Poitnlna platana v gotovini
Stev. 37	V	Ljubljani!	četrtek	15.	februarja	1940	Leto	V
Razpravljanje turškega tiska:
Zbiranje sil za spopad med Anglijo, Francijo in Turčijo ter Nemčijo in Rusijo - na Kavkazu
Do spopada bi utegnilo priti ze konec marca sovjetske meje in črnomorske obale
Trije veiiki angleški parniki in dve novi nemški podmornici - potopljeni
- Čemu. naj služi utrjevanje
Turški listi poudarjajo dejstvo, da vzbuja vedenje Romunije v Angliji in Franciji vedno večje nezadovoljstvo. Romunijo dolže očitnega sodelovanja z Nemčijo. Pričakovati je treba, da bosta Anglija in Francija v kratkem močno pritisnili na njo zaradi petroleja. Če bi Romunija vztrajala pri tem, da bo pošiljala Nemčiji take količine petroleja, kakor jih Nemci zahtevajo, se bi utegnilo zgoditi, da bi Anglija in Francija preklicali poroštva, ki sta jih dali lansko pomlad Romuniji glede obrambe njenega ozemlja pred kakršnim koli tujim napadom. Če bi se to zgodilo, bi Romunija bila izročena na milost in nemilost Sovjetom in Nemčiji ter najbrž izgubljena.
Dejstvo, da je Rusija začela s tako silovitim napadom na Fince priča, da hoče čimprej dobiti proste roke za druge vojne akcije.
Kako se bori finska vojska proti sovjetskim napadom
S pastmi za tank«! z drevjem, z minami, z nezlomljivo vero
Razmerje med Letonsko in Sovjeti
Riga, 15. febr. Nemški poročevalski urad:
V	zadnjem času se v tujem tisku neprestano širijo glasovi, da je med Letonsko in Sovjetsko Rusijo nastala napetost, češ da želi Sovjetska Rusija od Letonske novih koncesij vojaškega značaja. V zvezi s tem izjavljajo v letonskih uradnih krogih, da so ti glasovi netočni in da je razmerje med Letonsko in Sovjetsko Rusijo popolnoma prijateljska
Nemško vabilo svetovnemu delavstvu
Berlin, 15. febr. o. Voditelj nemške delavske fronte dr. Ley, je napisal v glasilu hitlerjevske stranke »Angriffu« članek, v katerem pravi:
»Delavci vsega sveta, tudi angleški in francoski,, združite se za poraz angleškega kapitalizma. Vaš skupni sovražnik sta angleška judovska demokracija in denarništvo!«
Dr. Ley napada v članku zlasti angleško delavsko stranko, o kateri pravi, da je najbolj divji vojni agitator proti Nemčiji. Ta stranka zavrača mir s kakršnokoli narodno-socialistično vlado in zahteva obnovitev Češkoslovaške, Avstrije in Poljske, kar pomeni zločin nad svetovnim proletarijatom...
Dijak streljal na slovenskega profesorja
Ohrid, 14. februarja.
V	ponedeljek dopoldne je med nemško uro dijak 6. razreda ohridske gimnazije dvakrat ustrelil na profesorja Josipa Kralla, ki uči na, tamkajšnji gimnaziji, sicer pa je doma iz Novega mesta. Profesorja Kralla so nemudoma prepeljali v bolnišnico. Izid operacije, ki je bila včeraj, pa še ni znan. Dijaka Hasana Ahmedoviča so aretirali. Izjavil je, da je streljal na profesorja, ker je »po krivem dobil slab red.« To ni več dijaštvo, ampak divjaštvo, tale moderna mladina na našem jugui
Carigrad, 15. februarja, o. Turški listi so včeraj prvič prinesli članke, ▼ katerih napovedujejo, da utegne francoska, angleška in turška vojska združeno izvesti napad na sovjetska petrolejska ležišča pod Kavkazom. Ti članki so očitno napisani po višjem naročilu. »Son Telegraf« pravi, da bi utegnilo do tega nastopa priti že konec marca ali v začetku aprila, zakaj vse kaže, da se bodo vojni dogodki zdaj začeli vrstiti z bliskovito naglico.
Listi obsežno poročajo o organiziranju angleške in francoske vojske na bližnjem Vzhodu in pravijo, da šteje vojska generala Weyganda zdaj že več kakor pol milijona mož, ki so zbrani blizu turških meja.
Ves turški tisk prinaša včeraj in danes podčrtana poročila o tem, da Sovjeti naglo utrjujejo svojo mejo na Kavkazu in pa nekatera pristanišča
London, 15. februarja, o. Uradno poročajo, da ita dve nemški podmornici včeraj torpedirali angleški ladji za prevoz petroleja »Gretsiild« (10.000 ton), »British Triumph« (8500 ton) in parnik »Sultan Star« (13.000 ton), ki je vozil iz Argentine velik tovor zmrznjenega mesa. Ker so napadene ladje tlicale na pomoč, so hitele na kraj napada angleške vojne ladje in letala, ki so začela iskati in preganjati podmornici.
.jutranje uradno poročilo angleškega mornari- i škega poveljstva pravi, da sta obe podmornici, ki I
Helsinki, 15; febr. o A Stefani poroča: Napadi na Karelinski ožini se nadaljujejo z vso silo, ne da bi se ustavili samo za minuto. Na finske postojanke se zgrinjajo ogromne množice sovjetskega vojaštva in pravi plazovi izstrelkov. Najhujši napad je še vedno pri Summi. Boji trajajo tudi na drugih delih bojišča, toda navzlic ogromni boljše-viški premoči se vsak napad a silnimi izgubami zlomi ob iinskih črtah. Tisoči in tisoči mrtvih in nešteto uničenih tankov ter drugih vojnih strojev predstavljajo ogromno ceno za brezpomembne in kratkotrajne sovjetske delne uspehe.
Na bojišču pri Summi so Rusi dobili povelje, da morajo za vsako ceno predreti iinsko črto. Tu so tla dobesedno čez in čez pokrita z rdečimi mrtveci in ranjenci. Čez nje se brezobzirno pomikajo valovi sovjetskih tankov, ki napadajo iinske črte.
Finski odpor na vseh bojiščih je junaški in vztrajen, kakor ga ne pozna zgodovina. Prebivalstvo v notranjosti je mirno in z živim zanimanjem spremlja potek dogodkov ter se pripravlja za nadaljnjo obrambo.
Finska vojska se podnevi na Karelijski ožini samo brani, ponoči pa z nenadnimi napadi preseneča Sovjete in jim zadaja hude izgube.
Bitka na tem bojišču predstavlja samo drugo dejanje iinsko-sovjetskega boja in je samo en primer ogorčenih sovjetskih napadov. Posebno hudi so boji pri mestu Kekisalmi. Teren je oster in kamenit. Velike stene in skalnate klade tvorijo naravno obrambno črto in veliko zapreko za tanke. Mannerheimova črta se more braniti še mesece, če bodo dobile iinske čete pomoč.
Včerajšnje poročilo finskega vrhovnega poveljstva: Sovražnik je nadaljeval s srditimi napadi v Karelijski ožini. Le na odseku pri Sumi se je sovražniku posrečilo zavzeti nekaj naših pomožnih postojank. Toda sovražniki so bili pričakani na postojankah v ozadju. Na vseh ostalih bojiščih so bili napadi odbiti s hudimi izgubami za sovražnika. Na tisoče mrtvih in na desetine razbitih tankov leži med našimi in sovražnimi vrstami. Boji se nadaljujejo.
Severnovzhodno od Ladoškega jezera so naše čete odbile vse sovražne poskuse, da bi prodrl naprej. Več tankov je bilo uničenih. Na ostalih odsekih živa patrolna delavnost. Naše baterije so pri Koivistu zasule z ognjem sovražne oddelke, ki so prodirali po ledu, in so jim pri tej priliki prizadele velikanske izgube in uničile več tankov.
Severnovzhodno od Ladoškega jezera so naše obalne obrambne sile odbile vse poskuse sovražnih oddelkov. Naše letalske obrambne enote so imele včeraj več letalskih spopadov s sovražniki in so uspešno bombardirale sovjetska zbirališča in njihova taborišča. Sovražnik je bombardiral z letali Lahti Kenolu, Orvu in nekaj bližnjih vasi. V mestih je izbruhnil ogenj zaradi zažigalnih bomb. V vojnem pasu je Dilo nenavadno živo letalstvo. Bombardiran je bil tudi Viborg. Računa se, da je včeraj več sto sovražnih letal letelo nad Finsko. Po potrjenih poročilih so naši lovci pri letalskih napadih
ob Črnem morju, zlasti Odeso. Te utrdba bi lahko služile za obrambo ob morebitnem zavezniškem napadu na sovjetsko petrolejsko ozemlje in ob poskusu, da bi zavezniške armade prijele Nemčijo s Črnega morja čez rusko ozemlje. Še verjetneje pa je, da bodo služile kot izhodišče za združeni nem-ško-sovjetski napad na Francoze in Angleže v Aziji.
Če bo Rusija začela vojno z zavezniki, ni dvoma, da ji bodo njene utrdbe služile kot opora pri napadu. Zdi se, da Rusijo k napadu sili Nemčija. Anglija in Francija morata Nemčijo in Sovjete prehiteti in sami izvesti napad, preden bi bila Rusija pripravljena. Zato vsi turški listi pozdravljajo dovoz vedno novih francoskih in angleških ojačenj v Prednjo Azijo, zlasti sedaj, ko se vse trdovratneje širijo vesti o pošiljanju nemške vojske na ruski Kavkaz.
sta sodelovali pri potopitvi teh parnikov, uničeni. Podmornica, ki je torpedirala parnik »Sultan Star« je bila potopljena že pol ure pozneje in je svojo žrtev preživela samo za ta kratki čas.
Nemški 6201 Ionski parnik »Wolfsburg«, ki je bil zasledovan od angleških vojnih ladij ob severni brazilski obali, se je potopil. Moštvo je samo ladjo zažgalo in odprlo ventile, da je vdrla voda v ladjo. Ladja se je v kratkem času potopila. Moštvo so rešile druge ladje.
zbili 17 sovražnih letal. Poleg tega kaže vse, da sta bili še dve letali.
V srednji Finski skuša še ena sovjetska divizija prodreti skozi Finsko, in sicer na njenem uujožjem delu. Vendar se zdi, da je ta divizija v nevarnosti, da doživi poraz v odseku pri Kulimi, okoli 100 km južno od Suomisalmi-ja. Poveljnik finskih čet je izjavil dopisniku Reuterja: Pri Kuhmi imamo proti sebi več kakor eno divizijo. Boj se je začel že prvi dan vojne. Vzdržali smo nekaj tednov ruske napade, toda naše čete so zelo maloštevilne in smo se morali umakniti. Sovjeti so se ustavili ri jezeru 'in se zdaj utrjujejo, mi smo pa ta-oj začeli pošiljati oglednico za oglednico, da retrgamo njihove zvez. Čeprav so Rusi pred rutkim dobili ojaečnja, je cela ruska divizija odrezana. Kljub vsemu položaj še ni dozorel.
| Sedanji boji trajajo že ava tedna in ne vidim še konca bojev. Toda Rusi bodo nazadnje odrezani, če ne dobe velikih ojačenj.
Helsinki, 15. febr. o. Finsko vrhovno poveljstvo priznava, da so sovjetske čete zavzele nekaj postojank na Karelijski fronti, vendar misli, da to napredovanje Sovjetov ne bo imelo pomembnejših posledic. Izguba postojank, ki so jih zavzele sovjetske čete, ne vznemirja, posebno ne, kar se tiče odpornosti Mannerheimove črte, ki je slej ko prej nedotaknjena. Nedvomno je, da so 70 tonski tanki, ki so jih uporabljale sovjetske čete, naredili v začetku psihološki učinek s svojo velikansko jekleno gmoto. Toda Finci so se jim kmalu privadili. Finski vojaki so kaj hitro ugotovili, da ti velikanski tanki niso kos finskim protitankovskem topovom. Na karelijski fronti mečejo Sovjeti čedalje več novih čet v boj, neeupoštevaje izgub. Finci se trdovratno upirajo. Njihovi sovražniki na-
Novega tiskovnega zakona naibrže ne bo
Novi sad, 15. febr. j. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič se je včeraj mudil v Novem sadu, kamor je prišel pogledat Kasacijsko sodišče. Zanimal se je tudi za željo Novosodčanov, da bi dobili upravno sodišče. Seveda so ga neizogibni časnikarji dobili in ga spraševali o političnih zakonih in zlasti o tiskovnem zakonu Dr. Markovič jz izjavil med drugim, da osnutek zakona o tisku sploh še ni golov. Zakon o zborovanjih in združevanjih je izdelan, vendar pa ga bo prej_ še obravnaval poseben ministrski odbor. Glede tiskovnega zakona obstojita dve mnenji. Eno zastopa dr. Maček, ki pravi, da so danes razmere okrog nas take, da bi bilo bolj-
padajo preko zaledenelega Ladoškega jezera in v Finskem zalivu, toda obrežne baterije z lahkoto te napade odbijajo.
Na prednjih postojankah fronte pri Summi so Rusi obkoljeni s celo vrsto finskih kladar, pasti za tanke in drugimi obrambnimi sredstvi, razporejenimi v dolžini 17 km. Celi gozdovi so posekani, namesto dreves pa so razprte mreže bodeče žice in ovire za tanke, ki pomenijo nepremostljivo oviro. Prav utrdbe so izkopane v zemlji, dobro skrita strojniška gnezda pa pokrivajo skoraj sleherno ped zemlje pred prednjimi ruskimi postojankami. Finski vojaki se zdaj bore s pravim verskim zanosom, ki se zdi, da je zdaj bolj vprašanje ugleda sovjetskih generalov, kakor zadeva vojne strategije.
Vesti 15. februarja
Predsednik	slovaške republike	dr. Tiso	je včeraj
sprejel*	novega	sovjetskega	poslanika	in izrazil
željo po miroljubnem sodelovanju med obema državama.	>
Precej živi	boji so	bili včeraj	v Posaarju, kjer so
Nemci	skušali	presenetiti Francoze z	nenadnim
napadom.
Italijanski 5600 tonski parnik »Giorgio Olson« se je potopil zaradi mine ob južnovzhodni norveški obali.
Največji londonski dnevnik »Times« prinaša dolg uvodnik, v katerem z imeni in številkami navaja kaj vse se je zgodilo na Poljskem po zasedbi. Po trditvah tega lista je bilo samo v poznanjski pokrajini po zasedbi posamič ali v skupinah postreljenih 5000 ljudi, moških in žensk.
Včeraj je v mnogih krajih Severne Amerike vladal hud 6nežni metež. V mnogih mestih je železniški, avtomobilski in letalski promet popolnoma ustavljen. Snega je ponekod zamelo 10 do 7 metrov visoko. V državi Ohiu so vsi rudniki zaprti, v Virginiji so pa zaprli šole. V samem Newyorku zmrznilo več sto ljudi.
Ameriške oblasti so odkrile dve družbi za ponarejanje denarja. Ena je ponarejala dolarje za Sovjete, druga pa za Nemce.
Belgijska vlada bo v kratkem razpustila komunistično stranko, nekaj tudi na zahtevo Francije, ker je eno središče francoske komunistične propagande bilo zdaj v Belgiji, drugo v Švici, vodstvo pa v sovjetskem poslaništvu v Parizu.
Za dve milijardi dinarjev zlata so pridobili januarja
v	angleških južno-afriških rudnikih.
Angleški vojni minister Oliver Stanley je dopotoval na francosko bojišče in bo obiskaval nekaj dni angleške oddelke.
Z 18. februarjem se bo začela selitev Rusov in Ukrajincev iz tistih poljskih predelov, ki so jih zasedli Nemci.
Za poldrugo milijardo dinarjev novih vojnih letal bo kupila švedska vlada, ki zaradi sovjetske nevarnosti naglo izpopolnjuje svojo oborožitev.
22. februarja bodo v Belgradu odprli italijanski kulturni zavod. Slavnostni se bo udeležil tudi italijanski prosvetni minister Bottai
Silovit snežni vihar je zadnja dva dneva na Madžarskem onemogočil vsak promet.
Prvi predsednik ruske republikanske vlade Keren-ski, ki je svoje čase omogočil boljševikom, da . so vzeli oblast v roke, je izjavil ameriškim časnikarjem, da bo kmalu odpotoval v Evropo ter se z angleškimi in francoskimi voditelji pogajal
o	bodočnosti demokratične Rusije, katero morata Anglija in Francija osvoboditi sedanje vlade, kakor sta 6i to namenili za Nemčijo.
Nemška vlada je izdala zdaj uradno sporočilo, da bo nemško prestolnico obiskal posebni odposlanec predsednika Roosevelta, ki bo sprejet pri kanclerju Hitlerju in zunanjem ministru Ribbentropu.
Na protest, ki so ga alneriške države vložile pri Nemčiji zaradi pomorske bitke pred Montevideom, je zdaj nemška vlada odgovorila, da se njene vojne ladje kar najstrožje držijo splošnih mednarodnih določil, da pa je treba ta določila zaradi novega svetovnega položaja preurediti. Določila o nevtralnem pasu vzdolž ameriške celine služijo samo Angliji in Franciji in jih zato Nemčija ne more priznati.
Včeraj popoldne je v Rimu začelo že tretjič letos snežiti.
Voditelj romunske mladinske organizacije >Straža Careic, minister Sidoroviei, bo danes dopotoval v Rim, kjer mu pripravljajo slovesen sprejem. Sidoroviei bo gost italijanske fašistovske stranke.
V Rimu govore, da bo madžarski zunanji minister
Csnky v kratkem spet obiskal Italijo in se sešel z italijanskim zun. ministrom Cianoiu.
V brazilskem pristanišču Pernambuco je zdaj za-
sidranih 10 velikih nemških ladij, natovorjenih z dragim blagom. Ladje čakajo ugodnega trenutka, da bi pobegnile proti domu, ker vse težje zmagujejo plačilo pristaniških pristojbin. Te pristojbine znašajo za vse nemške ladje, kar jih je po nevtralnih pristaniščih, dnevno kakih 45 milij. din, ki jih mora Nemčija plačati ali v zlatu ali v tujem denarju, katerega ji tako manjka.'
Uprava vatikanske države je sklenila na svojem ozemlju uvesti omejitev porabe nekaterih živil, zlasti kruha, sladkorja, kave in masla ter tobaka in bencina.
Slovnški vojni minister general Čatloš je izjavil, da je v slovaški vojski zdaj samo 10 nemških častnikov-učiteljev.
Admiral Byrd se je včeraj oglasil s svojega oporišča na Južnem tečaju in sjvoročil, da je magnetni tečaj spremenil svojo lego v primeri z lego 1909 in se pomaknil proti zahodu ter se zdaj giblje v območju 10 milj. Dalje je Byrd sporočil, da je zahodno od Male Amerike našel dva ugasla ognjenika.
Angleška vlada Je dovolila nabiranje prostovoljcev za Finsko
London, 15 febr. o. Angleška vlada je včeraj sporočila poslanski zbornici, da je spremenila dosedanji zakon o stopanju angleških državljanov v tuje vojske. Vlada je to storila zaradi tega, da bi omogočila Angležem, da se priglašajo v finsko armado in bi s tem pomagala Finski.
Takoj po razglasitvi tega vladnega sklepa, je finsko poslaništvo v Londonu odprlo urad za vpisovanje prostovoljcev, katerih se je dozdaj priglasilo 2000 Med njimi so moški in ženske vseh starosti. Prostovoljci bodo nosili zeleno uniformo z napisom »Mednarodna brigada«
Zastopnik finskega poslaništva v Londonu je izjavil časnikarjem da ie finska vlada zadovoljna z uspehom akcije za nabiranje prostovoljcev
Finskemu poslaništvu se je včeraj priglasilo tudi 350 Madžarov. Njihov odposlanec je zastopniku poslaništva izjavil, da so se madžarski prostovoljci zakleli, da bodo pobili vsak vsaj deset boljie-vikov ..
Finska vlada bo tuje prostovoljce uporabljala zlasti za zvezno in varnostno službo v zaledju.
še, če bi se nov tiskovni zakon ne objavljal. S tem
mnenjem se strinja tudi dr. Markovič, ki pravi, da je boljše kar najbolj svobodoumno tolmačiti sedanji tiskovni zakon in počakati z novim zakonom do boljših časov.
Glede združevanja radikalov pa je dr. Markovič izjavil prepričanje, da se bodo vsi radikali združili, razen če nekateri tega iz osebnih razlogov ne bodo hotel storiti. Za radikale je važno, da 6e združijo, ker se bliža nova doba političnega življenja v državi, ko bo moglo ljudstvo spet svobodno izraziti svoje mnenje o bodočnosti države. V desetih letih se je v radikalni stranki pojavilo mnogo razpok, vendar pa ni takih ovir, da bi se vse ne dalo več popraviti. Če ne bo drugače šlo, pa bo treba volilce vprašati za mnenje in potem se bo videlo, kdo ima večino, ali tisti, ki so za združenje radikalov, ali tisti, ki so proti združitvi.
16. dan strašnih bojev pred Manncrheimovo črto
Finski odpor je navzlic ogromni rdeči premoči nezlomljiv
Včerajšnji dan razpravljal
Ljubljana, 15. febr.
Tretji dan letošnjega zasedanja banskega sveta je veljal prosveti. Najprej je podal referent načelnik prosvetnega oddelka dr. L Sušnik.
Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka posnemamo, da je bilo v naši banovini s 1. novembrom 871 ljudskih šol, t. j. 3 več kot prejšnjega jeta. Poleg zasebnih, zasilnih in specialnih šol imamo tudi 55 otroških vrtcev. Poleg tega je še 12 ustanovljenih, a ne odprtih ljudskih ljudskih šol (ker zanje še niso pripravljeni prostori).
Število oddelkov se je od 1. novembra 1938 do 1. novembra 1939 povečalo za 83 na 4.249. I Vse ljudske šole, vrtci in zavetišča imajo 2937 > učilnic, kar pomeni v primeri s prejšnjim letom povečanje za 68, manjka pa še vedno 1312 učilnic.
Število učnih oseb se je zmanjšalo od 4377 na 4332, ker je bilo 39 učiteljev prevedenih v šolsko upravno službo za šolske reference in šolske tajnike.
Število otrok v ljudskošolskih edinicah se je povečalo za 676 na 188.136. Šolski obisk je znašal 88.1%. Preteklo šolsko leto ni izdelalo 18.8% vseh otrok.
Glede manjšinskega šolstva je treba navesti, da se pri nas vpoštevajo vsi zakonski predpisi in ministrski odloki. Nemška in madžarska manjšina pri nas nimata dovolj -znatnega naravnega prirastka. Zaradi premajhnega števila učencev so bili v tekočem letu ukinjeni 4 nemški manjšinski oddelki.
Na 1 učilnico odpade sedaj 63 otrok, dočim
1'e prejšnje leto prišlo	na	1	učilnico	66 otrok,
:ar je vsekakor izboljšanje.
Trenutno se gradi 12 novih šolskih poslopij. Šole so lani dobile za zidanje od države 180.000 dinarjev, od banovine podpore 1,326.730 din, od banovine brezobrestno posojilo 555.C00 din. Po stanju sredi leta 1939 je na šolskih poslopjih še 49.6 milijonov ‘ dinarjev dolga.
K vzdrževanju ljudskih šol je omeniti, da so se prispevki upravnih	občin	zvišali	za 1.2 na
10 milil, din, banovine	pa	za	1.75 na	17.3 milij.
din, docim znaša preračun	za	ljudske	šole samo-
upravnih mest 2.5 milij. din.
Pri meščanskih šolah je naraslo število za 1 državno šolo na 43 državnih in 8 zasebnih šol. Število vpisanih učencev in učenk se je zmanjšalo za 177 na 10.438. Ker primanjkuje okrog 60 učnih moči, je banovina naprosila ponovno pri ministrstvu za kredit 390.000 dinarjev, da bi lahko nastavila honorirane moči.
število učencev na srednjih šolah se je povečalo za 337 na 8050, število učenk pa zmanjšalo za 24 na 4007. Število oddelkov je naraslo na 11.
V Ljubljani sta potrebni še dve gimnazijski poslopji.
V pretekli sezoni je delovalo v Sloveniji 6 ljudskih univerz. Razveseljivo je, da je število poslušalcev naraslo.
V naših gledališčih se je število prodanih vstopnic lani povečalo za 4470 na 220.704. število preastav na ljudskih odrih je padlo, naraslo pa je število prodanih vstopnic. Kinematografe je obi-* skalo lani 2,365.661 oseb. V naši banovini imamo 2791 knjižnic, ki imajo 2.072.056 knjig, izposodile pa so te knjižnice v teku leta 1939 1,526.111 knjig. Avgusla 1939 je bilo v Sloveniji 6062 društev z 2482 odseki. V naši banovini imamo 634 gasilskih, 214 prosvetnih, 108 sokolskih, 40 planinskih, 18 Nravstvenih, 16 počitniških in 69 drugih društvenih domov. Gradi se pa še 60 domov. Za ljudsko prosveto je banovina žrtvovala od 1. novembra 1938 do 1. novembra 1939 2,025.740 din.
Poročilo dalje navaja vzjx>dbudne številke o razvoju in številu članstva pri naših mladinskih organizacijah. Pri debati se je najprej oglasil k besedi banski svetnik dr. Sajovic (Kočevje), ki je podčrtal potrebo, da bi se za našo kmečko mladino ob zimskih mesecih uvedle posebne obvezne »kmetijske nadaljevalne šole«. Za njim je dr. Kamušič iz Ljubljane plediral za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani. Po njegovem govoru je bila ob navdušenem ploskanju in odobravanju banskih svetnikov sprejeta naslednja resolucija:
Banski svet dravske banovine ugotavlja, da je za splošni dvig zdravstva v Sloveniji in v drža-
vi	neobhodno potrebna popolno medicinska fakulteta v Ljubljani. Zaradi tega predlaga, da se
1. spremeni zakon	o	univerzah	iz 1. 1930 na
ta	način, da se črta	§	51, ki določa omejitev
ljubljanske medicinske	fakultete na	štiri semestre,
2. da se predvidi	v	državnem	preračunu za
L 1940-41 potreben kredit za postopno izgraditev in izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete.
S tehtnimi besedami so posegli za njim v debato še banski svetniki gg. Novak (Šoštanj), Tovšak (Slovenjgradec), Rozman (Maribor), šerbinek (Maribor), Žorenč (Šmarje pri Jelšah), Prelog (Ptuj), Sadravec (Ormož), Umnik (Kranj), Kolman (Maribor- desni brez) in Planina (Škofja Loka). Pri popoldanskem zasedanju pa je kot prvi povzel besedo g. Zupanc (Novo mesto), za njim pa so se s tehtnimi izvajanji razvrstili še gg. banski svetniki Likar (Krško), Marolt (Ljubljana-okolica), Deželak (Laško), Kugovnik (Dravograd), Kuder (Celje) in Križnik (Trbovlje), ki je krasno zavrnil neke »na-
je banski svet o prosveti
cionalne« kroge pri nas in njihova glasila, ki na rafiniran način dajejo jjotuho komunizmu. Za svetnikom Križnikom sta govorila še gg. Bitnar (Črnomelj) in Arnež (Jesenice). Končno pa je spregovoril se ljubljanski župan dr. J. Adlešič, ki se je z vznesenimi besedami zavzel za jx>dporo naši »Akademiji znanosti in umetnosti«. Za svoje visoko kulturno in znanstveno delo bi Akademija rabila letno pol milijona dinarjev. Gospod ban je prvotno postavko 60.000 din zvišal na 100.000 din. Toda to je premalo. Stopimo skupaj: ves narod naj vzdržuje Akademijo znanosti in umetnosti. To bi se dalo izvesti takole: Imamo štiri avtonomne občine, Ljubljana bi dala 50.000 dinarjev, ostale tri avtonomne občine pa tudi 50.000 din. Županska zveza, mislim, bo tudi lahko zbrala 100.000 din. Prijatelj g. Novak, predsednik Županske zveze bo lahko izvedel to akcijo. Tako bi zagotovili naši Akademiji 300.000 din. Ostalo bi dala dr?ava in zasebniki.
Razprava o preračunu tehničnega oddelka
Ob šestih zvečer je prišel na vrsto preračun tehničnega oddelka, o katerem je podal poslovno poročilo načelnik ml. F. Rueh.
Tudi letos so bila sredstva omejena, zlasti krediti za nove zgradbe. Zato bo treba tudi vbodoče
kriti izdatke za nove zgradbe predvsem iz skladov in posojil.
Sedaj oskrbuje tehnični oddelek 615.560 km državnih cest, s 1. aprilom pa se bo povečalo na 895.496 km, ker so bile za državne ceste proglašene nekatere banovinske ceste. Krediti za vzdrževanje drž. cest (za 1939— 40 samo 5.95 milij. din) so tako malenkostni, da ne zadostujejo niti za posipni material.
Modernizacija in preureditev drž. cest se je pri nas že začela. Da se delo pospeši, je ministrstvo za gradbe ustanovilo 4 terenske sekcije. Na gorenjski cesti so končana dela pri rekonstrukciji mostu v Kranju, dela na odsekih Jeprca-Labore in Kranj-Naklo so pa toliko napredovala, da je promet na njih že odprt. V poletju bo gorenjska drž. cesta od Ljubljane do Podvina, kjer se priključi na modernizirano ban. cesto Podvin Lesce, modernizirana odnosno urejena za brezprašni promet. Pri Mariboru so dokončna tlakovalna dela na cesti Pesnica-Maribor, oddana pa so tudi dela za cdsek-Maribor-Fram. Za odsek Ježica-Domž.ile je razpisana ponovno licitacija.
V	oskrbi samoupravnih oblastev je 13.523 km banovinskih cest in dovoznih cest k žel. postajam.
Drug pripomoček za pravilno strokovno vzdrževanje cestnega omrežja so cestni gradbeni stroji, ki se vsako leto izpopolnjujejo v okviru razpoložljivih kreditov, število banovinskih cestarjev se je zvišalo na 670 in bo že leta 1942 število cestarjev zadostno.
Razprave o preračunu tehničnega oddelka se daies nadaljuje.
Filmi
Ljubljana od včeraj do danes
Zdaj nam jo je pa pošteno zagodlo. Kdo bi si mislil, da bomo letos deležni še takšnega mraza kakor nas je zdaj obiskal! Mi3lili smo, da smo zimski rekord že pospravili za to leto, pa ti kar nenadoma spet pritisne mraz kakor ga v Ljubljani že nismo poznali prav od leta 19291 Davi smo v Ljubljani namerili —21.2° C, na aerodromu pa so imeli celo — 28.2“ C! Skoraj toliko ga je bilo tudi v Mariboru (—28° C) in tudi v Celju so se odrezali, saj je davi termometer kazal —24° C. Po Savinjski dolini imajo skoraj povprečno po 25 do 26 stopinj pod ničlo. Potniki pripovedujejo, da je popolnoma zamrznila voda pri vseh mlinih in žagah, vedo pa tudi povedati, da sta sne£ iti tale nenadni, strupeni mraz nagnala celo najbolj plašne poljske in gozdne živali v neposredno bližino hiš. Prav do hiš zdaj prihajajo jajci in srne.
Hudi mraz pa je napravil že tudi precej zmed v prometu. Vlaki prihajajo z večjimi zamudami. Marsikje po državi so prekinjene telefonske zveze. Tako na primer zjutraj ni bilo mogoče dobiti zveze celo na tako važni progi kakor je zveza Ljubljane z Belgradom.
Kaj bo, če bo šlo tako naprej? Se dane3 naj ne odneha, pa bomo v Ljubljani jutri že prav gotovo posekali znameniti »mrazotm« rekord iz leta 1929, ko smo v Ljubljani namerili dozdaj najnižjo temperaturo —26.7° C. Ljudje se danes kar prav nič ne obotavljajo zunaj, napol v teku opravijo svoje posle in gledajo, da se čimprej zateko na gorko. Kdo pa bi se tudi zamujal na planem v tem bridkem mrazu, ki človeka nehote prisili k solzam, komaj nekaj časa hodi po cesti I Cimprej v zakurjeno sobo — po tem pravilu se danes v mestu ravna vse. Nekateri se že sprašujejo, le kakšno bo jutri, če danes mraz še ne bo odnehal. Mladi rod, ki je ves prežet s šjjortno mislijo, pa si na tihem še želi (tudi tu se pozna športna usmerjenost mišljevanja), da bi bil jutri mraz še večji, da bi posekal rekord iz leta 19291 Takšna ti je tale sodobna mladina!
Ljubljanski Delavski dom
Tam na oglu Gosposvetske in Bleiweisove ceste stoji Delavski dom, ponosna, delavcem namenjena stavba. Prvi trakt je bil dograjen leta 1933. ter je stal 4,398.855 dinarjev. Pokazalo pa se je, da je poslopje premajhno, zato je ljubljanski mestni svet najel pri javni borzi dela novo brezobrestno posojilo v znesku 1,870.000 din in pri Mestni delavski zavarovalnici posojilo 140.000 din. In dne 30. oktobra 1937. je bil odprt ženski oddelek doma.
V	Delavskem domu je delavski azil, javna kuhinja in javna borza dela. Dom ima zdaj 134 sob z eno posteljo, 23 z dvema, 9 s tremi, eno s štirimi in 4 z večpostlejami. Skupno 171 sob z 255 posteljami za najemnike ter s 30 posteljami za uslužbenke. Mesečna najemnina se giblje med 100 in 150 din. Sprejeti so le prosilci, katerih mesečni zaslužek je manjši od 1200 dinarjev.
Javna kuhinja izda povprečno 700 porcij dnevno. Gostom so na razpolago štiri vrste hrane: opoldne po 2, 3, 4 in 6 din, zvečer pa po 2, 3 in 4 din. Delavski azil in javna kuhinja se vzdržujeta iz lastnih sredstev, le za amortizacijo gradbenega posojila skrbi mestna občina. To imenitno socialno ustanovo so obiskale že številne tuje delavsk delegacije, ki so igrazile o njej nadvse pohvalno.
Vlaki ima!o zamude
Zaradi hudega mraza so imeli vlaki danes velike zamude. Tako je prispel v Ljubljano jutranji Orient-Simplom ekspres z 200 minutno zamudo,
belgrajski brzovlak pa s 120 minutno zamudo. Prav tako velike zamude imajo tudi drugi mednarodni vlaki. Lokalni vlaki imajo zazdaj Te manjše zamude, od 20—30 minut. To pa je pripisati dejstvu, da morajo vsi vlaki voziti z zmanjšano brzino.
Zamrznjen tramvaj. Davi ob 7.15 niso mogli vozovi cestne železnic« voziti pod mostom na Šmartinski cesti proti Sv. Križu, ker so bile tračnice popolnoma ledene od vode, ki jo izpuščajo lokomotive na mostu. Kakor vedno, je ta voda tudi davi kapala na tirnice in pri hudem mrazu sproti zmrzovala, da je bila vožnja zaradi ledu nemogoča.
Nesreče in poškodbe
V	ljubljansko bolnišnico so se včeraj prišli zdravit naslednji ponesrečenci:
Brezposelni delavec Lovšin Franc, ki se je vsekal v roko.
Pismonoša Mulej Matija iz Radovljice, ki je padel na cesti ter si zlomil nogo.
Delavec iz Ljubljane, Anton Loboda, ki ga je pri delu pritisnil hlod tako močno na roko, da mu jo je hudo pomečkal.
Jože Stenovec, posestnikov sin iz Mavčič, ki se je nekaj igral s flobertom, pa se mu je orožje sprožilo ter si je obstrelil nogo.
Pozor pred bosanskimi prodajalci preprog!
Maribor, 14. februarja.
Zadnje Sase se je pojavila v Mariboru skupina prebrisanih bosanskih prodajalcev preprog, ki so že nekaterim Mariborčanom napravili velike skrbi. Ker so sedaj svoje delovanje prenesli tudi v okolico in na deželo, je potrebno, da posvarimo ljudi, da jim ne nasedajo. Baje je 12 prodajalcev, ki ponujajo ljudem naše domače perzijske preproge. Pravijo, da so jih prinesli iz Bozne in da jih prodajajo pod ceno, samo da bi jih spravili prej v denar ter ee vrnili domov. Silno gladko jim teče jezik in že s samim govorjenjem prepričajo kupca. Svoje dokaze pa podkrepijo Se z naročilno knjigo, v katero so vpisali sami imena raznih imenitnih mariborskih meščanov, ki da so od teh Bosancev kupili preproge po 10, 15 in 20 tisoč din. Seveda v resnici niti eden od napisanih preproge ni kupil. Tuda z njihovimi imeni v knjigi doseže prodajalec svoj namen ter še bolj prepriča kupca.
V	resnici pa kupujejo ti Bosanci preproge v Mariboru pri neki tvrdki, kjer jih plačajo povprečno po 4500 din kos. Za ta denar bi dobil preprogo pri omenjeni tvrdki vsak kupec, če bi ee le sam potrudil k njej. Pride pa Bosanec s preprogo na njegov dom in takoj presodi, po čem mu bo lahko preprogo prodal. Enemu nastavi ceno na 10.000 dinarjem, drugemu več ali manj, še nobene pa niso prodali izpod 6500 din, eno so pa prodali nekemu podeželskemu kupcu celo za 15.000 din. Ljudje pač nimajo pojma, kakšna je cena naših domačih perzijskih preprog ter zato plačajo tako ogromne vsote, ker so mneija, da bodo pač najbolje naložili svoje prihranke v take predmete, ki bodo za trajno obdržali svojo vrednost. Ogromni so dobički, ki jih delajo ti prodajalci preprog. Je to že naravnost sleparstvo na račun naših lahkovernih ljudi, škodo pa povzročajo tudi mariborskim trgovcem. Potrebno bi bilo. da bi oblast proti prodajalcem energično nastopila.
»Strah na gradu« (Union). Duhovita filmska satirična groteska, delo slovitega francoskega režiserskega pionirja Reneja Claira, čigar filmi so prinesli pred leti s svojo naravnostjo in preprosto živostjo, revolucijo v francosko proizvodnjo (»Pod pariškimi strehami«:, »Milijon«, »Svoboda je našac itd.). To zadnje večje Clair-jevo delo je stvar čisto posebne vrste, polna finega humorja in še finejše satire na sodobno življenje. Zasnovana je na naslednji zamisli: Škotski plemiški sin, ki ni znal braniti časti svojega rodu in je neslavno končal, mora za kazen po smrti toliko časa strašiti po rodnem gradu, dokler ne bo dobil katerega svojih dednih sovražnikov in ga prisilil k zadoščenju. Duh straši 200 let in doživi, da poslednji njegovega rodu zapije grad in ga mora prodati amerikanskemu bogatašu. Ta ga da razdreti, kamenje prepeljati v Ameriko in tam na novo postaviti ter amerikanizirati s pristnim kramarskim okusom. Strah mora seveda potovati z gradom v Ameriko, kjer se nazadnje reši za-kletve in zapusti ves srečen ta zmešani svet.
V	to vsebinsko ogrodje je pa'vnešenih toliko originalnih režijskih in vsebinskih bliskov, zbadljivosti, norčevanja in grotesknih situacij, da delo pripravlja tenkočutnemu gledalcu užitek, kakršnega nismo zlepa deležni. Vodilni igralci z Robertom Dontom in Joano Parker-jevo so na mestu, da zlepa ne v kateri stvari tako.
>Banjo in kitare« (Kino ati ca). Muzikalna komedija povsem ameriškega sloga, vendar taka, da lahko razvedri tudi evropskega gledalca. Zgodba je v kratkem tale: potujoči pevec zaide na farmo, kjer ga slučajno odkrije gledališki agent, ki mu poskrbi za veliko kariero ter ga proglasi za pristnega oowboya z Divjega zapada. Pevec pa je dejansko nedolžen Newyorčan, ki ima eno posebnost — neizmeren strah pred živalmi: pred oslom, pred golobi, pred piščeti in seveda tudi pred konjem. Vrsta komičnih situacij se izcimi iz le pevčeve posebnosti, dokler na koncu hipnotiziran ne sede na konja in v areni junaško ne premaga divjega bika. Sledi seveda^ ©blicatni happyend. Dovtipnost v tem delu družbe Warner Brothers, pa ima prav opazne znake satire na ameriške razmere, zato ne učinkuje banalno. V glavnih vlogah nastopajo Dick Powel, Dick Foran, Anu She-ridan. Pat O’ Brien in Priscilla Lane (glavna ženska vloga), ki jo pri nas poznamo iz filma »Štiri hčerke profesorja Lempac (tam je nastopila z dvema svojima sestrama).
Tudi fantje in možfe pomagalo zasledovati Haceta
Celje, 15. februarja.
Takoj po umoru orožnika Medena se je Hace pojavil v Črnem vrhu pri Vranskem okrog sedmih zjutraj in sicer pri posestniku Vinku Dorbešu. Hace je stopil v hišo gologlav. Posestnik mu je obvezal mezinec desne roke, katerega je imel vsega razstreljenega. Hace je bil zelo dobro razpoložen, se je temeljito najedel in plačal račun — 5 dinarjev. Še isto dopoldne se je okrog 11 oglasil pri mehaniku Pepelu v Ojstriški vasi pri Sv. Jurju ob Taboru. Tu si je dal popraviti samokres. Tako)nato je neznanokam izginil. Posestnik Dorbež in mehanik Pepel sta po sliki, katero so jima pokazali orožniki, takoj spoznala Haceta.
Vso noč so orožniki in policijski agentje zasledovali razbojnika, ki se je po vsej verjetnosti zatekel v kako hišo, kjer ga ljudje skrbno skrivajo pred zasledovalci. Navzlic strahovitemu mnzu, saj je bilo ponoči 25 stopinj pod ničlo, so neumorno stikali za njim orožniki. Več policijskih agentov in orožnikov je tudi ozeblo. Orožnikom so se pridružili tudi številni kmečki fantje in možje, katerim je oblast dala puške, da bodo pomagali pri zasledovanju. Kakor kažejo vsi znaki, se nahaia Hace sedaj nekje v bližini Polzele.
Skozi okno ustrelil trgovca
Kamnik, 15. februarja.
Včeraj zvečer se je znani trgovec v Stahovici pri Kamniku Prodnik Franc po končanem delu vse-del v svoji sobi k pisalni mizi, da bi uredil svoje račune in napisal nekaj poslovnih pisem. Zatopljen v delo pa niti najmanj ni slutil, da ta čas preži nanj zločinsko oko. Zunaj hiše je iskal primeren trenutek, da bi svoje zločinsko delo izvršil. Ko se je Prodnik ravno vzravnal, je počil strel in Prodnik se je brez besede zgrudil mrtev. Strel ga je zadel v prsa. Neznani zločinec je bil prežal pred oknom in ustrelil skozi šipe.
Nihče ne ve pojasniti razlogov tega zločina, ker pač nihče ne ve za morilca. Nekateri so vrgli sum na Haceta, toda po poročilih iz Savinjske doline o gibanju tega razbojnika je treba to domnevo zavreči. Po mnenju domačinov pa je treba ogabnega morilca iskati kar v bližini. Orošniki s« začeli s preiskavo.
19
Smrt vznemirja Craigiey College
Čudno se mi zdi samo zato, ker 6te tako nespametni «
»Saj si tudi sam ne znam tega dobro pojasniti,€ je odvrnil Harvey Netlton. »Edini razlog bi bil menda to, ker sem zvedel, da je govoril na samem z Vami več kot pol ure.«
Sofija ni odgovorila, temveč je ponovno pritisnila obraz k oknu. Harvey Netlton ja pristopil k njej, jo obzirno prijel za lakti in prisilil trmoglavko, da se je obrnila tako, da sta si drug drugemu gledala naravnost v oči. Zdelo se j«, kakor da ja Netlton izgubil smisel za svoje običajno prezirljivo vedenje. Smelo je gledal vanjo in približeval svojo odločno brado. »Nekaj bi vam rad povedal...«
Sofijo je odločnost njegovega glasu skoraj omajala Prvikrat je v njem videla človeka, ne samo dobro oblečeno lutko iz izložbe Zares, ta dan ji je prikazal znane osebe v novi luči. Najprej MacPheya ... sedaj pa Harveya Netltona. Izmikala se je, stopila h klavirju in začela božati Bee-thovenovo poprsje iz mavca.
»In sicer?« je vprašala,
»To mi je, ne vem zakaj, zelo težko povedati. Že več tednov se ne morem odločiti, pa ie stavek vendar čisto preprost ... Celo Pamberley bi ga mogel slovnično analizirati. Ljubim Vas...«
Zmedeno se je nasmehnil.
»Vem, ni lepo, da Vam na tak dan kaj takega govorim... Toda Vaš mali nos me preganja podnevi in ponoči... Kadar pišem po tabli, mi pride neumna želja, da bi ga narisal... In treba bi bilo prepovedati, da bi imel kdo drugi lase take barve, kakršni 60 Vaši... Da o Vaših ustnah sploh ne govorim.«
Sofija je odprla usta, da bi odgovorila, pa ni mogla. Motrila je Netltona z nepopisno osuplostjo
»Torej,« je dejal končno, »mislim, da sem Vam odkril svoje 6rce. Kaj bo6te storili z njim?«
»Kaj bom storila z njim?«
Malo Beethovnovo poprsje se kot vrtavka vrtelo med Sofijinimi prsti. Jeza, pomešana s presenečenjem, kakor ga je iz-prva čutila, se je zdaj sprevrgla v pravi bes. Kako je neki mogel tako govoriti e njo, ta mladenič, ki je skrival pred njo, da je bila nekaj ženska snoči v njegovi sobi na obisku.
»Morda mislite, da Vam bom verjela?« je rekla ekoro besno.
»Moj Bog, če bi Vam povedal, da me ni prav nič moglo ozdraviti od te ljubezni od Vas? Niti profesorske seje, niti otroška himna vsako jutro, niti sprehodi v naravi : z vsem razredom. Kaj naj Vam bo še več Iv dokaz ljubezni? Vidite, zaljubil sem se 'celo v Vaše ime... Toda. ko sem tfa or-
vikrat slišal, se mi jz zdelo čisto smešno.«
Približal se ji je, toda Sofija mu je jezno pokazala hrbet:
»In Vi, kakor se sami piiete, se upate smejati imenu drugih? Netlton! Kaj mislite, da je to lepo?«
Profesor angleščine se je zasmejal: »Kakšna škoda, ker Vam moje ime ne ugajal In jaz sem vam hotel predlagati, da ga sprejmete za svoje s tem, da bi postali moja žena!«
»Vaša žena!«
Beethoven je padel.
»Jaz se sploh ne bom omožila!«
»To se pravi, da se ne boste poročili z menoj! Kaj mi zamer jate?«
»Kaj Vam zamerjam?«
»Da. Katere so moje največje napake razen imena?«
Sofija je imela že na koncu jezika, da bi mu očitala nočni obisk nepoznane ženske, pa se je še pravočasno vzdržala
»O, dosti malenkosti je, ki me ovirajo, da bi... da bi se zanimala za Vas!«
Profesor angleščine je potegnil cigareto iz tobačnice in rekel:
»Trenutek, prosim, da se okrepčam!« Začel je kaditi.
»Torej, začnite z ognjem!«
»Predvsem,« je rekla Sofija in spustila pogled svojih lepih sivih oči, »ste V6e preveč uglajeni, preveč zlikani in preveč korektni! Kaj hočete? Tako dovršeni vozli na kravatah me vedno puste hladno, prav tako, kakor Vaš oksfordski naglas .. , Vem, da (tovorim kot iiutitutka. toda. če ne bom
kdaj poročila, bom vzela takega moža, ki dela kaj bolj romantičnega, ne pa uči otroke, kako morajo brati angleške klasike... Po možnosti kakega tujca .. Morda zato, ker etm sita življenja v Craileyju.«
Zataknilo 6e ji je in zmedena je opazila, da je podala precej vemo sliko MacPheya.
»Nikar mi ne zamerite,« ie nadaljevala, »če sem tako neumna! Toda mislim... zdi 6e mi... vidim, da ste preveč Anglež.«
Netlton je resno poslušal. Ko pa je končala, je bruhnil v smeh.
»Jaz, da sem preveč Anglež? Preveč dostojen? Ali je to vse? Zares vse?«
»Ne,« je užaljeno rekla Sofija. »Če se bom kdaj možila, bom vzela človeka, ki 6e mi bo zdel bolj iskren kaor Vi. Razumem, da niste prisiljeni vsakomur pripovedovati svojih osebnih stvari, toda vidim, da ste vendar pretiravate v tem Vašem molku o preteklosti in o družini. Potem pa tisti pisalni stroj! Vsak večer se zaklepate v svojo sobo s tem strojem in se delate tajinslve-nega! Pa tudi to še ni vse!«
Ugriznila se je v ustnico.
»So še druge stvari, ki jih menda hranite zase!«
Netlton je prebledel.
»Prisegam Vam, da imam opravičljive razloge za vse, kar sem vam morebiti v mojem vedenju zdi nenavadno,« se je začel braniti »Tu ne morem prav ničesar spremeniti ... vse dotlej, dokler stvar ne bo zrela! Verujte mi na besedo: nisem noben licemerec, kakor si mislite!«
»Nai Vam veriamem na besedo?«
»Zdi se, da preveč zahtevam od Vas ...«
Pogledal jo je naravnost v oči.
»Seveda! Če bi vam bilo količkaj do mene, bi Vam lahko vse pojasnil, toda takole, zakaj neki?«, je pristavil ves iz sebe. »Vse se bo na koncu izkazalo! Tisto poglavitno sem že dokončal! Toda prosim Vas, rotim Vas, nikar ne imejte slabe sodbe o meni, dokler ne izveste resnice!«
»Naj bi sodila o Vas? čemu?« je ponosno vprašala Sofija. »Sicer pa je še neka malenkost, na katero sva menda oba pozabila: preteklo noč je neki učenee . . umrl v posebno neprijetnih okoliščinah
V	skladu s tem se mi trenutek ne zdi pripraven, da bi se vedla skrivnostno, v kolikor pa se neke stvari seveda ne bi morda skrivale pred policijo, pa jaz trenutno nimam več kaj reči «
V	Sofiji so se borila nasprotujoča 6C čustva. Bilo ji je jasno, da Harvey Netlton ni bil samo lep, sam vase zaljubljen fant, kakor je to prej mislila. Ali bi morda morala imeti malo več zaupanja vanj? Videti I je bilo, da ga je Frikova 6mrt iskreno uža-lostila. Toda čemu potem ta molk? To polovično priznanje, to napovedovanje, iz katerega bi se dalo izvedeti še mnogo skritega in še ne izrečenega Zakaj je izbral prav ta dan da bi ji odkril ljubezen? Morebiti pa bi bila morala v svoji novi vlogi detektivskega pomočnika izrabiti priliko in ga nekoliko oolj pretipati? Toda nekaj, neke vrste šesti čut ji j® branil, da bi pregloboko seiila v tainosti teia zagonetnega fanta.
Od tu in tam
Številne posvete s pristojnimi ministri za prenos poslov notranjega ministrstva in finančnega ministrstva na hrvaško banovino je imel v Beigradu ban dr. Ivan Šubasič skupaj s podbanom dr. Krbekom. Kakor pa poročajo, je uredba za prenos poslov notranjega ministrstva že izgotovljena in bo v nekaj dneh podpisana in objavljena. Nekoliko bolj zamuden posel pa ie prenos poslov s finančnega ministrstva, kar pa je za Hrvate tudi najbolj važno vprašanje.
Na radikalski zabavi v Beigradu je član glavnega odbora radikalne stranke Miloi Bobič govoril o staliiču radikalne stranke do sporazuma in dejal, da radikalni glavni odbor Je ni izrekel svoje odločilne besede, temveč je že lani dejal, da bo svojo izjavo podal in z njo začrtal svoje stališče pravočasno. Pritoževal pa se	je,	da vlada	prepočasi uveljavlja demokratske	zakone	in da tudi
noče potrditi radikalne stranke, za katero je glavni odbor prosil že pred dvema mesecema. — Pravosodni minister dr. Lazar Markovič pa je na zabavi svojih prijateljev in pristašev tudi govoril o sporazumu in rekel, da ga bo zmerom zagovarjal, toliko bolj, ker je ta sporazum želela tudi krona. Vendar pa je treba smatrati sporazum kot izhodno točko za nadalnje delo, ki	bo	dalo	naši	državi
pravo obličje. Izjavil je tudi,	da	stari	Aca	Stano-
jevič ni proti sporazumu Cvetkovič - dr. Maček.
To lahko izjavi, ker je popolnoma prepričan, da ga Aco Stanojevič ne bo demantiral. Izrekel je zahvalo predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču, ki je storil tudi to pomembno delo, da je obiskal Aca Stanojeviča in izrazil željo, da bi se vsi radikali spet združili v mogočno radikalno stranko. Končno je dr. Markovič zanikal, da bi obstojala kaka skupina dr. Lazarja Markoviča, temveč smatra sebe in vse svoje prijatelje za prave člane velike radikal-ske družine, katere še! je Aca Stanojevič.
5. marca se bo sestal v Berlina jagoslovansko-
nemški gospodarski svet, ki bo razpravljal prvenstveno o ureditvi plačil s češko-moravskim protektoratom, kateri je bil z novo odločbo vključen v carinski sistem Nemčije. Nemčija je sicer predlagala, da bi se odbor prej sestal, toda z naše strani tej želji niso mogli ustreči, ker so strokovnjaki zaposleni s pogaianji z drugimi državami. Tako pride prihodnje dni k napi italijanska delegacija, dalje se pogajajo za ureditev načina plačevanja z Romunijo in končno se bodo nadaljevala prekinjena pogajanja z Anglijo za dobave surovin iz Anglije.
Rudarskim upokojencem, članom Bratovske skladnice v Sarajevu, bodo povišali pokojnine. Bosanski rudarski upokojenci so sestavili prošnjo na skladnico in navedli v njej, da so se živila in druge potrebščine močno podražile jn da ne morejo izhajati več s svojimi skromnimi pokojninami. Prošnja je imela uspeh in sklenjeno je bilo, da bodo dobivali upokojenci od prvega marca za 12 odstotkov višje pokojnine.
Nagla sprememba vremena, odnosno hud mraz
je povzročil v Železnih vratih novo oviro za nagel odtok Donave. Reka je nosila s seboj ogromne ledene plošče, katere so se v zaseki in tesneh kopičile. Ker pa je nastopil mraz, je vse skupaj spet začejo zmrzovati, ledene plošče pa so se začele med seboj sprijemati. Tako so se ovire za odtok vode povečale, zaradi česar vdira voda iz struge iri preplavlja okolico. Pač pa ni nobenega ledu več na Savi, da morejo ladje nemoteno pluli. Donava je samo pri Donjem Milanovcu preplavila osemdeset hiš. Hudo je tudi okoli Banjaluke, kjer je zapadel obilen sneg. Ponekod so snežni zameti visoki tudi po osem metrov.
Strojevodja in kurjač vlaka, v katerem so se vozili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in^ ministra dr. Šutej in dr. Konstantinovič iz Belja v Belgrad, bosta dobila denarni nagradi zato, ker sta vestno opravljala svojo službo. Prišlo je namreč do trčenja vlaka z bežečimi vagoni, pri čemer je bil Cvetkovič le lahno ranjen, minister dr. Šutej pa nekoliko bolj. Strojevodja je dobil 10.000 din, kurjač pa 5000 din nagrade, ker sta znala v pravem času zavreti vlak in s tem preprečiti hujšo nesrečo.
2e dobra štiri leta Imajo v Beigradu tečaje za
prostovoljne bolničarke, katere prireja Rdeči križ. Posebno lansko jesen sc je prijavilo v tečaje obilno deklet in gospa. Sedaj poročajo, da je vseh pre-izkušenih in izprašanih bolničark že eno brigado, to je približno devet tisoč.
Redek primer, da bi sodišče izreklo kazen za zakonolomstvo se je dogodil te dni v Beigradu. Pred sodišče sta prišla zdravnik dr. Stajič in trgovčeva žena Jovanka Kocičeva, katera je izročil so-dišču trtfovec KociČ zaradi zakonolomstva. Proces je izzval seveda ogromno zanimanje med občinstvom, toda sodnik je proglasil razPra^0 *a ttt'n.?-Sodba se je tudi glasila tako, da je bil dr. Stajič obsojen na mesec dni zapora, nezvesta žena trgovčeva pa na deset dni zapora.
Novo veliko tovarno za konzerviranje povrtnine, mesa in za izdelavo mlečnih izdelkov bo zgradila neka rajhovska družba blizu Rume. Občina v Rumi je nemški družbi že dala vsa potrebna dovoljenja. Velika nova klavnica bo menda največja v državi. Tovarne bodo vse izdelano in pripravljeno blago izvozile v Nemčijo.
Promet v jugoslovanskih pristaniščih sicer pomalem, vendar pa stalno pada. Vojna prinaša seveda svoje posledice in tako jih sedaj občuti tudi jugoslovansko ladjarstvo. Po eni strani ti^ai škodo obalno ladjarstvo, po drugi pa narašča promet ladij, ki vozijo na odprtih morjih in oceanih. Te jugoslovanske ladje prevažajo večinoma blago za tuje države in se stalno drže prometnih linij in pristanišč, kjer imajo zmerom dosti tovorov za prevoz.
Z volkom se je spoprijel kmet Božidar Bajič iz vasi Starčevci pri Banjaluki. Zvečer je sedel z ženo ob ognjišču, ko je nenadoma nekaj butnilo ob vrata in na presenečenja vseh je stal pred njimi velik volk. Žena je s krikom in vikom pograbila otroka in skočila skozi okno, mož pa je hladnokrvno zgrabil za sekiro in mahnil po volku. Udaril ga je po glavi, toda sestradana zverina je kmeta ponovno naskočila. Bajič se je četrt ure boril za življenje in smrt in končno zverino do smrti potolkel.
44 pomagačev dveh hajdukov^ se je moralo zagovarjati pred sodiščem v Zaječaru. Hajduka Belaševič in Radosavljevič sta bila od_ orožnikov že ubita, kmalu nato pa so prijeli še vse tiste, ki so hajdukoma nosili v skrivališča hrano in jima pripovedovali, kod in kam so krenili orožniki za njima. Sodišče je skoro polovico pomagačev obsodilo na zapor po štiri leta, deset jih bo sedelo po več mesecev, le nekaj jih je bilo oproščenih.
Briljantna komedija — umetnina režiserja Renč Clalra
Predstave ob 18., 19.in 21.uri	tt.&	fjVGkClUk	|
I
KINO UNION, tel. 22-21
Okrožni urad za zavarovanje delavcev lani
Ljubljana, 14. febr.
Te dni je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani (OUZD) izdal zanimiv pregled o lanskem stanju in razmerah. Pregled je opremljen s skrbno sestavljenimi etatističnimi tabelami. V sledečem prinašamo nekaj informativnih podatkov, ki bodo gotovo zanimali vso našo javnost.
Kako je bilo lani s številom zavarovanega delavstva
Število zavarovanih delavcev je naraslo v letu 1939 na 99.995. OUZD od svojega postanka, to je od 1 julija 1922. le ni imel tako velikega števila zavarovancev. Pripomniti moramo, da bi bilo članstvo še za kakih 4000 delavcev večje, ako ne bi OUZD leta 1935 izločil delavcev, eaposlenih na račun bednoetnega fonda pri banski upravi in gotove skupine poljedelskih delavcev, ki so samo slučajno in postransko zaposleni pri delu, ki je zavezano zavarovanju.
Najvišje članstvo je dosegel OUZD v avguetu 1939 ie sicer 108.401. Ob začetku sedanje vojne je začelo	članstvo	OUZD-a rapidno padati.	2e v	oktobru smo imeli	samo 98.857, L	j. skoraj	10.000	za-
varovancev manj, nego pred dvema mesecema. V novembru pa je članstvo naraslo približno na višino predhodnega leta. Na tej višini se približno giblje članstvo še 6edaj. Imamo torej nekako gospodarsko stagnacija, t. j. stanje na nespremenjenem Konjunk-tumem nivoju brez gospodarskega poleta, toda tudi brez gospodarskega nazadovanja.
Delavstvo po posameznih industrijah
V	pregledu	so navedeni s	posebno	tabelo	podrobni	podatki	o zaposlenosti	delavstva	po posa-
meznih industrijah.
Največja, oziroma najmočnejša industrija v Sloveniji je še vedno tako kot prejšnja leta tekstilna industrija. V minulem letu je zaposlovala 17.057 delavcev, ali 17%, t. j. skoraj eno petino vsega članstva OUZD-a. Vendar naraščanje te industrija zadnja leta že nekoliko peša. Letni prirast 1939 je znašal +412, v letu 1938 pa -+741, v letu 1937 pa + 1.784 delavcev. Za tekjtilno industrijo je najmočnejša »hišna služinčad« s 9.219 zavarovanci, ma zavarovankami. Skoraj vsak deseti član OUZD fe hišna pomočnica. Zanimivo je, da je ta »industrijska skupina« v letu 1938 napredovala za +963 oseb (t. j. preko 10%), v letu 1939 pa nazadovala za —71 oseb. Najbrže je to posledica naraščanja draginje, kateri ne sledi v enakem tempu zboljševa-nje plač.
Največji kbojunktumi prirast izkazujejo »gradnje železnic, cest in vodnih zgradb« (to so javna dela), namreč -+1.151 delavcev. Ostale industrije ne izkazujejo pomembnejšega napredovanja. Največji konjunklurni padec imajo »gradnje nad zemljo« (stavbarstvo) namreč —607 oseb in »gozdno-žagrska industrija« —582 oseb itd.
člani in članica OUZD-a
Statistika OUZD-a kaže, da ob gospodarskih poletih odstotek ženskih delavcev počasi napreduje, ali pa celo pada, ob gospodarskih krizah pa ravno obratno. V težkih gospodarskih situacijah si podjetniki pomagajo tudi na ta način, da zamenjujejo dražje moške delavce s cenejšimi ženskimi delavci. Z odstotkom ženskih delavcev je torej karakterizi-rano gospodarsko stanje, oziroma razvojne tendence v gospodarstvu.
V splošnem je odstotek ženskih članov OUZD napredoval od leta 1923. dalj* z izjemo treh leta (1936-1938). V letu 1939 je zopet nekoliko narastek
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
športne vesti
Najboljši drsalci na ledu v Celju. V soboto »večer ob 20 v mestnem parku. SK Celje priredi v soboto zvečer na svojem drsališču v mestnem parku veliko produkcijo na ledu, kjer bodo sodelovali naši najboljši drsalci. Poleg članov prireditelja bo poslala ljubljanska Ilirija svojo najmočnejšo drsalno ekipo z državnim prvakom Thuroo na čelu. Poleg njega bo nastopil g. Betteto lanskoletni junioreki državni prvak, nadalje gdčne. Shellova in Finčeva ter Bogatajeva. Ni izključno, da bo nastopil tudi bivši državni prvak Celjan g. dr. Schwab. Predstavila se nam bosta domača drsalca nova državna prvaka gsopodična Vlasta Sernečeva in Riko Presin-ger tako, da bo izbrano v Celju vse, kar nekaj pomeni v drsanju pri nas. Celjane opozarjamo na to izredno in edino priliko, ki se jim po dolgih letih setos zopet nudila uživati lepoto umetnega drsanja na ledu. Predvsem opozarjamo starše, da privedejo na ta večer mladino, katera bo gotovo e zanimanjem sledila umetniškim izvajanjem naših najboljših umetnikov na ledu. Prireditev bo ob umetni razsvetljavi.
Zagrebški Gradjanski priredi jutri zvečer sredi Zagreba smučarske tekme. Za propagando smučarskega športa priredi Gradjanski jutri zvečer smučarske tekme, pri katerih sodelujejo vsi zagrebški smučarski klubi. Vsak klub postavi palrolo štirih tekmovalcev. Start in cilj za tekme bo sredi Zagreba na Jelačičevem trgu. Prvi tekmovalci vsake patrole ne bodo startali skupno, ampak vsak zase v razdalji ene minute. Za propagando smučarskega Športa je ta tekma nedvomno sijajna misel.
Prvenstvo samoborskih gora.	V	nedeljo	je	Hrvaško planinsko društvo Zapetič	iz	Samobora	pri-
redilo prvenstveae tekme, pri katerih je sodelovalo 6 klubov z 32 tekmovalci. £ veliko prednostjo pred drugimi je zmagal naš rojak Keritajn Andrej (Ma-rathon), ki je prevozil progo v 39i01. Sledijo Mo-hemsky (Grafičar) 54:29, 3. Tauber (Mahabi) 57:29, 4. Wolf (Hašk) 57:58, 5 Galič (Runolist) 58:25, 6. Sirovica (HPO Zapetič) 59:16. V oceni klubov je bil najboljši Hašk e 29 točkami, nato HPD	Zapetič
50 točk in Grafičar 57 točk.
Hrvaška nogometna zveza je določila nagrade za vodstvo nogometnih tekem na področju svojega delokroga. Sodniki bodo dobivali v bodoče naslednje nagrade:
Za vodstvo ligaških tekem din 100 (sodnik dobi samo din 70, ostanek pa gre v blagajno sekcije in zbora sodnikov).
Za vodstvo prvorazrednih prvenstvenih tekem din 40 (sodniki dobijo samo 30 din).
Za vodstvo drugorazrednih prvenstvenih tekem din 25 (sodniki dobijo samo din 20).
Za vodstvo juniorskih tekem pa dobe sodniki po din 10. Sodniki pa, ki vodijo ligaške tekme, izven svojega kraja, kjer bivajo, imajo pravioo na povračilo stroškov, to je odškodnina za vožnjo, stanovanje in preekrbo
vendar ta prirast ni dovolj velik, da bi mogli iz njega reducirati sodbe o gospodarskem stanju.
Največ delavcev je uvrščenih v IX. mezdni razred z dnevno zavarovano mezdo 28.80. To pomeni, da največ delavcev zasluži dnevno po 30 din. Od IX. razreda pada članstvo navzgor in navzdol, samo na obeh koncih lestvice mezdnih razredov članstvo poraste. V XII. razred so namreč uvrščeni vsi delavci, ki zaslužijo dnevno nad 48 din. Ako bi lestvico mezdnih razredov navzgor podaljšali, potem bi članstvo v XII. mezdnem razredu padlo. V nižjih mezdnih razredih pa imamo osebe, ki niso polno produktivni delavci, predvsem vajenci. Velik del vajencev, oziroma pomočnikov se osamosvoji in kot samostojni delodajalci izpadejo iz delavskega zavarovanja.
V splošnem so nižji razredi, f. j. razred III. do XIII. nazadovali, višji razredi od IX. do XII. razreda pa napredovali. To pomeni, da so se delavske plače v minulem letu v splošnem izboljšale vsaj nominelno, t. j. brez ozira na kupno moč denarja. Izjemoma je napredoval tudi I. mezdni razred. Temu bo vzrok ponovno naraščanje števila mladih delavcev, ker je vojna generacija 1914-1918 že zaključila vajeniško dobo in postala v glavnem pomočniki. Znano je namreč, da je med svetovno vojno število porodov zelo padlo, vendar so porodi začeli naraščati od leta 1919 dalje.
Povprečna dnevna zavarovana mezda
Povprečna dnevna zavarovana mezda odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavstva, oziroma je nekoliko manjša od njega. Po statistiki OUZD-a povprečna dnevna zavarovana mezda napreduje od času gospodarskih j>o-letov, ob času gospodarskih kriz pa nazaduje, vendar posamezne konjuktume iaze povprečne zavarovane mezde večkrat zaostajajo za odgovarjajočimi konjunkturnimi fazami zaposlenosti delavstva. Ob gospodarskih krizah se najprej reducirajo delavci in šel* nato se začno krajšati delaVski zaslužki, ob gospodarskih poletih se najprej nameščajo novi delavci in šele nato se začno zviševati plače.
Čeprav je draginja letos neprimerno bolj porasla kot lansko leto, vendar se je poprejšnja dnevna zavarovana mezda letos razmeroma zelo malo povečala, zlasti v primerjavi s predhodnim letom. Letni prirast 1939 znaša samo +0.39, prejšnje leto 1938 pa celo -4-1.29 din.
Celokupni zaslužki zavarovanega delavstva
Vsota vseh zavarovanih delavskih zaslužkov, oziroma mezd je znašala leta 1939 okroglo 788 milijonov dinarjev, ali nad tri četrtine milijarde. (Leto je pri tem računano za 313 delovnih dni, kakor se stvarno predpisujejo zavarovalni prispevki.) Samo leta 1930, t j. pred zadnjo svetovno gospodarsko krizo, je zavaroval OUZD večio vsoto delavskih zaslužkov. Od vsote zavarovanih zaslužkov se računajo vsi zavarovalni prispevki in sicer: za bolniško zavarovanje 7%, za invalidno zavarovanje 3%, za nezgodno zavarovanje (povprečno) 2%, za borzo del« (brezposelnost) 1.4%, za Delavsko zbornico 0.3%: skupaj 13.7%.
Od celokujme zavarovane v6ole v letu 1939 je predpisal OUZD sledeče prispevke: za bolez*n 54 milij., za invalidnost 23 milij., za nezgode 15 milij., za brezposelnost 10 milij., za Dleavsko zbornico 2 milij.; 6Kupaj 104 milij
OUZD pobere letno za vse vrste zavarovanja že nad 100 milijonov dinarjev.
Znesek vseh bremen, ki jih Slovenija plačuje letno za soc. zavarovanje, moramo ceniti okoli ene četrtina milijarde.
Zdravstveno stanje zavarovanega delavstva
Povprečni stalež delanezmožnih. bolnikov, katerega je OUZD vzdrževal celo leto 1939 s hrana-rinami, porodnicami, brezplačno bolniško in sanato-rijsko oskrbo, je znašal 2 900, L j. približno stalež treh bataljonov v vojnem stanju, ali število prebivalstva manjšega mesta. Pri tem seveda ni vjzošte-vano ambulatno zdravljenje, kakor tudi ne število obolelih družinskih članov. Tako velikega staleža bolnikov OUZD še nikdar ni imel.
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v C		a*1 c > t« a*	*C O Tj O a o c 17 3	Veter (amer, lakost	Pada- vine	
		, « 2?	— 3? ° E				| m/m |	S s
Ljubljana	761-5	-9-0	-2.-2	80	10	W,	—	—
Maribor	759-2	-110	-81	90	0	0	0‘3	sneg
Zagreb	758-	-IM	-Ut	90	10	NE,	4+	sneg
Beljpad	757-5	o-c	-11*0	70	10	0	l-(	sneg
Sarajevo	757 4	9-0	-im	7o	10	0	4-0	sneg
Via	747-4	4-0	1-0	90	10	WNW,	1-0	dež
Split	745-3	6-0	o-c	90	10	NE,	1-0	dež
Kumbor	7466	15-0	5-0	30	10	NW,	29-0	dež
Žirje	751-9	-3-0	-7-0	70	10	NE,	—	—
Dobrovnik	747-.	100	90	60	10	SSW,	1-0	dež
Vremenska napored: Deloma jasno, zelo mrzlo in spremenljivo vreme. Snežna pla9t je 41 cm visoka. Najnižja toplota zraka na letališču ie bila — 28.2° C.
Denar je »zacementiral«, da ne bi plačeval za nezakonskega otroka
Celje, 14. februarja. Senat okrožnega sodišča v Celju je razpravljal danes dopoldne o prav zanimivi aferi 29 letnega posestnika lezovška Ivana iz Spod. Selc pri Št. Vidu pri Grobelnem v zvezi z njegovim nezakonskim otrokom, za katerega ni hotel plačevati vkljub svojim zavezam preživnine po 60 din mesečno.
Jezovšek je na okrajnem sodišču v Šmarju priznal svojega nezakonskega otroka, toda lažno je izpovedal pod prisego, ko jc zamolčal svojo imovino 15.000 ain, katero je dobil izplačano od svojih staršev 1. 1938. Ker ni plačeval preživnine, je vložil otrokov varuh na okrajnem sodišču v Šmarju predlog za rubež. Pri njem pa niso našli premičnin, zato je moral na zahtevo stranke predložiti razodetno prisego. Pri tem pa je zanikal 15.000 din gotovine in lažno prisegel, da na dan prisege ni denarja ni več imel, ker mu ga je neko noč v mesecu maju 1938 ukradla v Celju neka lahkoživa ženska, s katero je bil najprej v neki gostilni, kjer se je precej_ napil, potem pa sta bila oba v parku in mu je ona morala tam izmakniti denarnico z denarjem vred, nakar ga je zapustila in pobegnila.
Ugotovljeno pa je Dilo, da si je Jezovšek vse to izmislil, da ne bi bilo treba plačati materi otroka preživnine. Orožnikom Jezovšek ni hotel povedati, kam je spravil gotovino 15.000 din, izjavil pa je, da bo poskrbel, da bo otrok dobil denar takrat, ko bo dorastel, sedaj pa ga ne more dati iz bojazni, da bi ga varuh ali nezakonska mati zapravila. Januarja meseca preteklega leta pa se je Jezovšek izrazil, da je on denar že dobro »zacementiral« in da se bo oženil tako, da bo imel zapisan samo prevžitek, ona pa kot nezakonska mati _ mu ne bo mogla blizu. Nekaj časa pozneje je ponudil materi poravnavo, da bi ji izplačal odpravnino 4000 din, odnosno največ 5000 din. Nezakonska mati pa je to ponudbo odbila in predlagala, naj jo Jezovšek poroči, ali pa plača za otroka vsaj
Koledar
Danes, četrtek, 15. februarja: Favstin.
Petek, 16. februarja: Julijana.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr. Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva o. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Glasbena Matica ljubljanska, ki je do danes
izvajala vsa pomembnejša dela slovenske literature prvič na koncertnem odru, ima letos tudi to nadvse častno nalogo, da ji je Izročena krstna izvedba Škerjančeve kantate za soli, zbor in orkester: Prešernov Sonetni venec. Skladatelju Škerjancu se moramo zahvaliti, da nam je uglasbil največjo umetnino slovenske literature. Koncert bo Izredno zanimiv, sodelovale bodo najboljše moči in upamo, da bo sreča izvedbi mila. Koncert bo vodil zborovodja GM g. ravnatelj Polič. Ponovno opozarjamo, da je komponiran prvotni tekst Sonetnega venca iz leta 1837, ki ee v marsičem razlikuje od Sonetnega venca, kakor Je izšel v prvi izdaji Prešernovih poezij leta 1817. Ta velepomembni koncert bo v ponedeljek, 26. februarja ob 20. Predprodaja vstopnic od sobote dalje v knjigarni GM na Kongresnem trgu.
Mojster kitare, g. Sanko Prek, bo izvajal izključno le Paganinijeve skladbe na svojem koncertu v ponedeljek, 19. t. m. v mali dvorani Filharmonije. G. Prek je znan tudi izven Ljubljane, da mojstrsko obvlada svoj instrument, zato bo nudil tudi na tem koncertu dovolj užitka vsem onim, ki se zanimajo za kitaro. Poudarjamo, da se bodo izvajale originalne skladbe in ne priredbe. — Predprodaja vstopnic v knjigarni GM.
FO šiška ima 15. febr. 1.1. ob 20.15 izredni občni zbor. Obvezno za redne in podporne člane. Bog živil
L!ubf!aitsl?o gledal&če
DRAMA. — Začetek ob 20.
Četrtek, 15. februarja: Praznik cvetočih Češenj. Red četrtek.
Petek, 18. februarja: Ob 15. Hudičev učenec. Ljudska predstava Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Sobota, 17. februarja: »Profesor Klepec«. Red A. Nedelja, 18. febr. ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. - Ob 20: »Nehopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. — Začetek ob 20.
Četrtek. 15.f ebruarja: Lumparius Vagabundus. Red A.
Petek, 16. februarja: Lok. Plesni večer Pie in Pina Mlakar. Izven.
Sobota, 17. februarja: »Trubadur«. Premierski abonma. Gostovanje Borisa Popova.
Nedelja, 18. febr. ob 15: »Lumpacius Vagabundus«. Izven. - Ob 20: »Rusalka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Jntri, v petek, dne 16. t. m. bo v dramskem gledališču ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Igrali bodo ber-nnrda Shavva »Hudičevega učenca«. Avtor je obdelal v svoji igri neznatno, a vendar junaško epizodo iz ameriške osvobodilne vojne, ter pokazal človeka »hudičevega učenca«, ki pokaže v uri preizkušnje svojo visoko etiko in značajnost ter osramoti s svojim junaškim činom vse, ki »o ga zaničevali.
Abonenti reda A bodo imeli drevi za svoj abonma opereto »Lumpacius Vagabundus«, veselo odersko delo, ki si je že v Nestroyevi zasnovi pridobilo gledališča in publiko vsega sveta. Naša uprizoritev, za katero je tekst domiselno obdelal Niko Štritof in ga bogato opremil z glasbenimi vložki, je zavoljo spretne lokalizacije v naš ambient, zgodbo našemu občinstvu se približala. Originalne figure treh brezposelnih rokodelcev igrajo Modest Sancin, Janko in D. Zupan, čigar je tudi režija.
Jutri zvečer bosta na našem odru nastopila naša priljubljena plesna umetnika Pino in Pia Mlakar, ki nam bosta prikazala najnovejšo Lhotkovo plesno kompozicijo »Lok«. S svojo veliko poreografsko zamislijo sta plesalca vzbudila v inozemstvu veliko pozornost, kar se najlepše zrcali iz laskavih sodb nemške kritike, ki jih je enodušno izrekla ob njunih nastopih. Na gostovanje obeh umetnikov občinstvo ponovno opozarjamo. Na večeru bo kot dirigent sodeloval g. Drago Šijancc.
P. n. občinstvo vljudno prosimo, da dvigne rezervirane vstopnice za plesni večer Mlekarjevih najkasneje danes do 4 popoldne. Nedvig-njene vstopnice se bodo od te ure dalje oddale drugim interesentom.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 15. februarja ob 20: »Stari Rimljan«. Gostovanje družine.
Petek, 16. februarja: Zaprto.
Sobota, 17. februarja ob 20: »Cigan baron«. Red B.
20.000 din, njej pa na račun zmanjšane možnosti možitve 10.000 din.
Pri razpravi je Jezovšek priznal, da jc denar res skrbno spravil, ali kakor je sam izjavil, da ga je dobro zacementiral.
Sodišče je obsodilo Jezovška Ivana na leto robije. Jezovšek je kazen mirno sprejel, zatrdil pa je, da se nikoli več ne bo družil z ženskami
jpjlppl
llllili
Fe
Zdaj, ko smo v nedavno preteklih dneh doživeli pravi polarni mraz ko je temperatura padla ponekod na deželi skoraj na —30" C, nam bo bolj težko verjeti, da je arktik na umiku, in sicer od leta do leta bolj, vendar je to resnica. Potrjujejo jo izsledki meterc-oloških postaj na otokih in obalah Severnega ledenega morja, in to ne samo v Evropi, ampak tudi v Sibiriji in v Severni Ameriki. Zadnja leta =o se v naših dnevnikih neprestano ponavljale vesti, da vlada zlasti v zahodni Evropi — v Franciji, v Angliji, na Nizozemskem in na Norveškem ter celo na Islandiji — pravo pomladno vreme, medtem ko je v Srednji Evropi vladal mraz^ z ledom in snegom. In ne samo v zahodni Evropi, celo pri nos smo imeli zadnja leta izredno mile zime. Hujši mraz je trajal vedno le nekaj tednov alt celo samo nekaj dni, nakar je sledila spet prava »pomladna« zima, na veliko nevoljo armade naših smučarjev, ki si je želela snega. Le letošnja zima obeta postati v tem oziru izjema. To pa samo v Evropi, in še tu samo na nekaterih točkah. Z drugih severnih celin, in zlasti iz severne Azije poročajo spet o izredno mili zimi, ki v resnici ni nikaka zima več. Saj so našteli v osrednji Aziji, kjer je navadno vladal v tem času zaradi njene velike oddaljenosti od morja krajši mraz kot na severnem tečaju, te dni 30 stopinj nad ničlo, kar predstavlja že iravo poletno vročino. (V Ljubljani je najtop-ejši mesec julij in tedaj doseže temperatura povprečno 20 stopinj!) O izredno toplem in sončnem vremenu poročajo tudi iz Sibirije, kjer bi po naših pojmih morala vladata zdaj prava »sibirska zima«.
Nekateri vremenoslovci v zahodni Evropi pripisujejo zaslugo za izredno mile zime zadnjih let Zalivskemu toku, ki že od nekdaj predstavlja centralno kurjavo za vso_ zaho lno m severno Evropo, kakor znano. Baje se je Zalivski tok zadnja leta Še bolj razgrel v Mehiškem zalivu, kjer je n jegova zibelka, jn to zaradi izredno jasnih in vročih poletij, ko sonce navpično žge na gladko vodno gladino od neštetih otokov in polotokov zaprtega in zavarovanega zaliva. Vendar pa.se umika arktično področje dalje na sever tudi tam. do koder vpliv Zalivskega toka doslej ni segal, torej na sibirskih in kanadskih obalah Severnega ledenega morja. Vremenoslovci stojijo tukaj pred uganko, ki je zaenkrat še ne znajo razrešiti in razložiti.
Značilno za klimatične in ledne izpremem-be v severnem polarnem področju je dejstvo, da so v zadnjih letih prvič mogli obpluti otoke Franc Jožefove dežele, katerim se prej nobena ladja ni mogla približati zaradi ledu.
Umikanje polarnega pasu dalje na sever pa povzroča zanimive in važne posledice v življenju pokrajin in ljudstev, ki pridejo pri tem v poštev. Na Laponskem med laponskimi pastirji je nastala zmeda zaradi zimskih pašnih pogonov njihovih jelenjih čred, kajti zaradi toplejšega podnebja mno£a jezera sploh ne zamrznejo več pozimi in je treba izbirati za jelenje črede nova pota. To pa povzroča oblast-vom vseh treh držav, ki se stikajo v teh krajih
—	švedske, Finske in Norveške — mnoge pravne težkoče, kajti laponske pašne poti so bile že stoletja dolgo trdno določene in z zakoni zaščitene, obenem pa so bili zaščiteni na ta fiačin pred škodo od strani velikih jelenjih čred tudi kmetiški kolonisti teh treh držav.
Zdaj bo treba določiti nomadom nove poti,
kar kolonistom seveda ni po volji, ker se vsakdo brani dati svoje zemljišče na razpolago za laponske selitve.
Rastlinstvo v severnih pokrajinah postaja bujnejše, pa tudi živalstvo. Zlasti opažajo, da se pojavljajo v teh krajih ptice, ki prej niso tam živele Na Švedskem onstran polarnega kroga so začeli gojiti v zaščitenih dolinah celo vinsko trto fižol in kumarce, ki dobro uspevajo. Pri mestu Lulea na skrajnem koncu Bot-niškega zaliva so začeli nasajati in gojili jablane, ki dajejo tudi dober sad Jabolka so sicer precej drobna, toda izvrstnega okusa. V bodoče nameravajo vpeljati v vseh severnih švedskih občinah sadjerejo in vrtnarstvo, da na ta način izboljšajo prehrano tamošnjega prebivalstva, ki je bila doslej preveč enostranska. Švedske oblasti prirejajo za tamošnje ženstvo posebne propagandne gospodinjske tečaje, na katerih ga skušajo pridobiti za nov način prehrane in seznaniti z gojenjem povrtne zelenjave in sadja.
Tudi južna meja stalno zamrznjenih tal
—	seveda le v globini nad pol metra — se je pomaknila proti severu, in sicer zaenkrat za štirideset kilometrov. Prebivalci mesteca Mezen severno od Arhangelska so si morali nekdaj kopati kleti v trdno zamrznjeni zemlji, ki je bila trda kot granit, zdaj pa živijo na ota-janih tleh kakor prebivalci ostalih južnih mest m pokrajin.
Važne posledice bodo imele te klimatične
izpremembe tudi na morsko plovbo v severnih morjih. Zaradi umika večnega leda so namreč postale prevozne morske poti, ki so bile nekdaj stalno blokirane od leda in zato skoraj neuporabne za plovbo. To velja predvsem za pomorsko pot med Tihim in Atlantskim oceanom vzdolž sibirske obale Ta pomorska pot pomeni za rusko državo življenjsko vprašanje, ker bo šele prav povezala zahodne in vzhodne dele velikanske države med seboj in vključila Sibirijo z njenim neprecenljivim naravnim bogastvom v svetovni promet in trgovino. Kakor hitro so pristanišča v ustju sibirskih rek Oba, Jeniseja. 5ene itd. dostopna na veliko trgovskim ladjam in pomorski trgovini, se bo izpremenila Sibirija iz zaprte celinske dežele v obmorsko deželo in v eno samo ogromno in bogato zaledje svojih luk. To pa pomeni za Sibirijo nov gospodarski razvoj, ki ne bo v ničemer zaostajal za severnoameriškim, če ga ne bo še prekosil Sicer ni dvoma, da bi se posrečilo moderni tehniki tudi brez opisanih klimatičnih iz-prememb v nekaj desetletjih napraviti severno sibirsko, pa tudi kanadsko obalo dostopno za pomorsko plovbo, vendar je narava ta razvoj znatno pospešila.
Neizmerne so možnosti, ki se nudijo človeštvu, če bi postale sedanje arktične pokrajine zaradi znatnega izboljšanja svojega P”**' nebja, ki se najavlja, dostopne za redno kolonizacijo Že zdaj bi lahko udobno živelo — P° mnenju največjih polarnih raziskovalcev — v sedanjih nenaseljenih severnih polarnih ozemljil} vsaj 30 milijonov ljudi. Ta številka bi se lahko potem še znatno zvišala saj merijo se-
I	verne polarne pokrajine več milijonov kva-* dratnih kilometrov.
Brezpsiiiemhnost sovjetske mornarice
Nekateri tuji časopisi, ki so pred kratkim objavili senzacionalne podatke in bahaški govor Molotova, ki je izjavil, da bo sovjetska vojna mornarica kmalu močnejša od angleških »starih škatelj«, je pri marsikom ustvaril iluzijo o silnem in nepremagljivem rdečem bro-dovju. Danes, ko že dobra dva meseca boljše-viki brezuspešno napadajo finske utrdbe jn vse rdeče brodovje na Baltiku počiva v varnih pristaniščih, pa prihaja polagoma na dan tudi resnica o sovjetski vojni mornarici.
Vendar če pomislimo na to, da je imela carska Rusija samo v Baltskem morju tik pred izbruhom svetovne vojne kar 27 oklopnic, 35 križark, 115 rušilcev in torpedovk, 40 podmornic in nad 300 pomožnih enot, torej^ naravnost ogromno mornarico, se nehote vprašamo, kam so zapravili boljšcviki vse to bogastvo, ki so ga podedovati v celoti? V ladjedelnicah v Kronštatu in Petrogradu pa so bili skoraj dokončani 4 ogromni dreadnougti, dalje S velikih križark, 30 rušilcev, nad 50 podmornic in veliko število pomožnih ladij. Kaj pa je ostalo boljševikom, ko so se dokopali k oblasti? Tri oklopnice iz leta 1911 po 23.000 ton; te so prekrstili v imena »Marat«, »Pariškaja komuna« in »Oktobrska revolucija« (katero so Finci najbrž potopili), nekaj križark, nekaj rušilcev in podmornic ter blizu sto pomožnih enot.
Vse ostale ladje, kakor tudi velike in me-derne enote v ladjedelnicah so oborožene tolpe potopile ali pa vrgle v zrak. Ista slika je bila v Črnem morju, na Tihem oceanu pa so sploh zapravili vse vojne ladje.
Kmalu po revoluciji so rdeči oblastniki obljubili, da bodo vse izgube nadomestili z no-
Angleški vojaki pred šolskim poslopjem v Franciji, kjer prebivajo.
vimi in velikimi enotami. Ostalo pa je le pri obljubah.- Ladje so rjavele in razpadale leta in leta po pristaniščih. Šele leta 1927 je dala sovjetska vlada oklopnico »Pariškaja komuna« v popravilo, in sicer v nizozemske ladjedelnice, ker domače niso bile temu kos. Tekom let sta bili,- prav tako v tujini prenovljeni še ostali oklopnici. Naročili so tudi nekaj podmornic in pomožnih enot.
Končno pa je sovjetska vlada leta 1930 le uvidela, da je skrajni čas, da pristopi k delu in je v ta namen poklicala ameriške, nemške in italijanske inženirje, kateri naj bi gradili najprej ladjedelnice in potem še ladje. Domačih strokovnjakov namreč ni imela. Sestavne ladijske dele, stroje itd. ji je dobavljala Amerika.
Tako se je zgodilo, da so v Kronštatu spustili v morje, po dolgem času, prvo podmornico in kmalu nato malo torpedovko. Vendar so vsa dela silno počasi napredovala in vlada je morala v glavnem še vedno naročevati ladje v tujini.
Danes šteje rdeče brodovje okrog 300.000 ton
Po dvajsetih letih, rdeča mornarica, ki obsega okrog 300.000 ton, še daleč ni dosegla stanja v času tik pred svetovno vojno.
Jedro sovjetske oborožene sile na morju so še vedno tri stare oklopnice po 23.000 ton, tipa »Oktoberska revolucija«. Te ladje so zelo počasne in slabo oborožene. Vsaka ima po 6 topov kalibra 280 mm in nekaj manjših. Križark je 14, od katerih so tri nove, ostale pa zelo stare.
Oklopna križarka »Kirov«, ki je bila najnovejša in ponos rdeče mornarice, je tako poškodovana, da ne bo 4 mesece sposobna za boj. Njej enaka je bila »Maksim Gorki«, ki pa so jo Finci potopili. Tonaža teh križark znaša po 8600 ton. oborožitev pa po 9 topov kalibra 180 mm, 4 protiletalskih po 102 mm in 6 cevi za izstreljevanje torpedov ter katapult za 4 vodna letala. Hitrost do 38 vozlov. Nove so še tri lahke križarke po 2895 ton, in to »Leningrad«, »Minsk« in »Harkov«, Vsaka ima po pet topov kalibra 130 mm.
Iz časa carske Rusije pa so: dve oklepni križarki tipa »Krasni Kavkaz« po 8000 ton, brez vsake bojne vrednosti; križarka »Aurora« s 5000 tonami in nekaj lažjih križark. Lansko leto pa je bila izdelana v italijanskih ladjedelnicah mala križarka »Taškent« s 7000 tonami, ki je baje zelo hitra. Lani je bila zgrajena tudi matična ladja za letala, ki pa ima samo 9000 ton.
Rušilcev in torpedovk je okrog 40. Novih je 9, tipa »Gordi«, in imajo vsak po 2600 ton in po 6 topov kalibra 130 mm. Ostali so stari. Torpedovk je 20, tipa »Novik«, po 1300 ton.
Največ pa je podmornic in z njimi se bolj-ševiki kaj radi bahajo. Trdijo namreč, da jih imajo 160, kar pa je najbrž pretirano. Z ozirom na to, da so sovjet
večini zelo majhne, bi tudi tako veliko število
ne predstavljalo mnogo. Večje so samo tri, tipa »Pravda«, po 1900 ton, in tri tipa »Zvezda« po 1400 ton 20 jih ima po 600 ton, vse ostale pa imajo le po 150 do 200 ton. S tem dobimo
Kako postanem energičen?
Knjigarna Mr. Williama Humbuga v Little-fieldu je bila prava zlata jama. Toda nemogoče, da bi bila želja po izobrazbi v Littlefieldu večja kot drugod, ali pa da bi bil Mr. Humbug pri izbiri svojih knjig kazal posebno izbran okus. Ne, skrivnost uspeha Mr. Humbuga je obstajala v tem, da je bil istočasno trgovec, založnik in avtor. Brošure, ki jih je sam napisal in sam založil, so »e prodajale na veliko. Naslovi pa so bili tudi dovolj zapeljivi: »Vsakdo svoj lastni odvetnik«, »Zobor zdravnik v žepu« ali pa »Umno čebelarstvo s pomočjo hipnoze« Potreba po takih praktičnih priročnikih je tako narasla, da je Mr Humbug nazadnje prodajal le še proizvode lastnega duha. Vsak drugi mesec se je pojavila v izložbenem oknu njegove knjigarne nova brošura, katere prva izdaja je bila vedno v najkrajšem času razprodana. Mr. Humbug si je že izračunal, da bi lahko vse do svojega 70 leta mirno živel od novo izdanih svojih starih brošur, ne da bi mu bilo treba še kdaj kakšno novo delo napisati Toda tega nista dovoljevala niti njegova delavnost, niti njegova ambicija, in tako so se častiti meščani Littlefielda in okoliš-nih mestec vedno že vnaprej veselili na najnovejše delo Mr. Humbuga, ki naj bi zopet na kakšnem novem polju prineslo koristi Ko sta izšli visoko-politični brošuri Mr Humbuga: »Jaz in Demoste-nes« in »Kako navežem volilce nase?« — tedaj je bilo jasno, da so someščani in čitatelji izvajali kon-
sekvence in izvolili komaj 40 letnega Mr. Humbuga soglasno pri prihodnjih okrajnih volitvah za poslanca. Mr. Humbug je s tem dosegel višek svoje slave.
Nekoliko hiš naprej od trgovine Mr. Humbuga je stanoval Bil!y Timid, mlad bančni uradnik, ki se ni odlikoval v ničemer, razen po svoji preveliki skromnosti, nekoliko nerodnem nastopu in po pomanjkanju energije, kar je bilo po njegovem mnenju neozdravljivo. Billyjeva pomanjkljiva odločnost pa je presegala tudi že vse meje: 2e osem let je sedel v banki z isto začetno plačo, že več ko tri leta se je navduševal za dražestno tovarišico v uradu Miss Aliče Parker, ne da bi si upal storiti odločen korak. Kolikokrat je bil že namenjen zahtevati od strogega ravnatelja povišanje plače, še večkrat pa, dražestni Miss Aliče Parker priznati svojo ljubezen. Toda njegovi dobri nameni se niso nikdar uresničili, in najlepši govori, ki jih je bil Billy doma sestavil, so doživeli žalosten polom, saj niso bili sploh nikdar izgovorjeni. Če je ravnatelj slučajno začel govoriti o kakšni nevažni zadevi, ali pa če je Miss Aliče začela kak neuraden pogovor, potem je BiIIy vedno zaidel kakor kuhani rak in začel jecljati, da si je s tem vsako šanso že vnaprej pokvaril.
Billy se je bil že odpovedal vsakemu povišanju plače in tudi dražestne Miss Aliče, ko je nekoč na
Šoti v banko obstal pred izložbenim oknom Mr. umbuga, ki je bilo okrašeno z 50imi izvodi brošure: »Kake postanem energičen?« Najnovejša sigurna metoda po Conč-u in indijskih vzorih. Avto-
sugestija, prenos volje, Individualna hipnoza in še mnoge druge stvari, vse skrajno zanimivo opisano od Williama Humbuga. Neuspeh izključen« Ni čudno, če se Billy ni dolgo pomišljal, ampak stopil v trgovino ter brez pogajanja plačal ne prav nizko ceno 8 dolarjev za en izvod. »Ali bom zdaj zares postal energičen?« je boječe vprašal Billy Vzvišeno se je smehljal veliki mož nad naravnost absurdno možnostjo, da bi katero izmed njegovih del moglo doživeti neuspeh. »Mladi mož«, je rekel s prepričevalnim glasom, »če ne boste v teku enega tedna najbolj energičen človek v Littfieldu potem Vam ne samo vrnem Vaših 8 dolarjev, ampak Vam dam še 20 dolarjev od svojega!« Zadovoljen je vzel Billy knjigo in odšel. Drugi dan ie komai pričakal opoldanski počitek, da se je zatopil v študij svoje knjige »Najvažnejše je avtokoncentracija«, se je glasilo prvo poglavje. »Veruj v svojo lastno energijo, pa boš energičen. Vsedi se v mehko oblazinjen stol, podpri glavo z rokami in zapri oči Potem se koncentriraj izključno samo na svojo osebo, pozabi na svojo okolico in na soljudi, reci 50 krat zapored: Jaz sem energičen, iaz hočem biti energičen, jaz moram biti energičen! To vajo ponovi dnevno 10 krati« Billy se je vsedel na mehek stol, podprl glavo z obema rokama in zaprl oči' »Jaz sem energičen jaz hočem biti energičen jaz moram biti energičen I« je mrmral. Sred' avtokoncen-tracije pa je zaslišal glas svoje gospodinje: »Gospod Billy, če Vas boli glava ali pa ste se prehladili, potem se vlezite na posteljo, skuhala Vam bom lipov čaji«
(Nadaljevani«.)
Slovita filmska igralka Olivia de Havilland, znana iz »Robina Hooda«, »Poročnika indijske brigade« itd., igra glavno žensko vlogo v filmu o letalski moči Amerike »Jeklena armada«.
Program radio Ljublfana
Četrtek, ti. februarja: 7 Jutranji pozdrav _ 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisati venček ve«elib zvo-kov (plošče) — 12 Zvezde in zvezdniki (plošče) — 12,30 Poročila, objave — 18 Napovedi — 18.02 Za vsakega nekaj (plošče) — 14 Poročila - 18 Baletna glasba (Ra dijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 1$ Napovedi, poročila — 13.20 Nao. ura: Telovadno predavanje — 19-44) Objave — 19.50 Deaet minut zabave — 20 Slovnske narodne pojeta gg. Mirko Premelč in Andrej Jarc, na harmonika spremlja g. A Stanko — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert lahke glasbe (Radijski orpester).
Petek. 16. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: slov. nar. pesmi (g. Stanko Prek) — 12 Naše P0*™' In napevi (plošče) — — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Okrasni vrtovi (ga. ing. arh. Grnselli Katarina) -	18.20 Zbor mandolin (plošče) - 18-40
Francoščina (g dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, P°-ročila — 19.20 Nac. nra: O narodnih plesih (prof. ljubica Jankovič, Zagr«b) — 19 40 Objave — 19.50 Izseljenska poročila — 20 Koncert. Sodeluje g. Boris Popov. prof P. Sivlc in Radijski orkester — 21.80 B. Smetana: Iz mojega šiv,jen,la (plošče) - 22 N/jnov,edi, poročila — 22.15 Harmoniko Igra g. Jenko VUlbald.
jasno sliko rdečega podmorskega brodovja. S tako malimi podmornicami ni mogoče križariti na velike razdalje, temveč se je treba omejiti na neposredno bližino obale.
Pomožno brodovje obsega 8 minonoscev, 14 lovcev min, 6 starih h majhnih topovnjač, 36 patrolnib ladij in 120 motornih torpedovk.
Ladje v gradnji
Še pred kratkim se je govorilo, da je Sovjetska Rusija naročila v Ameriki nekaj ogromnih oklopnic ter večje število križark in ostalih enot. Vendar ni bilo na tem prav nič resnice. Za velikopotezni načrt ni bilo denarja. Po tem udarcu so se rdeči mogočniki odločili zgraditi ve= program doma.
Trenutno gradijo eno bojno ladjo s 35.000 tonami, dve taki pa imajo v načrtu, vendar vse sestavne dele, stroje in topništvo uvaža Amerika. Dalje 4 križarke tipa »Kirov« in 4 tipa »Taškent«; nekaj rušilcev in podmornic ter pomožnih enot.
»To je torej tista velikanska mornarica, katera naj bi premagala »stare škatlje« Velike Britanije.	>i*o«.-
Njeno udarno moč zmanjšuje še dejstvo, da morajo biti ladje raztresene po štirih morjih. Prav tako podmornice, od katerih jih je 72 v Baltiku, 55 nu Tihem oceanu, ostale pa v Črnem morju.
Tretja slabost pa je nesposobno moštvo, ki -ne zna upravljati ladij, posebno tistih novejšega tipa. To se je pokazalo v današnji rusko-finski vojni.
Torpedo porivajo v ee»
Radio
T» Jn*o«li>»i>n«fe<' tiskarno v Ltnhltant- »«♦« Kramarlš - Izdajatelj inl lote Sodja - Prodnik Mirke l««ornlk - Rokopisov o* vračam«
»Slovenski dom« iibaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. aa Inoiemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva nllea 2/Ul Telefon 4001 do 4005 Uprava: Kopitarjeva ollea 2