smo postopali previdno in pametno,, recimo da bi imeli tudi dovolj čet pripravljenih, da smo začeli veliko balkansko vojsko, ker sta nas tjekaj poklicali Avstrija in Nemčija. Napad vojnega brodovja na Dardanele je bil pravcat vojni nziko, toda vsako drugo vojno podvzetje v izhodnem Sredozemskem morju izvzemši dejanska obramba Egipta, je zelo pomisleka vredno, ker so naša.vojaška sredstva omejena in ker ne smemo naših čet, kakor se je dosedaj dogajalo, razcepljati,	______________________
ravno tako zanimive. Ne sme se tudi reči, da bi ne bila knjiga pisana v narodnem duhu, nikakor ne, pn dr. Grudnu je vso tako korektno, preudarjeno m trezno . . . kakor pri diplomatih.
Letos nam pripoveduje dr. Gruden o razširjanju luteranstva v posameznih slovenskih pokrajinah, o pojavih luteranstva v Primorju, o velikem slovens-ko-hrvatskem kmečkem uporu, o bojih v Hrvatski krajini, o bitki pri Budačkih in pri Sisku ter o protireformaciji. Velikokrat, kadar vzamemo popotno palico in gremo po deželi, vidimo, kako ležijo naši pastir.vi na trebuhu, ttincajo z nogami v zrak, si upirajo obe roki v glavo, pred njimi pa leži dr. Grudnova „Zgodovina slovenskega naroda.“ Dr. Gruden je lahko ponosen, da ima tudi take čitatelje. Letos bodo. tudi zelo ugajale stare slike naših krajev Radgona, Ljutomer,0 Ormož, Slovenj gradeč itd. ter slike v zgodovini
znanih mož.	, v .. .
Naše prepričanje je, da bodo • člani z letošnjimi
knjigami zelo zadovoljni. Že pri razdelitvi knjig agitirajmo za drugo leto, za katero se nam razven Koledarja, Zgodovine obeta: Podobe iz narave, spisal prof. Frano Pengov, Svetloba in senca, povest, spisal dr. Fr. Detela in molitvenik sv. Alfonza Ligvori „Večne resnice.“
Cetveroi sporazum ni dosegel svojega smotra.
Iz Ko' danja se poroča: Bivši angleški generalni upravite! j Južne Airike, lord ’Milner, izraža v „Daily New s“ svoje naziranje o vojnem položaju ste-deče:
Angl* iško vojno brodovje ni moglo obvarovati Belgije uni čenja, Francije ne izgube najbogatejših provinc in tudi Rusije ne izgube Poljske in pokrajin ob Izhodne m morju. Angleško vojno brodovje tuđine more izstri adati Nemčije, dokler je Nemčija v stanu, zasesti no’ ve pokrajine. Ce bi se sedaj posrečilo Nemčiji, si odj ireti pot do Carigrada, bi gospodovala nad ozemljem, ki bi se raztezalo od Severnega morja notri do Pel azijskega zaliva ia Sueškega prekopa in bi se mogla smejati vsem našim poskusom, jo zadaviti, dočim bi morala Anglija izdatno pomnožiti svoje vojaške pos ;adke v Indiji in Egiptu* Vse to bi se moglo zabraniti le na ta način, če bi bila Nemčija premagana na suhem. V nasprotnem slučaju bi bile Anglija in d jene zaveznice v tej vojski premagane, Dosedaj nif so dosegle zaveznice prav nikjer svojfega.jvoj-nega sd lotra. Francija in Rusija ne moreta nadalje še pomr toževati svojih armad. Edina država, ki je še v stanu to storiti, je-Anglija. Ce Anglija ne upelje-sedaj sp k išne vojne dolžnosti, bo izgubil četverosporaz-um celi j igro in Nemčija bo postala nadvladujoča evropska velesila.
Cetverosporazum pride prepozno.
Vojaški sotrudnik piše švicarskemu listu fc,!Bas. Nachr richten“:	Izkrcavanje angle&ko-francostih čet
se je pričelo veliko prepozno, da bi te čete še mogle priti, pravočasno, na pomoč Srbiji. Se celo, če bi se mogi a uporabljati železnica, kar je pa vsled* trenot-negf i zadržanja Grčije negotovo, bi se moglo- le prav težk o spraviti pravočasno toliko Čet na pozorišče, da bi i nogle te čete poseči uspešno v bitko.
Uti® v RusiJU
Ko se ja vrnil atenski ruski poslanik v Petro-gj-ad in informiral Sasonova, je ta sklical v svoje z; iseteio stanovanje vse ministre na posvetovanje. Su-s onov se je izjavil, d a p o m e?n i j o d e g o d k i na (jr ä'fc e m n a j v e S ji usp eh n e nt-šk e d ii^j-l.omacij ej Nadaljnje izkrcavanje čet: v Solunu, odkar jo odstopil Venize-los, je pogrešena, akcija. Položaj izkrcanih čet je- obupen.
Po tem posvetovanju je SasOnov sprejel časnikarje ter jih: informiral. Informacija zadržuje očitek, da so ruski porazi na bojišču zakrivili ruske diplomatske poraze na. Balkanu. „Novoje Vremja“ polemizira proti ruskim, diplomatom na Balkanu; in trdi, da so vedno slabo poučeni in. da žanjejo radi tega poraz za porazom.
Ruske čete čez Ruimmsko?
Amsterdam, dne 12. oktobra. Pariški „;,Tourn,“-piše o pomenu Rumunske za četverozvezo in namig-a-va, kake načrte ima četverozveza. Pot za ruske pomožne- čete bi bila najpripravnejša čez Rumom ska j in Četverosporazumu bi zadostovalo, če bi Romunska dovolila tako prehod, kakor Grčija. Ni vzroka misliti* da bi Rumunska ta predlog slabo vsprejela.
Ruske čete proti Bolgariji.
Buka-reŠ.ki list „Universul“ javlja, da so del jke pehote in artilerije na besarabski meji pred 3 evi poslali proti Odesi, kjer je že pripravljenih o-parnikO/v za prevoz čet v i Bolgarijo. Tudi iz no-
Srbija računa na sporazum.
„Kölnische Zeitung“ poroča iz Niša po švicarskih listih: Srbska armada se umika v dobrem redu v notranjo deželo. Upa, da se kmalu združi s prvim oddelkom izkrcevanih čet četverosporazu-ma.
Srbijo zapuščajo , . .
Prijatelji se spoznajo v nesreči. Tudi Srbija i-ma sedaj priliko, spoznati svoje prijatelje. „.Corriere della Sera“ svetuje vladi, naj se ne vzamejo franco-sko-angleške čete z Dardanel. Kljub vsem neuspehom vežejo te čete vendar mnogo turškega vojaštva na Galipolj, drugič pa je težko med sovražnim og njom vkrcevati čete. Največjega pomena bi bilo, d a
bi vendar kud i Bus Bj-a vkorakala v Bolgarijo.. Za Balkan ni dovolj 150.000 mož. — Saj tudi železnici^ Solun—Skoplje ne more zmagati prevoza mnogoštevilnih četi S r bi j e ne moremo re š i t i, in četudi nam je žrtev težavna, ven-d a r j o m o ra m o pr e p usti ti 1 a*s tul usodi . .. .
•»
Načelnik bolgarskega generalnega štaba.
Sedanji poveljnik 7. Rilo - divizije general ! Hristov je imenovan načelnikom generalnega štaba ter prideljen vrhovnemu armadnemu povejjnikn i Jekovu.
Srbske* utrdb» protu Bolgari JD
Utrdbe na izhodni meji Srbije bi naj ščitite raz- -;vrstitev srbske armade proti Bolgariji. , Utrjena je črta: Negotin, Knjaževae, Pirot, Požarevac, Niš, Be-lapalanka. Izmed teh so Negotin, Knjaževae in Požarevac utrjene samo za silo,, dočim je Zaječar utr--jeno taborišče z mnogimi novimi podzemeljskimi z-eradbami in z nekaterimi starimi utrdbami v krogu 4Ü km. Pirot je tudi trdnjava z mnogimi, novimi in i starimi utrdbami v krogu 35: km. Najmočnejše utrjen j je- Niš, Mojega trdnjavske - zgradbe- obsegajo: krog 50 km. Za Nišem, prideta Pirot: in Zaječaa*.
Zmešnjava med Srbi.
Zdi se, tako piše „Berliner Tagblatt“» da je nastala v razvrščevanju srbskih čet, velika zmešnjava, ker so» se hlastno spremenili vsi prejšnji načrti. Najprej so imeli ob bolgarski meji zbranih sede ra d i-vizičj, prvič ker niso verjeli* da bi; mogli Avstrija in Nemčija vsled ofenzive na zapadu utrpeti toliko čet, drugič- ker so mislili, da bo čefverosporazum — Bolgarijo presenetil, napadel ali pregovoril. Sete proti 3®. sopii, ko s®- spoznali, da se nahajajo ob Donavi, Savi ih Drini mnogoštevilne sovražne čete,, so za-: čeli’ prevažati čete z bolgarske meje ter jih r appostarvi, j ati ob Donavi, ne da bi mogli svoje vrste dodobra, urediti. Tudi iz Albanije so- odpoklicali Srhi svoje čete-.. Izpraznili so Sijak, Kroje in Kavaljo. V N i S u vlada velikanska zmešnjava in naj-večje presenečenje, ker uvidijo, da prihajajo ftdncosfco-angteške čete prepozno, kajti šele proti koncu oktobra bi, lahko posegle vmes.
; Bolgari zaplenili na Donavi r Tiske manicljske
ladje.
Galac, dne 9. oktobra. Bolgari so zaplenili na Donavi rušite municijske ladje. Ruski parnik „Belgrad“, ki je vlekel pet z municijo naloženih čolnov ki so bili na potu v Srbijo, je bdi. pri Lom Palanki zaplenjen, Ti Čolni so1 bili zaplenjeni od dveh oboroženih bolgarskih ladij „Boris“ in „(Zora.“ Na obeh ladjah se je vila bolgarska vojna zastava.
Ruske ladje „Sv. Jurij“, „Romanija“ in „Nikolas“ z osmimi čolni so zbežali v luko Corabia, ravno tako je tudi zbežal ,,Turgenjev“ in „Srbija“ s*šestimi Čolni.
Srbi se nameravajo umikati dalje.
„Berliner Tageblatt“ poroča iz Pariza: Računati se mora, da se bodo umikali Srbi dalje. Srbi so artilerijsko slabi in niso mogli držati črte ob Donavi,
V Parizu sodijo popolnoma jasno o položaju. Londonska poročila iz Niša poročajo o težkočaji avstro-neniškega vkorakanja in slave junaštvo napadalcev ter govore le o slabi srbski obrambi.
Civilisti zapuščajo Niš.
Srbske oblasti so pričele v petek izseljevati civiliste iz Niša.
Delcassé odstopil.
Francoski minister zunanjih zadev Delcasse je odstopil. Nasprotoval je, da Francozi in Angleži izkrcajo svoje čete. Toda Rusija in vsi francoski miaistri razven Delcasseja so bili zato, ker je ruska diplomacija zagotavljala, da bo ta korak potegnil Grško k ententi in ustrašil Bolgarijo. Toda Delcasse tokrat ni verjel Isvolskemu. Tudi Angleži so bili drugega mnenja. Angleži še sploh svojih čet niso poslali v Solun, ampak le poveljnike. Kar je v Solunu izkrcanega moštva, je francosko. Odstop Del-cassejev v sedanjem trenotku pomeni udarec za celo entento ter bo na ljudstvo v ententinih deželah mogočno uplival.
m
m	*
Utis bolgarskega vpada na Lahe.
Da je posegla Bolgarija v boj proti Srbiji, je vzelo laškim listom zadnje iluzije. „’Tribuna“ v uvo-
dnem članku pikro zasmehuje o ,n emoglost ö e t-V e r o s p o r a z u m a, ki je hotel Avstrijcem in Nemcem z besedami in s skrhanim mečem zabraniti pot v Solun. „Avanti“ pa je mnenja, da bo prehod avstrijskih in nemških čet skozi timaško ozemlje iz-premenil ves vojni položaj in povzročil mir. Nihče pa se ne sme čuditi, ako Srbi opustijo brezupno, smrtonosno vojsko.
flustrijsia-s, -ilio bojišče.
Za prehode v 'Mačvo so se vršili izredno hudi boji. Sedaj smo prehode izsilili ter tudi od zahoda vkorakali v Srbijo.,
Naše čete so potisnile Srbe južno od Belgrada že tako daleč nazaj, da srbski topovi ne morejo več motiti naših prehodov čez Don ai v o.
V moravski dolini je zavzeta trdnjava Smederevo in sedaj sc padle že na treh straneh utrdbe Po-žarevca. Požarevac stoji pred padcem.
Srbsko bojišče.
v Srbiji, ki je v vOjaiškoHgeoigraiičnem oziru v marsičem podobna Bosni, je rodovitne zemlje in ozemlja za manevriranje mnogo več, kakor v Bosni. Zavzema tretjino dežele, katero deli centralno ležeča in dobro kultivirana, bogata Moravska, dolina v dva dela. Zapadno gorato ozemlje s stransko ■ severo-zapa-dno smerjo, deli dolina zapafdne 'Moraive, Golijska Morava, tudi v dva dela„ Med Drino in južno Moravo, Bivačka Morava, se vleče ob jugo-zapadni meji široko, jako bogato gozdnato pogorje, kji1, prehaja izhodno od Mor avl c e v visoko srednje gorovje in je visoko 900 do 1500 m. Zapadno od Moravice spadata k temu pogorju planoti Tara planina in Zllatiibor planina, in med njima je globoko sedlo Mokra gora, ki tvori pot iz Srbije v Bosno, v smeri na Višegrad. Ibar, ki se nedaleč od Kraljeva izteka v Golijskio Moravo, Kakor tudi njegov dotok Raška, potem izhodno iToplica, prodirajo skozi gorovje po globoko vezainih, ozkih dolinah. Južno od Kurlumlije, ob Toplici, se nahaja močno utrjeni prelaz Prepolac, ki je visok 873 m, črez katerega vodi dobra cesta iz Niša v Prištino. Severni razrastki so srednje gorovje, ki se končujejo ob južni in zapadni Moravi. Severno od doline zapadne Morave teče vzporedno s tem pogorjem, 700 do 1000 m visoko srednje gorovje, močno gdzdnato, čez gorovje vodi več cest. Južno in zapadno od Valjeva vodijo čez gorovje vozne poti, posebne omemibe je vredna Rudnik planina, 1169 m, Suvobor 802 m, Bukov-ska planina 761 m in Povljen 1480 m, s cesto od Valjeva do Drine, Izmed izhodnega srbskega gorskega ozemlja pripada del ,■ izb orino old Timoke Balkanu. Za naše interese prihaja v poštev za sedaj del, ki se nahaja med Ti mo kom Nižave in velike Morave in tvori nadaljevanje banatskega pogorja/. Med cesto iz Pa-račina v iZaječar in dolino Nižave se nahaja pogorje z višinami Rtanj planine 1586 m, 'Oboje gorskih ozemelj. zapadno in izhodno, • sta težki operacijski ozemlji, ki sta/vlta na čete prav znatfne zahteve. Ob Savi in Donavi, kakor tudi ob njihovih južnih dotokih, pa tvorijo nižine z izrastki gorskega ozemlja dobro kultivirano polje za manevriranje. Naijbogatejši sta Marea, to je nižina med spodnjo Drino in Savo, in Moravska dolina. Ob zapadni 'Moravi je več dobro kultiviranih kotlin. Severovzhodno in južno-zapadno o-težkočujejo gosti gozdovi pohod., Kadar dežuje, se radi ilovnatih tal ne more nikamor naprej. Podnebje je kontinentalno. Železnice so enotirne. Ceste v gorovju strme, polne serpentin.
Cajdorna je postal zopet živiajmejši- Na Tirolskem, Koroškem in Primorskem Italijani pridno napadajo. Bržkone hoče Cadorna s tem italijanskim zaveznikom dokazati, da potrebuje vse čete doma in da ne more nič oddati. V Albanijo bi Že radi šli, t]e pa jih zavezniki ne pestijo.
Sv. Višarje.
„iSlovencu“ se poroča:
Kmalu bo preteklo mesec dni, odkar je i ogore-la dne 16. sept. cerkev na Sv. Višarjah. Šele zadnje dni se je poizvedelo natančneje, kako izgleda naše narodno svetišče sedaj, ko si je ohladil Italijan svojo jezo nad njim. Ker se ne more maščevati drugače, maščeval se je na, ta način.‘ Pa naj povemo takoj, da je svetovdšarsfca cerkev v razvalinah.
Poročali smo že, dà so oni dan 16. sept. Lahi ves dan streljali na \ Sorsko goro in da nič čudnega ni, ako so slednjič vendar tudi. zadeli tja, kamor so imeli namerjene svoje topove. Najhujša granata je priletela v desno kapelo ob listni strani cerkve, kjer se kapela drži zakristije. Ta stran je docela podrta. Stojijo le gole stene. Tudi ladja je poidlnoma porušena: vdrl se je njen strop ter je goreče tramovje v cerkev popadalo. O strehi ni sledu več; prav tako je nima zvonik, ker se je njegovo plehnatetno pokrivalo
: re vrnilo na obok velikega altar ja. Veliki altar je pa kolikor toliko ohranjen; leča, in n;ej nasproti stoječi stranski aitar sta zelo poškodovana. jOb glavnem cerkvenem vhodu ni videti drugega, kakor očrnele ste-: e; kor z orglami je uničen.
Druga močna granata je treščila v vnanji zid « red cerkvijo ter ga podrla. Kamenje je zasulo stop-rice, ki peljejo od cerkve navzdol prot, duhovniški hišici.
Tako izgleda svetišče na Sv. Višarjah. Kamor mata sedaj sneg in dež prost dohod, tja so romale v toliko stoletjih brezštevilne množice Slovencev, Amai prav vsled tega je postala porušena cerkev še bolj znamenita. Glas o njeni usodi gre od ust do ust ter po vseh časnikih velike Evrope. In kadar se bo govorilo o sedanji vojski, omenjale se bodo tudi Sv. Višarje, In pozni rodovi bodo pripovedovali svojim o-trokom, kdo da je bil tisti, ki je podrl in požgal to Marijino qerkev na gori. In v vseh kronikah bodo čitali naši potomci, kako je Italijan povračeval Avstriji njene ,dobrote.
V	zadoščenje in v tolažbo nam je najbolj to, da kleti sovrag ne more nikamor naprej. Tako imenitno se vojskuje, da je še danes ondi, kjer je bil v začetku vojske. Primerjal tri ga pobalina, ki meče kamenje od daleč ter pobija šipe po hišah, pa se skriva za oglom, da bi ga sosed ne prijel za ušesa. Strelivo, ki ga je porabil Lah pri celodnevnem obstreljevanju tega svetišča, gre na tisoče in tisoče vrednosti. More-luti ga je stalo več, nego ho stala novozgrajena cerkev. Pride čas, ko se bo spominjal teh svot ter jih težko pogrešal. Pride pa tudi čas, ko poženemo Italijana tjiat, kamor spada, a naša svetišča, bodo stala tam, kjer so stala do sedaj, Se bomo hodili na strmo goro, kjer je imela svoj dom in kjer bo imela tud, v bodoče svoj dom Mati božja na Sv. Višavjih.
Kako je v Gorici.
Z dne 5. oktobra 1915 se piše:
V	Gorici smo skromno a toliko bolj prisrčno •raznovali 85. imendan našega ljubljenega cesarja.
Ker se v glavni goriški cerkvi sv. 'daritve ne opravljajo, se je vršila slovesna služba božja v cerkvi sv. Antona novega. Sv. maše so se udeležili visoki častniki in moštvo. Pri sv. maši je igral vojaški tamburaški zbor prav izborno. Po sv. maši so tamburaši udarili še Radeckijevo koračnico. Marsikdo bo takoj vprašal, kje so vojaki dobili tamburice, jaz sem slišal, da so tamburice dobili od tamošnjih tamburašev Slovenskega, katoliškega izobraževalnega društva. *— Veličajsten je bil trenutek., ko so tamburaši udarili cesarsko pesem, katero so potem peli vojaki stoje v hr-vatskem jeziku. Omembe je vredno, da so ta dan še polég cesarskih vihrale v Gorici tudi slovenske zastave v splošno veselje goriškili Slovencev.
Vojaki v strelnih okopih se ne počutijo prav slabo. Te dni sem imel čast stopiti v strelski jarek. Ostrmel sem. Snaga je vzorna. Videl sem lepe blazine in mehke pernice, elegantne stole, velika zrcala, naslonjače, divane it'd., a tudi krasen oltar sem videl v jarku, pod katerim se je že marsikatera sv. daritev opravila. Seveda vsi strelski jarki niso enaki, in vsi niso tako lepo urejeni.
Življenje v Gorici je Še precej živahno. Te dni sem bil na soškem mostu pri Pevmi. Dan je bil lep in miren. Skoro da se ni poznalo, dai stojim tik pred sovražnikom. Le pogled na Podgoro in na Pevmo me je spominjal na žalostni čas. Soča je žuborela pod mostom ter se vsled naliva penila. Prijazen Pevmen-čan mi je pravil, da je pred četrt ure videl 4 mrtva trupla italijanskih vojakov, katere so nesli razpenjeni Sočini valovi seboj proti morju.
Nekega dne je priletela laška granata v Gosposko ulico ter zaideta Montavo hišo. Napravila je luknjo ravno nad kipom žalostne Matere božje, ki stoji sredi pročelja glavne hiše. Kip ni bil poškodovan, le kos roke je odletel.
v Gorici se govori, da je Cajdorna napovedal, da se napravijo še trije napadalni poizkusi nia gori-ško obmostje in na Doberdolsko planoto. Ako se še ti trije napadi ponesreči,jo, potem stopi italijanska armada v — defenzivo. Caldorni povemo lahko mi kot nevojaki, da ne samo trikrat, ampak lahko še desetkrat noizkušla priti v Gorico in na Doberdolsko gorsko planoto, a vsi poizkusi bodo popolnoma zaman ! Ce hoče sebi, svojim vojakom in svoji domovini prav' dobro, naj pobere šila in kopita in naj gre tja, odkoder je prišel. To bo še najbolj pametno.
Soča je hudo narasla in je poplavila velik del Furlanije. Z Doberdolsko gorske planote je bilo videti doli na furlansko ravan poplavo. Italijani so se v naši Furlaniji pošteno okopali in ..ofrišali.“
Japonska, Italija in sporazum.
„iNationaltifende“ poročita,:	Japonska in Italija
še nista pristopili an gl eško-ir an cosfco-ruski pogodbi, da se sme mir le skupno skleniti.
flijstrpa-föio bojišče.
Neprestani, vroči boji se bijejo pred D v i n s -k i m. Rusi branijo mesto z vsemi silami. 'Po drugod se vršijo boji za boljše postojanke, Samo v Voli-n i j i in v Galiciji še Rusi vedno nanovo poskušajo predreti našo fronto, kar se jim pa ne posreči.
v ruski armadi je baje posebno občutno hudo j pomanjkanje člajstnikov. Sedaj se vabijo dijaki, da se : javijo za častniške š’ole. Za municijo in gradivo je v j zadnjem času skrbela Japonska,.
Da bi v Rusiji pod sedanjimi razmerami upel-• ; ali svobodnejšo ustavo, ni upkijti. Kaj takega bi mo-Ì gla izsiliti samo revolucija. Toda ta je težko mogo-\ če, ker je skoro vse moštvo pod orožjem.
Boji za Dvinsk.
jMorning Post“ poroča iz Petrograda:	Izmed
vseh točk ruske fronte zasluži najvječjo pozornost Dvinsk. Boji se vršijo tamkaj neprestano noč in dan. •Nemci le polagoma, napredujejo, ker je severno ozemlje izredno ugodno za obrambo. Nemci skušajo vzeti llukst, kar se jim dosedaj ni posrečilo. Rusi imajo ob tej točki dovolj municije. Najrajši napadajo po noči. n v sle 1 nemško premoči ne morejo naj. rej.
Hemška-francosho bojišče.
Boji v Artoisu (Lille—Amasi in v Champagni se nadaljujejo brez presledka. Posebno budi so boji v Champagni, kjer se je razvil dne 6. oktobra 'francoski napad z isto silovitostjo, kakor pri prvi ofenzivi koncem septembra. Vojni poročevalci se izražajo, da se je dne 6. oktobra začela druga; francoska ofenziva. Najbolj divjajo boji v Champagni za yas Tahliro, katera menjava svojega gospodarja. Po najnovej-šiii poročilih je zopet v nemških rokfeh-
Odstop ministra Delcasseja, najstrašnejšega nropovednika revanšne ideje proti Nemčiji, ho brez-dvomno naredil velik utié na vso francosko javnost. Francoski listi so skraja upali, da se bo Delcasse le dal pregovoriti, toda njegov odstop, je definitiven.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Danes, dne 15. oktobra., je bil v mariborski stolnici inštaliran novoimenovani kanonik č. g. dr. Ivan Tomažič. Na mnoga leta!
Iz učiteljske službe. Na ljudski šoli v Zaibu-kovju pri Sevnici, drugi plačilni razred, je razpisala služba stalne učiteljice. Prošnje do 10. nov.
Iz postUv alui.be. Poštna cfioijautuija Ana Hočevar v Celju je imenovana za poštarieo v Hočah.
Priloga. Današnja števila ima iJNarddnoobram-bni Vestnik“ kot' prilogo.
Zopetno prebiranje v letih 1873—1877 ter 1891, 1895 in 1896 rojenih črnovojnih zavezancev se bo vršilo: I. Sodni okraj Maribor: Prebiranje za levo u desno Dravsko obrežje se vrši v Mariboru, v Gambrinovi dvorani, Schillerjeva cesta, nasproti e-vangeljski cerkvi., in sicer: 1, V torek, dne 26. oktobra 1915, za občine: Dobrenje, St. Ilj v Slov. gor.. Sv. Križ, jarenina, Sv. Jakob v Slov. gor., Jelovec Kamnica,, Sv. Jurij ob Pesnici, Gradiška, Grušove, pri Kamnici, Janževska Gora, Kaniža, Karčovina
I.eitersberg, Sv. Marjeta ob Pesnici. Sv. Martin pri Vurbergu, Zgornja Sv. Kungota, Zgornji Duplek. 2. V sredo, dne 27. oktobra 1915. zai občine: Sv. Peter, Plač, Ploderšnica, Polička ves, Pesnički dvor, Roš-; oh, Ranča, Slemen, Špičnik, Slatinski dol. Dragučova, Vrestenica, Spodnji Duplek, Vosek, Boc, Svelina. Vrtiče, Vukovski dol, Selnica ob Dravi, Selnica ob Muri. Ceršak, Ciglence, Cirknidac 3. V četrtek, dne 28. oktobra 1915, za občine: Vrhov dol. Studenci, Bistrica, pri Lembaihu, Bistrica pri Rušah, Gorica, Fram, Ješenci, Reeenjak. Rače, Kumen. Lehen ori Ribnici, Lembah, Dogoše, Lobnica, Loka, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Mfar jet a na. Drav. polju, Ruše. 4. V petek, dne 29. oktobra 1915, za. obline: Morje, Sv. Miklavž, Orehova vas, Zgornje Hoče, Pohorje, , Pekre, Pivola, Poberž, Podova, Ranče, Rogoza, Razvanje, Radvanje, Rudeči breg, Slivnica, Skoke, Tezno, Spodnje Hoče. /Bohova, Činžat, Smolnik, Zrkovci. — II. Sodni okraj Slov. Bistrica. V gostilni Katz v Slov. Bistrici. 5. V soboto, dne 30. o-ktobra 1915. za občine:	S)v. Ana, Bukovci, Dežno,
Frajhajm, Gaibernik, Pekel, Hošnica. Hrastovec, Je-lovcDMakole, Kalše, Črešnjevec, Ogljenšak, Žabljek, Laporje, Lušečka vas, Sv. Martin na Pohorju, Mo-draže, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica, Vrhloga, Zgornja Polskava. 6. V nedeljo, dne 31, oktobra 1915, za občine: Oselj, Pečke. Brezje, Poljčane. Pokoše, Pretrež, Ritoznoj, Sentovec, Kovača vas, Smereče, Stanosko. Statenbreg, Stopno,, Studenice, Tinje, Sp. Ložnica, Sp. Novavas, Sp. Polskava, Verhole, Slov. Bistrica. Vojtina, Cigonca. — III. Sodni okraj S v. Lenart v Slov. gor. Za celi ta sodni okjraj se vrši prebiranje v sredo, dne 3. novembra 1915. v Aulitovi gostilni pri Sv, Lenartu v Slov. gor. — Obče pripombe: Prebiranje se vrši vsaki dan ob 8. uri z-jutraj. Prebirni zavezanci pa se morajo zaradi prejšnje porazdelitve ob 7, uri zjutraj sniti na prebirali-šču. Crnovojni legitimacijski listi. ki. so se izdali tujim in v občino pristojnim črnovojnim zavezancem, dajo pravico do proste vožnje po železnicah in parnikih in sicer od prebivališča do prebirnega kraja in
nazaj. Vpoštevati je torej za vsakega teh črnovtojnih zavezancev, ako ima črnovojni legitimacijski list in je za potovanje od prebivališča do prebirnega kraja po železnici ali parniku, dve vožnji. Da se te vožnje zamorejo nadzorovati in da se zabranijo morebitne zlorabe z upravičenostjo proste vožnje, mora se na črnovojne legitimacijske liste pred v,sako vožnjo, do katere dajo pravico, udariti pečialt jfri osebni blagajn ni železniškega urada izhodne postaje. Zategadelj se naj črnovojni zavezanci kolikor le mogoče rano pred odhodom vlakov ondukaj snidejo, da. preprečijo preobilen naval k tem blagajnam. Kjer je izvedljivo, naj se k prebiranju vpoklicani peljejo skupno pod vodstvom občinskegbi predstojnika k prebiranju'in vsekakor tudi od prebiranja. Crnovojnim zavezancem, kateri bi v Mbribor došli že prejšnji dan ali po noči, so na razpolago prostori v gostilni „[Zur Sixdbahn“ („Pri južni železnici“), Tegetthoffova cesta štev. 38. Vsakemu posameznemu občinskemu predstojniku se nalaga dolžnost, da privede vse črnovojne zavezance skupno k pregledovanju. Naknadna prebiranja k poprejšnjim prebiranjem se bodo vršila/ pri točasnem prebiranju. Kdor se ne ravna po teh odredbah, kaznuje se strogo po veljavnih (obstoječih) zakonih.
Slepci v telefonski službi. Zadnji čas porab* Ijajo v manjših zasebnih telefonskih centralah v Be-rolinu tudi slepce. Naprava je otpremljena z znamenji otipalne pisave zia slepce, Ako se poizkus obnese, se bodo v bodoče na manjših telefonskih postajah nastavljali tudi v vojni oslepeli.
Slovenski junak. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Prav izjemen dokaz uspešne hrabrosti pred sovražnikom je doprinesel infanterist Jevnišek 2, stotnije 87. pešpolka. Storil je junaštvo, ki pač zasluži, da'je izve širša javnost. Oddelek, kateremu je pripadal, je nezadržno jurišal na sovražne pozicije. Streljanje na flanko i'z pušk in strojnih pušk je u-stvarjalo velike vrzeli v naših vrstah in položaj naših napadajočih čet je postajal kritičen. Tedaj je Je-ivnišek izročil za njim idočemu toviarišu svojo puško, vzel od stotnije mu zaupano harmoniko v roke in drvel na čelu oddelka napreji Ves iz sape od dolgega jurišanja je začel z razkrito glaivo na svojem inštrumentu svirati cesarsko pestem. Njemu sledeče moštvo je zapelo cesarsko pesem in prepevajo so kolone za-jurišale sovražne pozicije. Tudi pri vdrtju v pozicije in temu sledečemu zasledovanju sovražnika je ostal ‘Jevnišek, igraje na harmoniki patrijotične melodije, na Čelu svojega oddelka. Predlagan je za visoko odlikovanje.
Odlikovani junaki 87. pešpolka. Bronasto hrab-rostno kolajno so prejeli: Kadet M Martini, računski podčastnik Karol Vrhnjak, četo vodje Janež Angustinovi© Jakob Baš, Bogomir Broze, Anton Puncer, Matija Rizner, desetniki Mhael Grobelnik, Vinko Marn, Janes /--kvorc, Jožef Vajngerl, poddesetnika Anton Jelen, Franc Satler, črnovojniški poddesetnik Franc Mohorič, pešci Štefan Art-nak, Rudolf Mlinarič, Anton Pcharec, Janez Svenšek, Anton Cnfer, Jakob Gabrijan, Franc Habjanič, Franc Herlab, Anton Karlovič, Mihael Kranjo, Jakob Kramžer, Martin Lukane in Frane Plavčak, nadalje rezervni kadet Žiga Reichert, četovodje Antoa Blažek, Žiga Friedl, Anton Petelinšek, desetniki Janez Cene, Frane Drobec, Lovro Schwarz, poddesetniki Franc Hojnik, Anton Križan, Ježef Penič, pešci Martin Koprivc, Franc Kotnik, Anton Pitrof, Janez Valob in Leopold Mazil.
Špitalsko življenje. Praporščaki Joiško Ilc, član „Zarje“, leži ranjen v bolnišnici v Chrudimu. Življenje v bolnišnici opisuje svojemu prijatelju takole: ... No, sedaj pa malo naš špijtal! Ce bi bil jaz zdrav, bi bil prav rad tukaj. Postrežba dobra. V o-fieirski sobi je polno mladih sester, vse rade poma* gajo, vse rade postrežejo. In Untariši ! Eden je siten, drugi ne more nič potrpeti in stoka celi dan, tretji leži in se ne oglasi celi dan, moj sosed igra na gosli in kitaro in prepeva, drugi mu pomaga, no, ubija se čas. V špitalu trpi dan pač 48 ur. In rane, eden jo ima na, nogi, drugi s prestreljenimi prsi, tretji i-ma strto1 roko, v kotu leži eden s strelom v glavo. V oficirski sobi nas je sedaj deset, v kratkem jih nekaj odide. Večinoma smo sami poveljniki vojev — to ti je namreč najbolj in največja sirota pri kompaniji, če hoče rešiti sSvojo nalogo kot se zahteva. Izpostavljen je v prvih vrstah največjemu ognju, pri Šturmu ti j,e zopet v prvem napadu. Ce on ostane, vse ostane. In to pričajo seznami izgub, to ti priča, če se ozreš po bolnišnicah, vsaka, oficirska soba — kadet. Četa — regiment, ki imp, dobre poveljnike vojev, ima vedno lepe uspehe, seveda, je tudi od drugih marsikaj odvisno — a naj bodo drugi komandanti Iše tako izvrstni, če so poveljniki vojev kukavice, je vse zastonj.
J az sem se vedno držai principa „čemu drukati se ?“ j — usoda! Prvi naskok sem vodil v Volhiniji nadLu- I ckom proti Rovnu na kolodvor — drugi iz Lucka. | Padal je dež — prodirali smo skozi gozd — močvir- j nat gozd — nad našimi glalvami se je križal artile- s rajski duel. Kako majhnega se čutiš v tabi situaciji. Slišiš šrapnel, slišiš granato, vsaki čas zadenemo na , artilerijskega sovražnega opazovalca in padalo bo v j naše vrste — v našo švarmlinijo. Previdno naprej! \ Na robu gozda smo. Rusi gredo preko železnice — j 100 korakov razdalje. Mi streljamo — ne dolgo — le j naprej! Vse se dvigne, bajonet pripravljen — divji j hura! — Rusi proti nam, na tri korake Rusi roke k- \ višku — udajo se! Zanimiv je bil za me moment, ko j gre Rus na-me z bajonetom, že je blizu — dvignem j pištolo — to sem imel vedno za takle prilike z 10 na- j boji v desni roki — in siromaku je upadla korajža, ?
puško vrže proč in dvigne rok©:. Pravzaprav bi ga bil moral kaznovati s kroglo, ker je mislil, da nimam orožja in se ne bom mogel braniti. Brez izgub smo i-meli ta dan k basen plen. 2 lokomotivi, 2 strojne puške, navadnih pušk (japonskih) vse polno, 96 železniških vozov z opravo za kolodvor. Rusi so se hoteli u-makniti in vzeti seboj opravo kolodvorov. Dobili smo 4 lepe konje s popolnoma novimi k omoti. In Maj še vse drugega, celo sam ne vem. Bili smo pohvaljeni!
To je za vojaka veselje! Rusi so imeli pripravljene že za večerjo prašiče. Te so podavili Bošnjaki in si privoščili dobro večerjo. Sploh se redkokje tako dobro živi, kot smo mi živeli v tem času v švarmliniji. \ Cela sela so bila polna živih stvari — prašičev, go-sij, kokošij in rac, tuintam smo dobili tele, ljudje so vzeli le govejo živino seboj in — šli. In naši kuha* rji so dobro skrbeli, da se* nismo pritoževali.. Naš o-ficirski kuhar pri 2. kompaniji je bil preje v civilu hotelski kuhar v Reki. Kaj vse nam je napravil! Fini paprikaš, guljaŠ, pečenke z najrazličnejšimi francoskimi in angleškimi imeni, vsak dan močnato jed itd, itd. — Kak razloček potem, ko sem,bil ranjen!! Stradal nisem še nikdar toliko kot 11 dni na potu in 4 dni v špitalu v Lucku. Človeku se * je zdelo, da smo v napoti e in nadlego vsakomur. /Sicer sc pa, ko se pride v bolnico — redno — vse pozabi —■ 1© spomini še ostanejo in pa na telesu poznaš, kaj se je s teboj godilo.
Novi vpoklici na Ogrskem. Na Ogrskem so vpoklicani pod orožje vsi črnovojniški zavezanci letnikov 1873, 1874 in 1875, ki so bili pri prebiranju črnovojnikov in pri naknadnih prebiranjih spoznani za sposobne za vojaško služb», nadalje vojaško jzvežbani čmovojniki letnikov s 872, 1873 in 1874 ter končno vsi najmlajši letniki, ki so bili sicer že vpoklicani, toda pozneje zopet odpuščeni Vpoklicani so pod orožte na dne 3. novembra.
f Kuhar Stefan. Umrl je dne 24. septembra mladi pisatelj ogrskih Slovencev, Stefan Kühar, Zbiral je narodne pesmi in pripovedke ter jih priobčeval v slovenskih listih, Posebno raid je delal za Zgodovinsko društvo v Mariboru, Bil je tudi vrl sotrud-nik Marijinega Lista, Novim in Kalendara, ki izha,-jajo v Sombotelji, Izpolnil je osem gimnazijskih razredov ter začel študirati bogoslovje v Sombotelji. A huda bolezen mu je pretrgala nit življenja. Pokopal ga je belatinski župnik. Verno slovensko ljudstvo se je v nešteti množini udeležilo sprevoda. Blag mu spominli
Pereče vprašanje glede nabave galice za Sp, Štajersko. Vsem vinogradnikom je še v spomina, s koliko težavo so se merali boriti, da so preteklo leto dobili vsaj nekaj galice. Velika množina posestnikov si je sploh ni mogla oskrbeti. Pomanjkanje galice se že pozna na velikanskih škodah po vinogradih. Posestniki se hudujejo v prvi vrsti nad kmetijsko družbo in nad deželnim odborom, kakor da bi ti dve korporaciji ne storili svoje dolžnosti. To očitanje ni umestno, že radi tega. ker je oskrboval galico vedno le „Verband“ v Gradcu. Deželni odbor in kmetijska družba sta opetovano že v spomladi posredovala pri Verbandu, v poljedelskem in vojnem ministerstvu glede oskrbe z galico. Na ponovno posredovanje dež. odbornika dr. Verstovšek« je deželni odbor že pred mescem začel popravljati pot za izdatnejšo akcijo in za pridobitev galice za leto 1916. Ekscelenca grof Franc Attems je kot kulturni poročevalec v deželnem odbora izdatno podpiral vse zahteve naših vinogradnikov. Dež. odbor je vložil že tri obširne vloge na razna ministerstva v katerih dokazuje škodo več milijonov na vinogradih, če se ne dovoli dovolj galice za našo deželo. Na podlagi sprejetega predloga, katerega je 12. t. m. stavil odbornik dr. Verstovšek v kmetijski dražbi, je takoj drugega dne 13. t. m. deželni odbor sklenil, da prevzame dež. odbor za leto 1916 oskrbo galice v lastno režijo Deželni odbor bode tudi osebno po svojih članih že sedaj posredoval na Dunaju, da se zasigura galica za vinogradnike v deželi, če bode mogoče pridobiti vojaško oblast, da odkaže galico deželi, jo bode deželni odbor oddal vinogradnikom po okrajnih zastopih, kakor se je razdelitev vršila nekdaj v popolno zadovoljnost. Sedaj se še seveda ne more z gotovostjo reči, ali se bodo posrečila dež. odboru vsa prizadevanja. Poskusilo se bode celo v inozemstvu z nakupovanjem. Deželni odbor je tudi sklenil, da dovoli denar za nakupovanje, kar bode znašalo gotovo nad pol milijona kron.
Važni sklepi centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe. Na predlog odbornika dr. Verstovšek a je sklenil centralni odbor v zadnji seji med dragim 1. da se nap? osi deželni odbor, da ta zopet prevzame vso zadevo glede nabave galice lastna oskrbo io skrbi na vse načine, da dobijo vinogradniki za leto 1916 primerno množino galice. 2. Kmetijska družba se obrne na vojaško oblast s prošnjo, da vojaštvo nakupi vino naravnost pri vinogradnikih potom občin, okrajev in zadrug. 3. Sprejel se je tudi predlog dr. Verstovšeka, da e. kr kmetijska družba prosi c kr notranje ministerstvo, da to nanovo uredi zajemo fižola. Zajema se naj postavi na drugo podlago; posestnikom se naj dovoli, po izločitvi fižola za seme, za svojo porabo za vsakega člana m za vsaj tri kratno vži- anje na teden, pr/bližoo za vsako osebo do 60 kg na leto !
C. kr. kmetijska družba je sklenila poslati politični oblasti utemeljeno vlogo, v kateri se opozori mero daj n kroge, da pazijo, da se ne pokvarijo živila, katera se nakupi* ijo v sklad ščih. Zlasti se opozarja na veliko nevarnost, če se bode zbiral fižol ali koruza prerano, dokler n bode popolnoma suh.
Oprostitev od vojaške službe tistih, ki so potrebni pri živini Na vlogo e. kr kmetiske družba, da se oproščajo tudi kmetje ali hlapci, katere rabijo nujno pri
živim, je določilo e. kr. vojno ministrstvo, da se lahko* oprostijo za zimsko dobo vojaške službe tisti, ki imajo oskrbeti najmanj 25 glav živine. Prošaje se morajo vložiti na okrajna glavarstva.
Davka prosto žganje. V e kr. poljedelskem ministerstvu se vršvjo posvetovanja, da bi se odpravila prostost davka na žganje (58 litrov) za kmetovalce. Deželni odbornik dr Versto všek ae je obreil takoj v imenu volil-cev na merodajne osebe v* poljedelskem ministrstvu s prošnjo, da se ta prostost kmetovalcem ohrani tem bolj, ko vlada še vedno ni ovrgla ugodnosti, katere imajo glede davka na špirit veliki tovarnarji.
V odsek za posvetovanje glede oskrbovanja z mlekom v deželi in določitve cene je odbor kmetijske družbe izvoli v zadnji seji med drugimi č. g. župnika Ozmeca in ravnatelja Bele-ta.
Prodaja vina na Sp. Štajerskem. Kakor je znano, je vojaška oblast prepovedala prodajo vina na Sp. Štajerskem. Na prošnjo zastopnikov vinogradništva je višje poveljstvo dovolilo, da se sme novo vino izvažati iz Sp. Sta-jeija do konca novembra 1. 1915.
Izvedenci pri sodiščih v pravdah radi navijanja cen. Pred poldragim mescem je prosila Kmetijska družba naj viši e pravda« st vo, da se pokličejo kot izvedenci v pravdah radi navijanja cen posestniki in kmetje. Ker se tej želji ni vstreglo, je sklenil centralni odbor v zadnji «eji, se radi te odklonitve obrniti na višje instance.
Ureditev porabe mleka na Štajerskem. Štajerska nsmestnija je prepovedala, krmiti neposneto mleko s vir jam in teletom; nadalje je pre ©vedala prodajo smetano; ista m sme prodajati le za bolnišnice, za kar je treba posebnega dovoljenja.
Načelnik kmetijske podružnice v Solčavi je padel. V zadnji seji centralnega odbora c. kr. kmetijske dražbe je začetkoma seje ekscelenca grof Attems izrazil globoko sočutje, da je kmetijska dražba izgubila zopet vrlega zastopnika kmetijstva, načelnika podružnice v Solčavi g. Plesnika V znak sožalja so vstali odborniki in izrazili s tem pokojVku zadnjo čast.
„Slovenčev“ urednik Fr. Terseglav piše dr. Lukmana, da se nahaja sedaj v Tscheljabmskem popolnoma zdrav, vsled česar prosi svojo družino, da bo brez ikrbi.
Profesor Mazaryk vseučilišču! profesor t Londonu. Bivši praški vseučiiiščni profesor Mazaryk,
je imenovan sa vseuči-hščnega profesorja slovanskih jezikov t a londonskem vseučilišču.
Misija Koritovskega. Zabeležiti nam je čudno* vest; „Kurier Oodzioiiy“ piše, da so bivšega g,ališke-ga namesitnika dr. viteza Korito)vskega, ki je bil pred nekoliko dnevi imenovan kancelarjem reda železne krone, merodajni krogi izbrali za važno misijo. Z rečenim imenovanjem da so hoteli dati izraza zaupanju, ki je stavijo v-anj ob poverjenju one velike misije, ki se je ne more bližje označiti. — 'Ta vest vzbuja zanimanje ravno zato, ker je tako tajinsitvcno koncipirana. Vprašanje je, ali ima res kaj konkretne podlage, ali pa gre tu le za poizkus lista, ki;bi se hotel na ta način delati važnega in imenitnega.
Prva žrtev Italijanske vojne na Koroškem. r— Dva dni po napovedi vojine, dne 25. maja, so počili prvi streli na mejah koroške dežele. Prvi vojak, M je padel, je bil učitelj Štefan Kacjan, Id je služboval pet let v Gorjah pri Beljaku. Mesca januarja je v~ stopil v 'armajdo kot enoletni prostovoljec, v maju je postal korporal. Na straži ob meji ga je dne 25. maja zadela sovražna krogla. ìTruplo pokojnega so prenesli v Celovec, v, torek je bil pogreb.
Poštni promet z Bukovino. Odslej naprej je dovoljeno pošiljati denarna pisma, poštne in poštno-hraml-nične nakaznice, priporočena zasebna pisma ter zasebne poštne zavoje na poštne nrade Lužan, Mamajestika in Ne-polovec.
Potres na Ogrskem V noči od ponedeljka na torek so čutili med rekama Tiso in Maroš na Ogiskem d*a precej močna potresna sunka, ki pa nista povzročila nobene škode.
Velike povodnji na Hrvaškem. Vsled silnih nalivov v zadnjih dneh so reke Kalpa, Koran in več dragih izstopile iz bregov, ter poplavile doline severnega dela Hrvaške. Mesto Karlovec je popolnoma pod vodo. Ustavljen je bil za nekaj časa ves železniški promet. V mesto niso mogli prinesti ne mleka in tudi ne drugih živil iz okolice. Škoda, katero so povzročile povodnji, je velik nska.
Senzaeijjonelen uspeh preiskave pri mesarjih.
Iz Osijeka na Hrvaiškem se poroča:	Pri tamošnjih
mesarjih in prekupcih mesa in slanine so merodajne oblasti izvršile preiskavo, seveda ne brez velikega uspeha. Vpijejo, da ni slanine, pa jo je kljub temu dovolj, samo treba jo je poiskati. )Tako so jo našli pri mesarjih in sicer po 1360 kg, 1509 kg, 1900 kg, 2500 itd. Oblast je lepo mast in slanino zaplenila in tako prebivalstvo z vsem preskrbela. Tako bi bilo nujno treba še kje drugod postopali, ne samo v Osje-ku na Hrvaškem.
Socijalni demokrat , — vseučiiiščni profesor. Znani nemški politik dr. Lindemann y Stuttgartu na Virtemberškem je imenovan za vseučiliščneg(ai profesorja v Stuttgartu;
Socijalno demokracijo na 'Ruskem , je sedanja vojna razcepila v 'dva tabora. Večji, radilealneji del je ostal zvest stairemu strankinemu programu in je na stališču*, da le kak vent poraz more osvoboditi ruski, narod od obsovražene, svobodi nasprotno vlade, Zmerneje krilo pa se zavzema za b/rambo domovine, meneč, da bi vsled poraza Rusije ravno delavstvo najbolj trpelo. Zato pa je socijalnim demokratom tudi v dolžnost, da glasujejo za vojne kredite. Kdor ne
stori tega, zagreši izdajstvo na domovini. Kdor bi se vzdržal glasovanja, zagreši strakopetstvo. Konečno poživlja ta zmernejl del radikalnejega, naj sodeluje na delu za oboroževanje.
Samomor generala. V mesta Amstetten je izvršil tamošaji poveljnih taborišča za ujetnike, general Viijem Piehler samomor. Kot vzrok se navaja neosdravljiva bolezen.
Smrt atentatorja na avstrijskega ministra za pravosodje. V septembru leta 1911 se je odigral v avstrijskem parlamentu razburljiv prizor, ki bi bil mogel ministra dr. Hochenburgerja stati življenje. — Med govorom socijalno-demokrajtičnega poslanca ,dr. Adlerja je nekdo z galerije oddal nekoliko strelov iz revolverja proti ministru. Atentatorja so spoznali v osebi mizarskega pomočnika) Njeguša iz Šibenika. Na vprašanje je odgovoril atentator, da je streljal za to, ker je opazil, da se je minister med poslančevim govorom smejal, kar ga'je kot socijalista tako razburilo, da je potegnil revolver in streljal. Njeguša so obsodili radi poizkuse nega umora na sedem let ječe. Te dni je Njeguš umrl v kaznilnici v Steinu na Ni-žje-Avstrijskem.
Črv v očesu. Zdravniki dožive zdaj marsikaj čudnega. Tako je izsledil dr. Stransky v garnizijski bolnici v Bernu pri nekem četovodju živega črva, ki se je bil vgnez-dil za živcem punčice in je povzročil bolniku dosti muk. Nastalo je težavno vprašanje, kako naj bi odpravili neprijetnega gosta. Dr. Stransky se je odločil z dragim zdravnikom, da odpre skrcnju na sencih in vzame črva vun. Tako se je zgodilo in posrečilo, ne da bi se škodilo pri tem očesu. Črv je bila tribina, ki se je naselila na svojem potovanja po životu četovodje za očesno punčico. Po operaciji se je počutil bolnik dobro.
Sl. upravno leto c. kr. poštne hranilnice. C. kr. poštna hranilnica na Dunaju 1 objavlja računski zaključek za leto 1914, (kot svoje 31. upravno leto. Čisti dobiček c. kr, poštne hranilnice je znašal v pretečenem upravnem letu 10,987.000 K.
Primorske, novice*
Ekseelenza dr. Sedej opravlja sedaj župnijo Ravne pri Cerknem v nemajhno veselje in ponos ondo tali župlja-ncv. KnezonadSkof mašuje, spoveduje in nosi sam sveto popotnico v najoddaljenejše koče župnije. Vzor nadpastirja! Beg nam ga Čuvaj in ohrani!
Knjigarna K. T. D. v Gorici je še vedno odprta, in prav izborno posluje, kljub temu, da je med vseh trgovin najbolj izpostavljena sovražnemu ognju. Montava hiša, v kateri se nahaja* knjigarna, je prebita od treh granat in vsa popikajna od šrapnelskih krogljio. Obe okni in vrata knjigarne so predrli — Šrhipnelski drobci in razbili šipe in nekaj steklenih stvari. Velika nevarnost je pretila naši knjigarni še posebno dne 24. in dne 25. septembra, ko so Italijani obstreljevali goriško bolnišnico Rudečega križa in je padalo, v njeno obližje preko 100 granat in šrap-nelov. Poslujoče osobje knjigarne vat raj a pogumno in veselo dalje.,
Bolnišnico Rdečega križa v Gorici so radi obstre Ijevanja premestili v krasno palačo knezoškofijskega deškega semenišča.
Dopisi.
Maribor. Dne 11. oktobra je umrl v tukajšnji bolnišnici občespoštovani Anton Vogrin, bivši veleposestnik in občinski predstojnik v Spodnjem Porčiču, načelnik krajnega Šolskega sveta, blagajnik posojilnice pri Sv. Lenartu in mnogoletni cerkveni ključar pri Sv. Trojici v Slov. gor. Bog daj odločnemu in neustrašenemu možu sv. Cerkve večni mir in pokoj!
Maribor. V bolnišnici v Debrečinu na Ogrskem je umrl dne 9. oktobra vsled ran, zadabljenih na severnem bojišču, stotnik v rezervi in adjunkt mariborske moške kaznilnice, Gustav Hübner.
Maribor. Sposobnostni izpiti za učitelje in učiteljice se prično pred tukajšnjo komisijo dne 8. novembra. Prošnje je vložiti do 1. novembra.
Maribor. Na tukajšnji postaji glavnega kolodvora se je v pretečenem mescu porazdelilo med ranjene in bolne vojake 150 litrov mleka, 1200 kron denarja, veliko kruha in drugih okrepčil ter čez 5000 cigaret in 80 zabojčkov tobaka.
Maribor. Mestni svet je podelil v svoji zadnji seji domovinsko pravico v Mariboru dru Karola Thalmanu, zdravniku v mariborski deželni bolnišnici, hišnemu posestniku in krmarja Maksu Granitz, veletrgovcu Antonu Kiff-mann, stavbnemu mojstra Rudolfu Kiffmann in hišnemu posestniku Alojziju Käfer.
Maribor. Dne 12. 4. m. je prignala kmetica Rosalija Muhič iz Tema vola v mestno klavnico. Pred klavnico jo je pa vol napadel in tako poškodoval, da je padla nesa-vestna na tla. Spravili so jo v deželno bolnišnico,
Maribor. Dne 13. t. m. je umrl v tukajšnji vojaški bolnišnici vsled ran, zadubljenih na južno-iahodnem bojišču pešec pešpolka, Štefan Molnar.
Vrhov dol. Posestnici Jožefi Režman je bila na potu v Maribor ukradena denarnica z denarjem vred. V denarnici je imela 284 kron denarja, deloma v bankovcih, deloma v srebrn.
Zavuče pri Ptuju. Na 'dramskem otoku pri Zavrču je yrgla Drava na suho truplo neznane moške osebe, stare 50—60 let. Pri njem se je našlo K 3.23 v gotovini in kovinasta žepna ura. Sodi se, da je leža-lo truplo že kake tri tedne v vodi. Utopljenca so pokopali na pokopališču v Zavrču,

Radgona. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je zagovarjal živinski trgovec Franc Stütz iz Radgone zaradi navijianja cen. Bika, katerega je kupil za 160 K, je prodal za 646 K. Sodišče mu je prisodilo denarno globo v znesku 300 K, v slučaju neiztirlji-vosti pa kazen zapora 30 dni.
Gradec. „.Stražo“ in „Slovenskega Gospodarja“ prodaja A. Kloaki v Gradcu, Jakominiplatz, Zeitungstand.
Celje. V zadnjih dneh so umrli tukaj vsled na bojišču zadobljenih ran sledeči vojaki: Andrej Bačo, pešec 34. pešpolka. Pešec Franc Majdič od 22. pešpolka, pešec Samuel Parztor od 34. pešpolka, pešec J. riauermann od 17. honvednega pešpolka, pešec A. Tahmaz od 24. pešpolka in pešec Mato Musladia od 37. domobranskega peš- j polka.
Celje. V drugem vojnem šolskem letu na tukajšnji slovenski gimnaziji se je vpisalo 152 učencev, in sicer v I. razred 34, v drugi razred 40, v tretji 39 in v četrti raz- j red tudi 39 nčeneev. Poduk se je, kakor smo že poročali, • redno pričel
Celje. Porod 1 se je poštni uradnik Alojzij Dreschnr s Silvo Fuchs, hčerjo t* kajšnjega hišnega posestnika.
* Pobrež pri Konjicah. V soboto,, dne 9. oktobra, popoldne, je pogorel v Spodnjem Županeku (Lubeju) hlev s krmo in parizarjjem. Sumi se, da je zažgal otrok.. Zavarovan je za majhno svoto.
Konjice. V zadnjih dneh je pri na« popolnoma zmanjkalo petroleja. Ker nimamo nobene plinarne ali elektrarne, si moramo svetiti po noči s svečami.
Laško. Praporščak Andrej Withalm iz Laškega je odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno in z nemško hra-brostno kolajno za častnike.
Marenberg. V nedeljo, dne 24. oktobra, je društveni shod za Mladeniško in Dekliškb Zvezo pri Sv. Janezu na Suhem hribu po dopoldanskem sv. opravilu. Mladeniči in dekleta, pridite v obilnem številu !	.
Muta. Poročil se je tukajšnji trgovec Friderik Poči-vavšek z gdč. Milico Skacedonik.
Pasje pri Velenju. Tnkajšnjemu posestniku F. Glazerju je zgorel kozolec za snopje. Ker so prihitele v najkrajšem časn sosednje požarne hrambe pomagat gasit, se požar ni razširil na sosednja poslopja.
Marija na Žili. Prošnja. Ali bi prodal kdo naslednje knjige: „Koča za vasjo“, „fNfet Poljani“, „Orna smrt“ in kake letnike („Brenclja“, („Komarja“ in „Ježa.“ Prosi zanje župnik Meško, Marija na Žili — Beljak.
Zadnja poročila došla v peteb dne IS. oktobra.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 14. oktobra.
Rusko bojišče.
- Sovražnik je napadel včeraj, dne 13. oktobra, popoldne našo postojanko zahodno o d Tl a r n o-p o 1 a. Naskakoval je v treh rojnih vrstah, vojaki v prvi vrsti vrsti so bili opremljeni le samo s ščiti. Sovražnikove izgube s o Kile velike. Sicer na severo-izhodu nobenega posebnega dogodka.
Italijansko bojišče.
Živahni artilerijski Ogenj na naše postojanke pri gorskih planotah Lairaun in Vielg eneut in na naše posamezne opiralne točke na bojni črti ob Dolomitih traja dalje. Eden (bataljon alpincev, ki je napravil sunek na, našo prednjo postojanko južno od Rive, je naš artilerijski ogenj zapodil v beg.
Na primorski bojni črti smo na ozemlju J a v o r Č e k a zasedli kos italijanskega strelskega jarka. Dva italijanska napada na M r z 1 i Vrh, ki sta, se po hudem artilerijskem obstreljevanju približala našim oviram, sta bila odbita. Na ostalih delih bojne črte ob S o č i le artilerijski ogenj, kakor po navadi.
Srbsko bojišče.
Naše čete so včeraj, dne 13, oktobra, prodirajoč iz ozemlja Belgrajda proti jugoizhodu zavzele z nalskokom kakor trdnjave utrjene postojanke na Cu-naku, na Erinem Brdu in ob Stazari. Sovražnik, ki je imel, kakor so izpovedali ujetniki, povelje, da se mora držati do zadnjega moža, se je spustil v divjem begu proti gori Avala in proti prostoru izhodno od Avale. Njegove i. z g ube so izvanredno velik e, NaŠja, težka artilerija je bila, kakor vselej pri sličnih vojnih dejanjih, tudi na tem uspehu udeležena slavepolno.
Ravno tako ugodno napredujejo napadi naših zaveznih čet ob spodnji M o r a v i. Iztrgale so
sovražniku o k o p e na zahodu i, severni in izhodni bojni črti pri mestu Požare-V a c.
Namestnik riačelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Severoizhodno bojišče.
Berolin, 14. oktobra.
Armadna skupina g e n e r a 1 - f e Td -maršalapl. Hindenburga. Zahodno in ju-žno-zahodno od 11 u jx, t a smo vrgli sovražnika iz e-ne postojanke, ujeli 650 Rusov ter ziajplenili tri strojne puške. Ruski napadi zahodno in južno-zaho-dno od mesta Dvinsk sq bili odbiti.
Armadni skupini genjeral-feld-maršala princa Leopolda b(avarskega in generala pl. L i n s i nj g e n a. Nič novega.
Srbsko bojišče.
J(užno od Belgrad a napreduje naše prodiranje. Utrdbe na zahodni, severni in izhodni bojni črti kraja Požjarlevac, ki je zgrajen kakor trdnjava, so zavzete.
Srbsko uradno poročilo.
Srbski generalni štab poroča dne 10. oktobra:.
IBoji se ob vsi Donavi in Savi nadaljujejo. Po živahnem boju je prišel Belgrad v nemške roke. Sovražnikov cilj je. prodiranje skozi Moravsko dolino, Zdaj poskuša odrezati Kostolae od Dubavice. Tu napenja svoje glavne moči. Pri vasi Drenovac je imel sovražnik pri svojih brezuspešnih napadih ogromne izgu-I be. Ob dolenji Drini smo ga vrgli na otok nazaj„ ki ga je imel že od začetka operacij zasedenega.
Bolgarija-Srbija.
Bolgarija je upadla v Srbijo, kolikor je dose-daj uradno znano, v. smeri proti Knjaževcu. Srbija pa dne 12. in dne 13. t. m. pri Kjustendilu, Tirnu in Bjelogračiku, torej v smeri proti Sofiji.
Car Ferdinand je izdal vojni manifest ha bolgarski narod, v katerem razglaša, da gre armada o-svobodit macedonske brate, ki še vzdihujejo pod srbskim jarmom.
Bolgarija je onemogočila ruski dovoz Srbiji po Donavi. Ko je bolgarski poslanik naznanil rumunski vladi, da se nahaja Bolgarija v vojni s Srbijo, je ob enem zatrdil, da Bolgarija goji prijateljska čustva za Rumunijo,
Rumunija zopet’ izjavlja, da ostane nevtralna, Ako bi Rusija hotela skozi Rumunijo napasti Bolgarijo, bo Rumunija z orožjem branila svojo nevitrali-teto.
Grška je odgovorila, da napad Bolgarije na Srbijo pod sedanjimi okoliščinami n,i zadržan v pogodbi med slučaji, v katerih bi morala Grčija priskočiti Srbiji na pomoč.
Turčija in Bolgarija bosta nastopali roko v roki. Dve turški diviziji sta došli jv Sukli, da zabrani-taj zaveznikom eventuelno izkrcevanje čet v Dedea-gaču.
Y Solunu.
Francoski ministrski predsedniki Viviani je v zjbornici naznanil, da so se v 'Solunu zopet začele izkrcavati zavezniške čete. Grčija je, kakor smo pisali, torej tudi pod Zaimisom, ententi prijazno nevtralna. Vendar je vlada razglasilai čez Solun obsedno stanje in grško vojaštvo je (zasedlo vse možne ubika-cije, da se ne morejo zavezniške čete udomačiti v Solunu.
V Srbijo so baje odšle prve zavezniške (dozdaj izključno francoske) čete. Toda dovoz je premajhen in prepočasen, da bi mogel Srbom na bojišču zdatno pomagati.
Grčija je naznanila četverosporazumu, da ne dovoljuje uporabe grške železnice. Praktičnih posledic pa iz tega protesta gotovo ne bo izvajala.
Rumunija in Rusija.
Rusija je dala neoficijelno v Bukareštu poizvedovati, kako bi se Rumunija zadržala, ako bi Rusija zaprosila dovoljenja, da rusko vojaštvo koraka skozi Dobručo v Bolgarijo. Bratlanu je odgovoril, da bi Rumunija najkrepkejše branila svojo nevtraliteto.
Ranjeni, padli in ujeti«
Lovski bataljon štev. 7:
P“a dio moštvo:
Gorjup Janez, lovec; Gross Jožef, lojvec;
Hmek Alojzij, lovec; Hočevar Jožef, lovec;
Jakolič Franc, pat,Tuljovod,a; Jalove Jožef, lovec; Jeraj Ji nton, lovec ;
Klampferer Mihael, podlovec; Koch Anton, pafruljovodja; Kokalj Matija, lovec; Kršmauer Janez, lovec; Krže Edvard, lovec ;
Lauer Dominik, lovec; 'Levstik iJanez, lovec; Lindič Fr.,
lovec ;
Mele Jakob, četovodja; Metež Mihaeb lovec; Možina Anton, lovec; Murn Aleksander, lovec;
Novak Franc, lovec; [Novak Mihael, lovec;
Paulišič Franc, lovec; Perne Anton, lovec; Potonik Al.,
lovec ;
Rink Jožef, lovec; Riška Franc, lovec;
Schiter Konrad, lovec; Stopar Anton, lovec.
Ujeto moštvo:
Tavčar Tomaž, lovec;
Vidic Janez, lovec.
Domobranski pešpolk Štev. 26:
Častniki:
Rab Herman, kadet, ranjen.
Padlo moštivo:
Glas Franc, pešec, Brežice;
Kaiser Rudolf, Lehen, pešec; Krauer Leopold, pešec, Sv. Lenart;
Lupšina Janez, pešec, Bizeljsko;
Piki Janez, pešec, okolica Celje;
Trstak Alojzij, pešec, Ormož.
Crnovojniški marš-bataljon štev, 10.
Padlo moštvo:
Dobratinšek N., pešec, Celje;
Iršič Jožef, pešec, Celje;
Verdnik Ferdinand, poddesetnik, Rudečbreg, Maribor; M. Vrečer, poddesetnik, Celje.
Ujeto mošitvo:
Janšovec Janez, nadomestni rezervist, Ljutomer;
Kosi Franc, pešec, Ljutomer.
Razni:
Pri imenih brez označbe ali mrtev ali ujet, se gre za ranjence.
Anderlič Ferdinand, pešec. 85. domobranski pešpolk, Maribor, mrtev;
Breznik Janez, pešec, 35. domobranski pešpolk, Gornji-grad, mrtov;
Fakič Janez pešec, 35. domobranski pešpolk, Rktdgona, mrtev;
Friedl Mihael, pešec, 36. domobranski pešpolk, Ptuj, mrtev:
Golob Franc, pešec, 36. domobranski pešpolk, Celje, Sv. Rupert, mrtev ;
Hergula Franc, pešec, 35. domobranski pešpolk, Ptuj, mrtev ;
Hammersack Bvan, kadet, Ptuj, ranjen;
Karažija Anton, pešec, 35. domobranski pešpojk, Ptuj, mrtev :
Kolednik Franc, pešec, 35. domobranski pešpolk, Ptuj, mrtev;
Kopp Avgust, pešec, 58. pešpolk, Ribnica, mrtav;
Kosi Konrad, pešec, 3š). domobranski pešpolk, mrtev; Koren Maks, pešec, 40'. pešpolk, Gornja Bidtrica, mrtev; Loc Janez, pešec, 39. domobranski pešpolk, Celje, mrtev; Mraz Gustav, kadet, Ptuj, 3. domobranski pešpolk, mrtev. Mfturič Jožef, pešec, Celje, 36. domobranski pešpolk, mrtev:
Medvešček Karol, pešec, 35. domobranski pešpolk, Sv. Jurij :ob južni žel., mrtev;
Mesareč Vincenc, pešec, 35. domobranski pešpolk, Štajersko, mrtev;
Novak Martin, pešec, 36. domobranski pešpolk, Celje, mrtev;
Pfeifer Franc, pešec, 35. domobrapski pešpolk, Ptuj, imrt. ;
Podkrižnik Štefan, pešec, 36. domobranski pešpolk, Ptuj, mrtev ;
Pulko Janez, pešec, 35. domobranski pešpolk, Ptuj, mrt. ;
Pušnik Franc, pešec, 35. domobranski pešpolk, Hoče, mrtev;
Rojs Jakob, pešec, č5. domobranski pešpolk, Sv. Ana, Maribor, mrtev;
Toplka Franc, pešec, 36. domobranski pešpolk, Ptuj, mrtev;
Bosiansko-hercegovski pešpolk štev. 4.
Kajon Jakob dr., poročnik, r;
Prašnički Zvonimir, nadporočnik, r; Prebeg Viktor, nadporočnik, r;
Sertič Aniton, stotnik, r;
Weiss Leopold, poročnik, ujet.
Pešpolk štev. 17:
Mrtvo moštvo:
Benko Alojzij, pešec, Ptuj; Birfič Jožef, poddesetnik;
Capuder Franc, pešec; Cepuder Viljem, pešec; Cop Janez,
pešec ;
Debeljak Anton, pešec; Debevc Anton, pešec; Dular Fr.,
pešec ;
Gradišek Matija, pešec; Grobelšek Anton, desetnik;
Justän Matija, pejšec; Javornik Andrej:, pešec;
Magerl Rajmund, pešec;' Mohar Anton, poddesetnik;
Obreza Franc, pešec; Orešak Ignacij, enoletni prostovoljec; Ocvirk Peter, pešec;
Pavlin Rihard, pešec; Petek Jožef II, pešec, Ribnica; J. Pinter, pešec; Prelog Alojzij, pešec;
Reznik Jakob, pešec; Rus Anton, pešec;
Savšek Karol, desetnik; Setina Jožef, poddesetnik; Špes Jurij, pešec, Marjbior; Strnad Franc, pešec; Sušnik Jakob, pešec; Šuštaršič Franc, pešec;
Tesar Edvard, poddesetnik;
Umek Andrej, pešec;
Zabukovec Janez, pešec; Zalar Franc, pešec; Železnik Matija, pešec; Zima Janez, pešec; Zupanc Franc, pešec.
(Dalje prih.)
^ ozirom na »labe postne j,veze naročite takoj srečke „Slovenske Straže!“ Žrebanje je že 26. okt Ena srečka samo 1 E, Naročite več
^ečk skupaj!
K takoj hišo z mal'm pogest-' o ul, gosdom, travnikom, njivo ali » donosaifcom ležeče v bližini ka,-ega mesta ali trga ali blizu že ;j»zniške post -je na Spodnjem sli Srednjem Štajerskem. Kupnina ee iača takoj Pismene ponudbe pod d. A. 1915 na upravništvo lista.
Namizna jabolka od 5 kg naprej
po 20 co 60 kg razpošlje po povzetju A O .tet p. G intani Koroško. Razpošilja ge tudi jabolčnik, suhe če ip je in vino tar a rsa zdravilna kisla voda Silva vrele .	607
ÜHZGLAS.
Gospodarsko pomožno društvo m sodni okraj Sv. Lenart na Štej. po reduje ne samo v pravnih zadevah k vojakom poklicanih, ampak sprejema tudi roSnje za dovoljenje dopusta za obdelovanje polja n druge gospodarske potrebe. Tu li poizveduje o usodi seh tistih, ki se že dalje časa niso nič zglasili in glede ujetih, o katerih se ne ve ali so še živi. Tudi daje pojasnila glede podpore. Vse to dela društvo brezplačno. Tozadevno se je na c. kr. okrajni sodniji v Sv. Lenartu pri sodniku dr. Ili uni g in sicer ob delavnikih od 10 - 12 ure dopoldne in od 3 5 popoldne izvzemši četrtke in ob nedeljah in praznikih od 11 - 12 ure dopoldne.
Gospodarsko pomožno društvo za sodni okraj
Sv. Lenart dne 28. sept. 1915.	500
Nove skladbe.
Naš neumorno delavni skladatelj g. Ign. Hladnik, mestni organist v Novem Mestu, je izdal zopet dva nova opusa svojih skladb in sicer: „Petero prošnjih Marijinih pesmi ob vojnem času“ za mešani zbor, in „Vojne pesmi“ za moški zbor. Besedilo v obeh delih je zložil Franjo Neubauer. Besedilo k Marijinim je potrdil visokočastiti kn.-6k. ordinarijat v Ljubljani. Skladbe Marijine so vseskozi dostojne ter bodo našim cerkvenim vevškim zborom prav dobro došle zlasti v teh težkih časih. Cena partituri 1 K. — Drugo delo „Vojne pesmi“ vsebuje: 1. Fantje svojemu cesarju. 2. Slovenski fantje. 3. Dekletova pesem. 4. Zvončki zvonijo. 5. Domu. Vse skladbe so v narodnem duhu in prav primerne za prireditve „V znamenju zmage zlatega Masa“, •d asti štev. 1 in 5. Skoda le, da ni oblikp. bolj priročna, torej manjša za vojake-pevce. Cena 1 K. Obe zbirki je založil skla<-datelj ter oba opusa toplo priporočamo.	354
Edina šiaferska steklarska narodna trgovca
Na debelo !	Na drobno!
« • ®
« ® ®
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetisk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev im podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
NafsolidnefSa in ločna postrežba.
1 Tiskarna sv. Cirila v Maribora •
priporoča sledeča molitvenike;	§
B. Bartol: Hoja za Marijo Devico. K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak1: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v ricali, rud. obr. K 1.20, zl obreza K 2.-.
Jože Cede: Sveto opravilo 1013, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Čede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Čigon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Godec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Češčena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca, molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
L. Herg: Venec I sv.' pesmi za domačo službo božjo (za-ee vezane samo pesimi) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška brana L in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin, 20 izüsov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.-.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorci Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman : Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z alato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, M so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied : Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. NauM, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ‘ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez seMric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinsM škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino, Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja. Rudeča obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10:
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata obreza K 1.80
Gospod, usliši mojo molitev. Razne veizave, od K 1.40 do K 2.50.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.—.
Sveta ura ali kažipot v nebeškb domovino. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlbta obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Rudeča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Ruđeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza) K 1.40.
Ključ nebešMh vrat. V dike črk . Rudleča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60.
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za 'sako knjigo 10 vin.
#————c—
M. oktobra 1MB,
mvwm'n i i F-*'
Podpisujte
j g
tretje davka prosto 5 VI« a vsi r ij skofvoj no posojilo,jkl
zapade dne i. oktobra 1930.
Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1., drž. zak. št. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih homatij se izda davka prosto 5 1/2% vojno posojilo. Skupni iznos posojila se bo določil na podlagi vspeha, katerega bo imela javna šubskripcija.
Vrednostni papirji vojnega posojila se glasé na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkratnik od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. oktobra 1915.1., imajo na sebi posnimek podpisa c. kr. finančnega ministra, in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku; bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Državna uprava bo vrnila vojno posojilo dne 1. oktobra 1930. 1. C kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti posojilo tudi pred
1.	dnem oktobra 1930. L bodisi v celoti ali deloma. Prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se bo razglasila v uradni «Wiener Zeitung».
Vojno posojilo se obrestuje s 51/2% na leto in sicer v polletnih obrokih 1. dan januarja in 1. dan julija vsakega leta po dospelosti. Titri imajo po 31 kuponov, kojih sta prvi dne 1. januarja 1916. 1. in poslednji dne 1. oktobra 1930.1. dospevajoča četrtletna, med tem ko je drugih 29, ki se dne 1. januarja in dne 1. julija dotakajo, polletnih. Plačilo obresti in vračilo vojnega posojila se vrši brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju.
Tirjatve iz vojnega posojila radi zastare ugašajo, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6. letih od dospelostnega roka.
Razpečavanje 51/2°/0nega. vojnega posojila ni podvrženo prometnemu davku od efektov.
Na Dunaju, dne 5. oktobra 1915.
C. kr.ffmančni minister.
Z ozirom na predstojeći [razglas [Njegove prevzvišenosti, gospoda c. kr." finančnega ministra se razglašuje sledeče :
Vabilo na snbsbripcijo.
Podpisovanje na to posojilo se začne 7. dan oktobra 1915.1. in se zaključi v soboto dne 6. novembra 1915. I. ob 12. uri opoldne.
Podpisovanje na to posojilo se začne 7. dan oktobra 1815. L in se zaključi y, soboto dne 6. novembra 1-915. 1. ob 12, uri opoldne.
Podpiše se lahko na sledečih mestih : Pri o. kr. poštnoTiranilničnem uradu na Dunaju in pri njegovih nabiraJnicah (o. kr, poštnih uradih),, pri vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro-ogrski ban’ ki, glavnem zavodu na Dunaju in pri njenih podružnicah v 'Avstriji, v Bosni in v Hercegovini, dalje pri ; Anglo-Oesterr. Bank. Dunaj; Wiener Bank-Verein, Dunaj:	K. k* priv. Aligera, Oesterr. Boden-Kredit-
Anstalt, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Credi,t-Anstalt für Handel und Gewerbe, Dunaj; Allgemeine Depositenbank, Dunaj ; Nieder-Oesterr, Eskomptegesell-sohalt, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Länderbank, Dunaj; K. k, priv. Bank und Wechselstuben-Aktien-Ge-seÜsohaffc „Merkur“, Dunaj; Bankhaus S. M,v. Rothschild, Dunaj; Ueionbank, Dunaj; K,k, priv. Allgem. Verkehrsbank, Dunaj; Jandranska banka, Trst; Banca Commerciale Triestina, Trst; Bank iür Ober-Oesterreich und Salzburg, Linz; Bank für Tirol und Vorarlberg, Innsbruck; Bielita - Bialaer Eskompte-und Wechsler-Bank, Bielitz; Böhmische Eskompte-Bank, Praha; Böhmische Industrial-Bank, Praha;
K.	k. priv. Böhmische Union-Bank, Praha; Galizi-sche Bank für Handel und Industrie, Krakow; Industriebank für das Königreich Galizien und Lodomei-rien samt dem Großherzogtum Krakow; Ljubljanska kreditna baink», Ljubljana; Landesbank des Königreiches Böhmen, Praha; Landesbank! des Königreiches Galizien eto. ;• Landi^irtsöhaltliohe Creditbank für Böhmen, Praha; K. k. priv. Mährische Eskompte-Bank, Brünn; Mährisoh-Oatrausr Handels- und Gewerbe-Bank, Mähr.-Ostrau; Oesterr. Industrie- und Handels-Bank, Dunaj; K. k. priv. Steiermärkische Eskompte-Bank, Graz; Ust redni banka èeskyeh sportele n, Praha; Wiener Lombard-und Eskompte-Bank, Dunaj ; Zentralbank dar Deutschen Sparkassen,
Na Dunaju, «a** m&c* Wk
Prag; Zivnostenska tianka, Praha in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov v poslovnih urah, ki so v teh zavodih vpeljane.
Podpisovanja se morejo povrh tega vršiti tudi s pomočjo drugih bajnk, hranilnic, zavarovalnih zavodov in privatnih bankirjev.
Za podpisovanje veljajo naslednji pogoji:
1.	Podpisovalna cena iznaša 93'60% dodavši 5% % obresti od kosa za čas od 1. oktobra 1915. 1. do dneva plačila.
2.	Podpisovanje se vrši na temelju pralnega obrazca, ki se dobi brezplačno pri navedenih ^Oodih, Podpiše s» lahko tudi pismeno, ne da bi se rab »z glasi Ini obrazec, in sicer v tej-Le obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročam na Nom.
K ..... K4%nega tretjega avst. vojnoga posojila ter
se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve, Obenem plačam K......8 Vsakemu znamenova-
lišču je z dovoljenjem finančnega ministra pridržano, določiti visokost vsake posamezne dodelitve.
3.	Dodelitev se bo naznanila čim prej po zaključeni subskripciji ter se bo ob enem podpisnik o tem obvestil.
4.	Nakupni iznos se vplača pri naročbah do 200 K takoj pri podpisu s celim zneskom. Pri naročbah čez 200 K se plača pri zglasitvi 10% aominelno vrednosti, dne 6. decembra 1915. 1. in dne 5. januarja 1916. 1. po 20%, dne 5. februarja 1916. 1, 25% in dne
6.	marca 1916. 1. ostanek protivrednosti,
5.	Zglasitv® na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smatra znamenovajjišče za dopustno.
6.	Oddaja se vrši ravnatam, kjer m je podpisalo.
7.	do izgotovljenjs definitivnih kosov se izročijo podpisnikom zečasniee (Interimscheine), katere se bodo o Svojem času »omenile z definitivnimi kosi, ne da bi se resinila pristojbina aas zameno. Za izvršitev
subskripcij pri c, kr. p oštn oh ranil nemu uradu na Dunaju fn pri o. kr. poštnih uradih veljajo določila, ki jih posebej razglasi poštnohranilni urad.
Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začas n/ice vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je za % odstotka znižana, t. j. po vsakokratni oficijalnl obrestni meri za eskompte. Ugodna obrestna mera o-stane v veljavi, dokler traja sedanji privilegij avstro-ogrske banke, t. j. do dne 81.^decembra 1917.
Omenjena dva zavoda delita po vsakokratni o-ficijalni obrestni meri za eskompte posojila tudi na druge vrednostne papirje, na katere dajejo posojila, ako je iznos, ki se ima dvigniti, dokazno namenjen za plačilo izneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega vabila.
Za prolongirana taka posojila se istctako podeljuje ugodnost znižane obrestne mere, in sicer do dne 31 decembra 1917. Ako se zahteva, se podeli za posojila, katera se jemljejo v dobi gori omenjenih plačilnih rokov dokazno za plačilo subskribirane svote, mesto vsakokratne eskomptne obrestne mere staiina o-brestna mera 5%' za leto do dne 31, decembra 1917.
Za poravnanje posojil, katera so bila dokazno vzeta v dobi gori omenjenih plačilnih rokov pri kaste-rem-koli kreditnem zavodu (pri banki, hranilnici, posojilnici itd.) v svrho subskripcije na ta vojni zajem, daje avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila nova posojila po stalni obrestni meri do dne Bi, decembra 191,7.
Blagajnica za vojna posojila je pooblaščena, da sme na temelju § 6, točka 3 cesarskega ukaza od 19. septembra 1914, drž. zak. St. 248, z ozirom na gospodarstvena načela, ki so popisana v omenjenem cesarskem ukazu, podeliti posojila tudi proti zastavi hipotekarnih terjatev, ki nudijo postavno varnost, (§ 1374 drž. sak.).
YOLNO
ovčjo oprano in reoprano kupim vsako množino po mjvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevreli.
7iMrpTinFOfirni!r^
štev.1 19, Štajerske.
.. _________ ______
Kot pemcönioa-zaörinica želi priti v trgovino mešanega blaga dekle srednje starosti z očnim aprica ▼alem Najraje na deželo. N asi or v upravništvo pod „Pomočnica*-štev. ?65.
Učenca poštenih star šev aprejm« takoj v svojo trgovino g Miloš Oset, trgovina z mešanim blagom na Muti, Štajersko.
Pomanjkanje zootehnikov je postalo selo obéoteo, ker so skoro ▼s; vpoklicani y vojaško službo Zatoraj bo naše cenjene čitatelje gotovo veselo isnenadilo, da je ustpl pri Dr. Anton Schwab - u,/j zobozdiavnivu v Celju izvrsten zo-botebnik Schöngut, ki je drill v prvih velikomestni i eohotehniČEi'» atelijejih.
CeolljB&shc izsbraie» erganlat in
cerkveoik s jako lepimi »pričevali želi sftižb--) prementi Navi «v v Hpravaištvu.
Trgevskaaa pomočnik in učencu
iz poštece hiše sprejso.e takoj sa trgovino z mešanim Hagom Maks Robič, Središču Sp. Štaj. 680
imrnmmimm
hi
Krznarski učenec se proti ropolni oskrbi takoj sprejme K. Gränuz. Maribor Gosposka tlica 7
Divi! ter pravi kostanj
sohe češplje, suhe hruške laneno in konopljeno seme, batne zrne, proso, krompir, želod, ježiće (kno-per) orehe, vosek, vinski kamen, suhe sobe, predivo, s eže sadje, ter sploh vse deželne pridelke napi veletrgovina Anton Kolenc v Celjvi. labotsko tudi olnate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter zaboje s steklenicami vred od. mineralne vode.
Krepkega dečka s primemo šolsko izobraibo, ter pridnega trga,skeps
pomočnika, sprejme takoj večja trgovina jz mešani«1 blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 844 poste restante Škocjan, Dolenjsko
Strokovna učiteljica neke obrtne šole na Primorskem, ki se je vsled vojn« začasno zaprla daje ure onim damam, ki se hočejo izučiti v rojenju in šivanja oblek. Izučeni« za domačo rabo traj» prav kratek čas. Tozadevne ponudbe so naj naslovijo na s^ravnižteo lieta.
tea MM!
ifsillE 18Sep ar, fesps-sasti, srebrnu is gpB reži ps sssfef mi
Tudi na obroka. - Sbasir, enaft zastsej. - Sramofeni 20—20S K
Nikla*ta rwnoat.-ara £ S"&C Print»» srotema, ura K T—
Original omega ara	K	24’—
Kuhinjska »ra	K	10"—
Budilka niklasta	K	8"—
Poročni prstani	K	3’—
Srebrne verižice	K	3-—
Večletno jamstvo.
Masi. Bietiriger
Itieod. Fehrenbse!)
SF2f iit iMif
murni Sosposfi» si a
Kupujem zlatnino te
Kupujem
seno, »lsmo fižol in sploh vse poljske pridelke
Ant. Éirkmaier
«
Maribor, M@8I$i$a Coiteli (Mngèrstr.)
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri in p® niskik cenati.
Srebrne ure z» fante oci 7 E Krebrce ure damske od. » &
Srebrne verižice od K i 4U Breb verižice damske & S'Bu Zlate damske are od 26 E
Za vsako uro sa James!
Precirijske tire, Schafhausen, Zemth, Oxusg&, Starne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla
Bures
«rar, zl&tomer in oö&Iar»
ItpÄta tata 39. Pm erar si jjiaüMwi.
|Knji|MšriMv umetiiiEiie in musktifeliìe.
Goričarje Leskovšek
Kupim
za aprovizacijo vsako množino L» plh suhih orehov in posušenih sliv po n a j v i š j i ceni Plača stak oj pri prevzetju Vprašanja in ponudbe :aa na lov: R, S t ar o v a s n i k. Konjice 6 I, Štajersko,
Celie
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX P° raznih cenah. XX
la g^sstllnllaria:
Papirnate servi jele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu do zelo nizkih cenah.
OOOOOO0OOO
Povodom Vseh svetnikov
priporočam, stojo bogato zalogo nagrobnega o-mrežja, nadalje omrežja za žrfe, stojala za svetilke, zalogo za cvetlične košare zelo solidnega
izdtlka.
Fran« - Schell
umetni, ključavnica % iallun*, Koroika cesta St 31.
oooooooooo Pozor kmetovale
Kupuj e m volno, vinski i amen vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celje,
veletrgovina.
Enonadstropna, hiša
s prostori za malo prodajalno n lepim vrlom v Gaberju pri Celju se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Zelo dobra naložitev denarja !
Vpraša se: Celje, poštni predal št. 43.
Prva in naj večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
iC. Tratnik
Specialist v iadelevamji cerkvenega orodja i» posode
Maribor Pffarrhof a»3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognja. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalo ih pisem na razpolago.



Spoditiešfaf. ljudska posojilnica v Maribora


Hranilne Ttog« t	L jssMjs Issksffi
Za salagsaj« fw patii ss patte. femSfes palaž&ica (9/f.it'W; a»
etewtmenim ge 4*/**/« proti
lat», ®s»&» fajiiie* »a spsej®msi|« raka». .Bsseari fevek piala nòstriihaiim
odparodi p® é*’/*®/,. ©fewstì se _ kat g*tov donar, m di M » sjte «tereatewas# kšj
piala pelitele» sama.
Sbassa La rises1:, na vki^jlžfeo	pKgtfeaiaä vasaasti g® $V»V*» vknjižba
Sr OSOjllA S@ Oä|S|C# s*/,*/, te m ssafesA knttt jp® SS*čs4j» izp®*jsnja ita smèm wedaoatnih gì pm» pvBjflttiaa T BW# Sassi ]pxs& povs»i«ri ptmi »»»&«, ìrf f* usiki» »	7 kron. Pro8a|» sa vkajilh* dok
IT«»«««»sa» » «rišit is čotrtvk »K t,
urđ*đ¥iM Ur® ta
Pojasnila dm.
IO s|Mì g®_SVs9/M m virsjiÈbe te
Botgsve pri
^oabjikis» brasgÜBS, stet»!
kSnttri.
S», a» dopaktas te muka	8. Ae tl. na	šsv»shs.*[
te
T anaislk tzrrh se
àsterefi. wi i, is k in iapsìSx» te ed 3. de 6. sre
Ssa Ima Audi e« razpeta^o ««sas«e teyaafJ»« aa^paWft:«.
atwajiiMBM
Stolna ulica št.© fmed.cftavnim. trgom in stolno cerk¥ll©|

vmrnmmmmmtmmf!*:

Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
ftägisfirMaiiü	i mmm»
Obratni© iiraüiea viwm M
4 VI,
©d dneva vloga d® dneva vzdiga.
Rentni da^ek plsöa pogojihdea «saa.
Od® »®s®llla
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradu® «r®
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
-Posojilnica daje tudi domače hranilnike.-
■y-riv
lastni hiši (Hotel .Pri m 1PS9 S Csiiu, 'Qmškm w%em % l.-nadstf.
ladajate« te MOeioile:
Bteteta/
Odgovnesj arednäCks Krwijo jSebot,
®tok .UakanM nr, CSriEte v