Sfev. T&5-
V LlubSIa^SI, t? petek 9. mala
f
Izhaja rasen neuelj In praznikov vsak dan
«f«pso8e8ar».
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise irankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise Be ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vvstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovora primeren popust.
	M
	
	.	
	
Glasilo Jugoslov. socialno * demokratične stranke.
Posamezna	stan«
—	40	vianrlev. ——<
iNaročnin.j: ro pošti ali 7. dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K* za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 31i.
Kdo hujska?
Zahtevali smo točnega pojasnila o koroški zadevi. Zahtevali smo to odločno in neizprosno, ker smo se zavedali, v kaki nevarnosti je slovenska zemlja, ona slovenska zemlja. za koje osvobojenje smo se vedno zavzemali. Zavedali smo se nevarnosti, ki nam preti vsled zgrešenih korakov poklicanih faktorjev, zavedali smo se nujne potrebe, da se razmere energično sanirajo, da ne bo vsled notranje nemoči postal slovenski narod zopet plen v tujih rokah. Vemo, da preži na nas še vedno nenasitni italijanski imperializem in nasilni nemški nacionalizem. Hoteli smo, da se zlo takoj iztrebi, da se poišče krivce in napravi red. Mislili smo. da ie to poglavitna naša potreba v tem nevarnem trenutku. Saj vemo, kakšne posledice je imel že sedaj za nas koroški polom. In vemo, da smo polom v pretežni meri sami zagrešili.
Poklicani faktorji pa niso tega mnenja. Prikrivajo resnico, in proti nam, ki zahtevamo radikalno sanacijo v interesu naroda, v interesu njegovega obstoja in njegove bodočnosti, postopajo z najhujšimi sredstvi, plenijo neusmiljeno naš časopis. Včeraj so nam kratkomalo prekrižali cel uvodnik z naslovi vred. Se naslovi so jim nevarni. Ali mislijo, da so s tem rešili domovino? Resnica mora na dan. Le od tega je odvisno, da prebijemo srečno težki trenutek in da uspešno zavarujemo našo bodočnost.
Ta naša zahteva ni gospodom po gcdu. Naravno. Pa ne bomo zato odjenjali. Nasprotno.
Vzporedno s konfiskacijami se dela sedaj na to, da bi se zvalilo krivdo, za klavrno obnašanje slovenskih vojakov na nas. Star zi-stem, poznana metoda!
Ne pove se direktno to, po ovinkih, po zjezintičnim zavijanjem se hoče prepričati javnost, da hujskamo ljudi, da nočemo videti najvitalnejše potrebe nevarnega trenutka. Včerajšnji »Narod« kar mrgoli teh očitkov, in očitna je njegova želja, da bi se moralo, ako bi se svet sukal po njegovem, kratkomalo obesiti vse socialiste. »Narod« besni že nekai časa sem. »Gavge« so njegov politični program. Z ljudmi take mentalitete gotovo ne bomo prišli daleč.
Mi hujskamo? Vprašali bi ga, da naj nam pove, kdaj smo mi s pisano ali govorjeno besedo rekli ljudstvu, da ne sme izpoljnevati svoje državljanske pravice, da se ne sme zavedati tega, kar Je nuino potrebno, da se ohranimo pri življenju. Naj nam navede slučaj, naj dokaže. Govorite, govorite!
Kdo hujska? Mi ali vi? Ali se ne spominjate svojih govorov in svojih člankov v dobi, ko nismo mi nikogar napadali, marveč mirno razvijali naše strankino delo? Saj je stvar enega meseca! Takrat ste
dali vaši politiki drug pravec iz zelo prozornih vzrokov. Ali naj Jih navedemo? Ali niste takrat stre-mili za tem, da dobite s pomočjo centralnih faktorjev vso oblast v Sloveniji v svoje roke, in most k temu naj bi tvoril baš boj proti nam, kar naj bi spremenilo konstelacijo strank na Slovenskem, in s tem dalo povoda zaželjeni izpremembi?
Ne bodimo tako kratkega spomina . . .
Ali ste pa mislili eni in drugi, liberalci in klerikalci, da se bomo pustili mirno napadati na shodih in v listih, ne da bi reagirali? . . .
Ste pač politiki svoje vrste. In pa: nedostatke opažamo povsod. Ali smo vse slovensko ljudstvo? Take moči nam niste nikoli priznali.
Če kdo hujska, hujskate vi, ne mi. Hujskali ste železničarje in žugali s stavko ... do 3. aprila, hujskate tudi sedaj, ko bi bilo vendar treba trdne složne volje, zdravega razuma, mirne krvi.
Ne bomo sledili vaši nezmiselni gonji. Slovenskemu ljudstvu priporočamo v imenu njegove sakro-sanktne stvari, da naj se ne pusti begati od hujskačev, naj ostane mirno, nai skuša složno obvladati situacijo, naj pokaže, da je politično zrelo! Politiko mržnje in »gavg« na} prepušča drugim. Obračun itak pride.
Od poklicanih faktorjev pa zahtevamo. da iztrebijo krivdo, da odgovore na naša vprašanja, ki so vprašanja slovenske javnosti.
Kle naj iščemo krivce?
Na} se razmere sanirajo in na) bo red!
Prizadete stranke pa naj ne mislijo, da se bodo zvijačno otresli neljubih posledic.
Nehaite hujskači!
Pomoč koroškim beguncem!
Na stotme in stotine slovenskega prebivalstva na Koroškem je zbežalo pred podivjanim nemškim vojaštvom, da si reši življenje. Povečini niso imeli niti toliko časa, da bi najpotrebnejše reči vzeli s seboj. Njihove domove so Nemci popolnoma oropali in pustili ponekod samo gole stene. Mnogo beguncev je brez vsakih sredstev in je treba vsaj za rrvi trenotek nujne pomoči. Apeliramo predvsem na radodarna srca tistega dela naroda, ki mu je bila usoda med vojno milejša in ni čutil, kaj so vojne grozote, kaj je usoda beguncev, da prispeva za sklad za koroške begunce. Prispevke sprejemajo uredništva našega časopisja in odbor za koroške begunce, Ljubljana, Leon išče. Imena darovalcev se bodo objavila.
Ljubljana, 8. majnika 1919.
Fr. Smodej.
Pariška konferenca in Jugoslovani.
Že tekom svetovne vojne smo večkrat povdarjali, da je ena glavnih napak antante, da v vsakem oziru prepočasi deluje.
Vedeli smo, da n. pr. Anglež vsako stvar, v katero se je zagrizel, skratka ne izpusti in da bo antanta, zastopana večinoma po anglosaški rasi, v splošnem dosegla svoj cilj, čeprav mnogo kasneje, bolj počasi, kakor so si želeli tisti, ki so imeli zanjo simpatije, ker so pač upali, da jih bo rešila absolutizma in militarizma osrednjih držav.
Kakor Je torej delala antanta v dolgotrajni vojni (niti »hitra« Amerika ni poteka dosti pospešila), tako dela sedaj tudi na pariški konferenci in marsikdo se že boji, da ne bo sploh ničesar dosegla, ker bo to pot prišla prepozno. Vemo prav dobro, da ne morejo priti gospodje v Parizu do nobenega rezultata v prvi vrsti zaraditega, ker je tam glavna skrb imperialistov raznih držav, zlasti pa italijanskih, kako bi več spravili v svojo nikoli polno trgovsko malho, ne da bi prizadete vprašali, ne da bi zlasti vprašali ljudstvo tiste zemlje, ki jo hočeio vzeti, če ej s tem zadovoljno.
Saj bi se dalo drugače prav lahko iz gospodarskih in drugih ozirov doseči od naroda do naroda kolikor mogoče zadovoljiv sporazum. To bi bilo mogoče tudi med Italijo in Jugoslavijo. Toda, kdo se zmeni kai za ljudstvo, kdo ga kal vpraša? In tako hitimo pač slepo usodepolnim časom naproti. Če bi bila pariška konferenca vsaj uredila vprašanie naših mej na severu, bi bili vsai na tej strani na boljšem. Tako se pa nahajamo sedaj po nepotrebnem tam gori. zlasti na Koroškem, v nevarnem položaju, in še ne vemo. kako se bo zadeva končala in kakšne posledice utegneio nastati za nas in za druge iz kakega večjega vojaškega dejstva. Sal menda niti ne vemo še, kdo le v tem slučaju pravzaprav naš nasprotnik. Ali delajo koroške čete kar na svojo pest, preko glave drž. vodstva na Dunaju, ali se bore tukaj poleg Nemcev tudi Italijani,. ali je pa morda cela akciia so-cialno-kumonistična. Vse stvari, o katerih bi pač radi vedeli kaj natančnega. Toda še predvsem si vprašamo: Čemu sedaj zopet to prelivanje krvi? Ali je vredno, da sc žrtvuje po vseh grozotah komaj preminule vojne le enega samega človeka, ko bi se bili morda vsemu izognili, ako bi se bila buržoazno * ka pitalistična gospoda v Parizu vsai nekoliko potrudila, vsai količkaj računala z ljudstvom, z njegovim hrepenenjem po miru, po urejenih razmerah. Z Nemško Avstrijo bi se bili lahko sami pobotali, medsebojno pomagali, tako pa postaja sovraštvo od dne do dne večje in tega netijo zopet le šovinistični meščanski krogi tli kakor tam.
s*#
Ne bojimo se zdravega boljševizma, a še vse rajše bi pozdravili mirni sporazum, pravični dogovor glede mej. Če se ne bo v Parizu in pri nas, n. pr. v Belgradu, podpiralo stremljenje proletarijata, ki zahteva prijateljski sporazum od ljudstva do ljudstva, potem povejmo, da so gospodje sami odgovorni za vse, kar še pride. Mi smo na vse pripravljeni, nas ni strah. A gorje potem, gospodi v Parizu in drugod, ker gre ideja preko vseh zaprek in njena lastnost Je ta, da si pribori, ako ie pravična, svojo eksistenčno voljo, tudi s krvavo sodbo.
Ne torej z orožjem proti Madžarski. ki nam nudi — makar v stiski — prijateljsko roko. Ponudimo nasprotno i mi niei in Nemški Avstriji pravično. prliateHsko spravo.
Italijanskega imperijalizma se bomo na tak način tudi prej ali sle] ubranili, zlasti če ostane Italija osamljena, mi pa združeni s sosed! na severu in severozapadu.
Smo, za Wilsonov program, a v potrebi tudi za LJenina!
Čas hiti! Orlando in Clemenceau bosta padla, ž njim morda tudi Wil-son — a Ljenin bo vztrajal in zmagal. Ž nlim bo dogovor naluspeš-nelši!
Politična vrtoglavost.
Važen trenutek! Politični dogodki so se v zadnjem času tako nepričakovano zasukali kakor ne bi bil nihče pričakoval. Zahrbtnost in kli-kovstvo, ki cvete in klije kapital v državi SHS, je prav občutno zadel slovensko JDS živčni šok s koroško afero. Produkt te »politike« so ko-reški dogodki, če bi tudi posamezniki ne bili v direktni zvezi z njimi, zakaj nič naravnejega ni kakor tai<a katastrofa kot posledica, če se »politični« slabič v svoji nespameti zaletava ob zid ali če skuša s svojim kričanjem ostrašiti oboroženega nasprotnika, napresto da bi se z njim pebotal in uveljavil z argumenti in pogodbami ^voie pravične zahteve.
Skoro nepotrebno ie o tem mnogo pisati, ker smo to že tolikokrat poudarjali, da bi to moral vedeti že vsak vrabec tia strehi. Vsi dogodki nam izpričujejo, da ie državna politika in tudi naša deželna potisnjena v struge, ki so našim načelom popolnoma nasprotne. Pravijo sicer, da gre za državo, za ujedinienje Jugoslovanov. Ali dogodki nam dokazujejo. da je sicer ujedinjenje problem, ki ga merodajna gospoda prepušča pravzaprav pariški konferenci, doma pa se ga dotika le s frazami, z vznešenimi članki tupatam, navadno pa z zafrkacijami najbolj nizkotne vrste. To ni resna politika. Na drugi strani pa gradi naše meščanstvo močno orgrodje za JDS in JLS, da sprejme novo državo iz rok delegatov, ki pridejo iz Pariza. Samo s tega vidika delajo pri nas meščanske stranke svojo politiko in za-raditera imamo koroške in 'ru-
ge politične neprijetne dogodke na rovaš reprezentantom teh strank.
Ta trenutek političnega raz'oja ie posebno važen za socialno demokratično stranko. Niti trenutek nismo zaupali strankam, ki niso nikoli imele resen napreden, še manj pa socialno napreden in političen program, po katerem bi se bili tudi ravnali. Zato nas dogodki ne morejo nič razočarati. Ali eno je pri tem. Položaj nas naravnost sili. da se otresemo vplivov meščanskih strank. Kar ie prišlo, smo vedeli da mora priti. In ko je sedaj to piišlo, ie tembolj naša dolžnost, da združimo vse svoje sile, da smo disciplinirana stranka, da se bomo utegnili tudi otresti terorizma, ki bi se morda hctel izvajati nad nami. Ves politični razvoj nas ie popolnoma prepričal, da se smemo zanašati le nase, na svoio moč. In to moč si ne damo vzeti! Če gospodje ne znajo-vladati, naj puste ta poklic! Bodite uverjenj, gospoda, da nas ne ugonobite več, zakaj postali smo stranka, ki se za« veda svoie moči!
Politične vesti.
Jugoslavija.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 7. Včerajšnji seji narodnega predstavništva je prvič prisostvovalo tudi 12 poslancev iz lužne Srbiie
Po svetu.
Korošci na Dunaju zavrnjen!.
Dunaj, 8. Današnji listi poiočaio*. V -raj opoldne je bilo posvetovanto vit. e z nemškimi korošk:*ni poslanci. i 'redmet posvetovanja so bili do-podki na Koroškem in n!ihove posteči iee za Nemško Avstrijo in njeno razmerje do ententnih držav. Državni kancelar dr. Renner je iziavil, da je treba brezpogojno izposlovati takojšnjo ustavitev bojev, ker bi sicer ententa smatrala nadaljnje napredovanje za kršitev premirja m bi zato delala Nemško Avstrijo odgovorno. — Za četrtek je sklican koroški deželni zbor na zaupno sejo.
Člani ogrske revolucijske vlade.
Delavski sveti, ki so prevzeli po KarolviJu vlado Ogrske v svoje roke, so si izbrali vrhovno vodstvo, kojega člane smo spoznali šele sedaj. Člani te revoiučne vlade so: Predsedstvo Aleksander Garbavt notranje zadeve dr. Evgen Latid-ler (namestnik Bela Vago); kojnisa-rijat poljedelstva upravlja kolegij, kojega člani so: Aleksander Estme-dya, Karel Vautusz, dr. Evgen Hamburger in Jurij Lvisztor; finance Evgen Varaga; pouk Sigmund Kunfi (znani vodja ogrske socialne demokracije, žurnalist itd.), namestnik Jurij Lukacs: socialno skrb Desidčr Boganv (namestnik Peter Agoson); trgovina dr. Evgen Landler (namestnik Matija RSkos); vojska, znani socip^t^nl vodja. Josip Poganv
LISTEK.
lili. Mimi in drugi kini.
CitatelJ, gotovo si že ob vlažnem, deževnem vremenu opazoval grdo
golazen črno-rumene barve, ko je Koracala po močvirnati ali blatnati zemlji. To je čamerad, pripada v vrsto amfibij ali dvoživk ter se redi od vsakojakih mrčesov, ki Jih s svojimi širokimi usti doseže. Črno-rumena je, kakor je bila avstrijska zastava iti lahko bi služila kot simbol propale Avstrije, to tem bolj, ker je, kakor ljudstvo pravi, sirupena. Naravoslovci ne vedo nič povedati, ali ta žival izpreminja svojo barvo ali ne torej jo moremo, kar se njene barve tiče, imenovati neizpremen-Ijivo. V tropičnih (toplih) krajih se pa nahaja žiavl, ki Je čameradu povsem podobna, samo malo bolj šibka in gibčnejša je; pripada v isto vrsto živalstva, ima pa lastnost, da le vstanu. barve svoje koze. izpie-
minjati. Ta dvoživka se imenuje ka-rrieljon in je prav tako požrešna, kakor njena sorodnica čamerad. ki živi v naših krajih. Vsaj do poloma Avstrije nismo vedeli *1a bi tropična sorodnica čamerada tudi pri nas mogla živeti in se množiti. Pred polomom Avstrije se je pripetilo, da je semtp.rtje kak bel bacek postal črn z i umeno liso — pa to se je le redkokdaj zgodilo in naši naravoslovci niso zaraditega nikoli liarejali posebnih opazovanj v svojih strokovnih spisih.
Odkar imamo pa svojo domačo državo, ki se nazMja s črkami SHS., katero pa mi najrajše označujemo z imenom Jugoslavija, je to postalo vse drugače. Kamor pogledamo, povsod je polno dvoživk kameljon-ske vr^te. Videli smo jih prej v črno-rumenih Mi črno-rdečih - zlatih barvah, na katere so bili tako ponosni — zdaj naenkrat pa se nam predstavljajo v belo modro-rdečih bar-vaTi. Nekateri med njimi se delajo, kakor bi smatr&li to reč. kot vsak-
danja, samoobsebi umljiva stvar, drugi pa se drže bolj kislo, kakor bi jih bilo malce sram. Da obe vrsti hlastno in pogoltno žreta papirnati mrčes, ki se imenujejo kronice, — to pač ni posebej naglašati. Ali je morda drugačna hrana v teh živalih zbudila lastnost ispreminjati barve? To ne more biti, ker kronice so še vedno iste. Mogoče pa je, da se je kvantiteta te hrane zvišala in da to upliva na barvo kože. Naj že bo to kakor hoče — stvar mi ne moremo izpremeniti; kar je, je!
Dasi so taki kameljoni v gajeriji našega narodnega muzeja zavzeli jako visoka in merodajna mesta, nam bodi vendarle dovoljeno, če si tega ali onega dvoživca te vrste malo bolje ogledamo. K temu nas žene edinole naša vedoželjnost, naše hrepenenje po znanstvenih načelih, po kojih se vrši evolucija v naravi. Za našo študijo si hočemo izbrati en sam eksemplar, ki vidno kaže, kako se to prerojenje vrši. Brez mikroskopa in brez kemičnega
analiziranja bo to šlo — stvar je namreč povsem jasna.
Sredi aprila in kasneje sta pričela prinašati ljubljanska dnevnika dopise iz svetovnega mesta podpisane po nekemu dr. S. Vselej se je glasil podpis tako, kakor smo navedli. Noben človek ne dvomi, da gre tu vedno za eno in isto osebo. Odkod je prišel ta J. in kaj pomeni?
Kdor ie bil dober Avstrije, ta Je tudi dober Jugoslovan, tako pravijo naši politični merodajni krogi in oni vedo zakaj tako govore in cel svet to ve.
Pa oglejmo si to stvar v tem primeru malo bolj natanko.
Pred sedmimi ali osmimi leti so slavili v Bohinju prihod vlaka z razglednimi vagoni, ki ga je priredila »Canadian Pacific Railroad Co« (kanadsko pacifična železniška družba). Celo reč Je aranžiral c. kr. konzul v Ouebecu, Kanadi — zakaj? Najprej so pravili, da gre za po-vzdigo tujskega prometa v naših krajih. Klerikalna stranka« takrat
pod Šušteršičem v svoji največji gloriji, je kar norela za to podjetje i narodna noša, zastave, nagovor«, banket in ves tak rumel, kakršnega že znajo pri nas prirejati.
Kaj pa Je bila resnica In jedra v; celi stvari, pri kateri je par sto žur* nalistov iz Kanade in Zedinjenih držav figuriralo?
To ni bilo nič drugega, kot ame-rikanska reklama za Can. Pac. R. R, Co., in sicer v svrho pridobitve naseljencev obleg njeni progi, ki veže atlantiško morje s pacifičniin in ki je tekla po neobljudenih in zapuščenih krajih. Ta družba je ob progi postavila na tisoče domov, pripravljenih za stanovališča. Sicer je bilo pod-ietje popolnoma v rokah kanadske vlade, kateri je načeloval Lourier, Kanadec francoskega pokolenja In jako vnet katoličan.
In zdaj pride versko-političen moment cele afere.
Povečini je prebivalstvo v Kanadi francoskega izvira, torej katoliške konfeslle.
Stev. m.
(namestnik B6!a Szanto hi fTlb'or
5zantely);	Justice	Soltan	Ronay
(namestnik Stefan Luday); sociali zacija Viljen Bobm (namestnik Julij Heveszi); ljudski komisar za Nemce Henrik Kalm&r,	ljudski	komisar
za Rusine	Oreste	Sz&bo,	ljudska
prehrana Moric Erdoly (namestnik Artur Illesz). Naslov vladnega člana je: ljudski komisar.
»Tribuna? o londonskem paktu.
Med italijanskimi listi je prav mojster v zavijanju rimska »Tribuna z, katera	skuša	dokazati	v dol-
gem članku, da je stališče Wilsono v o, Lloyd Georgeovo in Clemence-auovo napačno, da pripade Reka po londonskemu paktu Hrvatski in ne Italiji. Zavetniki so v času sklepanja londonske pogodbe računali s tem, da bot e Avstrija tudi v svetovni vojni obstala in so Ji določili kot luko Reko; ker pa je Avstrija razpadla, je docela nevarno, da je na jugu stopila na mesto Avstrije Jugoslavija in se ji mora tudi to pristanišče prisoditi. Proti temu zavzema »Tribuna« nelogično stališče, da Je z raž.padom Avstrije odpadla važna premisa, in da nastopa pravica samoodločbe mesta Reke. Stari Avstriji bi cJaJi Italijani rade volje reško pristanišče, Jugoslovane pa hočejo v svojem skrajnem egoizma oropati za celo jadransko obal, četudi nima Italija nikakoršne pravice do nje. — P P.
Mirovna konferenca.
LDU. Pariz, 6. (DunKU.) V 'današnji tajni plenarni seji mirovne konference, kjer je bila Italija za» stopana, so naredili zastopniki nekaterih drža/ pripombe k mirovni pogodbi, vendar niso stavili nobenih pridržke /. Maršal Fock Je imel govor in izjavil, da Franciji priznano varstvo z vojaškega stališča ni zadostno. Po njegovem osebnem mnenju naj bi se mirovna pogodba ne podpisala. Naglašal je potrebo, da Francozi obdrže mostišče ob Renu.
Nafvlšil gsonodarskl svet.
LDU. Pariz, 7. (DunKU.) »Agen« ce Havas« poroča: V včerajšnji seji najvišjega gospodarstvenega sveta je predsedr k lord Cecil presojal odredbe giede gospodarstvenega zaprtja Nemčije za primer, ako bi se nemška delegacija branila podpisati mirovne preiiminarije. Po nasvetu finančne komisije Je sklenil svet, dovoliti te-le olajšave: Odpravi]' se »črni imeniki«, kolikor jih še T, izginilo. Nevtralci smejo d«, voliti Nemčiji vse kredite. Nemške terjatve naj se oproste za izplačan je uvoza. Dohodki nemškega izvoza naj se uporabijo za plačanje nemškega uvoza. Sme se dati tudi dovoljenje za izvoz zlata. Sklepi naj se oddajo pristojnim finančnim komisijam. Svet je iznova prerešetaval vprašanje plovstva na Donavi. Postavi naj se pod njegovo oblast.
nlzaciH, ki nima centruma v 'Jugoslaviji — temveč v Nemški Avstriji — od katere so pa zdaj odtrgani in ji torej tudi koristiti ne morejo. Izgovarjajo se s tem, da še ni gotovo, komu bo pripadal Maribor. Toda to je koncem konca v tem slučaju brez pomena, kajti zdaj so tu in središče organizacije in vsega političnega življenja je tudi za nje v Jugoslaviji. Prestopiti bi morali z vso svojo organizacijo v našo, dasi bi jim mi se veda vedno priznali potrebo, da imajo svoj posebni krajevni odsek. Nujna potreba krajevnih organizacij je, da so podvržene vedno skupne mu vodstvu.
Posamezne člane svetovne poli tične socialno - demokratične orga-'i nizacije pa ne bomo nikdar silili, da postanejo Slovenci ali Nemci. Kar je, to naj ostane. Oabi se nam člo vek, ki najsibo že ob kakoršnikoli priliki, zanikava — spreminja svojo narodnost —. Tega ravno socialnim demokratom ni potreba, ker njih stranka ni narodno šovinistična — marveč svetovno - mednarodna hi priznava torej vsem narodom iste pravice. Stranka socialnih demokratov Je stranka proletarcev vseh narodov, ki stopajo v boj proti skupnemu sovražniku vseh narodov, kapitalističnemu izkoriščanju.
Da ravno ml priznavamo popolno enakopravnost In pravice vseh narodov in stojimo za vse odločno na stališču samoodločevanja — pove dovolj Jasno in glasno naša reso lucija.
Naj vedo torej oni, KI niso razumeli pomena mariborske manifestacije, da se nismo mi bratili z Nemci — marveč smo le vse navzoče na shodu spomnili na to, da so zdaj v Jugoslavlll in da le tedaj njihova dolžnost — boriti se hi za skupne cilje proletariata.
jim revežem glede stanovanja, 'dela,
obleke, prehranjevanja, begunske podpore itd. pornoč. Poverjeništvo za socialno skrbstvo bo izvršujč svoje dolžnosti za slučaj kakih pritožb radi postopanja proti beguncem, storilo proti krivcem energične korake. Begunci, ki bi imeli kako tozadevno pritožbo, naj se zglase pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
Mnogim v pojasnilo.
Maribor, 7. maja 1919.
Očitajo nam, da smo se 1. maj-nika bratili z Nemci, da smo izdajice itd. Presneto slabo nas razumejo. Ravno 1. majnika se je na zborovanju posebno povdarjalo, da zborujemo kot socialni demokratie, ki v boju proti kapitalizmu delajo ramo ob rami. Kakor smo mi prele podpirali v nemških krajih nemške sodru-ge, tako je zdaj po drugi strani njih najsvetejša in najnujnejša dolžnost, da pokažejo svojo zavednost — ne kot Nemci, marveč kot socialni de-mokratje — kot internaclonaljsti in stopijo vsi v naše vrste. To se Je povdarjalo ravno zato, ker Je zdaj Še vedno mnogo Slovencev, ki so organizirani v lokalni nemški orga-
H ~ti —— ihhh
Laurier, governer te angleške bogate kolonije, je že dolgo delal za popolno _ neodvisnost Kanade od Anglije. To Je bil sanj njegovega življenja; bil je Jako zmožen, nadarjen in spreten mož, med ljudstvom Je imel veliko oporo in Je morala z njim Anglija vsled tega jako rahlo in previdno ravnati.
Torej: Laurier je stremel za dvema ciljema, prvič za rentabi-liteto Can. P. R. R. Co., ki Je veljala tisoče milijonov dolarjev, — zato je potreboval naseljencev, pa ne angleških ali protestantskih, ne, ne, hotel je katoliške naseljence, ker bi z njimi katoliški živelj v Kanadi okrepil in bi tem lažje odpadel od Angliie. In to je bil njegov drugi namen.
Kje pa katoliške naseljence dobiti? Laurier in omenjeni dopisova-telj iz svetovnega mesta sta se se-Sla, da se pogovorita, kako bi mogla izmozgani Avstriji še malo več krvi Izčrpati in Jo v kanadske mrzle in močvirne prerije poslati y sužnost.
Socialna politika.
Proteze za Invalide. Državna po-pravljalnica protez se podredi upravi In nadzorstvu poverjeništva za socialno skrb.
Za sirote in otroke delavcev. Mladinskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb dovoli deželna vlada kredit za oddajo otroških oblek za sirote in otroke onih delavcev, ki niso dobili nabavnega prispevka.
Podpore dilakom - beguncem. Za podpore dijakov - beguncev, ki so prisiljeni nadaljevati svoje študije v tujini in ki ne prejemajo begunske jodpore, dovoli deželna vlada en-cratni večji kredit..
Podpore ljudsko - šolskemu učiteljstvu. Deželna vlada dovoli kredit za izredne podpore ljudsko - šolskega učiteljstva v letu 1919.
Vsem okrainlm glavarstvom, županstvom In drugim uradom. Primorani vsled koroških dogodkov Iščejo koroški begurfcl na Kranjskem in Štajerskem zavetja. Mnogi izmed njih so dvakratni begunci: pregnani z Goriškega so se nastanili na Koroškem, a sedaj so drugič pognani po svetu. Česar niso ti reveži izgubili pri begu z Goriškega, so izgubili sedaj pri begu s Koroškega. Posamezni niso rešili ničesar, kot golo življenje in cape na sebi. Dolžnost vseh oblasti, okrajnih glavarstev. županstev itd. je, pomagati tem ljudem. Zivljenska kruta usoda jih Je izmučila, in zato Je dolžnost vsakega in zlasti tudi vseh javnih organov, pomagati ljudem, ki niso sami zakrivili svoje bede In trpljenja, z besedo in dejanjem. Brez mrmranja, brez obotavljanja mora se lim priskočiti na pomoč. Zato poživljata poverjeništvo za socialno skrbstvo in posredovalni urad za begunce vse oblasti, da povsod in ob vsaki priliki nudijo tem največ-
In tako je prišel najprej reklamni vlak na Gorenjsko, potem pa Je Austro - Američana v Trstu začela voziti izseljence v Kanado iz Avstrije trumoma. Pozneje so se sicer vladi na Dunaju odprle oči, ali bolje, časniki so začeli ropotati in stvar se je ustavila.
Ali, kaj in koliko Je aranžer te človeške kupčije za vsako glavo dobil? In za koliko tisoč delavnih rok so bili avstrijski narodi ogoljufani in koliko je teh izseljencev v kanadskih divjih krajih poginilo? Čitalo se je med vojno, da ljudstvo z njimi prav grdo ravna. Da, da, kdor je bil dober Avstrijec, bo tudi dober Jugoslovani
Zato Je omenjeni dopisovatelj in sodelovatelj iz svetovnega mesta postal, kar je pač... postal.
Res, res, na trhle in gnile stebre stavimo stavbo naše nove države — pa Jenjajmo, če ne nas bo »Straža kralja Matjaža« še klofutala ...
Kdor hoče razumeti, bp razumel.
Dopisi.
Iz Sp. šiške.
Torkov »Revolver*
prinaša notico pod naslovom i »To pa niso cvetke naših vrtov«, v. ka teri čveka po svojem o majniškem izprevodu ljubljanskega delavstva, češ, da se Je govorilo na vozu, na katerem so se vozila dekleta v narodni noši, — nemško l Ne bi odgovarjali na to bedasto laž ljubljanskega »Revolverja«, ker je imela Ljubljanska javnost dovolj priložnosti, da se sama prepriča o resničnosti take revolverske budalostl. »Slovenski Narod« je tudi poslal na naš shod svoje zastopnike, od katerih se Je eden držal tako blizu našega voza v Izprevodu, da mu gotovo ni ušla niti ena besedica. Pa vendar ni pisal o nemškem govorenju na omenjenem vozu ničesar, čeravno bi bil »Slov. Narod« rad našel povoda za kritiko. »Večerni list«, sam je prinesel stvarno poročilo o shodu In Izprevodu in nl Imel besede o nemščini. Odgovarjamo samo zato, ker poznamo raznašalca te vesti, In namene, ki Jih s tem zasleduje. Saj je iskal po celi Šiški dokazov za svojo laž in žugal z objavo, kako je iz vašega gosp. KI. videli smo že tako bledega obraza izginila zadnja kaplja krvi, ko ste sl na predvečer slavnosti ogledali na dvorišču naših prostorov rdeče okinčan voz šišenskih železničarjev. Vedeli smo, kam odhajate, ko ste se po svojem poslovili na predvečer 1. Majnika, od družbe sodrugov, med katerimi ste sedeli. Vedeli smo, da so šišenski narodnjaki v vsej sapi še pozno v noč sklicali zbor v gostilni pri »Seidel-nu«, na katerem se je sklepalo, kako naj bi se nam onemogočilo javen nastop 1. maja. Ob 5. uri zjutraj so nam odpovedali že naročene konje, in nam menda po sklepu vsegamo-gočnega Seidelna iz Šiške, zagrozili, da nam razbijejo okinčani voz, če se drznemo z njim na cesto. Mož. ki nam je posodil voz, je po sklepu zbora zahteval takoj izročitev. Primorani smo bili iskati pomoč. Razburjenost sodrugov je bila tako velika, da bi bilo, če bi gospodje hoteli izvesti svojo grožnjo, prišlo do boja zaradi voza! Bog se jih usmili. Za šišenske gospode ne bi bil boj vsekakor ugodno končal. To je bilo, gosp. KI. in tovariši, vaše delo. Hoteli ste preprečiti majniško manifestacijo šišenskih železničarjev.
Zadnji trenotek nam je pa priskočil na pomoč zaveden šišenski posestnik gosp. Prešern, ki ni suženj gosp. Seidelna, in nam je dal brezplačno konje na razpolago. Pripeljali in prišli smo na shod tako, kakor smo si to želeli, z rdeče okinča-nim vozom na čelu. Jezilo vas Je, vemo. Pokazali smo z udeležbo prt manifestaciji, na kateri strani je moč, vkljub vašim naporom in vkljub intrigam od strani ravnateljstva drž. železnic, ki je v nasprot-stvu z Juž. železnico do zadnjega trenutka poizkušalo preprečiti javen nastop drž. železničarjev, in šele po intervenciji pri deželni vladi dovolila, delavcem in uslužbencem ta dan prosto. Pomagate si sedaj z lažjo, blatite posameznike. Izbrali ste sl pa zelo slab napis za našo notico. Da ni naša majniška manifestacija cvetka iz vaših vrtov, Je gotovo, to so cvetke iz naših vrtov, ker v vrtu, kjer raste grmovje laži in stoje štori nesramnosti in podlosti, ne zraste nikoli nič dobrega in velikega. Bila so na vozu dekleta in žene zavednih železničarjev, ki imajo narodnost v srcu, vi jo pa imate le na jeziku. Da pa izve javnost, kakšna je vaša narodnost, gosp. KI. m tovariši, vam povem na uho: Se-li spominjate, da sem bil na predvečer 1. Maja primoran vas opominjati, da nehate vendar z nemškim petjem. Ta je lepa. In zato ker pojete tako radi nemško vi, mislite, da tudi drugi radi govore nemški je zik. Pa Jih greste zato javno denun-cirat v ljubljanski »Revolver«. Lepa morala, občudovanja vredna doslednost In poštenost.
Pazite vsekakor na člane društva »Straža Kralja Matjaža«. To so hudi ljudje. Obetajo klofute, vsem onim, ki se kakorkoli spozabijo. In ti so vendar vsi vaši narodni prijatelji. Zanimivo bi bilo, da bi ravno vas oklofutali in vaše somišljenike. Ali pa silite z nemščino, zato, da bi vam
sledili iti 6! imel! zopet povod, da blatite po listih vašega kroja? Mo tite se. In pustite nas v miru. Bo boljše za vas. Saj vemo marsikaj.
Julian Inhardt, strojevodja,
Celje,
»Narodni Socialist«, to je namreč list kapitalističnega zavoda, je začel izhajati dne 1. maja 1919. 2e v svoji prvi številki pokaže, da hoče delav stvo hujskati k stavkolomstvu itd., kakor nekdanji krščanski socialisti na Dunaju in drugod. »Narodni Socialist« hoče prihajati z raznovrst nimi lažmi med narod, da bi dobival nezavedne ljudi za svoje pristaše, s katerimi bi ob prihodnjih volitvah delal z meščanskimi narodnjaki kompromise in bi izrabljal v družbi s Kapitalisti delavske politične pravice v svojo korist. Tako poroča »Narodni Socialist« o našem shodu na velikonočni pondeljek v Makolah: »Socialni demokratje so priredili shod, ki Je bil slabo obiskan. Razun par nemčurjev, ki so se skrili pod krinko socialne demokracije, Jim ni nihče pritrjeval. Govorniki so na vse mogoče načine hujskali na revolucijo, In govorili proti državnemu duhu.« Dalje pove »Narodni Socialist«: »Slovenski delavec ljubi kakor naš kmet svojo svobodno domovino.« To so tudi naši govorniki povedali, da naS kmet in delavec ne ljubita batin, ki se delijo v naši »svobodni« domovini. Oospodje, 1« mirno kri, vidimo se pri volitvah I Po vašem delu vas Je delavstvo že obsodilo I
Slovenji Gradec.
Dne 4. majnika Je imelo naše mesto čast spoznati od blizu takozvane Jugoslovanske demokrate. Priredili so namreč javen shod. Ljudstvo se ga Je udeležilo misleč, da bo to shod socialno demokratične stranke. KoJ med govorom dr. Kukovca pa se Je spoznalo, kam pes taco moli in ljudje so začeli odhajat. Najboljši dokaz, da so imeli strašno smolo, pa je bila na koncu shodu predlagana resolucija. Glasovalo je za njo le toliko udeležencev, da se jih js lahko na prste preštela. O proti glasovanju pa niso hoteli ničesar slišati. Znajo pa znajo ti demokratje, reete liberalci! Bičali so ranjko Avstrijo. Ako se pa ozremo nazaj v leto 1914, vidimo, da se je ravno ta stranka klanjala ponižno pred NJ. Veličanstvom in hujskala na vojno, da se Je kar kadilo. Pravijo, da imajo večino v parlamentu. Jo imajo, toda nasilno. Držali jo bodo s silo, pa komaj — tja do prvih volitev! Tedaj se bodo morda še enkrat dali prekrstiti v socialne demokrate. Ljudstvo! Spoznaj te Judi, zapomni si dobro njih početje, posebno ob času volitev. Pri njih velja: Država nova, a geslo staro!
št. Pavell v Savinjski dolini.
V nedeljo, dne 4. t. m. so priredili liberalci pri nas shod. Na shodu je govoril g. dr. Kalaus iz Celja. Ko so na shodu vprašali in glasovali, kdo pripada liberalni stranki, so navzoči odšli iz dvorane, tako da je ostalo še komaj morda deset zborovalcev. Vsi drugi so bili za socialno demokracijo. Torej tudi v tem lepem kraju Savinjske doline se Je ljudstvo zbudilo iz dolgega mrtvila in se otreslo svojih dosedanjih političnih voditeljev, ki niso za ljudstvo nikdar delali praktično. Prav je, vstani narod slovenski in ustvarjaj sam svoj položaj, sam se brigaj za svoje zadeve 1 Dovelj je politične demagogije in žalostno bi bilo, če bi si ljudstvo samo ne znalo urediti svojih razmer. V Št. Pavlu prirede najbrže zopet socialni demokrati shod; takrat se pa še kaj pomenimo.
zom Je občinstvo pozdrav itu nastop ženskega zbora v prekrasnih, pristnih narodnih nošah. Pevski zbor j« vadil učitelj g. Puhar. Čast mu! Žel je pri občinstvu zasluženo pohvalo, pri ribniških »liberalcih« pa nezaslužene brce. V žepu cvenk, v srcu prevzetnost, v glavi pa terorizem, mo6! P^tavništvo trga Ribnice in JDSi iz samo kulturnega koncerta hočejo delati reklamo zase. Koncert je posetila inteligenca celega kočevskega okraja. Pridobil je trg na ugledu, a trškemu predstavništvu najbrže to ni všeč. Žalostno tako predstavništvo! In za duševno središče celega okraja hočejo veljati!?
—-r. —r.
Dnevne vesti.
Ribnica.
V Ribnici se je vršil preteklo nedeljo koncert »Glasbenega društva«. Koncert (izvzemši tamburaše, ki so lepoto koncerta s svojimi slabimi in razglašenimi inštrumenti samo pokvarili), je nad vse pričakovanje dobro uspel. Tamburaši absolutne ne spadajo na konečrt. Edino, kar je hvale vredno, je to, da je dirigent pokazal, da je svoj čas prav pridne, vadil proste vaje. Ga. Poldi Vrtelo-va je zapela Pavčičevi »Uspavanko« in »Mehurčke« tako ljubko, da bi jo kmalu radi zopet slišali. G. Mirko Trost pa je podal Lajovčevi »Pesem starca« in »Mesec v izbi« razmeroma dobro. Pozna se mu, da je bil štiri leta v ujetništvu. Dalje so se izvajale Mokranjčeve »Srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije«. Najbolj nam Je bil všeč zadnji del v pianissimu. Občinstvu ie ugajala dr. Sdnvabova »Zlata kanglica«, ki jo je moral dvakrat zapeti. Zenski zbor Je prednašal Gerbičev »Rožmarin« zelo dobro, slabše pa Zajčevo »Pjesma Slav ulja«. Juvančičevega »Pastirja« in Devo-vo »Hrepenenje« je zapel moški zbor srednje dobro. Z burnim aplav-
— Za družine pvokiicanlh. iz delavskih krogov smo prejeli sledeči dopis: Glasom poziva k orožnim vajam bi morali zopet odriniti za šest tednov v vojaško službo. Vse prav. Priznamo, da je sila. Vprašamo se samo, srako se bodo tačas preživljale naše družine, naše žene in otroci? Prosimo, da v vašem listu takoj vplivate na vlado, da izda na-redbo, ki naj določi družinam vpoklicanih gotovo podporo, ter da se imajo vpoklicani po končani orožni vaji sprejeti zopet v sedanjo službo. Tako ne bomo vsaj v skrbeh za obstoj dražine in za našo zaposlenost po končanih vajah.
Več prizadetih delavcev.
— Shodi prvega maja. Poverjenik za socialno skrb je interpeiiral zaradi nadziranja govornikov do uradnih organih s strani nekaterih okrajnih glavarstev. Poverjenik za notranje zadeve je odgovoril, da se cršenje postavnih odredb ni odredilo in da se bo krivce primerno poučilo in ukrenilo vse, da se ugodi opravičeni kritiki poverjenika za socialno skrb.
— Tarifi južne železnice. Z ozirom na 20095 zvišanje tarifov se bo deželna vlada pri osrednji vladi zavzela za to, da zvišanje v nobenem slučaju ne bode presegalo vsaj izmere poviška, ki velja pri isti železnici v Nemški Avstriji.
— Rogaška Slatina. Delavcem zdravilišča Rogaška Slatina se zvišalo mezde na 50%. Hotel in restavracija »Solnce« v Rogaški Slatini se odda za letošnjo sezonsko dobo v najem goriškima beguncema wanu in Mariji Gleščič sedaj v Gornjem Dradu. Wokoschineggov paviijon- v Rogaški Slatini odkupi deželna vlada za znesek 12.180 K.
— Blejsko Jezero. Prometno društvo na Bledu hoče popraviti 7 pristanišč na raznih mestih ob jezeru. Približni proračun za ta dela znaša okroglo 10.500 K. Deželna vlada dovoli 20% prispevek do najvišjega zneska 2()0o K, ki se izplača po dovršenem delu, po predložitvi proračuna ter po uradnem pregledu del.
— Strokovni kurzi. Za učitelje obrtno trgovskih predmetov na obrtni šoli v Ljubljani se vpeljejo strokovni kurzi.
— Trgovske šole. Deželna vlada je sprejela načrt naredbe o sestavi izpraševalne komisije za učiteljske kandidate na dvorazrednih trgovskih šolah.
— Kmetijske Šole. Ker se ima delati razliko med službenimi in naturalnimi stanovanji tudi na kmetijskih šolah, se sklene, v svrho pravilne regulacije plač, da se mesta uslužbencev na teh zavodih sistemi-zir 'o s stanovanjem in sicer: 1. s sli -benim stanovanjem: mesto rav-n . telja, mesto učitelja - prefekta,
'esta vseh poduradnikov in služabnikov. 2. z naturalnimi stanov. ;i mesta vseh drugih strokovnih uci teljev, ako so v narodu taka stanovanja na razpolago.
Liberalna gostilna, ki ni praznovala prvega mala. Prvega maia ie počivalo večinoma vse delo v Ljubljani. Tudi po gostilnah in kavarnah ie bil praži . Edina bela vrana v mestu Je bila gostilna pri »Belem volku«, staroznana narodna gostilna. O. L. je postal kot krčmar bogataš, ker je ravno za časa vojne lo podjetje procvitalo. Gospodje ,te obrti so delali z velikimi dobički pri pijači in jedilih. Pri g. L. delajo štiri ženske, ki se prištevajo k gornjim 10.000 (morda jih je pri nas nekaj manj), one se smatrajo‘kot tiede-lavke. Kadar pa ta ali ona oneinore. oboli, jo g. L. odslovi ter potolaži, ko boš zdrava, lahko pričneš zopet Karati od jutra do pozne noči, če bo mesto prazno. Od teh gospodičen do danes še ni bilo mogoče nobene pridobiti za strokovno organizacijo, kamor spadajo. Njih zdravje, njih delovni čas, ki-Je zelo dolg, to jim je deveta briga. Strokovno organizirani natakarji in natakarice dajemo to v vednost vsemu oragniziranetnu delavstvu in organizacijam prijaz-
Stev, 105,
t  _____________
NAPREJ.
Stran 3.
nemii občinstvu, — Ljubljanski natakarji in natakarice.
— O »Vojni zvezi«. Nekaj ljudi je biio z ozirom na nerednosti, ki jih je iztaknilo načelstvo »Vojne zveze« aretiranih in pridejo zato prec! sodišče. »Vojna zveza« kot taka ni direktno oškodovana. Kakor znano, se Pri »Vojni zvezi« ne more govoriti o kaki gospodarski ustanovi te ali one stranke; ker se nahajajo v načelstvu ljudje vseh strank in vseh slojev. Ljudi, ki so kakorkoli v zvezi z našo stranko, je pravzaprav najmanj, in so na celi črti v absolutni manjšini. Ne bi poudarjali take brezpomembne stvari, ki so itak vsem znane, tudi zato, ker stojimo na stališču, da v gospodarskih stvareh morajo odločevati edinole gospodarske sile in ne strankine, če ne bi či-tali. da se hoče predstaviti v javnosti »Vojno zvezo« kot nekako izključno socialistično gospodarsko ustanovo, kar ni bila nikoli, jn tudi ni mogla biti, ker je nastala iz krogov ljudi, tako rekoč Vseh strank, ki so že prej gospodarsko skupaj delovali. Ne gre pa, da zato iz nerednosti, ki so mogoče tudi pri najstrožje nadzorovanem podjetju, delamo šum v javnosti, četudi ne gre za socialistično ustanovo. Kolikor smo informirani, ne bo trpelo podjetje kot tako pri stvari najmanjše Škode. Zato smo stvar le zabeležili.
— Ali je to pravično? Iz kranjskih učiteljskih krogov nam pišejo: Po tolikem moledovanju smo naposled 1. maja vendar dobili nove izboljšane plače, ne pa tudi draginj-skih doklad in nabavnega prispevka, ampak samo »izenačenje plač«, t. j. dopolnilne zneske od 1. januarja do ii. maja. Ne porečem, da nam tudi ti žneski niso prav prišli, vendar našim nadam niso zadostili in treba bo Pač z Jobovo potrpežljivostjo pričakovati na kaj boljšega. Vse to pa velja samo za aktivne učitelje na Kranjskem; penzionisti niso dobili do danes — 7. maja — niti počenega groša! Žalostno, a resnično! Ubogi učiteljski penzionist, ki je vse svoje moči izrabil v šoli, ki bi vsled starosti in bolehnosti in ker nima ne Prostega stanovanja, ne prostih drv, vsled česar bi še bolj potreboval denarja, da si izboljša zadnje dni gl-nočega življenja; ubogi penzionist,
je vzgojil mlajši rod in si je pridobil neštetih zaslug za šolo in narod
— ta ubogi človek ni dobil še nič in mora.»e nadalje stradati in prenašati vse nadloge in gorje, ki so žalostni delež tistih, ki v sedanjih časih pogrešajo denarnih sredstev!
— To ie umazanost in nehvaležnost!
— Lastnikom hotelov in prenočišč v opozorilo. Policijsko ravnateljstvo prepoveduje lastnikom hotelov in prenočišč kakor tudi vsem strankam, ki oddajajo sobe ali postelje v najem in za prenočišče, sprejeti častnike in vojake na stanovanje brez tozadevnega dovoljenja Štacijskega poveljstva v Ljubljani. Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi od 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 z globo do 200 kron, ali pa z zaporom do 14 dni.
Drobno.
*— Sestanek vojnih invalidov se
Vrši v nedeljo, 18. maja ob 9. uri dopoldne v »Narodnem domu« v C.£-i]u. Pridimo vsi ter pokažimo našo skupno moč.
7“ Imenovanja. Za referenta za obrtno šolstvo se začasno imenuje ravnatelj drz. obrtne šole Ivan Šubic, za trgovsko šolstvo pa ravnate!] slov. trg. šole Josip Gogala. — Za nadzornika obrtnih nadaljevalnih šol se imenujeta prof. inž. Jaroslav Forster in prof. inž. Viktor Turnšek. Nadinženir v p. Franc Žužek se sprejme v državno službo. Za provizorične državne živinozdravnike v X- čin. razr. so veterinarski asi-ToiiV1* dr- Franc Zavrnik v Ptuju, v Fn^-ec v Ormožu, Franc Ve-
Snni in S ’ ^ranc Lobnik v Ma-nbc ru in Peter Rihtarič v Šoštanju.
Strokovnemu učitelju "na slov. trg.
šoli v 1 rstu Francu Marinček se začasno poveri vodstvo trg. šole v Celju. Kanclist pri višjem šol. svetu, Nikolaj Obradovič se imenuie za ofi-cijala. Pletarski delovodja Ignac Uršič se imenuje učiteljem v X. čin. razredu. Bandažist in protezni mojster Ludvik Baraga v Ljubljani se ir|iemne za stalnega vodjo državne Protezne delavnice.
— Nova slovenska notarska pisarna v Mariboru. Notarskim namestnikom odslovljenega drja. H. ^iesthalerja je imenovalo celjsko okrožno sodišče notarskega kandidata Franjo Krisperja.
. ~ Vseiičiliška komisija Ima svo-1° XIII. redno sejo v soboto, dne 10. ■■ M- ob 17. uri v deželni palači. Blei-weisova cešta 10, II. nadstropje.
— Predsednik knjigo-tisk rske organizacijo za Hrvaško in Slavonl-
umrl. S. Vjekoslav Kokoli Je dne
6. t. m. ob 6. zvečer umrl v Belgra-du. Kokelj je bil Varaždinec, rojen leta 1887. Nazadnje je bil urednik »Hrvatskega Tipografa« in »Že-ljezničara«. Sodeloval je _ tudi pri »Slobodi«! Hrvaška organizacija je izgubila z njim vrlega in idealnega prvobojevnika.
— Novi veliki župani na Hrvaškem. LDU. Zagreb, 8. Današnje »Narodne Novine« priobčujejo imenovanja novih velikih županov. Imenovani so za Varaždin dosedanji omladinski veliki župan Miian Vidman, za Zagreb odvetnik Marjan Horvat, za Osjek nadinženir Dragutin Saj, za Ogulin bakarski senator Juraj Kučič, za Požego od-vetnik-notar dr. Jovo Polovir.o, za Ciospič vladni tajnik Ivan Petrano-vič. Dosedanji veliki župan v Osje-ku dr. Dragutin Tončič je poklican v službovanje k deželni vladi. Dosedanji veliki župan Požege dr. Vasilij Miloševič pa je imenovan za načelnika državne policije v Zagrebu. Obenem je, umirovljenih cela vrsta višjih upravnih uradnikov, ki so se kompromitirali za avstrijskega režima.
— Brzojavni urad v narodnem predstavništvu. LDU. Belgrad, 7. Po naročilu poštnega ministrstva s& otvori v zgradbi narodnega pred-stvaništva poštni in brzojavni urad.
—• Velika draginja živil grozi onemogočiti nad 800 visokošolcem v Zagrebu nadalnje študije: akadem-
ska menza, kjer dobivajo hrano, nima več prihrankov in tako stoji na cesti velikansko število naše akademske mladine brez kruha, brez možnosti nadaljevati svoje študije. Nevarnih posledic za naraščaj naše inteligence zato ni treba posebej povdarjati. — Da se prepreči grozeča katastrofa, priredi »Stanovska zveza slovenskih akademikov« v Mariboru pod pokroviteljstvom gospe general Maistrove in sodelovanjem slovenskih dam in gospodičen lft. in 11.. maja t. 1. v Mariboru v korist »Akademskega doma« v Zagrebu obširno akcijo, na katero vabimo tem potem vse Slovence, posebej še one iz Maribora in okolice s prošnjo, da z obilno udeležbo podpro prireditve. Spored: 10. t. m. cvetlični dan, zvečer ob pol 8. uri igra v Narodnem domu. — 11. t. m. cvetlični dan kakor v soboto; ob 10. uri dopoldne koncert v parku, popoldne ob 4. uri ljudska veselica v »Narodnem domu«. — Odbor.
—• Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. aprila do 3. maja 1919. Novorojencev je bilo 13. Umrlo jih je 23. Od umrlih je 20 domačinov in 3 tujci. Za jetiko so umrli 4, vsled mrtvouda 3, vsled nezgode 1, vsled samomora 2 in za različnimi boleznimi 10; 1 je bil zadušen. Za pljučnico sta umrla 2. Za infekcijozr.iml boleznimi so oboleli: za osepnicami 2, za Škrlatico 1 in za malarijo 5.
Izročitev mirovnih pogojev Nemčiji
LDU. Lyon, 7. (Brezžično.) Znamenita seja v palači Trianon v iVer-saillesu, kjer Je bila izročena mirovna pogodba nemškim pooblaščencem, se je vršila včeraj ob 15. Vsa ceremonija je bila zelo kratka in priprosta. Predsednik mirovne konference Clemenceau je govoril v imenu zaveznikov. Nato Je izročil grofu Brockdorff-Rantzau, nemškemu ministru za zunanje stvari in načelniku nemške delegacije izvdd mirovne pogodbe. Zastopniki aliiranlh in asociiranih držav so bili polnoštevilno zbrani v konferenčni dvorani.
Ko so vstopili nemški delegatje, je predsednik Clemenceau otvoril sejo in imel na nemške delgate nastopni govor: »Tukaj ne more biti niti čas niti kraj za to, da bi mnogo besedičili. Pred seboj Imate akreditirane zastopnike malih in velikih aliiranih in asociiranih držav, ki sq več kot štiri leta neomajno vztrajali v tej kruti vojni, ki Jim Je bila vsiljena. Prišla Je ura resnega obračuna. Vi ste nas zaprosili za mir. Pripravljeni smo ugoditi Vaši želji. Ta zvezek, katerega Vam bo izročil gospod generalni tajnik mirovne konference vsebuje pogoje, katere smo določili, V svrho proučenja njegovega besedila se Vam seveda dovoljujejo vse potrebne olajšave in ugodnosti, kakor to zahteva uljud-nost, ki Je svojstvo vseh civiliziranih narodov. Da spoznate moje mišljenje tudi od druge strani, Vas moram opozoriti tudi na to, da je ta, drugi versailleski mir, ki bo predmet naših pogovorov, priborjen po tu zastopanih narodih za previsoko ceno, da ne bi bili ml vsi brez izjeme trdno odločeni, doseči z vsemi sredstvi, ki so v naših močeh, vsakršno zadoščenje, do katerega imamo pravico. Imel bom čast, razložiti gospodom pooblaščencem način postopanja, katerega smo se držali pri pogajanjih. Ako bo potem kdo od gospodov želel kaj pripomniti, bo seveda imel pravico do besede. —- Ustnega razpravljanja ne bo in vse eventualne pomisleke bo treba predložiti pismeno. Nemški pooblaščenci imajo petnajst dni časa, da predlože svoje pripombe, ki morajo biti pisane v francoskem ali v angleškem jeziku. Glavne točke mirovne pogodbe so: Zveza narodov, geografične meje Nemčile. določbe o raznih evropskih političnih problemih, ki se tičejo Belgije, Luxemburga, saarske kotline, Alzacije-Lorene, Avstrije, Ce-hoslovaške, Poljske, Vzhodne Pruske, Danske, Helgolanda, Rusije in novih držav, ki so nastale na ozemlju Rusije, priznanje vseh novih držav v Evropi. Potem slede politične klavzule, ki se nanašajo na izven evropska vprašanja, predvsem določba, kr zahteva, da se mora Nemčija odreči svojim kolonijam in svojim interesom v Siamu, Liberiji, Maroku, Egiptu, Turčiji, Bulgariji in Kitajskem. Nato pridejo določbe, ki urejulejo volaška, pomorska in zra-koplovna vprašanja, določbe o vojnih ujetnikih, o odgovornosti, o obnovi in povračilu, o finančnih in gospodarskih problemih, o pristaniščih, vodnih cestah In železnicah, o zra-koplovstvu. o organizaciji dela. o jamstvih in okimaciji gotovih pokra-iin. Končni odstavek se peča z izvršitvijo premiria. dokončanju vojne
in z mirom v splošno. — Preden bo potekel omenjeni rok petnajstih dni, bodo imeli delegati priliko, predložiti svoj odgovor, oziroma staviti razna vprašanja glede navedenih točk. — Najvišji svet bo proučil predložene pomisleke in bo nato odgovoril pismeno nemški delegaciji. Pri tej priliki bo določil tudi rok, do katerega bo morala nemška delegacija dati svoj končnoveljavni odgovor. Razume se, da v primeru, ako nam nemški pooblaščenci odgovore že v dveh, treh, štirih ali petih dneh, ne bomo čakali petnajst dni, ampak bomo odgovorili takoj. Da ne tratimo časa, se bo začela razprava prej ko mogoče, seveda v obliki, katero sem navedel. Ako kdo želi še kakega pojasnila o tem predmetu, mu bomo radi na razpolago, kakor hitro bo prevod dovršen*.
Nato ie prosil za besedo giof Brockdorff-Rantzau in izvajal nastopno: »Gospodje! Globoko se zavedamo slovesnosti naloge, radi katere smo se zbrali tukaj z Vami in ki obstoji v tem, da čimprej osrečimo svet s trajnim mirom. Ne udajmo se nikakim iluzijam o dalekosežnostl našega poraza in o naši onemoglosti. Dobro nam Je znano, da Je sila nemških vojsk zlomljena. Vemo tudi. kako globoko je sovraštvo, ki nas obdaja tu in slišali smo ravnokar zmagovalce staviti strastne zahteve, zmagovalce, ki hočejo predložiti račune nam, kot premagancem in nas obenem kaznt ati, kot krivce. Od nas se zahteva priznanje, da smo edini krivci vojne. Tako priznanje bi bilo v mojih ustih laž. Seveda nočemo trditi, da je Nemčija na izbruhu te vojne popolnoma brez vsake krivde. Postopanje prejšnjih nemških vlad, tako pri konferencah v Haagu, kakor tudi tekom onih usodepolnlh dvanajstih dni v juliju (1914) le morebiti res pripomoglo k katastrofi, toda odločno moramo zanikati, da Nemčija, katere ljudstvo je bilo vedno prepričano, da se bojuje za obrambo svojih mej, nosi sama breme odgovornosti. Nihče od nas vendar ne bo trdil, da je nastal povod za to katastrofo še-le v trenotku, ko je avstro-ogrski predstolonasled-nik padel kot žrtev morilca. Tekom zadnjega polstoletja je imperijalizem vseh evropskih držav naravnost kronično zastrupljal mednarodni položaj. Na eni strani politika revan-še, na drugi strani politika ekspanzije, predvsem pa preziranje pravice, ki jo imajo narodi do samoodločbe, vse to je povzročilo bolezen Evrope, bolezen, ki je dosegla v svetovni vojski svoj višek. Ruska mobilizacija je odtegnila državnikom možnost ozdravljenja in položila odločitev v roke vojaških činite-ljev. — V vseh nam sovražnih državah se je javnost zgražala nad grozodejstvi, katera je baje Nemčija zagrešila tekom vojne. Tudi v tem oziru smo pripravljeni priznati krivice, katere smo zagrešili. Nismo prišli semkaj, da bi zmanjševali odgovornost mož, ki so bili kolovodje vojne v političnem In gospodarskem oziru, ali pa, da bi tajili pregreške proti mednarodnemu pravu. Ponavljamo iziavo, katero smo sijali o po-četku vojne v nemškem Rajhstagu. Belgiji se je zgodila krivica in to krivico hočemo poDraviti. Kar se na
tiče načina vojevanja, pa ni grešila edinole Nemčija. Vsak evropski narod pozna dejstva ali pa osebe, katerih se spominja le nerad. Nočem odbijati očitke z očitki, toda ako se zahteva pokora ravno od nas, potem ni treba pozabiti okolnosti pri sklepanju premirja. Trajalo je šest tednov, preden smo ga dosegli. In trajalo je šest mesecev, preden smo zvedeli za mirovne pogoje. V vojni, kjer gre ne samo za zmago, ampak tudi za narodni obstoj in ki ustvarja strastno in razburjeno razpoloženje, ni nikako izredno čudo, ako pride tuintam do pregreškov proti mednarodnemu pravu. Na stotisoče nebojevnikov, ki so poginili v Nemčiji po enajstem novembru vsled blokade, je bilo umorjenih s hladno premišljenostjo, potem ko je bila zmaga za naše nasprotnike že dobljena in zajamčena. Mislite na to, kadar govorite o odgovornosti in pokori. Samo nepristranska anketa, samo nevtralna komisija, pred katero bi mogle govoriti vse glavne osebnosti te drame in kateri bi bili dostopni vsi arhivi, bi bila zmožna, da dožene stopnjo odgovornosti vseh onih, ki so se udeležili vojne. Mi smo zahtevali tako anketo in ponavljamo to svojo zahtevo. Na tej konferenci, kjer stojimo popolnoma osamljeni pred impozantnim številom svojih nasprotnikov, vendar nismo brez vsakega obrambnega sredstva. ,Vi sami ste nam preskrbeli zaveznika; pravico, ki nam je zajamčena po konvenciji o temeljnih načelih miru. Aliirane in asociirane vlade so se v dobi med 5. oktobrom in 5. novembrom 1918 odrekle »miru sile« in so napisale na svoje zastave mir pravice. Dne 5. oktobra 1918 je predlagala nemška vlada, kot podlago mirovnih pogajanj,- načela predsednika Zedinjenih držav; dne 5. novembra nato je državni tajnik Lan-smg odgovoril nemški vladi, da so se aliirane in asociirane države zedinile v tem, da pripuščajo sklepanje miru na tej podstavi s pridržkom dveh določenih izjem. Načela predsednika Wilsona so torej ustvarila obveznost za obe bojujoči se stranki, za Vas, kakor tudi za nas in za naše bivše zaveznike. Nekatera izmed teh načel zahtevajo od nas težke žrtve v narodnem in gospodarskem oziru. Toda temeljna prava vseh narodov so vendar zajamčena v tem programu. Na njegovi strani je vest sveta in noben narod ga ne bo mogel kršiti brez kazni. Našli nas boste vedno pripravljene k razmotrivanju mirovnih preliml-narijev na tem temelju, In to s trdnim namenom, zgraditi v sodelovanju z Vami, kar je bilo porušeno ln popraviti vse zagrešene krivice, v prvi vrsti o<ne, ki jih je pretrpela Belgija. Pokazati hočemo človeštvu nove cilje političnega in gospodarskega napredka. Ker je cilj, ki ga zasledujemo 'vzajemno, sprožil naravnost ogromno število problemov, bomo morali najpoglavitnejše točke kolikor mogoče hitro odkazati posebnim komisijam Izvedencev v pretres na temelju osnutka, katerega ste nam predložili. Razentega bo ena najvažnejših naših nalog vzpo-stava mednarodnega varstva življenja, zdravja in svoboščin delavskih slojev. Za najnujnejšo nalogo pa smatram obnovo Belgije in onih pokrajin Francije, ki so bile zasedene po naših četah in opustošene po vojni. Mi smo se slovesno obvezali, da to napravimo in smo odločeni držati to obljubo v domenjenem obsegu. V to svrho je potrebno, da sodelujejo z nami tudi oni, ki so bili do-sedaj naši nasprotniki. Tega dela pa ne moremo dovršiti brez tehnične in finančne pomoči zmagovalcev, pa tudi Vi ga ne morete zmagati brez nas. Obubožana Evropa mora želeti, da se obnova izvrši s čim najpopolnejšim uspehom in s čim najnižjimi stroški. Ta želja se ne more izpolniti drugače, kakor da se na jasen in praktičen način zedinimo o metodah, katerih se moramo pri tem posluževati. Najslabša teh bi bila, ako bi nadaljevali delo z nemškimi vojnimi ujetniki. Njihova delavna moč je siccr res zelo poceni, utegne pa postati zelo draga vsemu svetu, ako bi se polastil nemškega naroda, čigar sinovi, bratje in očetje bi morali tudi po sklepu preliminarnega miru še nadalje nositi verige prisilnega dela, neugas o sovraštvo in obup. Ako se to vprašanje, ki se Itak zanemarja že predolgo časa, ne reši nemudoma, nam bo nemogoče doseči trajen mir. —- Tzver’inci obeh strank bodo morali razmotrivati vprašanje, kako bo nemški narod mogel zadostiti svojim finančnim obveznostim, ki se nanašajo na obnovo in katpre ie priznal sam. ne da bi se zrušil pod težo teea bremena. Ta nevarnost grozi resno in bi utegnila imeti nepreračunljive posledice, ored katerimi se moralo
pravočasno zavarovati tako'zmaj;0-valci, kakor premaganci. Edino sredstvo zato je, da se prizna brez pridržkov socialna iti gospodarska vzajemnost narodov in da se ustanovi zveza svobodnih narodov. Gospodje! Vzvišena ideja naj se potem iz ustanovitve zveze narodov rodi iz najgrozovitejše katastrofe, ki jo pozna svetovna zgodovina, najv eličastnejši napredek v evoluciji človeštva, je bila. zasnovana in se bo udejstvila. Šele tedaj, ko bodo imeli k zvezi narodov prost pristop vsi narodi, ki so dobre volje, bo ta cilj dosežen, in Šele tedaj bomo mogli reči, da oni, ki so padli v tej vojni, niso žrtvovali svojega življenja zaman. Nemški narod je v svojem lastnem interesu pripravljen udano nositi svojo težko usodo, toda samo, ako se ne izpodkopuje onih temeljev miru, o katerih se je dosegel sporazum ; mir, katerega ne bi bilo mogoče opravičiti v imenu pravice pred svetovnim forom, bi izzival proti sebi vedno nov odpor. Nihče ne bi ga mogel podpisati z mirno vestjo, ker bi bil tak mir neizpeljiv in nevzdrž-ljiv. Nihče ne bi mogel prevzeti za izpeljavo takega miru jamstva, ki morajo ležati v bistvu podpisa. Listino, katero ste nam izročili, bomo vzeli v pretres z dobro voljo in s trdno nado, da bomo mogli mirno podpisati končni rezultat našega sestanka.« — Ko je grof Brockdorff-Rantzau dokončal svoj govor, ga je vprašal predsednik Clemenceau: * »Ali imate še kaj pripomniti?« Načelnik nemške delegacije je odgovoril: »Ničesar več.« Nato ie predsednik zakliučil sejo, ki Je bila končana ob’ 16.___________________________ *
Iz stranke. .
Politična šola v Trbovljah v so-Koto odpade, ker le poročevalec zadržan.
Shodi.
Shodi 11. mala 1919.
V Blokah ob 10. uri dopoldne.
V Cerknlcah, poroča poročevalec iz Ljubljane.
št. .lanž, poročata sodruga P e r-dan ln Makuc.
Za Videm In Krško shod v Vidmu ; poroča sodrug Malovrh iz Hrastnika.
Pečica, popoldne v gostilni Kodrič. Poroča sodrug V i d g a j h Rogaške Slatine. Čas se določi.
OtoČe v restavraciji na kolodvoru; poroča sodrug Mlakar iz Je* senic.
Strokovno giba n f e,
Iz strokovnih organizacij.
Shod lesnih delavcev za Ljubljano In okolico se bo vršil v nedeiia ob 9. uri dopoldne pri »Periesu«. Na svidenje, tovariši!
Zidani most. Dne 11. maja ob 9, uri dopoldne se vrši v Zidanem mostu v hotelu Juvančič vseh prožnih delavcev progovzdrževalne sekcije Zidani most društveni shod. Udeležite se ga vsi s proge Litija, Brežice in Zidani most. Dnevni red: Položaj progovzdrževalnih delavcev, in osemurno delo. Raznoterosti.
Mezdno gibanje.
Zlatarji v Celju pri tvrdki Frrnc Pachiafo, tovarna za izdelovanje zlatih verižic, so predložili lastniku 17. aprila 11. spomenico, v kateri so zahtevali: 1. Vsem delavcem, ki ne delajo v akordu, na! se plača na uro 2 K 50 vin. 2. Vsem onim pa, ki c'3-lajo v akordu, se naj akordna plača zviša za 50%. 3. Vsem delavcem in delavkam naj se pa vsled velike draginje zviša zaslužek za 50%.—- 20, aprila je tajnik kovinarske organizacije sodrug Ig. Mihevc interveniral pri tvrdki glede regulacije piač. Brez posebnega ugovora je pristala tvrdka na vse zahteve glede plač, kakor jih Je kovinarski tajnik predlagal. Vsi delavci in delavke v tel
tovarni so strokovno organiziram v kovinarski organizaciji.__________
„Njivatt.
Doživeli smo prijetno iznena-denje. Včeraj smo prejeli prvo številko »Njiv e«, socialno beletri« stične revije, ki izhaja v Trstu in ki je v sedanjem težkem položaju nastopila svoio pot in hodi od hiše do hiše in v vsako hišo prinaša seboj darove kulture, ki so Jo deležni V prvi vrsti širši sloji: delavci, del'” ke in kmetje, ki dobe po delu ju. njej razvedrila in kulturnega oziv-llenla
Izdaja Jo »Višji delavski kulturni svet v Trstu, družba, katere cilj je povzdiga siovenskega ljudstva na višji kulturni niv6, izobraziti ga kulturno, literarno in znanstveno. Po-
leg izdajanja tedenske revije »Njiva« ima namen prirejati za širše sloje
ljudstva razna podučna predavanja in ustanovili razne šolske odseke, v katerih se bo lahko ljudstvo izobraževalo kulturno in politično.
»Njiva« je že nastopila svojo pot, pot, ki je težka, toda pomembna in koristna, zlasti v zasedenem ozemlju.
V prvi številki stopa pred prosveto hrepeneče ljudstvo z poslanico »Beseda na pot« v kateri pravi v začetku: Po velikem in srčnem hrepenenju stopamo danes brez vsake domišljavosti, vendar z bogatimi načrti in z najlepšo nado pred slovenski narod, ki mu hočemo govoriti ter položiti k zgradbi njegove prosvete še svoj sedež.
V prvi številki so zastopani dr. fvo Šorli »Pogovori« kjer opisuje poset; dr. Josip Angeletto opisuje v članku »Svetovna vojna in gospodarski razvoj«, pogubne posledice vojne na gospodarstvu; Pavla Ho čevai jeva je zastopana z črtico »Zena pred mirovnim vprašanjem; dr. Lavo Čermelj razpravlja »O silah«; Milan Skrbinšek slika ulogo »Osvald Alvinga« v Ibsenovih »Strahovih«; Miroslav Ambrožič je zastopan z razpravo: »Nekaj v kulturnem delovanju«; Ferdo Kleinmavr: »Bud-eet za grmom. Karel Širok peva dve pesmi »Kam gredo« in »Pismo«. V pregledu je oklic »Višjega delavskega kulturnega sveta«, pojasnilo o zavarovanju za starost in onemoglost delavstva«, razprava o osemurnem delavniku, razprava o tretji internacionali; poročilo o zadiuž-nem gibanju med poljedelci in vrtnarji v tržaški okolici; pomen ljudske knjižnice v Trstu.
Pesnik in pisatelj, sociolog in ekonomist, pravnik in zdravnik, mo-droslovec in zgodovinar ... za vse je dovolj prostora na naši — njivi. Obdelovati jo hočemo skrbno In previdno, in zrastlo bo na nji bogato klasje vede in svobode. Tako končuje poslanica »Njive«.
Želimo ji mnogo uspeha, mnogo sreče in ji kličemo: »Pozdravljena bodi raznašalka kulture; sreča in procvit delavnega ljudstva naj bo tvoj sad!«
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča.
Drama. 9. maja petek zaprto. 10. maja sobota »Moj Bebi«, izven abon. 11. maja nedelja popoldne »Krojaček junaček«, C 2/52. 11. maja nedelja zvečer »Moč teme«, A 50. 12. maja ponedeljek »Revolucijska svatba«, B 38. 13. maja torek, zaprto. 14. maja sreda, »Smrt majke«, B 54. 15. maja četrtek, »Moč teme«, znižane cene, izven abon. Opera. — 9. maja petek, »Bajaci in Evelina«, A 2/49. 10. maja sobota »Mamzell Nitouche«, izven abon. 11. maja nedelja »Boheme«, izven abon. 12. maja ponedeljek, zaprto.
Založba šolskih knjig. V Ljubljani se ustanovi zaloga šolskih knjig. Vodstvo se poveri prof. dr. Ivanu Arnejcu.
Pouk francoščine. Za pouk v francoski konverzaciji na srednjih šolah in na liceju v Ljubljani, je deželna vlada dovolila prispevek za leto 1919._______________________
Gospodarstvo.
Prevoz blaga, klasom obvestila Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu br. 839 je prevoz (transit) blaga skozi ozemlje Nemške Avstrije in Češkoslovaške republike prost in ni treba strankam pri češkoslovaških oziroma nemško - avstrijskih oblasteh vlagati nikakih tozadevnih prošenj več.
Vnovčevalnlca za živino In mast sprejema zopet naročila za plemenske prasce vsaki dan od 8. do 9. ure dopoldne na Zelenem hribu pri Dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Kupci naj se tam oglašajo.
Cene premoga. Cene premogu v premogovnikih Zabukovca in Velenje se zvišajo s 1. majem 1.1. nastopno: Zabukovca: kosovec od 10
K na 15 K 80 vin., kockovnik od 9 K 60 vin., orehovec od 9 K 10 vin., na 13 K 80 vin., zdrob od 8 K na 12 K za 100 kg; Velenje: kosovec, kockovnik in orehovec od 5 K 50 vin. na 9 K, lignit od 6 K 50 vin. na 9 K 50 vin. za 100 kg, cena zdroba ostane 3 K kot dosedaj.
Cinkova pločevina. Stalna cena za cinkovo pločevino, katero izdeluje cinkarna v Celju, se nastavi s 1. majem t. i. za naročila od 50 do 100 q na 490 K, od 10 do 49 q na 500 K in pod 10 q na 510 K mesto sedanjih 390 K. Podraženje velja tudi za pridržana marčna naročila.
Les Iz versko — zakladnih gozdov. V gospodarskem okolišu Bled se je oddalo na podlagi razpisane ponudbe 20.000 m® lesa kot najboljšemu ponudniku, lesnemu društvu »Sava«.
Gozdna železnica Črnomelj — Veliko — Bukovje se proda z vsem inventarjem vštevši les In drva »Dioniškemu društvu za industrijo drva v Zagrebu«.
Dovolitve za nakup živil. V zmislu t. u. okrožnice z dne 9. aprila 1919, št. 4647 se objavlja, da Je kr. ministrstvo za prehrano in obnovo dežel izdalo naslednje dovolitve za nakupovanje živil: mestnemu mlinu v Celju za Celje 100 vagonov pšenice iz Osjeka, Dragotinu Seliškarju na Vrhniki za občinske aprovizacije Vrhnika, Borovnica, Preserje, Horjul, St. Jošt jn Polhov gradeč 15 vagonov pšenice in 10 vagonov koruze; okrajnemu glavarstvu v Brežicah 15 vagonov pšenice, 4 vagone fečmena. 16 vagonov koruze in en vagon ovsa. Tvrdki Andrej Šarabon v Ljubljani 22 vagonov pšenice, 10 vagonov koruze, 2 vagona otrobov, m vagona moke in 3 vagone sliv iz Srema.
Najnovejše vesti.
Pogajanja o premirju na Koroškem.
Ljubljanski dopisni uraa poroča 8. maja zvečer: Včeraj se je dunajska vlada obrnila na deželno vlado v Ljubljani s predlogom, da naj bi se danes ali jutri vršila pogajanja v Celovcu zaradi premirja in zaradi demarkacijske črte na Koroškem. Deželna vlada se je Izjavila nekompetentna za sprejem ln obravnavo take ponudbe, vsled česar je odstopila predlog centralni vladi. Ista je danes preko predstavitelja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Josipa Pogačnika, izjavila nemško-avstrijski vladi, da je poverila vrhovno poveljstvo, da se preko Dravske divizijske komande pogaja zaradi ureditve koroških dogodkov in da bodo vsled tega delegati Dravske divizijske oblasti jutri prišli v Celovec na pogajanja s tamkaj prisotnim nemškoavstrijskim državnim tajnikom za vojne stvari dr. Deutschom.
Ljubljanski dopisni urad poroča 8. maja: Danes ob štirinajstih je nemškoavstrijskl državni tajnik za vojne stvari dr. Deutsch javil dunajski vladi, da je na vsej koroški fronti izposloval ustavitev sovražnosti proti Jugoslovanom.
Ljubljanski dopisni urad poroča 8. maja zvečer: Delegati Dravske divizijske oblasti so to noč odpotovali preko Maribora v Celovec na pogajanja z Nemško Avstrijo.
Poslanik Hribar odpotoval v Pariz.
LDU. Praga. 8. (ČTU.) »Venkov« javlja, da Je poslanik kraljestva SHS Hribar včeraj zjutraj odpotoval v Pariz in da se bo vrnil šele koncem meseca.
Položaj na Ogrskem.
LDU. Dunaj. 8. (ČTU.) Madžari so nekatere kraje južno Panreve in Rimasombat izpraznili in so lih naše čete zasedle. Položaj Je na vsej fronti v splošnem neizpremenien.
Nemški delegati o mirovni pogodbi.
LDU. Dunaj, 8. (Brezžično.) še pozno snoči so imeli člani nemške mirovne delegacile daljšo selo v kateri so izražali svoje vtise glede mirovne pogodbe. Seja je pričela o pol-
noči. Orof Broekdorff - Rantzau Je
rekel, da danes ni čas, da bi svoje osebno mnenje povedal javnosti. Minister dr. Landsberg je izjavil, da je mirovna pogodba vsa pričakovanja daleč nadkrilila in da je naravnost strašna; da je razviden iz nje sadistični poizkus Francije, ponižati Nemčijo; da je nemogoče, podpisati mirovno pogodbo v taki obliki.
LDU. Berlin, 8. (DunKU.) »Ber-liner Tagbiatt« javlja iz Versaillesa: Mirovna pogodba je napravila za Nemce jako mučen vtis. Sodba nekega navzočega politika karalueri-zira njih občutje tako-le: Ta pogodba pomeni smrtno obsodbo Nemčije, vendar ne smemo pogajanj prekiniti, nego poskušati, da v posameznih točkah vendar kaj dosežemo. Seveda je vse skrajno negotovo.
Položal na Bavarskem,
LDU. Monakovo, 8. (DunKU.) Danes je izšel zadnji poziv, da se mora oddati vse v privatni posesti s«, nahajajoče orožje do 8. ure zvečer. Dalje so izdali naredbo, ki prepoveduje nošo vojaških uniform osebam, ki ne pripadajo aktivnemu vojaškemu stanu. K prostovoljnemu koru se jako pridno priglašajo. Kakor noro-čajo listi, se je vršil včeraj razgovor med ministrskim predsednikom Hoffmannom, poverjenikom za vojaške posle Schneppenhorstom. državnim komisarjem dr. Erwinger-jem in člani socialno-demokraškega akcijskega odbora na eni strani in častniki obeh poveljstev na drugi strani. Ministrski predsednik je prišel v Monakovo. da presodi položai in je v sredo zapustil deželno pre-stolico. Razgovor Je pokazal soglasje.
Nemško-avstrtjska narodna skupščina.
LDU. Dunaj, 8. (DunKU.) (Narodna skupščina.) Poslanec dr. Weis-kirchner je poročal o posvetovanjih glavnega odseka in naznanil, da je glavni odsek naprosil državnega kancelarja dr. Rennerja, da prevzame vodstvo mirovne delegacije: do-dasta se mu kot politična svetovalca pcslanca dr. Giirtler in dr. Schčn-bauer.
Železniški vozni red.
Proga Planina-Jesenlce. Odhodi iz Planice: 8.31, 16.59; prihodi v Jesenice: 9.20, 17.45. Odhodi iz Jesenic: 10.30, 22.05; prihodi v Planico: 11.23, 22.58.
Proga Jesenlce-BIstrica, Bohinjsko iezero. Odhodi iz Jesenic: 10.35, 22.10; prihodi v Bistrico, Bohinjsko jezero: 11.34, 32.09. Odhodi iz Bistrice, Bohinjsko jezero: 8.06, 16.13; prihodi v Jesenice: 9.15, 17.39.
Proga Jesenice-Liubliana glavni kolodvor. Odhodi iz Jesenic: 5.19.
10.20,	18.29; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 7.36, 12.40, 20.44. Odhodi iz Ljubljane gl. kol.: 6.57, 11.54, 18.45; prihodi v Jesenice: 9.30, 14.31, 21.18.
Proga Kranj-Tržič. Odhodi iz Kranja: 8.15, 13.05, 20.25; prihodi v Tržič: 9.12, 13.59, 21.19. Odhodi iz Tržiča: 5.31, 9.30, 18.30; prihodi v Kranj: 6.18, 10.16, 19.19.
Proga Ljubljana državni kolo-dvor-Kamnlk: Odhodi iz Ljubljane državni kolodvor: 7.48, 15.10, 19.30; prihodi v Kamnik: 9.02, 16.34, 20.45. Odhodi iz" Kamnika: 5.28, 12.00, 17.05; prihodi v Ljubljano državni kolodvor: 6.44, 13.18, 18.26.
Proga Ljubljana glavni kolodvor-Novo mesto - Karlovec in Kočevje: Odhodi iz Ljubljane glavni kolodvor: 8.00, 14.36 v Karlovec in Kočevje, 19.04 v Kočevje, 23.40 v Karlovec; prihodi v Novo mesto: 10.55, 17.52, 2.33; prihodi v Karlovec: 14.55, 20.59, 7.30. Odhodi iz Karlovca: 2.07. 9.30, 14.20; odhodi iz Novega mesta: 6.03, 13.21, 18.02; prihodi v Ljubljano1 glavni kolodvor: 8.59, 16.30, 21.03. Prihodi v Kočevje: 11.11, 17.46, 22.16; odhodi iz Kočevja: 5.50, 13.16, 17.46. — Na delni progi Trebnje-Novo mesto: Odhod Iz Trebnjega: 6.42; prihod v Novo mesto: 7.16; odhod iz Novega mesta: 9.16; prihod v Trebnje: 9.50.
»roga ireonie-at janž na Dolenjskem. Odhodi iz Trebnjega: 10.30, 14.10, 18.57; prihodi v Št. Janž na Dolenjskem: 11.28, 15.07. 19.58. Odhodi iz Št. Janža na Dolenjskem: 5.28, 12.44, 15.45; prihodi v Trebnje: 6.32, 13.48, 17.05.
Proga Novo mesto-Straža-Top-lice: Odhodi iz Novega mesta: 5.00, 11.12, 16.00, 18.10; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18, 11.30, 16.18, 18.28. Odhodi iz Straže-Toplic: 5.27, 11.52,
17.20,	18.42; prihodi v Novo mesto: 5.45, 12.10, 17.38, 19.00.
Proga Dravograd - Meža - Vele-nje-Celje. - Odhodi iz Dravograda-Meže: 12.02, 17.23; prihodi v Velenje: 13.32, 19.00; odhodi iz Velenja: 5.39, 16.40; prihodi v Celje: 6.58, 18.06. Odhodi iz Celja: 7.44. 13.20; prihodi v Velenje: 9.13, 14.48; odhodi iz Velenja: 9.43, 14.53; prihodi v Dravograd-Mežo: 11.20. 16.30.
Aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovizacij-skega odseka z dne 7. maja je poročati: Od četrtka naprej se prodaja na močne izkaznice po 1 kg bele amerikanske moke na osebo.
Prihodnji teden se razdeljuje na izkaznice po pol kilograma koruznega zdroba in po en kilogram bele amerikanske moke za osebo.
Mestna aprovizacija kupi od »Žitnega zavoda« 20 do 30 vagonov bele amerikanske moke. Moko se prodaja v vojni prodajalni v Gosposki ulici in jo dobi vsakdo, kolikor jo bo zahteval. Pri nakupu se mora nakupovalec izkazati z izkaznico za moko. Moko se prodaja po 4 K 66 v za kilogram. Razdelilni načrt se pravočasno objavi.
Odsek sklene, da morajo odslej tudi peki, kot so doslej trgovci, plačati vreče od prejete moke. Plačane zneske za vreče dobe peki pri povračilu vreč nazaj, ko se je odra-čunala obrabnica.
Kakor že poročano, je dobila aprovizacija en vagon amerikanske-ga speha in en vagon masti. Sedaj je aprovizacija dobila še 2 vagona amerikanskega Špeha. Razdelitev se izvrši tako, da dobe zaenkrat vsi okraji Špeh in ne mast, ki lahko dalje časa čaka. razdeli pozneje zopet po okrajih.
Vnovčevainica za živino je naznanila mestni aprovizaciji, da vsled skrčenja dispozicijskih fondov ni več v stanu, dajati meso po znižanih cenih A I. in II. uradniški skupini. Ravnotako tudi mestna aprovizacija ne more svoje B-skupine preskrbovati s cenejšim mesom, ker vlada še do danes ni nakazala obljubljenih subvencij, aprovizacija je pa že veliko prekoračila v to svrho določeni denar. Ubožne akcije se morajo vsled tega, v kolikor se tiče preskrbe z mesom po znižani ceni, zaenkrat ustaviti. Ker so s tem ukrepom težko prizadeti manjsituirani sloji, sklene odsek, nujno pozvati deželno vlado, da takoj preskrbi, oziroma nakaže sredstva, da se vsai še gotovo dobo lahko vzdrži akcija z oddajo cenejšega mesa. Kakor hitro ugodi deželna vlada zahtev! aprovizacije, se takoj zopet prične razdeljevati na izkaznice ubožne akciie meso zo znižani ceni.
Amerikanski špeh za IV. okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V soboto, dne 10. t. m. pridejo na vrsto s’.ran-ke s sladkornimi izkaznicami št. 47 (Leskovec & Meden) dopoldne od 8. do 11., št. 48 (Ješe, Rimska cesta)
uuc ■■	ne-
ci.-. od 3. i. .	’	5'.,	s	. (Jemec)
od pol 5. do p*.- tire. Vsaka i seba dobi poi kilogra, neha. Kilograai stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati določenega reda
Kis za Vlil. in IX, okral. Stranka VIII. in IX. okraja prejmejo kis v soboto, dne 10. t. til. na krompirjeve izkaznice pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen	je	tale	red:	Vlil.
okraj dopoldne	od	8. do	9. št.	1 do
180, od 9. do 10. št. 181 do 360, od 10. do 11. št. 361 do konca. •— IX. c kraj popoldne	od	2. do	3. št.	•’ do
130, od 3. do 4.	št.	131 do 260.	od 4.
do 5. št. 261 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20 vin Pripravite
Crn
biž
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit ticU> r ne« v ! inbUant.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega nadvse ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma soproga
Franc Arhar-ja
e« iskreno zahvaljujemo ter vsem, ki so nam ob tej bridki uri izrekli iskreno sožalje in nas tolažili. Iskreno pa se zahvaljujemo blagim prijateljem za krasen venec in za obilo spremstvo. Iskrena zahvala vsem za izkazane dobrote.
Žalujoči ostali Fanči Arhar, soproga; Marija, Olga, hčerki; Davorin, sin.
za lahke in težke v ožin e se proti dobremu plačilu sprejme; lahko dobi tudi hrano in stanovanje. Vpraša se pri liirtentm podjetju - VERNDL FotmrSka »t &
Ženitna ponudba.
Želim se spoznati z inteligentno In mlado gospodično v starosti od 18 do 26 let. — Izključena tudi ni mlada vdovica brez obok. Hesne ponudbe pod .Topničar 65“ na upravo tega lista.
Več tesarskih
pomočnikov
sprejme proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik,
mestni tesarski mojster Ljubljana Dunajska cesta št. 46.
Sprejme se takoj
2 čevljarska pomočnika
za fino delo pri
Josip Prešeren,
Celovška ces<a 82, Šiška-Ljuhljana.
Zahvala.
Iskrena hvala vsem znancem in prijateljem za darilo, nabrano potom nabiralne pole, ki sem ga hvaležno prejela.	Hvaležna
Marjeta Škofič.
V bolnici bratovske skladnice v Trbovljah
se sprejmeta
2 bolniška strežnika.
Plača z dokladami vred mesečno K 549 75. Stano-vanje v bolnici. Nastop službe 15. majnika. Pogoj samski stan. Ponudbe z dokazili sposobnosti in dosedanjega službovanja je nasloviti na bratovsko skladnico v Trbovljah.
V -IT > j'	w,:	;
— Dalnllka stavnic« — K 15,000.000.
Sprejema vloge na knji-Hce In tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani.
Poslovnica razredne loterife.
PodruZnice; v Splitu« Celovcu« Trsžu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru.
Rezervni fondi okroglo K 4,000.000.
Kupuje in prodaja vse v..rgj_g vrednostuih papirjev,_financira erarične dobave__in_dovolju^e —— aprovlzacijske kredite —— |