Sfev. T&5-
V LlubSIa^SI, t? petek 9. mala
f
Izhaja rasen neuelj In praznikov vsak dan
«f«pso8e8ar».
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise irankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise Be ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vvstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovora primeren popust.
M
.
Glasilo Jugoslov. socialno * demokratične stranke.
Posamezna stan«
— 40 vianrlev. ——<
iNaročnin.j: ro pošti ali 7. dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K* za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 31i.
Kdo hujska?
Zahtevali smo točnega pojasnila o koroški zadevi. Zahtevali smo to odločno in neizprosno, ker smo se zavedali, v kaki nevarnosti je slovenska zemlja, ona slovenska zemlja. za koje osvobojenje smo se vedno zavzemali. Zavedali smo se nevarnosti, ki nam preti vsled zgrešenih korakov poklicanih faktorjev, zavedali smo se nujne potrebe, da se razmere energično sanirajo, da ne bo vsled notranje nemoči postal slovenski narod zopet plen v tujih rokah. Vemo, da preži na nas še vedno nenasitni italijanski imperializem in nasilni nemški nacionalizem. Hoteli smo, da se zlo takoj iztrebi, da se poišče krivce in napravi red. Mislili smo. da ie to poglavitna naša potreba v tem nevarnem trenutku. Saj vemo, kakšne posledice je imel že sedaj za nas koroški polom. In vemo, da smo polom v pretežni meri sami zagrešili.
Poklicani faktorji pa niso tega mnenja. Prikrivajo resnico, in proti nam, ki zahtevamo radikalno sanacijo v interesu naroda, v interesu njegovega obstoja in njegove bodočnosti, postopajo z najhujšimi sredstvi, plenijo neusmiljeno naš časopis. Včeraj so nam kratkomalo prekrižali cel uvodnik z naslovi vred. Se naslovi so jim nevarni. Ali mislijo, da so s tem rešili domovino? Resnica mora na dan. Le od tega je odvisno, da prebijemo srečno težki trenutek in da uspešno zavarujemo našo bodočnost.
Ta naša zahteva ni gospodom po gcdu. Naravno. Pa ne bomo zato odjenjali. Nasprotno.
Vzporedno s konfiskacijami se dela sedaj na to, da bi se zvalilo krivdo, za klavrno obnašanje slovenskih vojakov na nas. Star zi-stem, poznana metoda!
Ne pove se direktno to, po ovinkih, po zjezintičnim zavijanjem se hoče prepričati javnost, da hujskamo ljudi, da nočemo videti najvitalnejše potrebe nevarnega trenutka. Včerajšnji »Narod« kar mrgoli teh očitkov, in očitna je njegova želja, da bi se moralo, ako bi se svet sukal po njegovem, kratkomalo obesiti vse socialiste. »Narod« besni že nekai časa sem. »Gavge« so njegov politični program. Z ljudmi take mentalitete gotovo ne bomo prišli daleč.
Mi hujskamo? Vprašali bi ga, da naj nam pove, kdaj smo mi s pisano ali govorjeno besedo rekli ljudstvu, da ne sme izpoljnevati svoje državljanske pravice, da se ne sme zavedati tega, kar Je nuino potrebno, da se ohranimo pri življenju. Naj nam navede slučaj, naj dokaže. Govorite, govorite!
Kdo hujska? Mi ali vi? Ali se ne spominjate svojih govorov in svojih člankov v dobi, ko nismo mi nikogar napadali, marveč mirno razvijali naše strankino delo? Saj je stvar enega meseca! Takrat ste
dali vaši politiki drug pravec iz zelo prozornih vzrokov. Ali naj Jih navedemo? Ali niste takrat stre-mili za tem, da dobite s pomočjo centralnih faktorjev vso oblast v Sloveniji v svoje roke, in most k temu naj bi tvoril baš boj proti nam, kar naj bi spremenilo konstelacijo strank na Slovenskem, in s tem dalo povoda zaželjeni izpremembi?
Ne bodimo tako kratkega spomina . . .
Ali ste pa mislili eni in drugi, liberalci in klerikalci, da se bomo pustili mirno napadati na shodih in v listih, ne da bi reagirali? . . .
Ste pač politiki svoje vrste. In pa: nedostatke opažamo povsod. Ali smo vse slovensko ljudstvo? Take moči nam niste nikoli priznali.
Če kdo hujska, hujskate vi, ne mi. Hujskali ste železničarje in žugali s stavko ... do 3. aprila, hujskate tudi sedaj, ko bi bilo vendar treba trdne složne volje, zdravega razuma, mirne krvi.
Ne bomo sledili vaši nezmiselni gonji. Slovenskemu ljudstvu priporočamo v imenu njegove sakro-sanktne stvari, da naj se ne pusti begati od hujskačev, naj ostane mirno, nai skuša složno obvladati situacijo, naj pokaže, da je politično zrelo! Politiko mržnje in »gavg« na} prepušča drugim. Obračun itak pride.
Od poklicanih faktorjev pa zahtevamo. da iztrebijo krivdo, da odgovore na naša vprašanja, ki so vprašanja slovenske javnosti.
Kle naj iščemo krivce?
Na} se razmere sanirajo in na) bo red!
Prizadete stranke pa naj ne mislijo, da se bodo zvijačno otresli neljubih posledic.
Nehaite hujskači!
Pomoč koroškim beguncem!
Na stotme in stotine slovenskega prebivalstva na Koroškem je zbežalo pred podivjanim nemškim vojaštvom, da si reši življenje. Povečini niso imeli niti toliko časa, da bi najpotrebnejše reči vzeli s seboj. Njihove domove so Nemci popolnoma oropali in pustili ponekod samo gole stene. Mnogo beguncev je brez vsakih sredstev in je treba vsaj za rrvi trenotek nujne pomoči. Apeliramo predvsem na radodarna srca tistega dela naroda, ki mu je bila usoda med vojno milejša in ni čutil, kaj so vojne grozote, kaj je usoda beguncev, da prispeva za sklad za koroške begunce. Prispevke sprejemajo uredništva našega časopisja in odbor za koroške begunce, Ljubljana, Leon išče. Imena darovalcev se bodo objavila.
Ljubljana, 8. majnika 1919.
Fr. Smodej.
Pariška konferenca in Jugoslovani.
Že tekom svetovne vojne smo večkrat povdarjali, da je ena glavnih napak antante, da v vsakem oziru prepočasi deluje.
Vedeli smo, da n. pr. Anglež vsako stvar, v katero se je zagrizel, skratka ne izpusti in da bo antanta, zastopana večinoma po anglosaški rasi, v splošnem dosegla svoj cilj, čeprav mnogo kasneje, bolj počasi, kakor so si želeli tisti, ki so imeli zanjo simpatije, ker so pač upali, da jih bo rešila absolutizma in militarizma osrednjih držav.
Kakor Je torej delala antanta v dolgotrajni vojni (niti »hitra« Amerika ni poteka dosti pospešila), tako dela sedaj tudi na pariški konferenci in marsikdo se že boji, da ne bo sploh ničesar dosegla, ker bo to pot prišla prepozno. Vemo prav dobro, da ne morejo priti gospodje v Parizu do nobenega rezultata v prvi vrsti zaraditega, ker je tam glavna skrb imperialistov raznih držav, zlasti pa italijanskih, kako bi več spravili v svojo nikoli polno trgovsko malho, ne da bi prizadete vprašali, ne da bi zlasti vprašali ljudstvo tiste zemlje, ki jo hočeio vzeti, če ej s tem zadovoljno.
Saj bi se dalo drugače prav lahko iz gospodarskih in drugih ozirov doseči od naroda do naroda kolikor mogoče zadovoljiv sporazum. To bi bilo mogoče tudi med Italijo in Jugoslavijo. Toda, kdo se zmeni kai za ljudstvo, kdo ga kal vpraša? In tako hitimo pač slepo usodepolnim časom naproti. Če bi bila pariška konferenca vsaj uredila vprašanie naših mej na severu, bi bili vsai na tej strani na boljšem. Tako se pa nahajamo sedaj po nepotrebnem tam gori. zlasti na Koroškem, v nevarnem položaju, in še ne vemo. kako se bo zadeva končala in kakšne posledice utegneio nastati za nas in za druge iz kakega večjega vojaškega dejstva. Sal menda niti ne vemo še, kdo le v tem slučaju pravzaprav naš nasprotnik. Ali delajo koroške čete kar na svojo pest, preko glave drž. vodstva na Dunaju, ali se bore tukaj poleg Nemcev tudi Italijani,. ali je pa morda cela akciia so-cialno-kumonistična. Vse stvari, o katerih bi pač radi vedeli kaj natančnega. Toda še predvsem si vprašamo: Čemu sedaj zopet to prelivanje krvi? Ali je vredno, da sc žrtvuje po vseh grozotah komaj preminule vojne le enega samega človeka, ko bi se bili morda vsemu izognili, ako bi se bila buržoazno * ka pitalistična gospoda v Parizu vsai nekoliko potrudila, vsai količkaj računala z ljudstvom, z njegovim hrepenenjem po miru, po urejenih razmerah. Z Nemško Avstrijo bi se bili lahko sami pobotali, medsebojno pomagali, tako pa postaja sovraštvo od dne do dne večje in tega netijo zopet le šovinistični meščanski krogi tli kakor tam.
s*#
Ne bojimo se zdravega boljševizma, a še vse rajše bi pozdravili mirni sporazum, pravični dogovor glede mej. Če se ne bo v Parizu in pri nas, n. pr. v Belgradu, podpiralo stremljenje proletarijata, ki zahteva prijateljski sporazum od ljudstva do ljudstva, potem povejmo, da so gospodje sami odgovorni za vse, kar še pride. Mi smo na vse pripravljeni, nas ni strah. A gorje potem, gospodi v Parizu in drugod, ker gre ideja preko vseh zaprek in njena lastnost Je ta, da si pribori, ako ie pravična, svojo eksistenčno voljo, tudi s krvavo sodbo.
Ne torej z orožjem proti Madžarski. ki nam nudi — makar v stiski — prijateljsko roko. Ponudimo nasprotno i mi niei in Nemški Avstriji pravično. prliateHsko spravo.
Italijanskega imperijalizma se bomo na tak način tudi prej ali sle] ubranili, zlasti če ostane Italija osamljena, mi pa združeni s sosed! na severu in severozapadu.
Smo, za Wilsonov program, a v potrebi tudi za LJenina!
Čas hiti! Orlando in Clemenceau bosta padla, ž njim morda tudi Wil-son — a Ljenin bo vztrajal in zmagal. Ž nlim bo dogovor naluspeš-nelši!
Politična vrtoglavost.
Važen trenutek! Politični dogodki so se v zadnjem času tako nepričakovano zasukali kakor ne bi bil nihče pričakoval. Zahrbtnost in kli-kovstvo, ki cvete in klije kapital v državi SHS, je prav občutno zadel slovensko JDS živčni šok s koroško afero. Produkt te »politike« so ko-reški dogodki, če bi tudi posamezniki ne bili v direktni zvezi z njimi, zakaj nič naravnejega ni kakor tai r ne« v ! inbUant.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega nadvse ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma soproga
Franc Arhar-ja
e« iskreno zahvaljujemo ter vsem, ki so nam ob tej bridki uri izrekli iskreno sožalje in nas tolažili. Iskreno pa se zahvaljujemo blagim prijateljem za krasen venec in za obilo spremstvo. Iskrena zahvala vsem za izkazane dobrote.
Žalujoči ostali Fanči Arhar, soproga; Marija, Olga, hčerki; Davorin, sin.
za lahke in težke v ožin e se proti dobremu plačilu sprejme; lahko dobi tudi hrano in stanovanje. Vpraša se pri liirtentm podjetju - VERNDL FotmrSka »t &
Ženitna ponudba.
Želim se spoznati z inteligentno In mlado gospodično v starosti od 18 do 26 let. — Izključena tudi ni mlada vdovica brez obok. Hesne ponudbe pod .Topničar 65“ na upravo tega lista.
Več tesarskih
pomočnikov
sprejme proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik,
mestni tesarski mojster Ljubljana Dunajska cesta št. 46.
Sprejme se takoj
2 čevljarska pomočnika
za fino delo pri
Josip Prešeren,
Celovška ces j' w,: ;
— Dalnllka stavnic« — K 15,000.000.
Sprejema vloge na knji-Hce In tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani.
Poslovnica razredne loterife.
PodruZnice; v Splitu« Celovcu« Trsžu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru.
Rezervni fondi okroglo K 4,000.000.
Kupuje in prodaja vse v..rgj_g vrednostuih papirjev,_financira erarične dobave__in_dovolju^e —— aprovlzacijske kredite —— |