Posamezna številka Din 1’ . ŠT KV. 83. V LJUBLJANI, sobota, 9. maja 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO ir. S*aja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po poi& Eto 20-—, inozemstvo Din 80-—. Neodvisen političen list UBHDNI8TV* Df UPRAV« 18 TV Oj SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB, c TSLEFOK 9TBV. US. Rokopisi m o* vračaj a — Oglasi po tarife, Pimentu vprašanjem naj s« priloži ta odgovor. Raiua pri poStnem ček. orada Stev. Kfzboru H. S. S. Sno najbolj presenetljivih dejstev naše povojne politike je, da so po vrsti vse socialistične stranke stalno in silno nazadovale. Od mnogih vzrokov tega propadanja naj danes podčrtamo samo easga: Pod vplivom marksistične ideo-l®gije so socialistične stranke omalovaževale nacionalno kulturna vprašanja ter se zlasti v velikem boju med avtonomizmom in centralizmom popolnoma daginteresirale. Nujna posledica tega je bita, da se je desinteresiral na socialističnih strankah tudi narod, ker kako ha za stranko, ki je indiferentna v najbolj važnem vprašanju. •ocialistične stranke so tako izgubile v. komunistično internacionalo. Potovanje Stjepana Radiča v Moskvo je imelo samo namen, da se hrvatski seljak približa ruskemu. HRSS ni imela nobenih službenih zvez z 3. moskovsko internacijonalo. Ako pa je prišla HRSS v zvezo s seljačko organizacijo, potem ta zveza ni takega značaja, da bi imela HRSS proti njej kake obveznosti, ampak je obdržala popolnoma svoj program, svojo politiko in svojo taktiko. Zaslišanje Pavla Radiča je bilo zelo kratko. Po seji je Laza Markovič izjavil prisotnim novinarjem, da bodo zaslišani še oni narodni zastopniki, ki se nahajajo v vodstvu stranke ali pa so že prej izstopili iz stranke. Anketni odbor je sklenil, da bo zaslišal interniranega dr. Mačoka, ki je predsedoval seji 14. avgusta 1924, na kateri so sklenili, da HRSS vstopi v seljačko internacijonalo. Poleg njega bo danes še zaslišan dr. Rudolf Horvat, bivši posl. HRSS, ki je ostro nastopil proti vstopu HRSS v seljačko internacijonalo. V pondeljek je pozvan v Zagreb preko srezkega načelnika Toma Jalžabetič iz Gjurgjevca, ki je tudi nastopil proti sklepom HRSS glede vstopa v seljačko internacijonalo, in Vinko Lovrekovie, ki je iz istega vzroka izstopil iz HSS. Nato je Laza Markovič izjavil, da se nahaja delo anketnega odbora še vedno v dobi preiskovanja in zaslišavanja. Delo bi moglo biti končano v pondeljek ali torek. Glede zaslišanja Stjepana Radiča je Markovič izjavil, da se bo to izvršilo, če postane potrebno. O dosedanjem delu je L. Markovič rekel: O podatkih, ki smo jih prečitali, ne moremo ničesar govoriti. Edino jih moremo uporabiti v toliko, v kolikor služijo oni delu anketnega odbora, o čemur pa ne more danes govoriti niti sam preiskovalni sodnik. Dr. Korbler je izjavil, da bo Radičeva zadeva tekom 8 dni gotova. Vsi člani anketnega odbora imamo pravico in dolžnost, da premo-irimo vse, kar smatramo za potrebno in kar mislimo, da bi bilo v interesu naroda. Sklepi ne morejo biti samo stvar ankete, nego tudi stvar notranjega prepričanja. ZNAČILNA IZJAVA DR. MARKOVIČA Kar se tiče vesti o pogajanjih z radičevci, je dr. Laza Markovič izjavil sledeče: Kot politiki se ne moremo razgo-varjati o drugem, nego o političnih stvareh in situacijah. Mi se ne pogajamo, ampak se samo razgovarjamo. Jaz sem na primer včeraj govoril z g. dr. Šupe-rino nad dve uri. Obstojala je stranka, ki je zavzemala neprijatel jsko stališče napram tej državi. Sedaj pa se je organizirala stranka, ki zastopa državne interese. Ta preokret datira od 21. marca t. 1. Na pripombo, da vlada v Zagrebu prepričanje, da se bodo razgovori dobro končali, je dr. Markovič dejal: To je njihova zasluga in ne naša k RADIKALI NA BANKETU PRI PRPIČU. Zagreb, 9. maja. Izlet članov anketnega odbora v Hrv. Zagorje je po mnenju političnih krogov popolnoma privatnega značaja. Predsinočnjim je povabil člane anketnega odboru znani radičevec Prpič na banket. Dr. Behmen dementira vesti, da bi se on udeležil banketa. Vsekakor je zadnje zelo odločilno za odno-šaje med radičevci in muslimani. Važno zborovanje narodne obrane. RAZVESELJIV NAPREDEK JUŽNE SRBIJE. Beograd, 9. maj. , Že dva dni trajajo važne seje Narodne Obrane, katerim predseduje vojvoda Stepanovič, ki je prišel v ta namen iz Čačka. To so redne vsakoletne seje, na katerih se ustvarjajo načrti za prihodnje leto in se izvoli uprava. Iz tajniškega poročila je razviden velik napredek Narodne Obrane, zlasti v nacionalnem in kulturnem pogledu v južni Srbiji. Mesto pokojnega polkovnika Pavla Jurišiča je prevzel posle generalnega tajnika upokojeai general Voja Zivanovič. Na seji so zastopani vsi odbori iz notranjosti. Javnost o poteku seje ni obveščena, ker se obravnavajo stvari, ki ne spadajo v širšo javnost. Včeraj ob 20. se je vršil v hotelu Bristol banket. Pribičevit protestira. za i uspešen političen boj vedno večji strankarski aparat ki ga zmorejo samo veliki* stranke, ali pa od velekapitala ži-več* skupine. Vprašanje tiska govori v tem oziru najbolj zgovorno. Ida hi se NSS poslužila podpore velekapitala, je izključeno, ker bi s tem izgubila svojo obstojno pravico. Da bi postala £ doglednem času velika stranka, enako ni pričakovati. Toda k nastanku velike politične skupine lahko priporno«. To skupino morata ustvariti kmečki in delavski stan. Oba reprezentanta dela Beograd, 9. maja. Povodom vesti, da so biti člani anketnega odbora povabljeni v Prpičevo palačo, je vložil Pribiče-vič pri Pašiču oster protest, ker prihajajo člani ankete v stik z onimi, ki stoje pod anketo. Pribičevič je hotel izkori- si morata osvojiti v javnem življenju mesto, ki jima pripada. In to v prvi vrsti v interesu pravega razvoja naroda. Na občnem zboru SKS je napredno kmečko ljudstvo storilo v tem oziru prvj uspešen korak, ko je združilo svoje vrste. Na zboru NSS pa mora biti položen temelj za ustanovitev kmečko-delavske fronte. V mo« znaku pozdravljamo glavni zbor NSS, v tem geslu mu želimo čim več uspeha. stiti ta moment, da izvrši svoje zadnje namere, in je zaprosil za avdijenco, v kateri se je zadržal preko ene ure. Samostojni demokrati hočejo sistematsko izkoristiti te stvari in na vsak način preprečiti sporazum in vsako konsolidacijo razmer v državi. Dr. Edo Lukinič je prišel včeraj v radikalni klub, kjer je skušal pri radikalnih poslancih (okoli 15 do 20) vzbuditi nerazpoloženje, češ, da je samo Laza Markovič upravičen stopati v stik z anketnimi poslanci HSS. V koliko je namera SDS uspela, ni znano. Pričakuje se, da bo v istem zmislu poskusil svojo srečo tudi minister dr. žerjav. Če z večjim uspehom — dvomimo. VOJVODA STEPANOVIČ PRI KRALJU. Beograd, 9. maja. Včeraj popoldne oh 4. je bil v dvoru vojvoda Stepa Stepanovič. O tej avdijenci so se pričele širiti najrazličnejše verzije. Nekateri mo šli celo tako daleč, da so rekli, da se ponovno dela na ustvarjanju one tendence, ki stremi za sestavo nevtralne vlade s Stepom Stepanovičem na- čelu. V političnih krogih je ta vest vzbudita živahne komentarje, češ, da je ta kombinacija našla podporo pri merodajnih političnih faktorjih, vendar je o njej še preuranjeno govoijti. Drugi'so sploh trdili, da je ta kombinacija nemogoča. Vseskozi pa je kombinacija zelo značilna za sedanjo situacijo vlade, da Pa-šič se vedno ni položil prisege v dvoru in da se je včeraj odpeljal z avtomobilom v Topčider. Gotovo je, da je imela Pašičeva bolezen politično ozadje in ni izključeno, da stoji njegovo ozdravljenje v zvezi s kombinacijo vojvode Stepanoviča. Avdijenca je trajala dalj časa. O priliki avdijence je kralj izrazil Stepanoviču željo, da se udeleži velike nacionalne proslave sv. Vladimirja v Ohridu. mmmmmmmmmmmmmmmmammBmmm*.momhm ■'■m ikimaiaiii ua VAŽEN ČLANEK SAMOUPRAVE«. Beograd, 9. maja. Današnja »Samouprava'- prinaša članek pod naslovom Naše stališče«, v katerem piše o sporazumu z radičevci. Važnost preokreta pri radičevcih je nesumljiva in je tudi izven vsakega spora. Radikalna stranka dela z vsemi silami na to, da sporazum prinese narodu in državi vse koristi, ki morejo nastati iz tega preokreta. To zna-či slogo in bratsko sporazumevanje med hrvatskim in srbskim delom našega naroda. Radi pravilnega poteka situacije je potrebno, da je parlamentarna večina popolnoma soglasna v vseh političnih, socijalnih in administrativnih vprašanjih, katere bo realnost spravila na dnevni red. Važnost tega članka je v tem, da se priznavajo službeni razgovori za sporazum z radičevci, ki bo sklenjen takoj, ko bodo rešena nekatera važna vprašanja. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 9. maja. Včeraj popoldne se je vršila seja David o viče v ega demokratskega kluba, na kateri so diskutirali o situaciji in o odnosa j ih demokratske stranke napram ostalim strankam. V pogledu pogajanj med radikali in radičevci se ne bo klub izjavil, dokler se ne zgode konkretna politična dejanja. -tn.: »«fc>>^R*g»^sc.f»cowa Razgovor s poslancem Pucljem. Sijajno uspeli občni zbor SKS, še bolj pa dejstvo zbližanja med dvema najmočnejšima skupinama naprednih kmetov, je našim mladinom od sile neprijetno. Viden odsev tega so njih ljuti napadi. Ker pa je stara navada mladinov, da ne vodijo nikdar načelnega boja, temveč le oseben boj, zato tudi ne napadajo toliko SKS, ko poslanca Puclja. Nanj lete vsi njihovi napadi in proti njemu uprizarjajo gonjo, ki je nov dokaz njihove brez-kulturnosti. Ker pa že mladini tako silovito napadajo g. Puclja, smo se danes obrnili nanj, da vidimo, kako učinkujejo ti mladinski napadi. In videli smo, da zelo malo učinkujejo in da niti najmanj ne zmanjšujejo dobre volje, ki jo je g. Pucelj polen. Ko je naš urednik pokazal g. Puclju, ki se je včeraj ravno vrnil iz Beograda s seje sekcije zakonodajnega odbora za proučevanje zakonskega načrta o kmetijskih kreditih, včerajšnje »Jutro< z njegovimi napadi na g. Puclja in ga zlasti opozoril na infamijo, da sklepa SKS spordzum s SHS samo zato, »da bi postal g. Pucelj minister«, se je g. Pucelj prisrčno nasmejal in dejal: >Vse to je neresno in me ne more niti najmanje zadeti. Predobro vem, da gospodje sami vedo, da so njihovi očitki brez podlage. Zlasti pa se moram smejati, kadar očitajo koristolovstvo meni gospodje, ki so si dali v začetku 1. 1919, ko smo skupaj organizirali demokratsko stranko, izplačevati za svoje pičle govorčke iz strankine blagajne po 500 do 800 kron in ki so zaman poskušali, da bi tudi meni vsilili potne stroške. Poznam dobro to gospodo in zato tudi vem, kako je treba ceniti njih očitke.« Razvil se je nato političen razgovor, tekom katerega je stavil naš urednik g. poslancu sledeče vprašanje: Občni zbor SKS je naredil na vso javnost zelo globok vtis. Njegovi sklepi pa so prišli tako iznenada, da javnost ne razume še prav njegovega pomena. To tem bolj, ker pišejo mladinski listi tako neresnično o zboru. Zato bi Vas prosil, da mi na kratko poveste, v čem je bistvo sklepa občnega zbora SKS, zakaj ste stopili v stik s SRS? >Ker smo prišli do prepričanja, da je sedanjega neznosnega stanja v Beogradu, zlasti pa v Sloveniji kriva ne toliko zavožena politika mladinov in klerikal-no-separatistična politika SLS, kakor pa relika razcepljenost kmečkih in delavskih strank ter velika brezbrižnost in nedelavnost velikega dola slovenske in teligence, ki je pred mogotci omahnila, oziroma, ki iz nerazumljive sramežljivosti gleda politične dogodke le od daleč. Ker smo dalje na hrvatskem vzgledu videli, kaj more doseči enotna fronta, smo se odločili v vodstvu SKS, kot tretja najmočnejša stranka Slovenije za to, kar nam nalaga in ukazuje današnji politični položaj in kar je tako enodušno odobril naš občni zbor. Gremo za tem, da združimo najpoprej vse, kar pošteno kmečko in delavsko misli ter čuti. Nato pa hočemo povabiti v to zvezo vsakega poštenega Slovenca n« glede na stan in šaržo, da tako upo-stavimo kolikor mogoče močno in enotno deni&čo fronto po vzoru Hrvatov. Komaj pa smo storili prve pripravljalne korake in komaj nam jih je ta občni zbor tako enodušno in sijajno odobril, je že padlo po nas z vso strastjo oboje nam nasprotno časopisje. Iz protislovij, surovosti, jeze in psovanja >Jutra , »Slovenskega Naroda< ter »Domovinekakor tudi iz napadov »Slo- venca« more razvideti, da smo na pravem potu in da nekaj dobrega pripravljamo, tudi tisti, ki morda dosedaj ni znal našega prizadevanja primerno oceniti. V ostalem Vam pa vseh podrobnosti za enkrat še ne morem razložiti, dokler ni vse perfektno. Ali rečem Vam, da se ne bo ničesar zgodilo brez tistih, ki so v to poklicani in pooblaščeni, kakor pa je na primer storil g. dr. Žerjav, ki je sam na svojo roko brez vodstva razcepil stranko in vstopil v vlado, ali ki sedaj zopet brez najvišjega foruma svoje stranke mešetari za vstop v radikalno stranko.« Korak SKS pomeni na vsak način okrepitev dela za sporazum med Jugosloveni. Zato dovolite, g. poslanec, še sledeči vprašanji: Kakšni so izgiedi za sporazum? Kakšna je vloga Slovencev pri sklepanju sporazuma. »Da mora do sporazuma priti, to ni samo želja, temveč spoznanje vseh političnih strank. Da se pa ta sporazum ne more izvršiti čez noč ali na eni sami seji, je tudi jasno in zato so že pred nami konture etap tega reševanja. V prvo etapo spada dobra volja in obojestranska pripravljenost ter korekture dosedanjega nasilnega in razdvajajočega režima. V drugo etapo spadajo absolutno svobodne volitve, ki — izvršene brez vsakih nasilnih vplivov na ljudstvo — bodo dale tak rezultat, kakor bo odgovarjal nepokvarjeni volji in prepričanju svobodno govorečega ljudstva. Tej sledi tretja etapa ali pravi sporazum. Ta bo sklenjen v prvi vrsti med najmočnejšo srbsko in najmočnejšo hrvat-sko stranko. Jasno je, da bosta obe ti dve stranki v tem slučaju zastopali skrajno srbske in skrajno hrvatske koristi, ne sicer toliko nacionalno-šovini-stičnih, kakor v prvi vrsti pokrajinsko-ekonomskih. Da sem čisto jasen: Banat, Srem, Mačva si bodo čisto gotovo skušali osigurati lažji ekonomski položaj z ozirom na bogastvo svojega prirodnega položaja. Primeru teh bodo sledile vse druge pokrajine. Če bodo v tem slučaju govorili v imenu Slovenije vedno le gospodje od SLS, ki jim je klerikalizem prvi, glavni, začetni in končni cilj, vse drugo pa le lepotičje in vaba za volilce, potem je jasno, da Slovenci ne bomo zastopani tako, kakor zahteva naš izvanredni položaj, ki nam sicer ne nudi toliko plodnih in rodovitnih planjav, ki pa nam stavlja na razpolago kot protiutež naše lepe, blizu morja in meje stoječe gozde, naše bogate vodne sile, našo napredno živinorejo ter staro, preizkušeno slovensko pridnost, vztrajnost in podjetnost. Še slabše pa bi bila Slovenija zastopana v tem slučaju, če bi v njenem imenu govorili pri sporazumu zastopniki tiste mladinske klike, ki je pripravljena prepustiti beograjskim mogotcem vse, kar je specielno našega domačega, slovenskega in pokrajinskega, samo da se obdrži na vladi. To smo čutili že pred volitvami in zato smo se že takrat odločili, da gremo v volitve sami in za sporazum ter proti vsem tistim, ki sporazum ovirajo in preprečujejo ter s tem vsakodnevno pove-eavajo obubožanje zlasti našega kmečkega ljudstva. V tem je zmisel naše domače fronte, za katero se je izrekel naš občni zbor in za katero se bomo borili.« mij vplačevali. Te dobrote bo deležnih 70 tisoč starčkov. 1 V 80 letih bodo' vsi izdatki za zavarovalnino kriti. Zakladni minister je končal svoj predlog z besedami: »Osrečuje me misel, da so vojna trpljenja položila seme za veliko drevo, v čegar senci bo mnogo generacij našlo varstvo pred življenskimi viharji. Je to najboljši vojni spomin za one, ki so dali svoje življenje in svojo kri za blagor domovine.? Pri nas pa se socialna zakonodaja izvaja tako, da so z njo nezadovoljni delojemalci in delodajalci. Na vojne žrtve pa se ozira tako malo, da invalidi še danes niso prišli do svojih pravic in da se vpokojencem ne daje niti onega, kar so oni sami vplačali. In vendar je še polno ljudi, ki pojejo slavospeve o sposobnosti sedanjih vladarjev Jugoslavije. Socialna zakonodaja v Angliji. Angleškemu parlamentu je predložil minister Churchill zakonski načrt, po katerem bo 70 odstotkov vsega prebivalstva železno socialnega zavarovanja. Bistvene določbe zakona »o: . , Starostno zavarovanje m zavarovanje vdov »druži z bolniškim zavarovanjem. To zavarovanje vdov se nanaša na 15 milijonov zavarovanih delavcev in na njih rodbine, to je 70% vsega prebivalstva. Zavarovalna premija se zviša za usluzbe-nega moškega za 4 penije tedensko m za l penija za uslužbeno žensko. Načrt stopi s 4. januarjem v veljavo. . Od tedaj se bodo izplačale zavarovalnine vdovam mož, ki umro po tem terminu in ki so bili po novem načrtu zavarovani. Vdo- nati, da nastopi pri prihodnjih volitvah v čeških deželah 30 kandidatnih list, ia jicer 17 čeških in 13 nemških. Češke liste bodo sledeče: 1. republikanska (zemljoradniška), 2. obrtniška, 3. nar. demokratska. 4. ljudska (klerikalna), 5. čsl. socialisti (narodni socia-listi). 6 soc. demokratična, 7. komunistična, 8. neodvisni komunisti, 9. lista Vrbengkega, 10. hišnih posestnikov, 11. hišnih najemnikov, 12. lista gažistov, 13. Praškova (agrarni disident), 14. invalidska, 15. Kaderkova, 16. konservativna in 17. državljanska. (Slednji šele pripravljata svojo ustanovitev.) — Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji bo vloženih 20 list, na vsem češkoslovaškem torej nič manj ko 50 kandidatnih list. — Pod takimi okolnostnri izgublja proporc pač stalno na veljavi. ve dobe za sebe 10 šilingov (150 Din) tedensko, 5 šilingov (75 Din) za najstarejšega m 3 šilinge za vsakega drugega otroka do 14. teta. Vdova s tremi otroci dobi torej tedensko okoli 310 dinarjev. Žene, ki so že sedaj vdove, dobe kot darilo države enake pn-»pevke še šest mesecev po dovršenem 14. letu svojega najmlajšega otroka. Te dobro e j bo 'deležnih okoli 200.000 mater in 350.000 j °l Sirote dobe 7 in pol šilinga (okoli 110 Din), Če so prvi otrok, drugače 6 šilingov. • Od leta 1928 dalje prejmejo vsi moški m žene, če so plačevali 3 leta premijo po do- ■ vrženem 05. letu polno zavarovalnino. Oni pa, ki dovrše tedaj 70. leto, prejmejo polno zavarovalnino kot darilo države, če niso pr# Politične vesti = To bi bilo nekaj za naše »državotvorne«. Vlada Cankova je izdala ukaz, da morajo vsi uradniki in uradnice deklarirati svojo strankarsko pripadnost. Vlada utemeljuje svoj ukaz s tem, da se je konstatiralo, da pripada velik del uradništva zemljodel-ski in komunistični stranki. Vsled tega je bilo samo v Srbiji aretiranih 35 učiteljev in učiteljic. = Naloga konference Male antante. Poluradna »Prager Presse« razpravlja o konferenci Male antante v Bukarešti in poudarja, da se bo med drugimi važnimi vprašanji razpravljal tudi problem sigurnosti. Razpravljalo se bo tudi o sklepih Zveze narodov, ki so bili storjeni po zasedanju v mesecu marcu. Vse države Male antante so pristale na francoski protokol, ki predvideva generalno rešitev varnostnega problema. Sedaj pa gre za to, da se zamenja to generalno rešitev s specialno. Zato mora Mala antanta zavzeti svoje stališče, zlasti še, ker je ona za Srednjo Evropo merodajna. Od srednjeevropskih držav se bo zlasti razpravljalo o Avstriji in Madžarski, ker je vprašanje finančne sanacije obeh držav danes tako aktuelno, kakor še nikoli. — Če se bo razpravljalo tudi o Bolgarski, »Prager Pres-sec molči. = Kalfovo potovanje. Iz Beograda je odpotoval Kalfov v Bern, odkoder odpotuje v Pariz in London. Svojo namero, da odide tudi v Bukarešto, je opustil, ker je ni smatral vsled sestanka Male antante za oportuno. Govori se, da misli Kalfov odpotovati tudi v Prago, kjer pa ne bo dobro sprejet. Svojega prihoda v Pariz ni Kalfov pripravil in po vsej priliki bo v Parizu sprejet kot ne-zaželjen gost. To se mora sklepati vsled konflikta, ki se je pred kratkim odigral med nekaterimi predstavniki bolgarskega in francoskega poslaništva v Beogradu. — Kalfov je iz Sofije odpotoval v največji tajnosti iu za njegov odhod ni nihče znal. Odhod se je prikrival iz strahu pred atentati. — Nje- gov prihod v Beograd ni uplival tako senzacionalno ko prihoid Cankova. Toda vse je ostalo skrajno rezervirano in Kalfova namera, da bi pridobil Beograd za protikomunistično fronto, je propadla. — Češkoslovaška vladna kriza. Pogajanja za rešitev češkoslovaške vladne krize se vrše že od pondeljka dalje.. Težkoča ne leži toliko v vprašanju povišanja carine na žito, ko v kompenzacijah, katere zahtevajo socialni demokratje s tem, da je zahteval minister Hodža kot zastopnik agrarcev, da mora biti vprašanje carine na žito rešeno že do 13. maja. To pa vsled tega, ker stopi tedaj v veljavo trgovska pogodba s Poljsko. Socialni demokrati pa odklanjajo določen termin in zahtevajo, da se tudi izvedba raznih socialnih zakonov terminira. Odločitev je prepuščena strankinemu vodstvu. — Socialno demokratska pritožba proti izvolitvi Hindenburga. Nemška socialno demokratska stranka se je pritožila proti izvolitvi Hindenburga, ker so se godile take ne-rednosti, da je relativna večina 804.151 za Hindenburga oddanih glasov zelo dvomljive vrednosti. Zlasti po deželi so lastniki podjetij in posestev grozili vsem uslužbencem, da bodo odpuščeni, če ne volijo Hindenburga. — Splošno se misli, da je socialno demokratska stranka vložila svoj protest samo zato, da poudari svojo nepomirljivost do Hindenburga. . = Italijanski imperializem je neHasi"]1^-Italijanska vlada je poslala francoski vladi poseben protest, ker so francoske čete vkorakale v špansko cono. Francoska vlada je odgovorila, da ne mislijo francoske čete tega ozemlja okupirati, temveč pomeni njihov pohod samo kazensko ekspedicijo. To je bila Francija prisiljena podvzeti, ker so ustaši vpadali na njeno ozemlje. — Italijanska vlada se je s francoskim odgovorom zadovoljila, zaktevala pa je, da se skliče za končno ureditev maroškega vprašanja posebna konferenca, na kateri mora biti zastopana tudi Italija. ’ Italijani bi pač želeli tudi v Maroku pospraviti malo ozemlja. Zdi se nam pa, da bo to trd oreh. 50 kandidatnih list na Češkoslovaškem pn prihodnjih volitvah. »Venkov«, glasilo ceskih agrarcev, je poročal v svojem uvodniku, da nastopi pri prihodnjih volitvah 5 novih strank in sicer komunistična posl. Bubniko-va, klerikalna posl. Kaderke, agrarna Praškova in nova madžarska in slovaška stranka. Ta članek »Venkova« je vzbudil v češki javnosti veliko pozornost in listi so pošteno izpopolnili vest »Verfkova«. Talco so poročali »Narodny listy«, da je bilo tekom zadnjih 10 mesecev na Slovaškem in v 1 od-karpats.ki Rusiji ustanovljenih ravno H novih strank, in sicer 3 slovaške, 1 slovaško-madžarska, 5 madžarskih, 1 židovska in 1 nemška. Na zadržavnem stališču so 2 slovaški in 1 madžarska stranka. Ostale so vse opozicionalne. - Po »sem tem treba raču- Prosveta. KONCERT PEVSKEGA ZBORA GLASBENI MATICE V LJUBLJANI. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani nastopi na svojem prihodnjem koncertu z velikim arotorijskim delom za solo zbor in orkester, in sicer se izvaja Cesar Franck: Les Beatitudes — Osmero blagrov. To delo prištevajo glasbeniki k največjim oratorij-skim delom francoske odnosno sploh svetovne glasbene literature. Občinstvo oposarja-mo na ta koncert Vse podrobnosti javimo pravočasno. Pester venec klavirskih skladb nam poda odlični pianist Svetislav Stančič v pondeljek dne 11. t. m. na V. abonma koncertu Filharmonične družbe. Za svoj spored si je izbral v prvi vrsti klasično klavirsko skladbo. Poleg tega pa izvaja tudi dela jugoslovensk* literature v njegovi predelavi in sicer ftiro-lovo Suito in pa Konjovičevi Dve narodni pesmi. Po mnenju nemških kritikov j« Stančič pianist odličnih zmožnosti, ki mu brze dvoma zagotavljajo svetovni sloves. Za ta koncert so vstopnice v Matični knjigarni. Skladatelj Emil Adamič je zložil na bes«-dilo Otona Zupančiča daljšo skladbo za mešani, ženski in moški zbor »Kresovale tri devojke« in jo je poklonil pevskemu dru-! štvu »Zvon< v Trbovljah k njegovi trid*set-! letnici. — Zelo posrečena, v jugoslovanskem narodnem duhu zložena skladba, izide v eni prihodnjih številk »Zborov« »Ljubljanskega Zvona«, izvajalo jo bo pa prvič pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah. St. Premrl: 4. ženski zbori s spremljeva-; njem klavirja na besede Karola Širols izidejo še tekom maja. Založilo jih je ob dvajsetletnici svojega obstoja pevsko dr»*tvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Gledališče. Tenorist gospod Dimitrij Orlov gostuj* danes tretjič in zadnjič V ljubljanski Optfi. Poje vlogo Cania v Leoncavallovi operi »Glumači«. Izvaja se pri današnji predstavi *aj-prvo »Cavalleria rusticana«. Vlogo Sentuz« poje prvikrat gospa Thieery Kavčnikova, v ostalih vlogah sodelujejo gospodični Korenjakova in Ropasova in gospoda Kova< iH Zathey. Dirigira gospod Neffat. V operi »Glumači« poje vlogo Nedde gospodična Fri-sekova, vlogo Tonia poje gospod C veji?-, Silvio gospod Popov in Beppo gospod Mohorič, dirigira gospod Balatka, režira gospod Šest. Začetek te predstave je šele ob 8. uri. vrši se izven abonmaja. V nedeljo 10. t. m. pa se poje po dalJJem presledku Dvorakova opera »Rusalka«. Nušičeva veseloigra »Narodni poslane«< s« vprizori v nedeljo, 10. t. m. v ljubljanski drami izven abonmana. V glavni vlogi nastopi g. Povhe, v ostalih gg. Wintrova, Vera Danilova, Slavčeva, Skrbinšek, Peček, Kralj, Cesar itd. Režira g. Rogoz. Na to veselo in kratkočasno predstavo opozarjamo zlasti aa-baveželjno občinstvo. TABORNIŠTVO NA ANGLEŠKEM. Poleg skavtske organizacije (Boy Sc-out* Association), ki ima okoli 350.000 Članov, obstojajo še druge manjše organizacije, ha-tere so nastale vsled nezadovoljstva z Baden Powell-ovo metodo in njegovo konservativno in reakcionarno ideologijo, s katero je podprl svojo organizacijo. Oficielni organ »Boy Scouts Associattoa« je no vojni znatno padel. Za voditelje iadaja oreanizacija mesečnik »The Scouterc. V organizaciji je deloval posebno John Hargrave na to, da bi se vrnila nazaj na prvotni tir kot si ga je zamislil Seton, pa m imel nobenega uspeha. Ker je bil vsled svo-ip osti-P kritike izključen iz skavtske organizacije (glej članek: Kibbo Kift v >Nar°d" em Dnevniku- št. 229 z dne 10. oktobra 1924), je ustanovil leta 1921 novo organizacijo z imenom ?,Kibbo Kift, \Vooderaft Klnd-red« (gozdovniška bratovščina Kibbo Kitu na podlagi Setonove metode, povdarjajoč pri tem stremljenje po rekostrukciji sedanjih družabnih uredb in pacifizem. V njegovi organizaciji se nahajajo znani aneleški duševni delavci in pacifisti kot a. nr. pisatelj Norman Angel, politik Haveloek Ellis, ekonom prof. J. A. Thompson, Somer-ville Hartings, Mrs. Pethiek La\vrenee. Mladina socialističnih krogov se zbira v skavtskih oddelkih, ki so pričlenjeni tkiv. Socialist Sunday Schools (socialistične ns-deliske šole), v katerih se poučuje ob nedeljah mladina iz teh krogov. Glavni propa-gator socialističnega taborništva je znajji iar-iialist in pisatelj H. Priče. Poleg teh obstoja v Angliji tudi politiftjo nevtralna organizacija pristnih Setonpvih gozdovnikov (\Vooderaft Chiyalry) in udru-ženje katoliških skavtov, katero je ustanovil kardinal Bourne. Narodu! Danes proslavljamo po vsej Sloveniji dan treznosti. Obračamo se do vsakega posameznika in do vsega naroda z nujnim pozivom, naj se zave važnosti in Pomena tega dneva in naj obme poglede sam vase, da spozna svoje napake in ob tem spoznanju trdno sklene, da se teh napak iznebi! Največ in najbolj grešijo nešteti proti treznosti z nezmernim uživanjem alkoholnih pijač. Menda ni v našem narodu nikogar, ki bi ne poznal škodljivosti alkohola. Vendar in vkljub temu vlivamo vase dan za dnem strup, ki uničuje naše telesno zdravje, ki ubija razsodnost in miselnost duha, ki ugonablja narodovo imetje in ki provzroča nešteto nesreč po rodovinah in občinah. Te povodnji, ki se vanjo potaplja narodova moč in lepota, ne more nihče zajeziti hitreje in izdatneje, nego narod sam z odločnim odporom svoje volje, V Ljubljani, dne 10. maja 1925. Dr. Andrej Karlin, škof lavantinski. Andrej Kalan, gen. vikar, za škofijski ordinarijat v Ljubljani. Drag. Ž. Stojanovič, Divizijski Djeneral, Komandant Drav. Div. Oblasti. Dr. Vladimir Katičič, inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani. Dr. Fran Goršič — Dr. Ivo Pire, za Društvo za gojitev treznosti. Dr. Frane Derganc, za Zdravniško društvo v Ljubljani. Engelbert Gangl — Dr. Fux, za Jugoslovenski Sokolski Savez. Vinko Zor, za Prosvetno društvo. Joško Paternost — Ivan Tonja, za Centralno tajništvo jugoslov. Napredne Oinladine iz Slovenije. Cilka Krek, za Krščansko žensko zvezo. Dr. Tominšek, za Slovensko planinsko društvo. ki narodu samemu na čast napravi konec takemu samoubojstvu! Vsako naše dejanje in vsaka naša beseda bodi izraz in odjek treznih, jasnih misli, plemenitosti našega čuvstvovanja in možatosti, resnosti našega hotenja! Treznost v vsem življenju pomirja sleherno strast, ustvarja temelje bratskemu sožitju ter naravnava pridobitne zmožnosti in tvorne sile vsakega posameznika od samopašnih naslad v strugo obče blaginje, ki zajemaj iz nje ves narod pogoje lastnega razvoja in napredka. Spoštuj samega sebe in boš živel in delal trezno! Živi in delaj trezno, da se pridružiš oni četi narodnih mož in žena in dostojnih ljudi iz vseh slojev in stanov, ki jim je dobro ime in srečna bodočnost našega naroda vedno in povsod pred očmi! Dr. Vilko Baltič, Veliki župan ljubljanske oblasti. Dr. Otmar Pirkmaier, Veliki župan mariborske oblasti. Dr. Hinterlechner, rektor univerze v Ljubljani. ' Ivan Stanovnik — Josip Oražem, za Župansko zvezo za Slovenijo. Janko Hočevar, za Protialkoholno zvezo »Sveta Vojska«. Dr. Franc Jankovič, za Zdravniško društvo v Mariboru. Franc Zabret — Dr. Stanislav Žitko, za Jugoslovansko Orlovsko zvezo. Anton Jug, za Zvezo kulturnih društev. Gvido Pogačnik, za Slovensko katoliško dijaštvo. Franja dr. Tavčarjeva, za Kolo jugoslovenskih sester. Pavel Kunaver, za Zupo izvidnikov in planink v Ljubljani. Mezdno gibanje slovenskih novinarjev. . Smelo trdimo, da nima za kulturen razvoj slovenskega naroda in pa njegov gospodarski napredek noben drug stan toliko zaslug, ko novinarski. In smelo trdimo, da jo vsaj tretjina vseh uspehov posameznih pomičnih strank dosežena edina s pomočjo požrtvovalnega dela slovenskega žumalista. dil bi zato akt samo najbolj pripnoste pravičnosti, če bi se javnost vsaj malce oddolžila slovenskim žumalistom. Predvsem pa bi morale to storiti vsaj stranke, ki so najbolj živele od novinarskega dela. Toda revež tisti, ki računa na hvaležnost. {° morajo zdaj okusiti slovenski novinarji. Skušajo doseči kolektivno pogodbo z lastni-^'-.b^gV) toda vsa njihova prizadevanja so na lan\«?r blatniki listov nočejo. Na čelu teh <*la8ilo onih, ki so dostikrat povdarjah in ki Se povdar;ajo, da so za uveljavljanje socialam načel. Mnenja smo, da so novinarji v pravici in zato bomo podpirali njihov boj m zato ponatiskujemo članek, ki ga je objavil g. Golouh v »Socialistu.« — članek se glasi: V Sloveniji je nekaj dnevnikov, tednikov tn drugih časopisov, ki so se zlasti po vojni močno razvili. S tem se je tudi število stalno zaposlenih novinarjev precej povečalo. Medtem, ko je pa skoro vsem ostalim kate-pirijam fizičnih in duševnih delavcev uspelo urediti vsaj deloma njihove službene prejemke in odnošaje potom kolektivnih pogodb in zakonov, so ostali ravno naši novi-.vedno pri starih, prav nič vzornih nimajo kolektivno urejenih služ-»talno določene plače, dogovorno odmerjene^, delovnega časa itd. Novinarji za t jajo v tem pogledu za vsako še tako manualno kategorijo delavcev, dasi je njihovo delo izredno težko, duševno zelo naporno. Slovenski novinarji ^ tega paradoksalnega, trajno absolutno nevzdržnega stn-bja dobro zavedajo In so se zato pridno oklenili, avoje poklicne organizacije. pri Jug(>. slovanskem novinarskem udrtižeriju, sekcija Ljubljana, so organizirani vsi poklicni novinarji v Sloveniji. Poleg Zveze grafičnih delavcev, je to morda edino društvo v Sloveniji, ki tesno združuje vse poklicne tovariše v eni in isti organizaciji. In to Je doslej morda edina dejanska pridobitev naših novinarjev. S tem dejstvom bodo morale namreč nekoliko bolj računati tudi uprave slovenskih listov. Organizacijo, ki šteje v svoji sredi vse nastavljence dotične kategorije, se ne more trajno bagatelizirati. Novinarsko udruženje je težilo a vso silo za tem, da se končno uredijo tudi službene razmero njegovih članov. Društveni odbor je izdelal osnutek kolektivne pogodbe in ga predložil občnemu zboru udruženja. Občni zbor je ta načrt odobril ter pooblastil društveno vodstvo, da ga pošlje preko Delavske zbornice vsem časopisnim podjetjem v Sloveniji. Dokaj skromne so zahteve, ki jih ta načrt koletivne pogodbe vsebuje. Novinarji so se sami dovolj zavedali težav, s katerimi se morajo časopisne uprave v Sloveniji boriti. Omejili so močno svoje upravičene zahteve in so bili še vedno pripravljeni, pogajati se o onih točkah, ki bi se zdele vzlic temu pretirane. Pa je križ. Tudi lastniki, odnosno upravniki listov, torej podjetij, ki Če-šče tako odločilno vplivajo na javno mišljenje in pri katerih bi moralo v prvi vrsti vladati širokogrudno, moderno razumevanje socialnih teženj novega časa, tiče še vedno prav globoko, pregloboko, rekli bi, preodur-no v znani nazadnjaški ozkosrčnosti, v mi-zoneističnem konservativizmu, kakršnega je bilo od nekdaj dosti in preveč v naši ožji očetnjavi. Za predpotopno mišljenje nekaterih ljudi iz tega miljenja, je dovolj značilna okolnost, da se niso hoteli upravniki »Slovenca« vobče odzvati vabilu Delavske zbornice za pogajanja. Ignorirali so mezdno gibanje novinarjev, ignorirali so vprašanje kolektivne pogodbe, ignorirali uradna vabila na pogajanje. Izmikali so se celo osebnim urgencam podpisanega, doslej dokaj potrpežljivega sindikalnega referenta novinarskega udruženja, ter istotako osebnim urgencam tajnika Delavske zbornice. Gospodom upravnikom »Slovenca«, ki so osebno naj-brže vsega spoštovanja vredni ljudje, moremo po vsem tem vendar javno povedati, da je njihovo postopanje skrajno nelepo in da je ta njihova svojevrstna španska diplomacija precejšnja netaktnost, in kar je na tem božjem svetu najhujše, piramidalna ... neduhovitost. Sele kasneje in po ovinkih smo izvedeli, da ne mara »Slovenčev« konzorcij take in enake kolektivne pogodbe, ker bi morali v tem slučaju priznati načelo organizacije ter reševati sporazumno z novinarskim udru-ženjem vsa eventuelna sporna službena vprašanja. Doslednost pa taka in taka. »Slovenec« je glasilo Slovenske ljudske stranke, piše često prav radikalno o socialnem vprašanju, njegovi upravitelji pa se branijo organizacije in sila skromne kolektivne pogodbe, za prav skromno število nastavljencev. Pa o tem eventuelno drugič. Pribiti moramo samo, da je vsled tega njihovega čudnega — da rabim najmodernejši izraz — zadržanja, vse mezdno gibanje slovenskih novinarjev močno oteikočeno. Vabila za pogajanja se je doslej odzval edino zastopnik »Jutra«,* ker pa zastopnikov »Slovenca« le ni bilo zraven, so si tudi uprave ostalih listov vzele čas. Morda leži nekaj krivde na vsem tem tudi pri tovariših, ki so zaposleni pri »Slovencu«. Morda. Zdi se mi — kako bi rekel? —, da se niso za stvar dovolj zanimali. Tovariš Smodej je podpredsednik Jugoslovenskega novinarskega udruženja, od njega pričakujemo, da bo kot urednik »Slovenca« pozval s primernim povdarkom upravo, da mora priznati načelo kolektivne pogodbe in organi- * Ni popolnoma točno, ker so tako mariborska lastništva listov, ko tudi naše, izjavila, da so pripravljena stopiti v pogajanja. zacije, kakor so to pripravljene storiti uprave ostalih listov. Brez skupnega prizadevanja in solidarnosti ne bo uspeha. Ne gre, da bi se vsled »Slovenca«, odnosno vsled njegove uprave in uredništva razblinila v nič cela akcija. Da se razumemo. Grdo bi pa tudi bilo, če bi se uprave ostalih listov trajno sklicevale na odsotnost »Slovenčevega« konzorcija in zavlačevale v nedogled sklenitev službene pogodbe v tej ali oni obliki. Nadejamo se vendar, da bo končno zmagala pri vseh upravah — tudi pri »Slovenčevi« — priprosta zdrava človeška uvidevnost in da nam ne bo treba o stvari več pisati. Zapečateno in podpisano. „Jutrowci“ in politika SKS. (Dopis iz krogov SKS.) Mladinsko časopisje kar besni radi politike SKS, ki odločno gre za tem, da se združijo vse stranke delovnega ljudstva v naši državi, Besnenje dokazuje, da je SKS na pravem potu, na takem potu, ki pomenja skorajšnji konec mladinskega nasilja in mladinske protiljudske, a posebno še mladinske protislovenske politike. Strah pred lastno smrtjo povzroča pri mladinih tako divjanje. Jasno, da v takem razpoloženju tudi niso več v stanu boriti se z stvarnimi argumenti. Samo poglejmo »Jutro« in »Domovino«, pa takoj najdemo, da je edini vzrok SKS politike iskati kajpada v želji g. Puclja, postati minister. Pred vsem konstatiramo, da je tak način boja skrajno nizkoten in vendar edino primeren za naše mladine, ki imajo o svoji kulturi sicer zelo visoko mišljenje, dasi-ravno njihova dejanja govore ravno nasprotno. Dalje konstatiramo, da je g. Pucelj tekom zadnjih dveh let mogel imeti ministrsko mesto, kolikorkrat bi ga hotel, in vendar ga ni sprejel, kar dovoljno označuje njegov značaj. Končno v tej zvezi beležimo, da g. Žerjav lani niti poslanec ni bil in vendar je v jesen, ko se je pripravljal padec Davidovičeve vlade, sedel cele tedne v Beogradu. Zgodilo se je potem, da g. Reis-uer ni postal minister, dasiravno je bil poslanec, pač pa je zasedel po dolgih tednih vztrajnega čakanja ministrski stolček gosp. Žerjav, ki ni bil poslanec. Toliko o »ministrih«. Ne vem, ali »o mladini preČitali Marušičev in Pucljev govor z našega strankinega občnega zbora. Ako so prečitali, potem so mogli najti v teh govorih celo vrsto stvarnih podatkov, s katerimi se pojasnjuje se- danji politični položaj. Navajam n. pr. sledeče trditve g. Pucelja: a) Kralj sam želi zbližanje med Srbi in Hrvati, med radikali in radičevci. Kralj to želi, ker je prepričan, da je potrebno v interesu države. Naš vladar to želi vkljub temu, da mladini iz vrst samostojnih demokratov z vsemi silami delujejo proti sporazumu radičevcev in radikalov. 2. Pavle Radič se pogaja z radikali sporazumno z Davidovičevci. Davidovičeva skupina kot zares patrijotičen del nekdanje demokratske stranke se dobro zaveda, od kolike koristi bo za državo sporazum med Hrvati in Srbi, zato vodi to skupino ista želja, kakor našega kralja. 3. Iz vsake nove politične kombinacije so mladini popolnoma izključeni. Klerikalci pa tudi. To so tri zanimive trditve v govoru g. Pucelja. Na te naj mladini odgovarjajo I Toda dvomimo da so pri svojem sedanjem duševnem stanju še sposobni za stvaren razgovor. Pisava mladinskih glasil zadnje dneve to skorajda popolnoma izključuje. Končno pa ne smemo prezreti sledečega dejstva: Mladini so ves čas vpili, kako potrebna je Slovencem napredna fronta. Sami so popolnoma nesposobni napredno fronto vstvariti, pač pa to morejo doseči napredni kmetje, obrtniki in delavci. SKS in SRS sta se resno lotili tega dela in sta dosegli že lepe uspehe. In vendar mladinom napredna fronta naenkrat ni več po godu! Čudaki! Se vidi, da je tem ljudem vsaka lepa stvar deveta briga in da jim je važen le interes njihove klike. Gotova klika mora biti na vrhuncu; ako to ni, tedaj z loparjem po najlepši stvari! Ni čudno potem, da število nasprotnikov mladinske politike stalno raste! Koncert „Zveze slovenskih pevskih zborov”. (3. maja 1925 v Unionu). Težko mi je pisati o njem, ker sem ga aranžiral, vodil, sam na njem nastopni in ker tudi vseh izvajanj nisem slišal. Posameznih društev itak ne mislim podrobno ocenjevati, zato se bom omejil le na par misli o prireditvi sami. Predvesm o vzporedu nekaj. Na poziv Zve-zinega odbora včlanjenim društvom k sodelovanju na koncertu se je priglasilo 15 društev, med temi 4 ljubljanska in 11 izven-ljubljanskih. Pevski zbor Glasbene Matice ni mogel nastopiti, ker je bil baš sredi nujnih vaj za Cezar Frankovo večje delo »Bea-titudes«, »Slavec« zadnje čase ni imel pevskih vaj, »Ljubljana« pa je brez pevovodje. — Vsi zbori, ki so se prijavili k sodelovanju, so poslali naslove skladb komaj teden dni pred koncertom. Iz vsega sem videl, da je skladatelj Emil Adamič zastopan z 18 zbori, kar je dokaz, da njegove skladbe društva najraje pojo. Zanj je to priznanje. Ker se mi je vzpored vendar zdel preenoličen in bi bil rad iz njega vrgel par predpotopnih pesmi, sem pisal 6 pevovodjem, naj si zbero za svoj nastop kaj drugega, odgovorili so vsi, da nimajo drugih skladb naštudiranih in ostati je moralo pri starem. Pri sestavljanju vzporeda me je vodila misel, naj nastopijo manjši, šibkejši zbori — tudi z ozirom na izbiro starejših in novejših skladb najprej, da bi bil napredek posameznih čim očitnejši Uvrstil sem v prvi del tudi vse one zbore, ki so se morali vrniti že s prvimi večernimi vlaki domov, boječ se, da bo vzpored trajal predolgo. Iz tega vzroka je bil skupni zbor določen za konec I. dela, namesto za zaključek koncerta. Vsi nastopajoči zbori so pokazali lep, nekateri celo velik napredek. Nastopali so točno, disciplinirano. Ko je zbor stal na odru, sta v garderobi že naslednja dva čakala na nastop. Take vzorne discipline nisem pričakoval. Trem sem opazil prav malo; vsa društva so nastopala pogumno, samozavestno. Petje je bilo večinoma dobro ali zadovoljivo. Nekateri zbori so si izbrali za svoje zmožnosti pretežke pesmi, kar se je vedno poznalo. Preko moči ne gre, tembolj, Če ni na razpolago dobrega glasovnega materiala. Mnogo napak delajo zbori pri dihanju in fraziranju; vobče polagajo premalo pažnje izgovorjavi teksta in še manj pronicanju v vsebino petih skladb, doživetju. Semintam se je pri nekaterem zboru utrnilo in seglo v srce, ker je bilo prednašanje občuteno, največkrat pa je bil utis hladen. V tehničnem oziru zbori napredujejo; še bolj bodo, Če si ustanove pozimi pevske šole po šoli Fr. Marolta ml. (To šolo izda v kratkem pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani). Dinamika ni bila slaba le premalo pazijo vsa društva na prehode iz ff v p in narobe. Vse se vrši skokoma, brez srednje poti. Izmed petih skladb bi jaz dal na vsem vzporedu — s ozirom na njihovo umetniško vrednost —- prvenstvo E, Adamičevi »Mara u jezeru«, »Za njo kot riba za vodo« in »Nina mia, son barcarolo«. — Nekatera društva so proti moji volji in brez dovoljenja pela ie druge skladbe, izven vzporeda, kar je seveda graje vredno. V I. delu je izvrstno pela »Lira« iz Kamnika, v II. delu je velik napredek od lani pokazal Šentjakobski pevski zbor. Lepo je pela »Sloga«, dasi z Adamičevo »Čez morje v vas« ni zadela pravo; imponirala ml je VIII. Mokranjčeva rukovet »Zvona« iz Smartna pri Litiji (na pamet), ugajal temperainetno podani Lajovčev Ples kralja Matjaža po »Zvonu« iz Trbovelj. Dobro se je odrezela tudi »Drava« iz Maribora, vendar ne tako lepo kot na lastnem koncertu v Mariboru. »Krakovo-Trnovo« ter zbor Glasbenega društva v Kočevju sta pela topot boljše kot zadnjič, ko sem jih slišal. Pevski zbor Čitalnice v Kranju se pomlaja v novem duhu. »Lipa« iz Litije poje ljubko, »Zora« iz Ježice, »Zarja« iz Tazna ter pevsko društvo iz Dolenje vasi pri Ribnici so na začetku trnjeve poti navzgor. »Lj. Zvon« je po komaj štirinajstdnevnem študiju pel težko Adamičevo »Nina mia, son barcarolo« (pri kateri sem pustil izredno težke prehode zaradi varnosti intonirati, pa bi šlo tudi brez tega) in istega skladatelja »Pomladansko slutnjo«, ki še nikoli ni bila izvajana, Skupni zbor je Stel nekaj pod 300 pevcev. Pel je nalašč za ta koncert komponirano Adamičevo »Zdravico«,’ lahko pa tudi učinkovito skladbo. Na čast vsem sodelujočim pevcem priznam, da so jo dobro znali in točno skupaj zapeli, po prav kratki vaji. Vtis skupnega zbora je bil mendajrolik. Dosti pevcev je ostalo v dvorani in raje poslušalo, kar seveda ni bilo prav. Koncert je trajal s pavzo 20 minut skoro tri ure, dvorana hotela Union je bila natrpano polna občinstva, ki je izvajanja sprejela z veliko pohvalo. Napredek, ki so ga društva na tem koncertu pokazala in priznanje ljudstva, naj jih bodri še k intenzivnejšemu delu v društvih, k resnemu delovanju na koncertnih odrih v prospeh naše pevske kulture in jugoslovanske pesmi. Končujoč poročilo in zahvaljujoč se vsem sodelujočim za trud pa ne moreni zamolčati, da so oficijelni krogi (vlada, vojaška oblast itd.) naš pevski praznik prezrli in niso poslali na koncert ne enega zastopnika. Zavedamo se, da smo važen kulturni faktor, in kaj takega ne zaslužimo. Zorko Prolovec. Rogaška Slatina, 8. maja 1925. V NEDELJO 10. MAJA MAJNIŠKI IZLET V ŠOŠTANJ POVODOM OTVORITVE SOKOLSKEGA DOMA ! Dnevne vesti. NEUMNOST KOT ARGUMENT. »Slovenski Narod« utemeljuje persekucijo uradništva s tem, da so tudi klerikalci hoteli persekvirati uradništvo. Pri tem se zlasti sklicuje na to, da je baje zlasti prof. Remec kot poslevodeči podpredsednik SLS zahteval, da se prestavi oziroma upokoji cela vrsta naprednih uradnikov. Recimo, da so klerikalci ne samo hoteli, temveč tudi resnično persekvirali uradništvo. Ali mar iz tega sledi, da morajo sedaj preganjati uradništvo tudi naprednjaki. Ce so storili napako klerikalci ali jo morajo sedaj ponoviti tudi naprednjaki? Vsaj bi po tej logiki bila dopustna vsaka tatvina, vsak uboj in vsak zločin, ker vedno bi mogel obtoženi reči: Saj je tudi N. N. ukradel, ubil in zagrešil zločin. Argumentacija »Slovenskega Naroda«: zato ne drži, ker neumnost je bila dosedaj argument samo pri norcih. Ti pa v slovenski javnosti vseeno še nimajo besede in zato je vsa poštena javnost enodušna v sodbi, da je persekucija uradništva iz političnih, pa tudi iz vsakih drugih vzrokov, nemoralna, proti-državna in skrajno brezkultuma. Vredna in dostojna samo onih, katerim je dobro vsako sredstvo, pa magari, da ga dobe od Petra Smole. — Paralela. Ko je praznoval g. Josip Turk svojo šestdesetletnico, so priredili mladini tak tam-tam, kakor da bi praznovali jubilej našega prvega kulturnega delavca. — Ko pa je praznoval g. Andrej Senekovič svojo slato poroko, pa so jo mladini premolčali. Nočemo primerjati kulturnih zaslug g. Senekoviča z onimi g. Turka, ker je to čisto nepotrebno. Toda opozorili bi le na delo t občinskem svetu, ko sta bila nekoč g. Senekovič in g. Turk kolega. Tedaj si g. Turk pač nikdar ne bi mislil, da bo njegov jubilej tako silno »laven in pompozen, jubilej g. Senekoviča pa prezrt. V resnici! Kdor tega še ni vedel, ta je ob proslavi jubileja g. Turka spoznal, da je mladinska stranka — stranka slovenske inteligence. Ali mar ne? — Nori slovenski pregovor. »Slovenski Republikanec« piše, da je nastal po zaslugi »Slovenskega Naroda« nov pregovor, če namreč kdo kako posebno neumno napiše, potem pravijo danes ljudje, da je neumna ko »Slovenski Narod«. — Novi pregovor sicer ni bogzna kako fin, ampak zato je tembolj resničen. — »Slovenski Narod« še vedno zagovarja persekucijo uradništva in namiguje, da sta profesorja Remec in Jarc brez patriotičnega duha. Očitek je sicer precej »Narodov«, toda recimo, da je utemeljen. Kako pa zagovarja potem »Slovenski Narod« kazensko perseku-oijo pro. Ribariča in prof. Bračuna, zakaj patriotizem obeh teh gospodov je vzvišen nad vsak dvom! To naj nam odgovori »Slovenski Narod«, ne pa da se lovi za praznimi čenčami. — Prihod čeških gostov na glavni zbor NSS v Ljubljano. Včeraj popoldne so dospeli v Ljubljano zastopniki češkoslovaške socialistične stranke: podpredsednica in poslanka s. Franja Zeminova, poslanec Emil 8patuy, glavni tajnik Antonin Šole in urednik »Češkega Slova« Černy, ki se udeleže glavnega zbora NSS. Na kolodvoru so češke goste pozdravili člani načelstva NSS z načelnikom Ivanom Deriičcm, generalni konzul Češkoslovaške republike dr. Beneš, zastopnika Češke Obce, predsednik inž. Kasal in tajnik Klapalek ter mnogoštevilna depu-tacija raznih narodnosocialističnih organizacij. Sprejem in pozdrav na kolodvoru je bil prisrčen in bratski. Zvečer je priredilo načelstvo NSS milim gostom pozdravni večer v posebni sobi hotela »Slon«. Na pozdravnem večeru so se izmenjali medsebojni pozdravi. Večer je potekel v najlepši bratski harmoniji. — Glavni zbor NSS v Ljubljani se vrši, kakor že javljeno, v nedeljo, 10. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Na predvečer se vrši ob 7. uri zvečer v bivši restavraciji Narodnega doma delegatsko zborovanje; isti popoldan ob 3. uri pa seja osrednjega izvrJevalnega odbora. Načelstvo NSS vabi vse delegate, da se vseh zborovanj udeleže točno. Tudi vabi vse člane, da se mnogoštevilno udeleže nedeljskega glavnega zbora. — Na naslov neke organizacije NRS v večjem kraju ljubljanske oblasti. Pred približno poldrugim letom je storila ista na podlagi neresnic in izmišljotin, da ne rečemo laži, nelep korak proti svojemu pravilno izvoljenemu funkcionarju. To se je zgodilo pod uplivom oseb, ki so se pridružile NRS bolj iz koristolovja kot prepričanja — proti osebi, ki se je pridružila NRS dokazano iz obratnih motivov. Posledice za prve so ugodne, uživajo na osnovi dela drugega marsikaj, posledice za drugega so porazne. Dane« izpregledavajo že mnogi in to tiho obsojajo. Ali je med člani dotične organizacije dovolj poštenja in časti, da se storjena krivica popravi? — Iz državne službe. Dr. Jakob Štefančič, referent pri agrarni direkciji v Ljubljani je premeščen v isti lastnosti v Maribor; Albert Vedernjak pa od agrarnega urada v Mariboru k mariborski oblasti. — Reorganizacija italijanske zračne flote. Kakor poročajo iz Rima, se ima italijanska zračna flota reorganizirati. Štela bo odslej 2418 oficirjev, med temi 26 generalov, 4197 podčastnikov in 25.000 vojakov. Zračna flota bo obstojala iz 90 eskadril, od katerih se pridene 60 armadi na kopnem, 18 mornarici in 12 kolonijam. Skupno število aero-planov, s katerimi naj razpolaga Italija, se ima zvišati na 2070. — Prvi Madžar odlikovan e našim redom. Nikolaj Secheni, bivši sekretar pri madžarskem poslaništvu v Beogradu, ki je sedaj premeščen v Prago, jo odlikovan z redom Sv. Save IV. vrste. To je prvi Madžar, ki je bil po vojni odlikovan z našim redom. — Bombni atentat gimnaiijcev na Poljskem. Zdi se, da se hoče v Poznanju vladajoča atentatorska atmosfera raztegniti na di-jaštvo. V poljski gimnaziji v Vilni so udrli predvčerajšnjim okrog 11. ure dopoldne trije dijaki, ki radi slabih učnih uspehov niso bili pripuščeni k maturi, v šolsko sobo, v kateri je bilo baš zbranih nekaj profesorjev, ter so oddali par strelov nanje. Eden izmed profesorjev je bil težko ranjen in umira, ravnatelj pa je bil lahko poškodovan. Eden izmed učencev je hotel vreči bombo med profesorje, toda preden jo je vrgel, je eksplodirala pred njegovimi nogami. Trije dijaki, med njimi atentator, ao bili ubiti, deset pa jih je bilo težko poškodovanih. — Liana Haid ponesrečila. Znana filmska umetnica Liana Haid je dne 6. t. m. v Berlinu ponesrečila. V filmu »Ogenj ljubezni« je imel nesti Liano Haid njen partner Walter Rilla iz gorečega gledališča, Ker pa so uprizorili ogenj preveč naravno, se je moral Rilla nasloniti na ograjo stopnjišča, ograja se je podrla in Rilla je padel z umetnico v globočino. Obadva sta bila težko poškodovana. Liano Haid so morali prepeljati celo v bolnico, kjer je bila takoj operirana. — Atentat na Prunseja. Kakor se poroča iz Moskve, je bil izvršen tam prvega majni-ka med vojaško parado atentat na predsednika revolucionarnega vojnega sveta, Frun-seja. Neki vojak je vrgel proti Frunseju bombo, ki pa ni eksplodirala. Defilacija čet kljub temu ni bila prekinjena. Krivci so bili baje še istega dne ustreljeni. — Avtomobilska nesreča ogrskega magnata. Grof Georg Palavicini se je peljal te dni z dvema komtesama in nekim Ameri-kancem v avtomobilu v mestni log pri Budimpešti. Avtčmobil se je zaletel v drevo in vsi udeleženci avtomobilske vožnje so bili prepeljani težko poškodovani v bolnišnico. — Ženitovanjsko potovanje v — smrt. Iz Geneve poročajo: Pri Final Marina so našli od brzovlaka povožen avtomobil, v katerem se je nahajal amerikanski par na ženito-vajijskem potovanju. Novoporočenca sta obležala na mestu mrtva; šofer je podlegel svojim poškodbam nekoliko pozneje. — Svetovni list v enem izvodu. »Tit Bits« pripoveduje o zanimivi anekdoti, ki se je odigrala med zadnjo boleznijo lorda Curzo-na. Konservativni državnik je čital seveda vsak dan svoj »Times«, tudi ko je bil že hudo bolan ter je moral prinašati »Times« neugodne buletine o njegovem stanju. Da so pacientu prikrili njegov položaj, so dali tiskati dnevno poseben izvod »Timesa«, v katerem je bilo označeno Curzonovo stanje kot zelo povoljno. Ta pobožna laž se je nadaljevala, dokler ni lord umrl. — 14 letni lopov. Iz mesteca Strehlen na Pruskem se poroča o bravuri 14 letnega fantiča, ki je podobna filmski senzaciji. Mali Krause iz Toppendorfa, dasi mu je šele 14 let, je nevaren in divji človek. Njegove lumparije so ga spravile v prisilno vzgojeval-nico. Toda železne mreže mu ne morejo odvzeti prostosti. Znan dezerter je, zakaj štirikrat je že ušel iz policijskih in sodnijskih zaporov. Največje junaštvo pa je doprinesel te dni v Strehlenu, kjer je bil zaprt v drugem nadstropju. Izmuznil se je pri belem dnevu skozi omrežje svoje celice v sami srajci. Ko je prišel na prosto, je hotel kot dober plezalec balansirati od okna do okna do strešnega žleba. In tako je obvisel v nevarni visočini, ko ga je zagledal neki paznik. Vitez ključev je tekel po lestev. Toda lestev je bila prekratka. Med tem, ko je šel paznik iskat drugo daljšo lestev, je skočil Krause na ono, ki jo je imel pred nosom. Skok se je posrečil, in fant je pobegnil. Dva druga paznika in dva uradnika sta tekla za njim, on pa je dirkal v sami srajci, kolikor so ga nesle noge. Zasledovalci so ga ujeli, toda fantič se je branil z udarci, ugrizljaji in brcami ter je pri-iekel končno še vedno v srajci pri belem dnevu na Breslavsko žosejo, dokler ga ni ujel slučajno mu nasproti prišli kolesar. — Odlične priče. Kakor se poroča in Rima, je pozvalo sodišče v Viareggio vsled tožbe 14 umirovljencev, ki so bili svoječasno v službi vojvode Roberta Parmskega, ter zahtevajo izplačilo svojih pokojnin od leta 1918 dalje, sledeče priče: bivšo cesarico Žito, bolgarskega kralja Borisa, njegovega brata in vse naslednike vojvode Parmskega iz prvega in drugega zakona. Vabila se glase za dne 21. julija 1925. — Boj c roparji. V hišo trgovca Živko-viča v Beočinu so vlomili pred par dnevi roparji. Zivkovič je ležal že v postelji, ko je čul v posebni sobi sumljiv ropot. Ne da bi premišljal, je zagrabil browning ter je ustrelil skozi steklena vrata v sosednjo sobo. Roparji so odgovorili takisto s streli. Zivkovič je streljal ležeč na tleh hrabro dalje, dokler jo niso roparji odkurili, pusteči za seboj krvavo sled. Zivkovič ni bil ranjen. — In vendar so ga našli. Včeraj je bil aretiran v Ljubljani navarni tat, 27 letni Viktor Zamuda, rojen in pristojen v Stame-tince pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Iskalo ga je srezko 9odišče v Šabcu, odkoder je pobegnil, zaprt radi tatvine, okrožno sodišče v Mariboru, redarstveno poverjeništvo v Osijeku, orožniška postaja v Jurševcu pri Ptuju in ljubljanska policija. — Dr*en vlom r Parizu, Pariški listi poročajo o drznem vlomu, ki je bil izvršen te dni v hospicu za tuberkulozne v Parizu. Neznani lopovi »o se pripeljali ponoči v avtomobilu pred hospie. Splezali so preko železnih vrat, odprli vežna vrata ter prišli tako do blagajne, ki so jo mirno navrtali. Vlomilci so morali vedeti, da je shranil prejšnji dan ravnatelj v blagajno uradniške mesečne plače v znesku 570 tisoč frankov. Ker so zvrtali premajhno odprtino, niso mogli odnesti celega zneska, marveč »samo« 880 tisoč frankov. Kam pa danes zvečer? V dvorano „Kazine“, tam priredi pevski odsek »GRAFIKA" svoj prvi zabavni večer s petjem, plesom in drugimi zabavnimi točkami. Ljubljana. PODPIRAJMO AKCIJO V KORIST NA-SEGA OTROKA. Danes, soboto popoldne, ob pol šestih vsi k živemu šahu na prostoru »Atena« — Tivoli. Predprodaja vstopnic v trafiki Praprotnik, Prešernova ulica in pri blagajni. Sedeži od Din 30.— navzdol, stojišča Din 10.— in 5.—. 1 — > J ur je vanje« na Ljubljanskem gradu se vrši jutri 10. maja. Rodoljubi, odzovite se svoji sveti narodni dolžnosti s tem, da po-setite jutri vsi Ljubljanski grad! Za dobro in ceno postrežbo je izvrstno preskrbljeno. Na sporedu je godba, petje, sreeolov in drugih zabav polne kože. Torej na svidenje jutri »tam gori«! 1— Trgovski društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani obvešča vse one, ki so prijavili udeležbo za nedeljski izlet, da se isti vrši ob vsakem vremenu. Za slučaj slabega vremena odpade pešizlet v Lukovico. Odbor. »PEDAGOŠKI TEDEN< V MARIBORU. Spored predavanj »Pedagoškega tedna«, ki se vrši od 11. do 16. maja t. 1. v veliki kazinski dvorani dnevno ob 19.45 uri: V pondeljek, dne 11. maja: Gonilne sila in glavne smeri šolsko-reformnega gibanja. (Gustav Šilih). V torek, dne 12. maja: Reforma osnovne šole (M. Senkovič). V sredo, dne 13. maja: Reforma meščanske šole. (Fr. Fink). V četrtek, dne 14. maja: Reforma srednja šole. (Iv. Favai). V petek, dne 15. maja: Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. Zgeč). V Soboto, dne 16. maja: Reforma nadaljevalnega šolstva. (Drag. Humek). Sokolstvo. Otvoritev Sokolskega doma v Šoštanju dne 10. maja bo, kakor kažejo nebesna znamenja, tudi pravi spomladanski praznik, ki bo nasul v naša prerojena srca cvetja Ciste radosti in veselega razpoloženja. Vse je pridno na delu, tudi odziv od strani vseh someščanov je zelo razveseljiv. Tako upamo, da se v Sokolskem domu zbere ena sama velika družina, da dostojne zbere drage nam goste, katerih prijave so tudi številne. Dosegli smo tudi, da odhaja večerni posebni vlak iz Šoštanja do Celja ob pol 10. uri zvečer, s čemur je gostom omogočeno prisostvovanje telovadni akademiji. Sokolsko društvo v Šoštanju zove se enkrat »ive Sokolovo na Gjur-gjev danak! Nasvidenje! O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O, BERNATOVIČ. Edgar Riee Burroughs: 51 Tarzanovi doživljaji v džungli. Taug ni imel samo teh instinktov dobro razvitih, v njem je dihala globoka naklonjenost na-pram svojemu otroku. Kajti Taug je bil nenavadno nadarjen član teh velikih opic, o katerih si domačini le šepetajo in jih noben belokožec Se ni videl. Kakor vsak oče, tako je občutil tudi Taug izgubo svojega otroka. .Nam bi se zdel mali Gazan lahko ogabna kreatura, toda za Teelto in Tauga je bil lep in pameten, kakor za nas naši Janežiči, Maričke ali Lizike. Poleg tega je bil prvorojenec, edinec in sin — torej tri stvari, zaradi katerih bi se slehernemu očetu ugnezdil v zenicah. Nekaj trenutkov ga je ovohaval. Z jezikom in ustnicami je gladil razmršeno dlako. Pritajeno stokanje je prodiralo iz prei, toda vedno jačje se je oglašala želja po maščevanju. Postavil se je na noge in je iztisnil salvo »Kreeg-ahovk Od časa do časa pa je rjovel besno in bojaželjno. Izpremenil se je v blaznečega samca in kri mu je vrela. Od daleč mu je odgovarjala čreda. Le to je čul tudi Tarzan, ko je zapuščal svojo kočo. V odgovor je Tarzan iztisnil svoj klic ter je zopet kratkomalo plaval po drevju. Ko je dosegel čredo jo je našel zbrano okrog nepremično ležečega Gazanovega telesa. Taug je še vedno rjovel. Ko je zagledal Tarzana je prestal, •e »klonil, pobral Gazana ta g« pomolil Tarzanu, kajti njemu edinemu je bil Taug naklonjen. Le njemu je zaupal in ga je smatral za pametno in modro bitje. Tudi sedaj se je približal Tarzanu, kot prijatelju iz tistih dob, ko sta bila še Baluja in pozneje, ko sta se neštetokrat skupaj borila. Ko je Tarzan zagledal ubogega Gazana, je zarenčal, kajti ljubil je Teekinega otroka. Kdo je to storil? je vprašal. Kje je Teeka? Ne vem, je odgovarjal Taug. Našel sem ga tu, ko ga je hotela Danga požreti. A ona ni storila tega, ker ni nobenih zobnih utiskov. Tarzan je prisluhnil z ušesom. Ni mrtev, je odgovoril. Mogoče ostane pri življenju. Nato se je prerinil skozi množico opic in je korak za korakom preiskoval tla. Nenadoma je postal, se z nosom približal tlem, preizkušajoč voh. Hipoma se je dvignil in čudno kričajoč zakričal. Taug in ostali so ga obdali, kajti glas jim je naznanjal, da je lovec odkril svojo divjačino. Tujeroden samec je bil tu! Ranil je Gazana in odpeljal Teeko. Taug in ostale opice so pričele rjoveti, drugega niso znale. Če bi bil tujec viden, bi ga raztrgali na kosce, na zasledovanje pa se niso spomnili. Ce bi bili trije samci stražili pleme, bi se to ne zgodilo. Tako pa se bodo te stvari dosledno ponavljale, dokler ne postavite straž. Džungla je polna sovražnikov, vi pa puščate vaše samice in Baluje same. Tarzan pojde, da poišče Teeko in jo pripelje nazaj. Sele ta misel je zdramila samce. Vsi gremo, «o kričali. ... . Ne! je dejal Tarzan. Vsi ne pojdete. Na zasle-l dovanje in na boj ne moremo vzeti samic in balu-jev. Ostati morate doma, drugače Vam jih pokra dejo. Praskali so se za ušesi. Svetlikalo se jim je sicer, da je ta misel modra, toda razvnemala jih je želja, da bi se maščevali nad tujim zločincem. Skozi tisočletja se jim je ta družabni instinkt utis-nil. Zaman so se popraševali, zakaj se jim že preje ni porodila misel, da bi zasledovali tujo opico. Toda niso zavedali, da je še dolga pot do tiste stopinje razvoja, ko bodo nastopali kot individuji. V slučaju nevarnosti so se zgrnili v veliko krdelo, ker so na ta način velike in mogočne opice najlažje branile slabejše s svojo močjo in divjostjo. Nikdar pa se jim ni zasvetila misel, da bi se razdelili v boju in na ta način napadali. Ta nysel je bila povsem tuja njihovemu družabnemu instinktu. Za Tarzana je bila to prva misel. Njegovi čuti so mu takoj razodeli, da je napadel Teeko in Gazana en sam opičnik. Zato ne rabi cele Srede, dva okretna samca ga bosta v najkrajšem času dohitela in premagala. Nikoli se še ni nihče domislil, da bi se podal na pot za ugrabljeno samico. Če je Numa, Sabor, Sheeta ali kaka druga zverjad napadla kako samico ter jo ugrabila, ker ni nihče pazil nanjo3 je bila stvar odpravljena z golim dejstvom, da je ni več. Oropani mož se je nekaj dni renče plazil po džungli in si vzel novo družico, če je bil dovolj močan. Ali pa se Je podal na lot za drugo iz katere druge družne. i................ Gospodarstvo Načrt zakona o neposrednih davkih. (Reierat davčnega konzulata trgovske zbornice g. Žagarja na plenarni seji Trg. in obrtniške zbornice.) Generalna direkcija neposrednih davkov je poslala zbornici v izjavo načrt zakona o neposrednih davkih, s katerim naj se izenačijo davčna bremena v naši kraljevini. Zbornica se je spričo važnosti izenačenja .tarčnih bremeii izčrpno pečala z načrtom. Izvedla je posebno anketo, poročala vsem in-teresiranim korporacijam in se seznanila z amenji vseh naših gospodarskih krogov. Tako je bila ustvarjena solidna podlaga za razpravo finančnega odseka, ki je razpravljal o tern vprašanju na svoji seji dne 4. maja t. 1. Finančni odsek je na tej seji sklenil, da se v popolnem obsegu strinja s sistemom, ka-koršnega uveljavlja tretji načrt, ki naj tvori ^azo za definitivni predlog zakona o nepo-srednjih davkih. Poleg izenačenega davčnega zakona je treba ustvariti tudi pogoje za enakomerno izvrševanje zakonov, ki zaenkrat brez dvoma še niso dani. Za važen predpogoj davčnega izenačenja pa smatra odsek tudi ureditev samoupravnih financ, ki je neodložljiva. Sicer pa stavi finančni odsek sledeče izpreminjevalne predloge: Glede zemljiškega davka. Načrt ne donaša popolnega izenačenja, ker 1* to nemogoče, dokler se ne napravi popol-zemljiškega katastra tudi v Srbiji m ; "rni gori. Zaradi tega bi se dalo do takrat izenačenje doseči le na ta način, da se davek kontingentira in kontingentno svoto porazili na posamezne pokrajine in na nje odpadajoči del pobere po sedanjih zakonih. Glede davka na zgradbe •dklanja odsek nameravana davčna merila, bt so odločno previsoka. Davek bi ne smel presegati 15% odmerne podlage. Vzdrževalni stroški naj bi se enotno upoštevali s 30%, ker ni nobenega razloga, da bi se ti stroški diferencirali za posamezne kraje. Glede začasne oprostitve novih stavb je bil odsek mnenja, da nikakor ne gre, da bi se vezala samo na kraje, v katerih pomanjkuje stanovanj. Davčna prostost naj se splošno prizna vsem krajem in sicer za daljšo dobo, kjer pa primanjkuje stanovanj, naj se pa 15, 12 ali 1 Oletna doba podaljša še za dobo 5 let. S tem bi se ne omilila le stanovanjska beda, ampak izboljšal tudi skrajno slab položaj stavbenih obratov, ki v povojni dobi ■otorično niso zadostno zaposleni. Odpravi hišne razredarine se ne protivimo, pač pa je obremenitev vsake sobe 7, 30 dinarji na leto za prilike na deželi odločno previsoka. Davčna ugodnost na kmečke hiše naj se razširi tudi na druge hiše. Proti davku na podjetja in obrti !**a finančni odsek resne pomisleke, ker se davčna stopa ne ravna v smislu Ustave po ^°Tnni mo^ obdačenih podjetij in ker priredba tega davka predvideva pravilno knjigovodstvo Veliko primernejše bi bilo za dejanske prilike na deželi, ako bi se preuredil načrt po vzorcu naše sedanje pridobnine v Sloveniji in Dalmaciji po vnanjih znakih v okvirju kontingenta. Naši sedanji pridobnini se očita, da se v okvirju kontingenta ne more prilagoditi davčni moči posameznih davkoplačevalcev. očitki niso upravičeni. Pridobnina se odmerja pri nas na podlagi zunanjih znakov po srednji donosnosti v primeri s srednjo donosnostjo enakih in slični podjetij. Pri odmeri s® torej v polnem obsegu upošteva tudi donosnost, kar je pri tem davku kot donosnem <®vku glavni namen, osobito ker izravnava obremenitev po čistih dohodkih itak še dohodnina. Vrhu tega je dana možnost, da se donosnost kvalificira z manj nego navadno **■ tej kvalifikaciji primemo odmero davka 1*° nižji ali višji stopi. Primer, da ostane navzlic vsem pomi-, n . " davku v smislu načrta, je neob-.'■lnie/nUi ^ l°’ ida se določi davčni moči po- i i ^°P Sevalcev vstrezajočo progresivno lestvico od 2 do 10%. Ta lestvica naj b! «e uredila tako, da bi obremenitev za malega obrtnika ne presegala 2 do 5% čistega dogodka, za ostale davkoplačevalce Da *« le pri dohodkih preko 500.000 Din dosegla najvišjo izmero 10%. Predpogoj vsakega davčnega zakona mora biti, da računi z danimi razmerami, ker le potem se more zadovoljivo izvrševati. Tega j predpogoja določila v novem davku na pod- I ietja in obrti nimajo, lier bo mogel vsem do- • ločilom ustreči le podjetnik, ki vodi popolno in redno knjigovodstvo. Ta določila se inrvio torei’ ak0 ostane pri načrtu, vsaj v Popoln iti, da se tudi onim, ki nimajo Pusti odprto možnost, da svoje pieje m izdatke napovedo, kakor pač morejo, opusti naj se jim, da izkažejo po i najboljši vednosti in vegtj podatke, ki so potrebni za pravilno odmero davkov. Poseb- no je potrebno, da se pri obratih brez rednega knjigovodstva smatra podroben račun za pravilen tudi brez podatkov o vrednosti blagovne zaloge začetkom in koncem merodajne dobe, ako se ta vrednost v dotičnem obratu bistveno ne menjuje. Proti davku na rente odsek ni imel principijelnih pomislekov, je pa mnenja, da se iz praktičnih razlogov normira davčni minimum v isti višini, kakor za dohodnino. Tudi ne gre, da bi se s tem davkom obremenjevali dohodki, ki ne dosegajo eksistenčnega minima. V načrtu tudi pogrešamo ugodnostno obravnavanje obresti državnih vrednostnih papirjev in diferenciranje davčnega merila v korist obrestim iz hranilnih vlog v hranilnicah in posojilnicah, ker gre tu navadno za denar gospodarsko šibkejših in gospodarsko manj verziranih slojev. Pomisleke imamo tudi proti pričetku in koncu davčne dolžnosti, ki naj traja od postanka pa do prestanka dohodninskega vira, kar bo izdatno oteževalo tudi priredbeno tehniko. Določila o dohodnini. • Popolnitve so potrebne le v toliko, da se davčni minimum ne bo določil v zakonu samem, ampak vsako leto s finančnim zakonom. V načrtu določen davčni minimum je s 3.600 Diu odločno prenizek in ne odgovarja dejanskim razmeram, ker znaša današnji , davčni minimum najmanj 15.000 Din. Druga važna popolnitev načrta je potrebna v tej smeri, da se sprejme že v zakon sam določilo, da se na dohodnino ne smejo pobirati avtonomne doklade. Dohodnino je treba vsled njene narave in splošnega značaja posebno negovati kot najboljši vir bodočih državnih dohodkov, ki naj tvori prehod do idealnega davčnega sistema, to je do čisto osebnega sistema. Glede davka na podjetja, ki javno polagajo račune in glede davka na tantijeme se odsek v polnem obsegu strinja z izpre-minjevalnimi predlogi, katere je stavila sporazumno z ostalimi gospodarskimi korporacijami in organizacijami Centrala industrijskih korporacij v Beogradu. Ankete, ki se je glede teh davkov vršila, se je udeležila tudi naša zbornica in stavila v interesu slo- i venske industrije številne predloge, katere ! so potrebna izpopolnitve predvsem v tem, da ugovora. Določila o formalnem postopku za odmero davkov : so potrebna izpolnitve predvsem v tem, da j se oprosti prijave vsake takse. Uvesti se • mora kontradiktorično postopanje za odmero davkov vsaj v tem zmislu, da se davčnim oblastvom naloži, da morajo ob prijavi od-mernega predloga davčnemu zavezancu priobčiti tudi razloge, ako stavijo davčnemu od-’ boru predlog, ki ni v skladu s prijavo. Davčni odbori naj bodo popolnoma avtonomni in v nobenem oziru vezani na predloge davčnega oblastva. Predpisovanje kazenskih zneskov naj se opusti in ne jemlje pravica pri-•' živa davkoplačevalcem, ki iz kateregakoli razloga niso vložili prijave. Za trgovce, industrijalce, naj se postavijo posebni davčni odbori. Ako se pa tej zahte- vi ne bo moglo ugoditi, naj se prizna stanovskim organizacijam pravico, da imenujejo polovico članov, drugo polovico pa naj imenuje srezka samouprava. Občine naj se popolnoma izloči pri sestavi davčnih odborov. Za nalaganje kazni naj se sestavi poseben senat, v katerem naj bodo zastopani tudi davkoplačevalci. Na podlagi teh izvajanj predlagam v imenu finančnega odseka: Visoka zbornica sklene, da se strinja z iz-preminjevalnimi predlogi finančnega odseka. O ureditvi vprašanja praznikov glede česar je ministrstvo za socialno politiko pozvalo zbornico, da poda svojo izjavo, je poročal zbornični tajnik dr. Ivan Pless, ki je pojasnil najprej določila, ki jih vsebujejo v tem vprašanju naši tako državni, kakor tudi cerkveni zakoni. Navedel je na to obširne izčrpne podatke o stanju tega vprašanja v raznih drugih državah. Na podlagi njegovega referata se je v plenumu skleni- lo, da se naj predlaga ministrstvu za socialno politiko, da se ima v obrti in trgovini praznovati sledeče dni: Novo leto, Sv. Trije kralji (6. januarja), Velikonočni poudeljek, Binkoštni pondeljek, Sv. Jožef 19. marca), Vnebohod (premakljiv), Rešnje Telo (premakljiv), Sv. Peter in Pavel (29. junija), Vnebovzetje (15. avgusta), Vsi sveti (1. novembra), Brezmadežno spočetje (8. decembra), Božič (25, decembra), Štefanovo (26. decembra) in 1. december kot narodni praznik. Rosortna podreditev strokovnega šolstva. (Nujni predlog zborničnega člana g. Eng. Franchettija.) Po vesteh v javnosti se namerava nižje in višje strokovno šolstvo odvzeti trgovinsko-industrijskemu resoru ter podrediti prosvetnemu. Dasi se ne moremo pohvaliti, da bi bil trgovinski resor vsaj našemu strokovnemu šolstvu v Sloveniji posvečal ono pažnjo in skrb, kakor bi bilo nujno želeti in neob-hodno potrebno, vendar se je bati, da se položaj še bolj poslabša, ako se ta skrb prenese na prosvetno ministrstvo. Strokovno šolstvo se bo moglo razvijati in ustrezati svojemu namenu le, ako bo v rokah referentov, ki dobro poznajo težnje in naloge našega gospodarstva. Da moremo najti take ljudi predvsem v trgovinsko-industrij-skem, a ne v prosvetnem resoru, je jasno. Tudi po drugih državah je strokovno šolstvo podrejeno ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo. Čast mi je, predlagati plenumu sklep, da zbornica ukrene na merodajnih mestih potrebne korake, da ostane strokovno šolstvo še nadalje v rokah trgovinskega in indu-striskega resorta. LJUBLJANSKA BORZA, dne 8. maja 1925. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 62, bi. 63; loter. 2'A% drž. renta za vojno škodo den. 173, bi. 175; Celjska pos. den. 200, bi. 200; Ljubljanska kred. banka den. 225; Merkantilna banka den. 110, bi. 124; Prva hrv. šted. den. 800, bi. 805; Kred. zav. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. bi. 135; Trbovelj, prem. družba den. 380, bi. 385; Združ. pap. Vevče den. 115, bi. 115; Stavbna družba den. 265, bi. 280. Blago: Cerovi krlji od 25 cm prem. napr., od 2 m dolž., fco nalcl. post. 10 vag., den. 18, bi. 18; hrastovi frizi, od 4—9, od 25—60 cm, I. in II. vrsta, fco meja den. 1380; hrastove vozovne deščice od 2.70 m, 43 mm, od 2.90 m, 53 mm, I. in II., fco meja den. 1400; deske inonte, 30, 40, 50, 60 mm, fco meja den. 580; bukova drva, 1 m dolž. suha, cepanice, fco meja den. 25; pšenica Ro-safe, rinf., par. Ljubljana bi. 470; pšenica avstralska, rinf., par. Ljubljana bi. 465; pšenica Hard Winter št. 2, rinf., par. Ljubljana bi. 490; otrobi pšenični, drob., fco. vag. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, par. Ljubljana den. 220; oves makedonski, rešetan, fco Ljubljana den. 350, bi. 367.50; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 115; krompir roza, fco štaj. post. bi. 135. BORZE: — Zagreb, 8. maja. Curih 11.94—12.04, Praga 182.60-185, Pariz 323.50-328.50, Newyork 229.25—230.25, Trst 253.20—256.20, Dunaj 0.08675—0.08795. — Curih, 8. maja. Beograd 8.35, Pariz 26.95, London 25.085, Newyork 517, Milan 21.23, Praga 15.30, Dunaj 0.007275. Radio-telefonija. j iv. ! Esperanto, bodoči svetski jezik. — Razno. Na Dunaju, 7. maja 1925. Radio-kongres pri Društvu narodov v Ženevi je proglasil esperanto za bodoči splošni svetski jezik v radiotelefoniji. — Treba torej, da se tudi Slovenci pobliže seznanimo o važnosti tega sklepa in torej o bodočih nalogah esperanta. Ko je Jules Verne napisal svoje »Potovanje okoli zemlje v 80 dneh«, je večina bralcev smatrala to knjigo za prijetno čitanje, ali vsebina da je plod fautastiške domišljije, daleč od možnosti in resničnosti. Dandanes potrebujejo za pot okoli cele zemlje veliko manj. V nekaj tednih moremo videti nešteto narodov. Koliko jezikov bi moral človek znati, da bi mogel povsod govoriti z ljudmi novih dežel? Čim hitreje je človek potoval, tem bolj je občutil potrebo, da b> povsod vsaj inteligenca govorila isti jezik, pa bodi že katerikoli. In tako se je polagoma utrdilo stremljenje po enem takem jeziku, ki bi bil nekak svetski jezik, lahek za i učenje in vendar prožen, sposoben za izra- j ževanje v vseh potrebah vsakdanjega živ- j ljenja, pa tudi znanosti in umetnosti. j Kmalu pa je postalo jasno, da noben ži- | vili jezikov ne more postati tak splošen ■ svetski jezik. Za vsak jezik je treba veliko preveč časa. Ni misliti, da bi se mogel katerikoli živih jezikov razširiti po vsem sve- ; tu v najširše ljudske sloje. — Že pred 300 leti so ljudje sanjali o kakem takem jeziku. — V drugi polovici preteklega stoletja se je pojavil Volapiik, ki je pa še preokoren; zato je kmalu poleglo zanj, a ko se je pojavil — esperanto, je zavladalo prepričanje, da je to tisti bodoči svetski jezik, kajti zale je enostaven in obenem prožen, spoeobem za vse potrebe ljudske govorice. Radiotelefonija pa je silno posegla v končno rešitev tega vprašanja. — Pisatelj Bellamy je napisal fantastično povest ia leta 2000, v kateri pripoveduje čudeže: Kako po telefonu čujejo operne predstave v veliki oddaljenosti. Kar je on pripovedoval, so imenovali bralci — utopijo. Ali že danes je radio veliko nadkrilil to utopijo. Dane* more poslušati isto opero na milijone ljudi v oddaljenosti na tisoče kilometrov. Naj-veejn dvorana je Albert Hall v Londonu; 8000 oseb more poslušati kak koncert, toda po radiu ga morejo slišati stomilijoni ljudi v vseh delih sveta. Z glasbo gre to lahko. Kaj pa z govori, predavanji, koristnimi poročili dnevne politike ali dnevnih dogodkov? — Naj lete po eterju valovi kateregakoli jezika, bo vendar jako omejen krog ljudi, ki ga bodo razumeli. Ogromna večina razume le svoj materni jezik. Ali tudi tisti, ki so se naučili več jezikov, ne razumejo jih tako popolno, da bi vse natančno razumeli, kar bi govoril kak izobraženec istega jezika. — Ogromna iznajdba radia nas je presenetila: Dane* j* tu fizikalna možnost, da govorimo vieam človeštvu na svetu v istem hipu, morejo na* ljudje tudi slišati, ali — ne razumejo nas. Prostorne meje so izginile, ali ločijo na* še — jezikovne meje. Grof Coudenhove-Kalergi je v svoji »Pan-Europa« priporočal, naj ves svet sprejme angleščino za posredovalni jezik. — Ta predlog je propadel. Naravno! Saj vidimo, da so se na srednjih šolah leta in leta učili angleščine, a s kakim uspehom? Ni misliti, da bi mogli poučevati tak jezik na ljudekik šolah vsega sveta! In vendar zahteva praktičen človeški duh, da bi govorico radia razumeli vni narodi. Ako boste imeli n. pr. v Ljubljani svojo pošiljalno postajo, bo služila ta si«er v prvi vrsti slovenskemu narodu, toda hoteli boste cesto, da vas bodo razumeli tudi drugod, daleč po svetu. V katerem jeuiku boste to govorili? Ženevski kongres je sprejel in proglasil esperanto za ta svetski jezik — in modro je sklenil. Esperanto je po svoji slovniiki strani silno enostaven, tako lahek jezik, da imamo vso slovnico pod kapo v par arah. Besedni zaklad je izbran po večini in romanskih jezikov, in kdor zna kak romanski jezik, mu esperanto tudi s te strani na ho delal težav. Dunajska postaja »Rawag« je že zaiela s poukom esperanta. Sinoči smo čuli »a«o uvodni govor o važnosti in pomenu e»pe-ranta, prihodnji torek pa bo prva lekcija. Cel kurs bo trajal samo nekaj tednov, na kar bo mogel ysakdo nadaljevati sam. — Kdor ima v Sloveniji trocevkasti aparat, se ho lahko učil esperanto z nami vred, ki iivimo na Dunaju. * * * Znani polarni raziskovalec Amundse* j« prav te dni nastopil zračno pot čez severni tečaj. Do Spitzbergov je prišel z ladijo ia tam je sestavil dva aeroplana. Toda »eboj ima radiotelefonsko napravo. Brezžični telefon bo spremljal letala in z letal bodo tndi mogli govoriti... Kako važna vporaba t* iznajdbe! Radio bo poslej oznanjal tudi vulkanskn katastrofe. Tako so n. pr. v kraterju Etne, kolikor možno globoko, položili mikrofone, ki sprejemajo vsak šum iz notranjosti mikana. Ljudje v bližini morajo slišati, ako se v vulkanu kaj pripravlja. V Milanu je 2. t. m. pričela delovati po-šiljalna postaja na val 545. Pošilja ob 11.80, 14, 15.30, 17.30, ob 18. koncert. V Jeruzalemu prične delovati postaja 1. junija. Inž. Blaschek v Klosterneuburgu pri Dunaju je ujel 27. aprila na običajni detektivski aparat poročilo iz Nižnega Novgorod*. A. «. PRIJATELJ GOSPODA PINKUSA. Gerhart Hauptmann je že tekom 25 tet vsako leto gost v Santi Margheriti. Pred-kratkim je bil zopet tam, in sicer v družbi šlezijskega velindustrijalca g. Pinkusa, ki j« velik oboževatelj pesnika. Nekega dn* }• hotel neki drug oboževatelj Hauptmanna govoriti ž njim v Santi Margheriti. Telefoniral je zato v hotel Gerharta Hauptmanua, če j* Hauptmann doma. Portir odgovori: »Ne poznam tega gospoda.« — »Toda za božjo voljo, Gerharta Hauptmanna boste vendar poznali!« — »Obžalujem,« odvrne portir. — »Pa on je vsako leto v Santi Margheriti.« — »Obžalujem,« se je zopet glasil odgovor portirja. — Tedaj je Nemec resignirano dejal: Pa dobro. Pa pokličite k telefonu g. Pin-kusa, da sporoči nekaj gospodu Hauptmannu.« — Tedaj reče portir: »Ah, tako! Vi mislite prijatelja gospoda Pinkusa. Tak dolgin je, ali ne. O, tega seveda dobro poznam!« Državna raaredna loterija Srečke državne razredne loterije kupujte * naročajte in izžrebane zamenjajte v Kraljevini S.H.S. prvi, največji in najsrečnejši kolekturi ker obe dive premije po 1 milijon dinarjev dobile so srečke kupljene pri tej kolekturi. .Naročila poslati potom dopisnice s čitljivim in točnim naslovom". Brače A. Vasica, Beograd, Cvetni trg, London: (79) JUuna iioselvljaji. fontan as lužnega morja. Skeldon je bil lako razkačen, da sta oblič-j* ia postava tega moža trepetala in migljala •r«d njegovimi očmi. Na zunaj pa je bil mi-ria in sdelo se je, da ga razgovor dolgočasi. — Prosim vas, ne dotikajte se je s svojimi ltmadami — je dejal. — Čemu? — je odgovoril oni. — Vidva st* kriva, da sem se vjel v to zanj ko in post«! bebec. Kako sem mogel vedeti, da ni vse tako, kakor se zdi? Saj sta tako dobro igrala sr*jo vlogo, da je bilo na videz vse v redu. Sedaj pa so se mi odprle oči. Da, igrala je izrrstno ulogo užaljene žene, priselila je predrznežu zaušnico in odhitela k vam. To je ieboren dokaz za vse ono, kar klepetajo na •breiju. Da sta družabnika? Da je to trgovska družba? Prevarati me hočeta — to je ▼*•! Tedaj pa se je zgodilo, da je Sheldon z vso «it* svoje roke treščil Tudorju po licu. Padel je v stran, podrl stol ter ga s težo svo-j«J» telesa razbil v kosce. Dvignil se je polagoma, a ni si upal naskočiti Sheldona. — No, ali se boste borili? — je dejal Tudor trdovratno. Sheldon se je zasmejal — to pot neprisiljeno. Notranja smesnost tega položaja je bila prevelika za moža, ki je imel smisel za kusaor. Napravil je kretnjo, kot bi hotel po-■oviti udarec, toda Tudor je stal bled in z visečimi rokami pred njim ter ni kazal volje za obrambo. • — NTočeni rokoborbe — je dejal počasi. — Hočem dognati stvar do konca —■„ do smrti. Vi streljate dobro z revolverjem in s puško. Jaz tudi. Urediva stvar na ta način. — Vi ste popolnoma ponoreli. Blazni ste. — Ne nisem, — je odgovoril Tudor. — Pae pa sem mož, ki je zaljubljen. In zato vas ponovno poživljeni, da odidete z menoj in da urediva to zadevo z orožjem. — -Sheldon je pričel sedaj malo resneje ‘gledati na to zadevo. Čudil se je, kakšne nenavadne misli so morale rojiti po glavi tega moža, da so ga silile k tako neobičajnemu obnašanju. — Možje se v resnici in v življenju ne obnašajo tako, — je pripomnil Sheldon — Prepričali se boste, da sem popolnoma resničen možak, še predno skleneva svoj račun. — — Vse skupaj je bedastoča in nesmisel, razumete. — Sedaj je jel Sheldon izgubljati potrpljenje, ker mu je postal položaj povsem jasen. — Bedastoča in nesmisel — in nič dru-zega. V dvajsetem stoletju se možje ne dvo-bojujejo. To je — predpotopno, vam pravim. — Ce govorimo o Joani. — — Prosim vas, ne imenujte njenega imena — ga je svaril Sheldon. — Dobro, toda boriti se morate. — Sheldon je obupno dvignil roke. — Če govorimo o Joani. — — Pazite se — ga je vnovič posvaril Sheldon. — Oh kar naprej, kar pobijte me na tla; toda ust mi ne zamašite s tem. Vsak dan me lahko pobijete, toda, čim vstanem, bom zopet govoril o Joani. No, ali se hočete boriti? — Čujte me, Tudor, — je pričel Sheldon z odločnim glasom. — Nisem vajen prizadevati možem niti desetino tega, kar sem storil vam. — Vendar boste še mnogo več storili, predno mine dan — je odgovoril oni. — Rečem vam le, da se morate boriti. Imeli boste priliko, da me ubijete, toda predno se zvečeri, ubijem jaz vas. Tu ni civilizacije. Na Salomonskih otokih smo in moj predlog je priprast in enostaven. Kralja Edvarda zakon in red predstavljata tu viadni zastopnik v Tulagi in včasih tudi slučajno navzoča križarka. In dva moža in ena žena — to je tudi zelo enostaven račun. Urediti hočem to zadevo po starem, dobrem in priprostem običaju. Sheldon ga je pogledal natančneje in tedaj se je znenada domislil, da mora vendar biti nekaj resnice na vseh onih divjih pustolovščinah, ki jih je doživel Tudor širom sveta. Samo mož, ki je kakor Tudor preživel najnenavadnejše pustolovščine, je bil zmožen v miroljubnem dvajsetem stoletju zamisliti dvoboj, kakršnega je ta mož vsiljeval svojemu tekmecu. — Samo na en način me lahko prisilite, da obmolknem — je nadaljeval Tudor. — Vem — da vas ne morem naravnost užaliti. — Preveč ste potuhnjeni ali strahopetni ali oboje, da bi se mi to posrečilo. Toda lahko vam povem, kaj govore na obrežju — aha, to vas grize, kajneda? Lahko vam povem, kaj si pripovedujejo na obrežju o vas ia o tem mladem dekletu, ki bega po plantaži pod pretvezo trgovske družabnice r< Nehajte, — je kriknil Sheldon, kajti I udorjeva postava je jela zopet trepetati in migati pred njegovimi očmi. — »Želite si dvoboj, imeli ga boste.« — Toda zopet se j« uveljavil njegov zdravi razum in odpor proti smešnosti in zato je dostavil: Pa to je ve*dar bedasto in nemogoče. — — Joana in David, pa družabnika, kaj? •loana in David družabnika! — je ponavljal I udor vedno znova, zlobno in zaničljiva. — Za Boga, molčite! Storil bom po vaši volji! _ je zakričal Sheldon. — Nikdar še nisem videl norca, ki bi tako vztrajno gaail svojo neumnost kot vi. Kakšen naj b* ta dvoboj? Svedokov nimamo. Kakšaeja orožja se hočete posl užiti? ludor se je takoj otresel svojega opižjeja. hudobnega razpoloženja ter postal ‘hladen in samozavesten možak svetskega kova. (Dalje prihodnjič.) Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Košnja pod Rožnikom 60 ar se odda. — Pokojni iški zavod. Aleksandrova cesta. Biser Slovenije starodavno radioemanaeijsko termalno (38° C) kopališče To pike pri Novem mestu (Dolenjske Toplice). Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pošta, telegraf, telefon, železniška postaja Straža-Toplice na progi Ljubljana - Karlovac. Že 400 let pr. Kr. znana zdravilna terma, /,e v Valvazorju L 1680 večkrat omenjena, zlasti kot »čez mero dobra kopelj, tako od daleč mnogo obiskovana«, od dvornega svetnika Fr. Šukljeta označena kot »starodavni čudodelni izvirek« (Prager Presse 1924 No. 155), po mnenju rajnkega ;;na*iega praškega internista prof. dr. B. Eiselta po svoji zdravilni moči »ena iz najboljših term v Evropi«. Zdravi: revmatizme vseh vrst, gilit, ženske bolezni, arterioskleroso, nenrastenijo, ostarelost, posledice zlo-menin in poškodb, kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi življenje osveževalna ia omlajevalna kura. — Vse kopelji so neposredno na izvirkih in terma jih polni le izključno z lastnim pritiskom brez vseh črpalk in brez vodovodnih cevi. — Sanatorij s celoletnim obratom pod eno streho s kopališčem. — Elektro- in mehanoterapija, dietetična kuhinja. — Cene v sanatoriju: I. razred od Din 120’—, 11. razred Din 95’—, III. razred od Din 75'—. Zdraviliški dom z jedilnim salonom, parkom itd., ves moderni komfort, vse renovirano. Krasna gozdnata okolica, izhodišče divnih izletov. Prospekte in vsa pojasnila daje rta zahtevo brezplačno ravnateljstvo. NajboljSi §1 V4i.nl »troj < Je edino I« Josip Pateliric-a znamka Gritener ir» Adler za rodbino, obrt In Industrijo EjllfolfartO veja spomenika Pouk v vezenju brei^lsčen. Večletna r.arancija. Delavnice zo popravila K* vtHko Teiafon 913 S* malo Damski in dekliški siamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70-— do Din 150-—, otroške od Din 50-— do Din 70’- nakiteni od Din 100*-naprej — dokler Iraja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Stari trg šte*. 21 MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana STARI TRG ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. G D 0 0 o o a o a D D D Q AMADIS.f prekrasen, svetoven roman, D je začel izhajati v založbi (j VIGRED, Ljubljana, ŠkofjaQ ul. 8./I., v tedenskih snopi-" n čih po 16 strani (Velika « osmerka) v prevodu Dr. A. i id Debeljaka. Cena Din 3'—* Lj za snopič. Dobi se povsod. Krasen tisk, lepa oprema. Naročila sprejema založba Vigred, Ljubljana Škofja ul. 8./I. aaaaaaaaaaaaa Trcfovci dobro pri patentiranih javorjevih | pralnikih 28 X 31 cm kot slonoko-j šfeni, trpežnejši od pločevinastih, 50 j komadov 400 Din povzetjem. V ročko, Politela. ftfaijlepša. birmanska darila ure, zlamino in srebrnino dobite po solidnih cenah pri tvrdki IVAM I»AKI2i, tjubljana L Stari trg štev. 20. A NAJBOIJSA »» PUCH" KOLESA po zeio ugodnih cenah dobite edino le pri IGN. VOK, LJUBLJANA, Sodna ulica 7 in:illlllllllllll!llllllll!llllllllllllllllillllliilll!lllllilllllll!lllllllll!l!lllli!!| I Ljubljanska posojilnica | =§ r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon šiev. 9 || 1 Mestni trcy št. €i jj =jj obrestuje vloge zelo ugodno in sicer j|jj EE vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8 % E= EE vloge z enomesečno odpovedjo, po 10% EE EE vloge z irimesečno odpovedjo, po 12% =E EE vloge z šestmesečno odpovedjo, po 14 % SE EE Izvenljubljansbim vlagateljem so na razpolago EE EE poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja EE EE nikakih stroškom ILJamstvena glavnica za vloge znaša že 1 1 nad 11 milijonov dinarjev, § Er Posojila daje le proii popolni varnosti, proti vsaj EE — trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. =E EE Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. EE ] MALI OGLASI C*n« oglfiieom de 39 b—d Din 9*—, maka na dal J na beseda * ? k Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudt za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Vrtnice tiavkodebelne, priznano lepih vrat, kakor tudi vrtniee-pleulke in vrtate« - iulujko nudi cenj. občinstvu ▲ato« Ferant, trgovski vrtnar, Ljubija«*, Ambrožev trg št. 3. Naročila ia sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu Službo išče tkademično naobra&en 25 leten go-ipod v industriji, trgovini ali dru-podjetju. — Ponudbe na upravo listu pod »Delo«. Miren gospot kateri je celi dan odsoten išče sobo z seperatnim vhodom, najraje v bli-iini opere. Ponudbe do 21. maja na upravo lista pod »S o b a«. Na dobro Kupi se pohištvo za pisarno (večjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod Šifro >1. B.< Pozor! Večja ninotina različnih znamk se ceno proda. Ponudbe do 20. maja na upravo pod »Znamke«. iu ceno domačo hrano se sprejme več oseb. Naslov pove uprava. Matematiko profesor. Honorar zmeren Ji;nudbe na upravo lista pod »Matematika« . Kupi se dobro ohranjeno moško kol. Ponudbe na upravo pod šifro »K o 1 oc. Abadie • saretni papir zopet stalno na wiogi. A. Lampret, Krekov trg 10. Šivalni stroj dobro ohranjen se kup!. Ponudba na upravo pod »Tako j«. Josip Peteline, Ljubljana N« velikoT (blizu Prešernovega spomenik«) Ob VOtll Na malo I Priporoča potrebščine asa Šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, nodno blago, pletenine, žepne robce, SČetke, sukance, toaletno blago. Telefon 913 N Telefon 915 Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug HjnIMlIane, Bohoričeva ul. St. 24 q Telefon ifev. 560 M prfporota xa vsa v to stroko spadajoča dela.