Anthropos 54 (1–2): 119–121 | issn0587-5161 | e-issn2630-4082 
Porocilo s konference 
4. dnevi kulturne animaliSTike: »Galeb nije tica« 
Vesna Liponik 
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti vesna.liponik@zrc-sazu.si 
© 2022 VesnaLiponik 
Med 19. in 21. oktobrom je na Filozofski fakulteti v Splitu potekala že 4. mednarodna konferenca Dani kulturne animaliSTike ali Days of Animal STudies z letošnjo krovno temo »Galeb nije tica«. Konferenca si za svoje izhodišce jemlje spodbudo iz lokalnega okolja – na slednje tudi na vizu­alni ravni usmerja raba velike zacetnicestv imenu, ki se nanaša na Split. Sicer pa je sam termin »kulturna animalistika« izvorno zasnoval hrvaški pravnik Nikola Viskovic, ki je leta 1997 v Splitu skupaj z Nenadom Cam­bijemorganiziralprvoznanstvenosrecanjestemimenom. Viskovicvelja tudi za zacetnika teorije o pravicah živali na Hrvaškem (Marjanic 2021, 96). 
Kljub izhodišcnemu fokusu na pticah oziroma, natancneje galebih, in posledicno vecjem številu prispevkov, ki so se navezovali na vprašanje pticje-cloveškihodnosov,jekonferenca pokrilaširoknabortem,kizade­vajoclovekovodnos doživaliter najrazlicnejše artikulacijetega odnosa v prav tako širokem spektru disciplin, od filozofije, antropologije,arheolo­gije, sociologije, teologije, biologije, do literarne teorije, pedagogike itd. Kot posebnost letošnjega konferencnega programa pa velja omeniti ve­liko število prispevkov in celo poseben sklop, namenjen vprašanju živali vmetal glasbi. 
Poleg osrednjega tridnevnega konferencnega programa dobrodošel (ne)konferencni dodatek h konferenci predstavljajo tudi predstavitve knjig, letospogovor onovoizdanem delu Zorana Dimica Politicke ži­votinje i zveri: o Aristotelovom zasnivanju filozofije politike, ter literarno branje in pogovor s škotskim pesnikom Gordonom Meadeom in profe­soricoanglešcinezUniverzevPortorikuMaritzoStanchich,kigajevodil pesnik in filozof Hrvoje Juric. 
K temu je nujno dodati še zakljucno (ne)konferencno dogajanje na 
https://doi.org/10.26493/2630-4082.54.119-121 
Vesna Liponik 
Bolu,22.oktobra,kijeobsegalopodelitevnagradinzakljucekliterarnega natecajazaosnovnošolcezanajboljšozgodboogalebu,izobraževalnode­lavnico za otroke Zašto treba poštovati druge? ter predstavitev slikanice Izgubljeni malic: storija o dva otoka. Zadnji konferencni sklop je mogoce vpeti v tudi sicer mocno zastopano konferencno temo o živalih v peda­gogiki, ki sta jo že prvi dan v kontekstu (ne)možnosti aplikacije Freire­jeve pedagogike zatiranih na kriticno animalisticno pedagogiko ter ideje 
opedagogikizatiralcevodprlaTomažGrušovnikinReingardSpannring. Nadalje sta se temi živali v pedagoškem izobraževanju posvetila še pri­spevka Perislave Bešic-Smlatic s primerom ucne ure filozofije o etiki in živalih ter Jasminke Miloševic o etiki živali v crnogorskem šolskem sis-temu. 
Cetudi je vecino prispevkov resda mogoce »metodološko« umestiti v animalisticne študije oziroma kulturno animalistiko, ki se loteva pred­vsem nizanja tematizacij živali, pa so nekateri prispevki že posegli v po­lje kriticnih animalisticnih študij ter najaktualnejših premislekov na po­drocju cloveško-živalskih odnosov ter clovekovega odnosa do tega, kar imenujemo okolje. Tukaj velja omeniti, recimo, prispevek Simona Rylea »Veganska poetika in meso kapitalocena«, ki se naveže na porajajoce se podrocjeveganskihštudij,terprispevekJadreRyle,kijedelohrvaškeilu­stratorkeinavtoricerisoromanovMagdeDulcicinterpretiralazekofemi­nisticne ter novomaterialisticne perspektive. 
Glede na osrednjo naravnanost konference, ki naj bi se osredotocala ne le na »preucevanje nacinov, na katere necloveške živali bogatijo našo kulturo«, temvec tudi na »nacine, kako ljudje ravnamo z njimi«, pri ce-mer je eden njenih glavnih ciljev »omogociti boljši vpogled v unicujoco naravo takšnega ravnanja ter senzibilizirati inspodbuditikriticno razmi­šljanje o oblikovanju drugacnega odnosa do živali« (Guc 2022), morda ne bi bilo odvec razmisliti o bistveni kriticni vsebinski zaostritvipri izbiri konferencnega menija in se izdelkom živalskega izvora v celoti izogniti, kar bi bilo tudi veliko bolj v skladu z zgoraj navedenimi deklarativnimi usmeritvami in cilji konference. Prehranjevanje je nenazadnje praksa, ki še kako pripoveduje o našem odnosu do živali, o cemer so spregovorili tudi številni konferencni prispevki. 
Literatura 
Guc, Josip. 2022. »4.Danikulturne animaliSTike:galebnijetica.«Vabilo,Uni­
verza v Splitu. Marjanic,Suzana.2021. »NikolaViskovicinjegovakulturnaanimalistika/zoo­
logija:utjecaj nadomacuteoriju i praksu.« V Nikola Viskovic: pravo – poli­
120 
Porocilo s konference 
tika–bioetika:zbornikpovodomosamdesetogrodendana, uredilaJosipGuc inHrvoje Juric, 95–115. Zagrebin Split:Pergamena,FilozofskifakultetSve-ucilištauSplitu,Centarzaintegrativnubioetiku,PravnifakultetSveucilišta u Splitu, Znanstveni centar izvrsnosti za integrativnu bioetiku.