Stev. 36	V	Ljubljani,	sreda	14.	februarja	1940	Leto	V
Vesti 14. februarja
15. dan silovite rdeče ofenzive proti Mannerheimovi črti
Uspešen finski protinapad na karelijskem
kAliffii Sovjetska vojska ie v tej ofenzivi OvjliVU izgubila dozdaj čez 30.000 mož
Helsinki, 14. febr. o. Finsko vojno vodstvo poroča, da so 14. dan velike ofenzive na Karelijski ožini finske čete s silovitim protinapadom osvojile spet vse postojanke, iz katerih so se bile umaknile v nedeljo na oddelku bojišča pri Summi. Ta umik je bil samo strategičnega značaja, kakor so to storili Finci že večkrat na drugih delih bojišča. Spustili so ozko kolono sovjetskih vojakov naprej, potem pa jo silovito napadli z vseh strani in jo uničili.
Včeraj so Sovjeti z nezmanjšano silo napadali zlasti pri Mulojaerviju in ob reki Taipale. Finci so vse rdeče napade odbili in uničili 23 sovjetskih tankov.
Na severu Ladoškega jezera so uničili Finci sovražno kolono s 100 sanmi. Pri Ra-ati so pognali čez mejo sovjetske oddelke, ki so skušali predreti.
Po približni cenitvi je sovjetska vojska v 14. dnevni ofenzivi proti Mannerheimovi črti izgubila 30 do 40.000 mož in ogromno materiala. Med drugim so Finci zajeli 200 najmodernejših protitankovskih topov, ki so jih Rusi — kdo ve zakaj — brez potrebe vlekli pri napadu s seboj. Te topove so finski delavci takoj popravili in jih Finci že uporabljajo za obrambo proti Sovjetom. Sovjetska vrhovno poveljstvo je vrglo na fronto pri Sumi vse svoje tanke in Se zmerom pošilja v boj neprestano nove žete in nove tanke. V boju ie že več sto raznih vrst tankov, med njimi tudi 70-tonski. Več sto letal je letelo včeraj nad finskimi linijami. Samo en dan so sovjetska letala vrgla več ko 300.000 granat v enem samem odseku. Boji se vrše podnevi in ponoči. Zdi se, da hočejo Sovjeti po vsaki ceni doseči uspehe v odseku pri Sumi. Tu je zbrano jedro sovjetskih čet. Zdi se, da je v akciji pet do šest divizij. Včeraj je sovjetsko težko topništvo streljalo z granatami na mesto Vipuri, vendar ni storilo posebne škode. Severno od Ladoškega jezera so sovjetske čete doživele, kakor tudi prejšnje dni, več neuspehov. Tudi v severnem odseku so njihove napade odbili. Mesto Viborg je v plamenih. Sodijo, da so včeraj Sovjeti vrgli na to mesto 250 velikih bomb. Vsi gasilci iz okoliških krajev gase požar.
Uradno poročilo finskega poveljstva pravi: Bitka pri Summi presega spričo silno majhnega prostora, kjer se vrii, vse dosedanje sovjetske napade na finske postojanke. V nekem odseku — krajšem od 10 km, so sovjetske tete zastavile vso svojo velikansko premoč tako glede itevila vojakov, kakor glede količine materiala. Finski odpor doslej ie ni zlomljen. Že nekaj dni obstreljuje sovjetsko topništvo finske postojanke z največjo srditostjo. Zdi se, da so to pot poslali Sovjeti v boj znatno boljše oskrbljene čele. V noči od ponedeljka na torek se je na več mestih vnel boj na nož. Včeraj so opazili, da je bila tudi iivahnost sovjetskega letalstva mnogo večja kakor sicer. Na stotine letal je letelo nizko nad finskimi postojankami.
Poročilo končuje z ugotovitvijo, da dobivajo sovjetske čete neprestano nova ojačenja. Finski je bolj kot kdaj koli potrebna pomoč iz tujine.
Finska je prepričana, da bo pomoč v najkrajšem času dobila.
Finsko zunanje ministrstvo je poslalo poročilo zunanjim ministrstvom vseh omikanih držav. To potočilo navaja podrobnosti finsko - sovjetskih pogajanj, o njihovi prekinitvi, o začetku vojne in o sovjetskih kršitvah mednarodnega prava. Poročilo posebno izčrpno popisuje bombardiranje nezavarovanih finskih mest po sovjetskem letalstvu.
London, 4. febr. o. Angleško informacijsko ministrstvo poroča, da so Anglija, Francija in Italija poslale na Finsko 500 letal, Španija pa večje količine vojnega materijala.
Stockholm, 14. feb. o. List »Stockholm Tid-ningenc prinaša izkaz o sovjetskih izgubah od začetka sedanje vojne. Te izgube znašajo — če prištejemo izgube v zadnji ofenzivi — 240 tisoč mož, 767 tankov, 340 letal, 3 križarke, t podmornica, 1055 konj, ki so jih Finci zajeli itd.
Nova poostritev razmerja med Francijo in Sovjeti:
Izredni ukrepi francoske vlade proti sovjetskemu poslaništvu v Parizu
Pariz, 14. febr. o. Francosko zunanje ministrstvo poroča, da je skrivna policija postavila straže okrog sovjetskega poslaništva v Parizu, brez ozira na diplomatsko nedotakljivost te ustanove. Francoska vlada je to storila zaradi nedovoljenih zvez, ki so jih člani sovjetskega poslaništva vzdrževali s prepovedano in razpuščeno francosko komunistično stranko.
Oblasti izjavljajo, da ta ukrep, sprejet zaradi varnosti države, proti kateri so voditelji in člani bivše komunistične stranke delovali po navodilih iz sovjetskega poslaništva, ne bo uplival na di-plomatične odnošaje med Francijo in Sovjeti, saj so ti ukrepi navsezadnje samo odgovor na ukrepe sovjetske vlade proti francoskemu poslaništvu v Moskvi. Tam detektivi iz GPU zapišejo, zaslišijo
in celo fotografirajo vsakega človeka, ki gre v poslaništvo.
Do teh ukrepov proti sovjetskemu poslaništvu — kakor do preiskave in zaplenitve raznih listin v sovjetskem trgovinskem zastopstvu — je prišlo na zahtevo vojaškega poveljstva, ki ima v rokah neizpodbitne dokaze, da je vodstvo nezakonite francoske komunistične stranke v sovjetskem poslaništvu in da so od tam prihajala navodila za vohunstvo in razdiralno agitacijo, katero po načrtih Nemčije izvajajo člani razpuščene francoske komunistične stranke s svojimi skrivnimi organizacijami.
Ti francoski ukrepi pomenijo novo zaostritev odnošajev med Sovjeti in med Francijo, hkratu pa uspešen korak za pobijanje francoskega komu-
Izjava angleškega ministrskega predsednika:
Ameriški mirovni posrednik ne bo stavil vojskujočim se državam nobenih predlogov
London, 14. Febr. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je na vprašanje o bližnjem obisku ameriškega odposlanca Sumnerja W3l-lesa v evropskih vojskujočih se državah odgovoril v poslanski zbornici:
»Uradno poročilo o tem obisku pravi, da je namen tega potovanja samo preskrbeti predsedniku Združenih držav in zunanjemu mini-
stru podatke o položaju v Evropi. Welles ni pooblaščen, tla bi stavil vladam Anglije, Francije, Nemčije in Italije kakršnekoli predloge ali sklepal sporazume v imenu Združenih držav. Zaradi tega bodo njegova posvetovanja z zastopniki omenjenih vlad najstrožje zaupna in jih bo on poročal samo predsednikn Rooseveltu in zunanjemu ministru Iiullu.
Napovedi o uspehu ali neuspehu nove trgovske pogodbe med Nemčijo in Sovjeti
Berlin, 14. februarja. DNB: Nemški tisk poudarja v zvezi z neinško-sovjetsko trgovinsko pogodbo sledeči dve dejstvi:
1. ta novi sporazum dokazuje, da sodelovanje med N2mčijo in Sovjetsko Rusijo, ni samo trenutna in prehodna poteza, ki bi jo sililo sedanje stanje v Evropi,
2. da ta sporazum dokazuje, da britanska blokada nima nade na uspeh.
Ta sporazum je zadal nov udarec britanski blokadi. Pod današnjimi okolnostmi ni mogoče objaviti podrobnosti tega sporazuma ter seznama predmetov. Preskrbovanje Nemčjie 6 proizvodi za državno obrambo je v vsakem pogledu zagotovljeno.
London, 14. februarja, o. Ves angleški tisk 6e danes bavi z novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Po angleški sodbi, določa nova pogodba trgovinsko izmenjavo v znesku 1 milijarde mark. Vprašanje je, če bosta Nemčija in Rusija mogli izpolniti nove velike obveznosti, saj sta si dolžni še večji del tistega kar je bilo določeno z lanskim trgovinskim sporazumom. Vprašanje je, ali bo mogla nemška industrija kljub vojni, dobaviti Rusiji kar ta zahteva in pa ali bo Stalin pripravljen sprejeti nemške strokovnjake, ki naj izboljšajo proizvodnjo potrebnih surovin ter sovjetski promet. Prvo, kakor drugo, je po angleški sodbi dvomljivo.
Izjava ministra dr. Kreka o prijateljstvu in sodelovan u z Bolgari
Sofija, 14. febr. m. Današnja številka sofijskega lista »Utro« prinaša izjavo, katero je dal dopisniku lista jugoslovanski gradbeni minister dr. Miha Krak. V tej izjavi je minister dr. Miha Krek med drugim rekel:
»Mi Slovenci se kot najmanjši slovanski narod med južnimi Slovani radujemo ureditvi odnosov med bratskima narodoma, ker predstavlja ojnčenje Jugoslavije in vsakega jugoslovanskega naroda posebej. Slovenci pozdravljamo vsako akcijo za sporazum z bolgarskim narodom. Smatram, da večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo tvori veliko jamstvo za mir na Balkanu. Slovenci goje do Bolgarov velike simpatije.«
Glede ustanovitve jugoslovansko bolgarske trgovinske zbornice v Belgradu je dr. Krek izjavil:
»Ustanovitev jugoslovansko bolgarske trgovinske zbornice v Belgradu predstavlja veliko In važno manifestacijo prijateljstva med^Jugoslavijo in Bolgarijo. Želim, da bi to zblržanje želo čim lepše uspehe. Politika sporazuma je naravna posledica zvez in približevanja na drugih področjih narodnega življenja.«
Vesti o pošiljanju nemške vojske na ruski Kavkaz
Carigrad, 14. febr. o. Tz turških krogov pri-hajajo vesti, da misli Nemčija poslati v krat-kem pol milijona mož na Kavkaz, da bi zavarovala sebe in Rusijo proti morebitnemu vdoru angleške in francoske vojske v sovjetsko petrolejsko ozemlje, ki je za Nemčijo vsak dan večjega pomena. Nemčija skuša pregovoriti Sovjetsko Ilusijo, da bi dovolila prehod nemški vojski če/, svoje ozemlje, če so te domneve resnične, potem je treba za spomlad pričakovati spopada na vzhodnem bojišču.
Zakaj je Turčija izgnala nemške podmorniške inženirje
London, 14. feb. o. »Timesu« poroča njegov dopisnik iz Belgrada, tla je turška vlada odpustila nemške inženirje in strokovnjake, zaposlene pri delu turških podmornic, zaradi tega, ker so inženirji nameravali z novo, najmodernejšo turško podmornico pobegniti iz Carigrada v Črno morje in kolcat j _ v nekem sovjetskem oporišču povelj iz Nemčije za delovanje v črnem morju. Družba, ki je podmornico izdelovala, je predlagala turški vladi, naj bi dovolila, da pride iz Nemčije še 20 inženirjev in strokovnjakov, da bi se odpeljali z noyo podmornico na poskusno vožnjo. Turška vlada je dobila od angleške obveščevalne službe poročilo o teh načrtih in je vse nemške inženirje odpustila ter jih izgnala iz države.
Vsa finska javnost je prepričana, da so Sovjeti spričo neuspehov na finskem bojišču zahtevali za pomoč tuje strokovnjake, ki so prevzeli vodstvo vojaških operacij. To je trdil sloviti finski vzgojeslovec prof. Cornelius, ko je te dni predaval v Londonu.
Potopitev nemškega parnika v južno ameriških vodah
Rio de Janeiro, 14. februarja, o. Včeraj je na angleški križarki »Hawkins« dopotoval v Rio angleški admiral Harvvood, poveljnik angleških pomorskih sil v južnem delu Atlantskega morja, ki je vodil znano bitko proti nemški križarki »Admiral von Spee«. Admiral je dal izjavo o potopitvi nemškega parnika >Wakamac. Patrolno letalo križarke »Hawkins« je nemški parnik, ki je odplul v nedeljo ponoči iz Ria, zasledilo in mu velelo, naj se ustavi in vda. Letalo je obvestilo križarko o položaju parnika. Preden je križarka priplula do parnika, ga je posadka že zažgala. Posadka ladje se je rešila. Ker je bila ladja napol potopljena in bi ovirala plovbo, jo je križarka do kraja potopila s streli.
Parnik »Wakama< je vozil tovora za 50 milijonov din. Ni znano ali je hotel preskrbovati nemške podmornice z gorivom ali se je nameraval prebiti skozi angleško blokado v Nemčijo.
Priključitev Češke v nemško carinsko območje
Berlin, 14. februarja. A A. DNB: čl. 9. uredbe, ki jo je izdal Hitler 16. marca 1939 oiprotektora-tu Češke in Moravske, določa, da pripada protektorat carinskemu področju Nemčije in njeni carinski suverenosti. Izvedba priključitve protektorata v nemško carinsko področje pa dejansko pomeni razširjenje carinske tarife tudi na protektorat in odstranitev bistvenih gospodarskih or-
ganizacij, ki v gospodarskem in plačilnem prometu med protektoratom in staro Nemčijo še zmerom postavljajo zapreko. Odstranitev teh omejitev bo izvedena 1. aprila t. 1. Ta ukrep bo v korist gospodarstva protektorata in bo pomagal izkoristiti njegove možnosti prodaje in oskrbe. Razen tega bo pomagal ta ukrep znatno povečati polet gospodarstva protektorata sploh.
Spomladanskega velesejma v Leipzigu se bo udeležilo 5500 razstavljalcev iz raznih nevtralnih držav.
Nemška vlada je prepovedala izvažati letalske motorje v Italijo.
Ameriška demokratska stranka, kateri pripada sedanji predsednik Roosevelt, ima dozdaj že tri kandidate za bodoče predsedniške volitve.
Na angleški 5300 tonski ladji »Lindenhall« je izbruhnil ogenj, ko je ravno dobro odplula iz pristani-\ šča Bostona v Združenih Sržavah. Ogenj so podtaknili tuji vohuni. Ladja je vozila žito v Anglijo.
V zadnjih štirih mesecih so Japonci izvedli 708 letalskih napadov, ubili pri tem 5595 civilistov, ranili pa jih 70 000, pravi uradna statistika kitajske vlade
Samo s tremi glasovi večine je ameriška poslanska zbornica sprejela tisti del proračuna, ki določa izdatke za vzdrževanje ameriškega poslaništva v Moskvi.
Obsežno narodno-soclalistično zaroto je odkrila vlada južno-ameriške republike ter poslala v koncentracijska taborišča vičje število Nemcev.
Rusija je začela z vso naglico delati velike utrdbe v področju petrolejskih izvirov pri Bakuju in ob progi, ki drži s Kavkaza v Kijev, da bi sebi in Nemčiji zagotovila neoviran dovoz petroleja. Del petroleja bo iz Bakuja pošiljala po morju v Bolgarijo, od koder pojde v Nemčijo — piše francoski .tisk.
Slovita finska atleta Nurmi in Maeki sta v nedeljo prvič nastopila v Ameriki. Občinstvo jima je pri prireditvi priredilo navdušene manifestacije, Čistega dobička je bilo 6000 dolarjev in so ga takoj poslali na Finsko.
Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov in sovjetski poslanik v Sofiji sta včeraj izmenjala podpisne listine za novo trgovsko in plovbeno pogodbo med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo.
Ves bolgarski tisk še vedno veliko in navdušeno piše o novern urejanju gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki se je začelo z ustanovitvijo jugosl.-bolgarske trgovske zbornice.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj podpisal zakon o izrednih izdatkih za državno obrambo. Ti izdatki znašajo 252 milij. dolarjev. Sprejeti so bili na zahtevo vojaških krogov in sodijo, da je položaj danes za Ameriko nevarnejši kakor je bil leta 1914.
Nemške oblasti zanikujejo vesti, da bi bili nemški vojaki ob holandski meji zažgali oklopni vlak in se uprli, ker niso marali iti v Galicijo.
V Helsinkiju so včeraj prvič kazali film o sedanji vojni. V filinu je videti prvo bombardiranje Helsinkija 30. nov. lani, dalje celo vrsto prizorov s kolonami ruskih ujetnikov in zajetih motoriziranih edinic, prizore iz bombardiranja nezavarovanih krajev, bolnišnic, šol itd. Film bodo poslali tudi v tujino, da bo pričal . o nasilju rdečih od reševalcev.
Belgija je i Anglijo in Francijo včeraj sklenila važno trgovsko pogodbo, za katero so se pogajali v Parizu dobra dva meseca.
Združene države bodo smatrale Anglijo odgovorno za izgubo vsake ameriške ladje, ki bi bila potopljena zaradi tega, ker jo ustavijo angleške vojne ladje in pošljejo v kako angleško kontrolno postajo.
Približno 1000 newyorških policistov je bilo včlanjenih v tako imenovani »Krščanski fronti«, ki je v zvezi z neko evropsko državo pripravljala v Združenih državah desničarski prevrat in diktaturo. Tako je ugotovila preiskava, ki jo je izvedel med policijo ne\vyorški župan.
Znanemu nemškemu industrialcu — miljarderju Thyssenu, ,ki je kmalu po začetku vojne pobegnil v Švico, so nemške oblasti zasegle vse premoženje, ker Thyssen na vsa njihova prizadevanja ni hotel priti več v domovino in je celo izjavil, da zaradi tega ne, ker upa, da bo dalje živel kakor sedanji voditelj narodnega socializma. Thyssen je z ogromnimi denarji pomagal narodnemu socializmu do zmage, oddaljil pa se je od njega zaradi nemške zveze z ruskim komunizmom.
Deset nemških trgovskih ladij, med njimi štiri nad 6000 ton, je odplulo iz španskih in južnoameriških pristanišč. Ladje nameravajo prebiti se skozi angleško blokado domov, ker niso več mogle plačevati predragih pristaniških pristojbin.
Angleško mornariško poveljstvo je začelo zdaj objavljati imena ujetih častnikov z nemških j>o-topljenih ali zajetih podmornic.
Pet nevtralnih ladij je bilo potopljenih od nedelje do torka. Kaže, da velja nevarnost na morju zdaj samo za nevtralne ladje, ki ne marajo pluti v skupinah pod spremstvom angleškega vojnega brodovja.
Na razstavi italijanske čezmorske posesti v Napo-liju bodo med drugimi zanimivostmi kazali drevo, izpod katerega so pri oazi v Ualualu padli prvi italijanski streli proti Abesiniji, in pa prestol zadnjega abesinskega cesarja.
Slovaška zbornica je včeraj sprejela zakon, ki pooblašča vlado, da lahko ustanavlja odlikovanja. V bivši češkoslovaški republiki odlikovanj za državljane republike ni bilo, tomvaJ so imeli nekaj redov za tujce.
Madžarska vlada pripravlja zukon, s katerim bo odpravljeno mesto vrhovnega poveljnika vojske in bo poveljniške posle prevzel načelnik neneralnega štaba.
Bolgarski trgovinski minister Zagorov se je včeraj vrnil v Sofijo z vsem gospodarskim odposlanstvom, ki ga je spremljalo pri obisku v Belgradu.
Ameriška trgovinska zbornica v Moskvi je prenehala z delom Njeni člani so čez Romunijo odpotovali domov.
Nemška vlada je zahtevala od švicarske vlade, naj prepove širjenje senzacionalne knjige »Hitler je govoril«, katero je napisal bivši predsednik senata v Gdansku in Hitlerjev zaupni sodelavec dr. Rauchschnig.
Švedska policija je pri aretiranih komunističnih prvakih dobila načrte, po katerih so pripravljali vdor sovjetske vojske na Švedsko in navodila, kako naj ob začetku sovražnosti med Švedsko in Sovjeti začno notranje nemire in prevzamejo oblast.
Francoska policija je izvedla preiskavo tudi v rus-ker potniškem uradu »InturisU v Parizu, ker je ta urad zadnje čase zaposloval izredno veliko uradnikov, čeprav so vsa potovanja iz Francije v Sovjetsko Rusijo ustavljena.
V Sovjetski Rusiji vlada diktatura, ki ni nič boljša od drugih diktatur na svetu. To priča sovjetski napad na Finsko. 98 odstotkov ameriških simpatij jc na finski 6trani. Sovjetska Rusija 6e je združila s svojim najhujšim nasprotnikom in naskočila demokratično sosedo, ki ni hotela drugega, kakor živeti v miru Tako je govoril ameriški mladini po radiu predsednik Roosevelt.
Trgovska pogajanja med Italijo in Turčijo se bodo v kratkem uspešno končala. Po novi pogodbi se bo trgovina med obema državama podvojila in tudi ublažila dolga napetost med Italijo ter Turčijo
Razbojnik Hace v celjski okolici
Isvriil je nov zločin in umoril oroinika Medana
Celje, 12. februarja.
Snoči le je dogodil pred hišo Andreja Glu-šiča na Spodnji Hudinji zločin, ki je spravil na noge vao oblast. Kinaiu se je ugotovilo, da ja morilec razbojnik Hace.
Orožniški podnarednik Janez Meden in kaplar Franc Mavko sta snoči zapazila prijavljeno ukradeno kolo, last g. Gamsa. Cez nekaj trenutkov sta videla nekega moškega, oblečenega v moder zimski plaši z aktovko, ki se je sumljivo izognil ter hitel proti Spodnji Hudinji. Moškega sta takoj zasledovala. Pred Giušičevo hišo nu Sp. Hudinji je neznanec zavil za hišo. Orožnika sta mu sledila, kar je moški opazil in so verjetno že v tem trenutku tudi pripravil. Orožnik Janez Meden je takoj stopil za hišo in ugotovil, da je neznanec stopil v stanovanje dalmatinskih krošnjarjev v Olušičevi hiši. Vrata so bila nekoliko priprta. Orožnik Meden je poklical neznanca, toda v tem trenutku je neznanec ustrelil s samokresom festkr&t proti orožniku Medenu. Dve krogli sta zadeli Medena, ki se je zgrudiL Na strele je pri-nitel Mavko. Seveda se je vznemiril, ko je videl na tleh svojega tovariša. Morilec je oddal strel udi proti Mavku, a ga ni zadel. Kljub visokemu oknu v kletnem stanovanju se je morilcu posrečilo, da se je povzpel na okno, ga razbil in izginil t noč. Orožnik Mavko je streljal za njim, a ga ni zadel. Morilec je bil očividno ranjen, ker je zapustil v sobi na mizi in tudi na oknu krvave madeže.
Zasledovanje, pri katerem sta sodelovala policija in orožništvo, je trajalo do polnoči. Morilec le bežal proti Bukovžlaku in puščal za seboj kr-rave sledove. Policijski pes je morilcu dolgo časa iledil, zaradi na novo padlega snega, pa je bila <led zabrisana. Morilec je preskočil plot pri Catru, tjer je izgubil steklenico.
Oblast je alarmirala vse orožniške postaje.
2e snoči sta bila aretirana krošnarja, pri katerih je bil razbojnik usodnega trenutka, ko je padel kot žrtev svoje službe orožilk Meden. Kro-tnarja, ki bi lahko pomagala ujeti morilca, sta izpovedala, da sta se tako prestrašila, da sta padla skupaj. Pri zasliševanju in preiskavi pa se je dognalo, da sta kupovala od morilca ukradene predmete in jih prodajala. Eden od njiju je na policiji spoznal sliko razbojnika Hacetn. Čez dan je orožništvo in policija aretirala okrog 40 ljudi iu jih zaprla.
Novi dokazi, da ja morilac Hace
Danes popoldne je policija našla pri krošnar-ju ukradeno sukno, ki je izginila pri vlomu v veletrgovini Zangger na Masarykovem nabrežju. Skoraj gotovo je, da ima morilec svojega tovariša, ki dobro pozna celjske razmere, sicer ne bi tako previdno izvršil vseh vlomov. Tako je gotovo, da je imel pomagača pri vlomu pri Zanggerju, ker bi sicer ne mogel odnesti težkega stroja, plašča in še steklenice. Posrečilo se je najti skoraj vse ukradeno blago iz trgovine Ban iz Vojnika. To blago so našli pri krošnarjih. Ljudstvo se zgraža nad krošnarji in pričakuje, da jih bo oblast brez usmiljenja in brez izjeme izgnala, kajti večkrat se je že zgodilo, da je padel sum nanje, pa so jih pustili v miru.
Fantastična govorica
Popoldne so se razširile fantastične novice o aretaciji morilca. Iz Teharja je prišla vest, da je bil Hace snoči okrog 9 v neki gostilni na Tehar-jih, kar seveda ni izključeno, ker je zelo predrzen. Najbolj verjetno pa je, da je zbežal proti dra-meljskim gozdovom in iskal zavetišča pri kakih znancih. Hiše, kamor je zahajal Hace k raznim ljubicam, so pregledali, a ga niso našli. Časopisne vesti, da je morilec na begu podrl s kolesa nekega vajenca in zbežal s kolesom, niso uradno potrjene, ker se dosedaj še nihče ni javil orož-ništvu in policiji, seveda pa spet ni izključeno, da ni pobegnil s kakim drugim kolesom.
Haca sa ša vadno klati okrog Calja
Celje, 14. februarja.
Ko se je davi okoli troh peljala 24 letna, v VVestnovi tovarni zaposlena delavka Angela Vr-bovškova po državni cesti, s kolesom na delo v tovarno, je opazila na križišču državne ceste in železnice v Medlogu moškega kolesarja, zavitega v plašč. Zaradi slabe ceste je vozila prav počasi, opazila pa je, da jo moški prav sumljivo opazuje in gleda. V trenutku, ko je pripeljala do njega, se je neznanec ustavil, skočil s kolesa in močno prijel dekle okrog prs Vprašal jo je kratko, kam se pelje, ko mu je povedala, da na delo v to-
Odkrltje posebnega pralnega sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pranje s senzacionalnim novim sredstvom ČISTINIT 6e vrši vsak popoldne v trgovini Lavrič, Celovška cesta 28 (poleg pivovarne Union). Prinesite a seboj volnene ali svilene 6tvari.
varno, ji je nato pregledal žepe in torbico, kjer ni našel denarja. Neznanec jo je še vprašal, če ima moško kolo, nato pa ji je zagrozil, da Jo bo drugo jutro počakal in ubil, čo ga izda policiji.
Dekle Je bilo vse prestrašeno in se je celo onesvestilo. Napadalec, držeč kolo, je krenil nato po državni cesti proti Majdičevl gostilni. Ko je Vr-bovškova prišla k sebi, je odhitela v Celje, kjer je napad Javila celjski policiji. Ta Je nato o napadu obvestila vse okoliške orožniške postaje. Vrbovškova je podala policiji osebni popis napadalčev, ki je bil okroglega obraza, klobuk s kratkimi krajci, sivkast plašč in dolge hlače. Bil, je srednje postave. Po tem opisu sklepajo, da je bil napadalec na Vrbovškovo oni, ki je umoril orožnika Medena, to Je Tone Hace. Najbrž nima denarja in skuša z raznimi napadi priti do večje vsote. Policija in orožniki so danes ukrenili vse odredbe, da izslede razbojnika Haceta, ki se jim bo težko izvil, ker so povsod postavljene varnostne stražo in patrole.
Novi momenti v preiskavi
Aretirani krošnjar, 25 letni Dunjak Iso, pri katerem se je oglasi) razbojnik Ilace usodnega večera, ko je bil v njegovem stanovanju ubit orožnik Meden, je pri zaslišanju priznal, da je bil skupaj z razbojnikom, ki mu je ponudil tudi ukradeno kolo, ko sta bila v neki trafiki na Spodnji Hudinji. Pri Dunjaku so našli tudi suknjo, ukradeno pri vlomu v Zanggerjevo trgovino, ter precej ukradenega blaga iz Banove trgovine v Vojniku pri Celju. Dunjakov sostanovalec, 42 letni Mato Antunovič, je pri zasliševanju izpovedal, da je umora orožnika kriv tudi Dunjak. Oba krošnarja sta namreč brez nadaljnega pustila morilca, da se jo splazil na visoko okno kletnega stanovanja, razbil šipo ter zlezel skozi okno. Dunjaka celo sumijo, da je Hacetov pomagač in da je sodeloval z razbojnikom pri vlomih v celjski okolici. Danes dopoldne so aretirali v Gaberjih še neko osebo, na katero pada sum, da je kupovala ukradene predmete od razbojnika. Orožništvo in policija bosta danes opravila še preiskavo v nekem kozolcu v Trnovljah, ker domnevata, da je tu morilec prenočil. Dejstvo, da se je Dunjak sestal z morilcem na stanovanju in šel z njim tudi po Hudinji, kar je sam priznal, postavlja preiskavo v novo luč ter je upati, da bo morilec kmalu izsleden.
Uveljavljena le uredba za nadzorstvo nad cenami
Belgrad, 14. fzbr. j. Trgovinski minister je podpisal včeraj novo uredbo za nadzorstvo nad cenami. Uredba stopi takoj v veljavo in se bo izvajala le pri tistih predmetih, ki jih bo trgovinski minister določil v sporazumu z ministrom za socialno politiko. Le za pridelke, ki jih kmetovalci sami prodajajo naprej, določbe te uredbe ne bodo veljale. Kakor pa so časopisi poročali, bo takih predmetov, katerih cene bodo kontrolirane, okrog 25.
Uredba določa, da bodo morali trgovci na debelo, uvozniki in proizvajalci prijavljati pristojnim oblastem (banskim upravam) vsako povišanje cen in počakati, da jim oblast to dovoli ali pa odkloni. Trgovec mora k prijavi priložiti 'vse dokumente, ki opravičujejo podražitev. Trgovci odnosno proizvajalci bodo prijavljali povišanje preko svojih stanovskih združenj banskim upravam. Banska uprava pa bo morala odgovoriti industrijccm v 15 dneh, trgovcem na debelo pa v 7 dneh po prejemu prijave o tem ali dovoli povišanje cene ali ne. Čez odobreno ceno 6e blago ne bo smelo v nobenem primeru prodajati.
Pri trgovinskem ministrstvu pa bo obstojal poseben kontrolni urad, kateremu bo načeloval poseben Sel. Njegov posvetovalni organ bo odbor, v katerem bodo predstavniki kmetijskega socialnega in notranjega ministrstva, zastopnik glavne zadružne zveze, zastopnik delavskih zbornic, industrijcev, trgovcev in obrtnikov. Temu kontrolnemu odboru v Belgradu bodo morale banske uprave sporočati vsako dovoljeno povišanje cen, nakar bodo cene objavljene v Časopisju Kontrolni urad bo pregledal tudi cene pri »zaščitenih« predmetih, katere so se povišale tudi pred uveljavljenjem te uredbe. Če bo dognal, da so bile cene neopravičeno povišane, bo odredil manjšo ceno.
Da pa bo kontrola bolj uspešna, bodo morali trgovci na debelo in industrijci po potrebi dati na vpogled organom urada za kontrolo cen vee poslovne knjige in zaloge v skladiščih in tudi vse trgovsko dopisovanje. Da bo kontroliranje bolj enostavno, bo trgovinski minister pridelil banskim upravam posebne kontrolorje. Proti sklepom banske uprave se bodo smeli prizadeti pritožiti na trgovinskega ministra, ki bo odgovoril v 15 dneh. Proti njegovi odločitvi ne bo nobenega ugovora več.
Za kršilce določb te uredbe so določene stroge kazni in sicer za veletrgovce zapor 6 mesecev in 50.000 dinarjev denarne kazni, za male trgovce pa zapor trideset dni in manjšo denarno kazen.
Ljubljana od včeraj do danes
Kar na lepem, ko se ga nismo prav za prav nič nadejali, in ko je precej ljudi žo mislilo, da smo se za letos izmazali iz hude zime, ker se soncu žo spet začenja vračati stara moč in ker
smo žo sredi fehrtiarja, nas je spet obiskal sneg. Kar precej se ga je naletelo na staro podlago in to takega, da ga bodo zlasti smučarji, ki jim je letošnja zima prav močno naklonjena, na vso moč veseli! Končno je ponehalo snežiti in pritisnil je spet hud mraz. Zvečer je bilo včeraj že kar — 8, davi pa je bil mraz še hujši, saj je termometer v Ljubljani kazal —13 C, v Mariboru pa celo —18 C. Če bo šlo tako naprej, bomo spet pošteno prezebali. Davi jo bil mraz še občutnejši pto, ker je brila od vzhoda sem prav ostra burja, ki je ljudi priganjala k največji naglici. Prav pošteno je bilo mraz. Zdaj ni prav nič prijetno, če se mora človek zamujati na planem. Vsak skuša, da čim-prej pride na gorko. Vprašanje pa je le, če se bo mraz zdaj še naprej stopnjeval ;n če ni to samo prehodni pojav. Bomo videli. Co pogledamo danes na vremenska poročila iz posameznih krajev v naši državi, vidimo, da imajo povsod manj mraza kakor pri nas. Tako ima na primer Sarajevo, kjer se vselej, kadar Je po državi le količkaj mrzlo, postavljajo z močno nizko temperaturo, danes + 1 C, v obmorskih mestih pa imajo od pet do deset stopinj nad ničlo. Povrhu pa tudi močno deževje. Videti je. da od morja prihaja proti no-
tranjosti naše države močna depresija, ki utegno zadeli v kratkem tudi naše kraje. Kaj pa bi potem nastalo, če bi pri nas začelo deževati, sl vsak sam lahko predstavlja. Dobili bi spet brozgo, kakor smo je imeli pred kratkim, samo, da bi bila tokrat še hujša kakor zadnjič, in verjetno bi sneg, ki bi se začel ob nalivu in ob južnem vremenu naglo taliti, kaj kmalu povzročil tudi povodnji, ki bi zdaj ob zimskem času utegnile postati še nevarnejše in nerodnejše. Pred tem pa naj nas obvaruje Bog.
Iz bolnišnica
Pri smučanju si je zlomil levo nogo 9-letnt
sinček posestnika iz Begunj pri Cerknici, Janez Debevec.
Padla je na gladkih tleh ter se poškodovala 86-letna trgovka iz Ljubljane, Darinka Udovč.
Pri delu je doživel nesrečo 34-letni žagar iz Kranjske goro, Janez Hlebanja. Hlebanja je žagal, pa ga je zgrabila cirkularna žaga, ki mu je odrc-zla prst na levi roki.
_54-letni brezposelni delavec iz Mirke pri Vrhniki, Langenvalter Janez, Je padel na poledenelih tleh ter sl zlomil nogo.
V ljubljanski bolnišnici je obisk še vedno prav močan. Iz dneva v dan prihaja redno skoraj stotina ljudi po zdravniško pomoč.
Kakšne bolezni so lani kosile Mariborčane
Maribor, 13. februarja.
Mestni fizikat mariborski Je izdal statistiko bolezni, ki so lansko leto kosile Mariborčane. Statistika je zelo izčrpna in izredno zanimiva, posebno zaradi tega, ker kaže, da nikakor ne zahtevajo največ smrtnih primerov tiste bolezni, o katerih se največ govori in ki so najbolj nalezljive, temveč take, za katere se ne zmenimo veliko ter se nam ne zdijo nevarne. Poleg tega pa tudi kaže, da se pojavljajo zadnja leta vse bolj kot vzroki smrti talce bolezni, ki včasih niso zahtevale dosti smrtnih žrtev. Med temi so posebno pljučnica, rak In pa kap. Zlasti poslednja jo bila včasih zelo redka; od kapi so umirali starejši, dobro rejeni ljudje, sedaj pa kosi vse povprek brez izjeme, skoraj rajši bolj mlade in odporne kakor pa dozorela življenja.
Sicer pa govori o teh boleznih najbolj nazorno statistika sama, iz katere posnemamo: Lani je štel Maribor 34.927 prebivalcev ter se je pomnožil za 305 novorojencev. Umrlo pa je v območju mesta 714 oseb; od tega 8€7 domačinov in 327 tujcev, katere je zatekla smrt največ v bolnišnici. Umrljivost Je tedaj v Mariboru večia, kakor naravni prirastek na podlagi rojstev. Med smrtnimi primeri je bilo tudi 77 primerov nasilne smrti, in sicer 50 smrtnih nesreč, 25 samomorov in 2 uboja — med slednjimi pa je prav za prav samo en uboj, drugi pa je bila justifikacija zločinca v jet-nišnici. Od ponesrečencev pa je bilo samo 10 domačinov, od samomorilcev pa zelo veliko — namreč 18.
Največ ljudi je umrlo lani zaradi bolezni srca in srčnih žil, namreč 155. Naravni smrtni vzroki so zahtevali 145 življenj. Med temi vzroki je najpogostejša smrt zaradi starostne oslabelosti. Od nalezljivih bolezni je najnevarnejša jetika, ki je zahtevala 75 žrtev. Med umrlimi na jetiki je bilo 88- pripadnikov delavskega stanu, 17 državnih in zasebnih nameščencev, dva obrtnika ter 18 pripadnikov drugih poklicev. Najhuje je morila jetika ljudi v starosti od 80—50 let — 27 žrtev, od 15—30 let je bilo 22 žrtev, od 50—70 let 11 žrtev, ne prizanaša pa la morilka niti otrokom niti star-
Zanimivo učiteljsko zborovanja v Celju
Celje, 13. februarja 1940.
Ze na zadnjem zborovanju JUU, podruž. v Celju, je prišlo do zelo živahne debate o vprašanju ustanovitve samostojnega učiteljskega društva v Sloveniji. O tem smo že poročali. To vprašanje so obravnavali na sobotnem zborovanju v Celju. Rpcdsednik JUU je namreč v svojem poročilu omenil, da je bilo 1. februarja ustanovljeno samostojno hrvatsko učiteljsko društvo ter da je sedaj na dnevnem redu tudi ustanovitev 'samostojnega učiteljskega društva v Sloveniji, zaradi česar bo potrebno pripraviti pravilnik. Debata se je razvila v prerekanje, ko sta se oglasila k besedi učitelj Gerlanc Bogomil in vodja peščice zborašev v Celju g. Prelog Miloš, učitelj na Svetini nad Celjem. Učitelj Gerlanc je predlagal ustanovitev samostojnega slovenskega učiteljskega društva in prosil, da se da ta predlog na glasovanje. Nato se je oglasil učitelj Prelog in imel popolnoma politična izvajanja. Učiteljica Vudlar Fani iz Celja je predlagala, da se delovanje hrvatskega učiteljske-ga društva pozdravi vsaj kot bratsko društvo, čemur pa se je g. Prelog protivil in prav tako stavil svoj predlog na glasovanje Od 110 navzočih je glasovalo za. ustanovitev samostojnega učiteljskega društva 7 članov, proti pa je glasovala večina članov.
ccm. Otrok od 5—15 let je pobrala dva, do pet let 8, starčkov nad 70 let pa 5.
Skoraj neverjetno jp, koliko zahteva žrtev pljučnica. Lani jih je umrlo na tej bolezni 66. Najnevarnejša je tista pljučnica, ki nastane zaradi prehlada v primeru obolelosti na hripi. Lansko leto jc bilo v Mariboru veliko »španske«, pa ni Čuda, da je zahtevala pljučnica toliko žrtev. Za pljučnico pa pride rak, od katerega je lani umrlo 64 ljudi. Število smrtn'h primerov od raka se od leta do leta množi ter postaja rak prav tako nevaren kakor jetika, le da ta ne izbira med posameznimi poklici in sloji, temveč se loteva tako bogatinov, kakor revežev; skoraj enaka pa je tudi umrljivost po spolih. Kap je zahtevala, kot smo že omenili, 49 smrtnih žrtev, bolezen na ramh 37, davir.a 12, Šurlatlnka enega, tifus dva, infekcijske bolezni 22, prirojena življenjska slabost (otroci) pa 9 smrtnih žrtev. Kakor se vidi iz malega odstotka žrtev infekcijskih bolezni, je bilo lansko leto razmeroma zelo zdravo, poleg tega pa je zelo strogo in natančno nadzorstvo mestnega fizikata znam zatreti vsako širjenje nalezljivih bolezni v kali, obolele ljudi pa je takoj spravilo na Izolimi oddelek bolnišnice. Povfhu je tudi zdravljenje infekcijskih bolezni zelo napredovalo, tako da jc število smrtnih primerov davice, škrla-tinke in tifusa, ki so bile svoje dni najhujši morilci ljudi, sedaj zelo majhno.
Čudovito romanfe pisma
Maribor, 13. februarja.
Naši pošti se včasih tudi malo »zaleti« ter odroma kakšno pismo v drug kraj, kakor pa je
določeno v naslovu. Toda nekaj takega, kan se je pripetilo s pismom, katerega je poslalo poveljstvo finančne kontrole v Mariboru svojemu oddelku v St. Jurij ob Pesnici, pa je pri nas redkost. To pismo namreč ni šlo v St. Jurij, temveč v Južno Ameriko in sicer v mesto Corejos. Iz Maribora je bilo odposlano 23. oktobra, v Corejos pa je dospelo 20. novembra lanskega leta. šele tam so pravilno prečitali naslov ter so pismo poslali nazaj v Maribor, kjer ga je pošta sedaj vrnila od-pošiljatelju.
Denar so poskušali ponarejati
Maribor, 13. februarja.
Poljčanski orožniki so izvedeli, da se nahaja pri posestniku Pušniku v Štatenbergu neki sumljiv moški, ki se zadržuje pri njem že od meseca decembra. Orožniška patrulja se je podala tja ter je ugotovila, da je ta moški neki Anton Oprešnik iz Verač pri Podčetrtku, ki je bil že šestkraj predkainovan ter je sedel že tri leta v ječi zaradi ponarejanja denarja. Orožniki so bili prepričani, da tudi sedaj nima Oprešnik čiste vesti ter so napravili pri Pušniku temeljito preiskavo. Res so našli kmalu dva lesena modela za vlivanje 20 dinarskih novcev ter 13 kosov posebne kovinske zlitine, iz katere bi se dali vlivati ponarejeni kovanci. Niso na našli še nobenega ponarejenega novca, iz česar oi se dalo sklepati, da je bil Oprešnik ravno šele sredi priprav za svoj posel. Pušnik je potem priznal, da je sam izdelal modele za vlivanje novcev, ker pa se mu niso posebno posrečili, je poklical potem k sebi Oprešnika, za katerega je vedel, da je veščak v ponarejanju, saj je bil že večkrat zaradi tega zaprt.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
18
Smrt vznemirja Craigiey College
»Pa naj bo Pomagajte nam. Kdo ve, če ne boste prav Vi tisti, ki boste našli ključ do te tajnosti? Dobro odprite oči in ml poročajte o vsem, ker opazite, toda naskrivaj. Posebno pa, nikomur niti besedice o temi Nikar pa ne delajte tako, da bi kdo sklepal o meni, da nisem vratarl«
Z eno roko je dvignil dečka s stola in ga za trenutek obdržal v zraku.
»Sedaj pa izginitel«
Spustil ga je na tla in ga prijateljsko potrepljal.
Lucas je hitro, toda zmagoslavno stopil iz eobe. Zabavljal je čez svojo »ptičjo uspavanko« in prisegal, da bo vee evoj čae in svoje sile poevetil detektivu.
»Danes mi pa gre od rok, ko sem pridobil nove pomagače!« jz dejal MacPHey, ko sta z Sofijo ostala v sobi 6ama.
Sofija, ki je do 6edaj gledala 6kozi okno, se je obrnila proti njemu:
«Ali je to posebno pametno, da dovoljujete Lucasu, naj se gre policijo? Kaj pa, če ne bo molčal?«
»On je vse sam odkril,« je deial Mac-Phey, »in ne moremo ničesar spremeniti. Boljše je, da je z nami, kakor pa proti nam. Sicer pa, kdo ve, če nam morda še ne bo zelo koristen?«
MacPhey se je obmil proti vratom.
»Zdaj pa se moram spet spremeniti v vratarja in vrtnarja. Toda vse je dogo-
vorjeno, kajne? Če se kaj dogodi, mi takoj javite,« je dejal in obraz mu je zažarel v prešernem smehu. »Dajva, podajva si roki, da s tem zapečativa prijateljstvo in sodelovanje!«
Sofija jc položila 'svojo roko v Mac-Pheyevo.
»V znak sodelovanja in prijateljstva!« Za trenutek sta 6tala nepremično ter si gledala naravnost v oči. Nato pa je Sofija obrnila oči vstran ter nagrbančila svoje mladostno čelo.
»Kljub vsemu pa bi bilo boljše, če se ne bi zaupali temu otroku,« je rekla.
»Ta otrok!« ga je branil MacPhey in stiskal Sofijino roko v svoji šapi. »Delal 6em se, kakor da se šalim z njim, ko sem ga spraševal, toda zato kljub temu ni treba podcenjevati pomembnosti mladega Lucasa. Ne vem, Če si je 6am v sve6ti tega, toda kar zadeva mene, mislim, da je ponoči bil dejansko priča umoru.
Osmo poglavje.
Ljubim, ljubiš ...
MacPhey je zapustil mlado bitje, ki je vse trepetalo od razburjenja in nervoznosti. Končno je življenje v Craigleyju vendarle dobilo neki smisell Sofija ni bila več uboga klavirska učiteljica, ki sl je od svojega zaslužka komaj kupovala oble-
ke in perilo, temveč je postala sodelavka   seveda čisto skromna — pravega detektiva, visokega skoraj dva metra. Še je čutila stisk njegovih pretov. Stala je ob oknu in v njenih očeh je dobil neke vrste
Srijeten pomen celo banalni gospod Hiff, i je na sprehajališču uvrščal svoje učence v dvorede. Bog ve, če se za skrbno sončnim čelom profesorja matematike ne skriva neka tajnost7
Sofija je kar naprej oprezovala. Napol skrita za topoli je lahko videla elegantni obris gospe Bernard-Mose. Tujka je bila videti zelo mima in ni bila prav nič podobna ožaloščeni materi, niti ne mačehi. Sprehajala se je po stezici in se od časa do časa nagnila ter odtrgala rožo Sofija se je bilo toliko zatopila v to opazovanje, da se je ob lahnem udarcu na vrata kar zdrznila.
Bržkone bo to učenec, ki je na vrsti za klavirsko uro . Toda nel Minila jo je jeza, ko se je spomnila, da bi bila sedaj ura za Erika.	\
»Noter!«, je rekla z drhtečim glasom. Vrata 60 se odprla in v sobo je vstopil gospod Netlton.
Sofija se je obrnila proti njemu, toda njen obraz je dobil trd izraz. t
»Dober dani« je rekla. »Mislila 6em, da ste pri pouku.«
Čeprav je bil nekoliko zmeden, je bil gospod Nelton vendarle spodoben kakor vedno. Njegovi plavi lasje so bili skrbno počesani in črte na licu so bile prav tako pravilne, kakor vozel na kravati, oa tudi
hlače so bile neoporečno zlikane Obraz in vsa zunanjost profesorja za angleščino 6ta odgovarjala popolnoma zunanjosti lepega boksarja 6rednje kategorije. Toda njegova držav in oksfordski naglas sta jo zavajali k temu, da ja pozabila na ta preveč preprosto lepi videz in sklepala, da 6e ta fant bavl tudi z drugimi stvarmi in ne samo 9 svojo zunanjostjo.
Pristopil je k Sofiji, potegnil dozo ter ji ponudil cigareto. S kretnjo roke je ponudbo odklonila. Potem je sam vzel cigareto in jo prižgal.
»Imam nekaj prostega časa,« je rekel.
Njegov glas je vedno zvenel nekoliko preveč narejeno.
»Na ubogo gospodično Santaiy je namreč prišla vrsta, da nadzira istočasno drugi in tretji razred.«
Pod topoli se je še vedno sprehajala gospa Bemard-Mo6C. Nabrala j s že cel šop poljskih cvetlic.
»Krasna ženska, kajne?« je pripomnila Sofija in opazovala Netltona skozi trepalnice.
»Hm ... Kdo je to?«
Sofija je skoro obtoževalno pokazala na lepo Amerikanko
»Gospa Bemard-Mosel O, seveda...«
Kakor bi plava senca švignila preko plavih oči gospoda Netltona.
»Strašna reč smrt tega mladega Mošeja! Pravkar me je bil zaslišal ta, če smem reči, neumni tepec Pamberley Rad bi vam povedal, kako me je razburila vsa ta afera... Zaies, strašno mi je žal, za-
radi Vašega očeta .. Zaradi šole . .«
»Ah, zasliševal Vas je?« je vprašala Sofija nenadoma zelo radovedno. »Ali ste imeli kaj povedati?«
»Ne. prav niči Zelo mi je neprijetno, da je ta otrok na neki čuden način prispel v ti6to omaro, ki stoji ob mojih vratih, med tem ko jaz nisem opazil niti slišal najmanjšega šuma!«
»Ah!« je ostro dejala Sofija. »Prav gotov ste vso noč prebili sami in tipkali na stroj?«
»Da. Nekaj časa senV tipkal, nato pa 6em bral. Mislim, da je bilo že zelo kasno, ko sem legel «
Molk je trajal nekaj trenutkov. Netlton je bil videti zatopljen v opazovanje malih zlatorumenih kodrčkov, ki so padali na vrat mlade deklice.
»Veste,« je spregovoril nenadoma, »jaz sem mnenja, da bi bilo treba pobližje preiskati dokumente tega MacPheya Dejal bi, da ie bil to samo nesrečen slučaj. Toda, če je pri vsej stvari kakšna skrivnost, potem bi bil to edin človek, ki hi utegnil biti sumljiv .,. Meni ni bil nikdar
simpatičen.«
»Ah! Ne ugaja Vam?« je pripomnila Sofija, ki jo je začela kuhati jeza. »Zelo zanimivo! In prav zalo, ker nima sreče, da bi Vam ugajal, mislite.. «
»Zakaj pa s takim ognjem branite tega vratarja««
»Ne branam £a,« j»j rf^ , Sofija in za-čutila, da zardeva, kar jo je pa še bolj zjezilo. »Nimam razlotfa. da bi tfa branila.
Od tu in tam
Gospodarski svet Držav Balkanskega sporazuma se do zbral v kratkem na zasedanje v naši državi. Po vsej verjetnosti bo to Belgrad, če ne bo naknadno izbran kak drug kraj. Na zadnjem zasedanju držav Balkanskega sporazuma v Belgradu je bilo rečeno, naj Jugoslavija pripravi vse potrebno za ta sestanek. Delegati se bodo pogovarjali o tesnejšem gospodarskem sodelovanju med seboj in o svojem trgovinskem odnosu do tujih držav. Morebiti bodo skušali narediti med seboj tak sporazum, ki bi bil v bistvu podoben gospodarskemu sporazumu med Anglijo in 1'rancijo.
Izključitev dr. Dragomirja Ikoniča iz demokratske stranke ie izzvala veliko komentarjev na vseli stranen. »Ilrvatski dnevnike je s tem v zvezi pisal o nesporazumih, ki vladajo v demokratski stranki med posameznimi podvo-ditelji, katere pa obvladujejo trije, namreč Milan G rol, dr. Markovič in Boka Vlajič. Ikonič sam je podal za javnost izjavo, v kateri je odklonil razloge, ki so jih v stranki navedli za njegovo izključitev. Sedaj pa prihajajo iz njegovega volilnega okraja poročila, da so vo-lilci in pristaši demokratske stranke nezadovoljni s takim ravnanjem in bodo izdali posebno resolucijo, ki baje ne bo prijetna ne stranki niti njenemu vodstvu. Dr. Ikonič pa ss nadaljnjemu političnemu delu n; odpovedal.
Glavno cesto je Morava preplavila med čuprijo in Varvarinom. Cesta je na mnogih krajih močno poškodovana in bodo potrebna precejšnja popravila. Največjo škodo pa_ trpe kmetje, katerim je voda preplavila niše in polja in nanesla obilo ledu in peska. Vsega skupaj je Morava zalila nad 800 hiš ob svojem srednjem teku. Ker je zadnje dni mraz spet nekoliko pritisnil, so začeli pritoki Morave uplahovati in sc bo tako poplava kmalu omejila. Mrzli val, ki je zajel našo državo, pa najbrže ne bo dolgo prevladoval, ker prihaja od Sredozemskega morja nov topel val, kar sc zlasti vidi v južnih in dalmatinskih krajih, kjer toplota stalno narašča. Tako se bodo spet pojavile nevarnosti, ki jih prinese prenaglo topljenje snega.
Povišanju delavskih mezd se upirajo belgrajski industrijci in trdijo, da cene življenjskim potrebščinam niso poskočile za toliko, da bi bilo upravičeno tako visoko povišanje delavskih mezd, kakor so jih nekatere banovina že uveljavile na svojih področjih. Industrijci operirajo s celo vrsto št c vi lit in pravijo, da 60 6e delavske mezde zadnja tri leta polagoma dvigale in da zato ni6o v takem kričečem nasprotju z današnjimi cenami, kakor to trdijo delavci. Prav tako so sklepali nedavno tudi o davčni reformi in sestavili več predlogov, da bi jih vlada pri izvajanju davčne uredbe upoštevala. Upajo namreč, da_ vlada odnosno finančni minister ne bo odklonil njihovih predlogov, ker je bil pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič na konferenci vseh trgovskih zbornic v Ljubljani obljubil, da vlada sicer ne misli spremeniti davčnega sistema, pač pa bo pri izvajanju upoštevala gotove olajšave, če se bo za to pokazala potreba in če bodo pridobitniki dokazali, da so zare6 krivično prizadeti zavoljo odredb nove davčne uredbe.
Ogromno skladovnice ledenih plošč odvažajo Sava, Drava in Donava proti vzhodu. Reke so se dvignile, vendar pa poročajo o poplavah edinole iz sredine Srbije, kamor so morali priti na pomoč zelo z letalom, da je z bombami razbijalo ledene plošče, ki uničujejo mostove in rušijo hiše v poplavljenem ozemlju. Pač pa je Donava prestopila bregove pri Donjem Milanovcu. Zalila je več hiš sredi noči, da mnogi ljudje sploh ven niso mogli iti. Voda je čez dan nekaj ur upadala, potem pa spet naraščala. Iz bližnjih krajev pa poročajo tudi o smrtnih primerih, ki jih je voda terjala.
Ponarejene zlatnike-dukate je prodajal
okoli Belgrada kmet Svetolik Mošič. Mož je nakupil več deset imitacij dukatov, jih lepo očistil 'in jih nato lahkovernim ljudem podtikal. Običajno je prihitel v hišo in prosil prvega, katerega je srečal, naj mu posodi 200 dinarjev, da bo mogel plačati račun za trošarino. Zastavil je zlatnik in posojilo seveda dobil. Mnogoteri mu je tako nasedel, seveda Mošiča ni bilo več na' spregled. Šele kasno je eden od oškodovancev pri natančnem ogledovanju ugotovil, du je zlatnik ponarejen in da je nasedel premetenemu sleparju. Policija je Moška kmalu prijela.
Nnša država bo po vsej verjetnosti odslej kupovala več bencina v čezmorskih državah kakor pa v Romuniji. Romunija nam je petrolej skoro izključno samo ona dobavljala, po novi pogodbi, ko je nastopilo kupovanje v gotovini, pa se bodo naši kupci obračali tudi drugam. Doslej je bila carina za dovoz bencina iz čezmorskih držav večja jn je bil na ta način uvoz iz Romunije privilegiran. Kar so pa carinsko tarifo spremenili, bo poslej bencin iz tujine cenejši kakor pa romunski. Kmalu bodo v državi tudi zadostne zaloge tega goriva in ne bodo v podeželju več trpeli tolikšnega pomanjkanja odnosno dobivali samo zmanjšanih količin petroleja. V nekaj dnsh pa bo stopila v veljavo tudi uredba o bencinskih kartah. Sedaj odrejajo v finančnem ministrstvu količino, ki jo bodo avtomobilisti dobivali na karte. Količina bo odrejena po zalogah, ki so v državi.
Avtomobilski klub kr. Jugoslavije se je sedaj končnoveljavno razdelil v tri avtonomne uvtoklube s sedeži v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Ta sklep je bil storjen nedavno v Belgradu. dejansko so ga pa izvedli na seji, ki je bila pred dvema dnevoma v Zagrebu Razdelili so tudi imovino kluba in so se zastopniki vseh treh klubov brez prapirov sporazumeli.
Okleščena JNS se je nedavno ponudila ostalim opozicijskim strankam, da bi se rada z njimi zvezala v borbi Pr°t* sporazumu. Demokrati so takoj povedali, da bodo to zadevo resno vzeli v pretres, radikali pa so rekli, da se bodo s stvarjo tudi pobavili, vendar pa nič odločnega niso povedali.^ »Ilrvatski dnevnik« piše o tem ponujanju JNS in pravi, da ni ver-jstno, da bi se hoteli srbski radikali zvezati z JNS, ker se jim v tej zvezi obeta le opozicija, ko jim pa na drugi strani bolj kaže skleniti sporazum s Cvetkovičem. Tukaj. se nudi močna strankarska organizacija in oblast, za Miša Trifunoviča in za druge radikale pa ministrski stolček. Pcvrh tega pa si srbske opozicijske stranke niso bile nikdar preveč edine, zlasti pa so bili radikali in demokrati stalni rivali in so že Hrvatje rekli, da se niore dr. Maček prej sporazumeti z vsako posamezno srbsko opozicijsko stranko, kakor pa da bi se vse opozicijske stranke sporazumele med seboj. List pravi dalje, da za to ni kazno, da bi radikali sprejeli ponujeno roko od straui JNS.
I
Briljantna In duhovita komedij* * film svetovnega uspeha, mojstrovina režiserja Renč Clalra
Strah na gradu
Robert Donat in Jean Parker
Predstave ob 16. 19. in 21. uri
KINO UNION tel. 22-21
I
Banski svet je razpravljal o našem
kmetijstvu
V banskem svetu te je včeraj dopoldne pričelo razpravljanje z referatom načelnika kmetijskega oddelka inž. A. Podgornika.
V preteklem letu je delo kmetijikega oddelka veljalo predvsem povečanju kmetijske strokovne in stanovske izobrazbe ter organiziranja centralnih blagovnih in proirvajalnih zadrug. V Sloveniji imamo zdaj pet kmetijskih šol, štiri od teh že delajo Na peti Kmetijski šoli v Poljčah je gospodarstvo že v polnem obratu. Do prihodnje jeseni pa bodo opravljena vsa šc potrebna dela, tako da bo šola lahko začela 2e v polnem obsegu z delom. Za kmetijsko-gotpodinjsko izobrazbo skrbi razen dveh banovinskih, še osem privatnih kmetijiko-gospodinjskih šol ter deset garnitur kmetijsko - gospodinjskih trimesečnih tečajev. V letu 1939-40. je banovina ustanovila tudi 24 novih nadaljevalnih šol, skupno število ja zdaj naraslo za 389. Ker pa 60 bila denarna sredstva omejena, ja delovalo le 112 nadaljevalnih šol, in to 71 kmetijsko ter 41 gospodinjsko* nadaljevalnih šol, katere je obiskovalo 2655 učencev ter učenk. Na teh šolah je delovalo 180 rednih ter 62 izrednih predavateljev.
Banovina se je pri poljedestvu zlasti trudila, da bi izboljšala proizvodnjo krompirja. Izvedla je tudi akcijo za porabo atavita, sredstva za prašenje žitnega semena. Po uredbi, ki jo pripravlja ministrstvo, bi za Slovenijo obstojali dve znamki hmelja in sicer za štajerski okoliš »Slovenski — štajerski« in za iz-venštajerske kraje »Slovenski hmelj«.
Selekcijske organizacije posredujejo pri nakupu plemenske žvne. V ta namen j s banovina organizirala 13 plemenskih in dva izredna sejma. Pri naših organizacijah so druge banovine nakupile 69 živali. Lani je bilo nabavljenih 17 plemenskih kobil za novo kupljeno banovinsko posestvo na Pragerskem. Izvršena so bila dela pri gradnji zadružne mlekarne v Kranju, za mlekarski zavod v Kranju pa so bili pripravljeni gradbeni načrti. Ustanovljen je bil tudi banovinski sklad za pospeševanje mlekarstva.. Na dospele prošnje je bilo dozdaj iz sklada za dajanje brezobrestnih posojil dovoljenih 47 vinogradnikom 201.560 din, do kraja preračunskega leta pa bo 40 vinogradnikom dovoljenih nadaljnih 120.000 din. Za kletarske zadruge je banovina dala 1,207.000 din ter posredovala zanje tudi državno podporo 1,150.000 din. Postavljenih je bilo 125 sušilnic; zdaj je v Sloveniji 480 javnih in privatnih modemo urejenih sadnih sušilnic. Banovina je pričela tudi z načrtno or-ganzacijo produktivnega zadružništva.. Začela je organizirati blagovno zadružništvo zlasti v bivši mariborski oblasti. Preračuni vseh 25 kmetijskih odborov znašajo za leto 1940. okrog 2,000.000 dinarjev.
Za veterinarski odsek je poročal dr. L. Hribar. Največ škode sta lani napravili slinavka in parkljevka. Skupno je bilo lani okuženih 1472 dvorcev, 6105 goved, 197 svinj in 16 ovao. Poginilo je 49 goved, 6 svinj, in 2 ovci, zaklanih je bilo 41 goved, pri tem pa niso všteta goveda, ki so bila zaklana zaradi suma obolelosti. Banovina je brezplačno razdelila razkužilna sredstva, izvedla pa jz tudi več uspešnih poskusnih cepljenj. Izgube zaradi slinavke in par-
kljevke, so tako visoke, da jih je ceniti na 3.1 mil. dinarjev. Prav zanimivi 60 podatki o prometu z živino čez banovinske meje.
Referat o delu gospodarskega odseka je podal načelnik inž. Boiid. Banovina je bila prisiljena, da je z lastnim preračunom osigurala v štirih krajih podgozdanska mesta. Tudi za vzdrževanje gozdarske šole je morala skrbeti sama. Banovinske drevesnice, ki jih je 15, (površina 86.245 ha) so lani oddale 3.9 milij. sadik. Za pogozdovanje je bilo lani izdanih skoraj 0.2 milij. din, zasajenih je bilo 158.6 ha, posaje-nh pa 0.85 milij. sadik.
Šef tehničnega odseka za urejanje hudournikov, inž. Štancer je v svojem poročilu povedal, da so bili v tekočem preračunskem letu odobreni za urejanje hudournikov krediti v znesku 4,61 milij. dinarjev (država in banovina), od teh kreditov jih je bilo porabljenih 3 milijone dinarjev, 1 milijon pa bo porabljen letošnjo zgodnjo pomlad. Ostal bo še del kre* dita za kriKO dolino, porabljen bo v prihodnjem preračunskem letu. Dela so bila izvajana v 20 okrajih ter na 39 mestih. Doslej je bilo v naši banovini izvedenih hudourniških del za 32 milijonov dinarjev, za 5 milij. din v predvojni dobi, za 27 milij. pa v povojni. Iz programa se vidi, da je začetih 34 večjih hudourniških del, od katerih bo vsako stalo nad pol milijona din. Za hudourniška pogozdovanja je bilo lani izdanih nad 200.000 dinarjev.
Komisar J. Pokom je govoril o delu komisije za agrame reforme. Lani je bila izvedena prva komasacija v Podlogu v Beli krajini (89 ha). V aelu so še tri večje komasacije. Da bi se uredilo gospodarstvo na skupnih zemljiščih, je bilo ugotovljeno dejansko stanje ter izdelani gospodarski načrti . številne agrarne skupnosti. Izdelani so bili nekateri vodovodni redi, opravljene številne nadrobne delitve ter ena glavna. V programu je tudi načrtno kultiviranje belokrajinskih steljnikov. Prvi komasaciji v Beli krajini bodo sledile kamasacije v Jerneji vasi in v Dragovanji vasi. Nadaljevana bodo večja' dela pri nadrobni delitvi skupnih zemljišč ter že začeta Komasacijska dela. Dalje bodo založene razne poučne publikacije, prirejeni planšarski tečaji, komisija za agrame operacije pa bo tudi sodelovala pri kmetijskih razstavah.
Debata o preračunu kmetijskega oddelka
Po teh poročilih je pričela razprava k posameznim referatom. K debati se je priglasilo vsega skupaj 29 govornikov, ki so v svojih izvajanjih predvsem naglašali konkretne potrebe v svojih krajih, podali pa sc tudi mnogo plodovitih splošnih načelnih misli, ki bodo prav gotovo mnogo koristile. Ob enih popoldne je nato ban dr. M. Natlačen prekinil zasedanje banovinskega sveta. Ob pol petih popoldne se je nato zasedanje banovinskega sveta nadaljevalo.
Danes se zasedanje banskega sveta nadaljuje.
Velik proces o poslovanju Kmetijske družbe
Traja že 3 leta pred okrajnim sodiščem - Kratka včerajšnja
razprava preložena
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Ljubljana, 14. februarja.
Že tri leta se razvija in razpleta pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska zadeva Kmetijske družbe zaradi žaljenja časti. Kmetijska družba je po svojem odvetniku dr. Srečku Go-ljarju vložila proti Janezu Strcinu, posestniku in ban. svetniku v Kaplji vasi pri Komendi tožbo zaradi žaljenja časti v smislu § 302 k. z. Razen Kmetijske družbe sta nastopila kot tožitelja tudi inž. Milan Mrevlje in Ivo Sancin. Za podlago tožbi je Kmetijska družba vzela vprav govor, ki ga je imel Janez Strcin na seji banskega sveta dne 10. februarja 1937, torej pred dobrimi tremi leti. Tožba je bila nato vložena v marcu 1937. Toženi Janez Strcin j« po svojem branilcu dr. J. Voršiču podal prav obširen obrambni spis, ki našteva vse poslovanje družbe. Na seji ban. sveta je baje Janez Strcin navajal, kar je tožba inkriminirala, naslednje:
1. da je Kmetijska družba kot zadruga izkazala potvorjene računske zaključke in izkazovala dobičke, ki so bili faktično izguba, tako je v letu 1933 v bilanci izkazan dobiček, dejansko pa je bilo 1,000.000 din izgube, v letu 1934 je bil spet izkazan dobiček čez 12.000 din, bila pa je izguba čez 270.000 din. leta 1935 pa so bile razmere take, da je morala zadruga izkazati izgubo 232.000 din, ki pa je v resnici znašala čez 1,000.000 din.
2. Rezervni zaklad, ki Je leta 1934 še znašal
4.272.000 din, je znašal v lelu 1935 samo še din 3,000.000 tako, da je tukaj znašala izguba okrog
1.400.000 din.
8. List >Kmetovalec<, ki je bil zelo ugleden list, so popolnoma diskreditirali. V prejšnjih letih se je tiskal v več deset tisoč izvodih, leta 1930 le 4.500 in letos (1937) pa samo še okrog v 2000 izvodih.
4. Kljub temu, da je promet majhen, se režija ni zmanjšala. Uradništvo je plačano sijajno, ravnatelj ima 6000 din, nekak poslevodeči podpredsednik pa 2000 mesečno, poleg tega si pa še za izlete v inozemstvo računajo precejšnje vsote.
5. Akcija z jabolki, na katero so bili tako ponosni, se je izjalovila, ker je čez 30% vsega blaga segnilo.
6. Slednjič so se spravili tudi na zelišča in so imeli tudi tukaj 250.000 din izgube.
Toženi Janez Strcin je v svoji obrambi poudaril, da ni na zasedanju banskega sveta leta 1937 govoril dobesedno tako, kakor je inkriminirano. Tekst, ki je inkriminiran, je povzet iz dnevnega časopisja. Obramba kratko navaja zgodovino Kmetijske družbe, katere imovina je bila v pravem pomenu besede last slovenskega kmeta. Kmetijska družba v Ljubljani je bila 29. decembra 1932 kot društvo razpuščena, njeno premoženje pa pre-nešeno na novo ustanovljeno zadrugo Kmetijska družba r. z. z o. z. Ta sklep je bil protistaturen. Pozneje je banska uprava ta sklep razveljavila.
Od banske uprave odrejena revizija Kmetijske družbe je ugotovila, da so navedbe, kakor so navedene v zasebni toibi, resni/ne. Kot mnogoletni član načelstva družbe sem nastopal v zaščito kmetskih interesov na zasedanju banskega sveta, kjer sem povedal, kaj je resnica glede Kmetijske družbe, ko so se z ozirom na izvršeno revizijo raznašale najrazličnejše vesti. Ker je premoženje Kmetijske družbe javna last, last slovenskega kmeta, zato sem tudi v zaščito kmečkih inleresov podal na zasedanju banskega sveta iz-
javo, imajoč pred očmi zgolj koristi nase skupne, slovenske, kmečke imovine, nikakor pa pri tem nisem imel namena kogar koli, zlasti pa zasebno tožilko klevetati ali jo žaliti. Tudi si nisem prav ničesar izmislil, ker sem svoje znanje črpal iz uradnega revizijskega poročila kr. banske uprave.
Res je, da je Kmetijska druiba kot zadruga izkazovala potvorjene računske zaključke in dobitek, ko je bila faktična izguba. Toženec je nato svojo trditev dokazal s točnimi številčnimi podatki glede posameznih računskih postavk. Jasno je razvidno, da sta širSi in glavni odbor dobro vedela, da se je poslovno leto 1934 končalo z dejansko izgubo ter da je načelstvo KD vedoma in namenoma zakrivilo stvarno izgubo (lanom, ko jim je predloiilo potvorjeno bilanco, pri kateri so bila aktiva neutemeljeno zvišana, da se na ta način pokrije izguba ter še celo izkaže dobiček. Res je, da je znašal rezervni sklad leta 1934 4,271.000 din, v letu 1935 pa samo še 3,067.899 din, tako da znaša izguba nad milijon dinarjev. Po treh letih obstoja zadruge KD se je njen rezervni sklad zmanjšal za 1,293.000 din. Res je, da Je izhajal »Kmetovalec« leta 1933 v 15.000 izvodih. Ko pa sta vstopila v bivšo Zivkovičevo vlado Pucelj in dr. Kramar ter je bilo sedein poslancev od bornikov Kmetijske družbe, je takratni urednik inž. Lah in pozneje g. Kafol dobil od vodstva nalog, da piše in agitira v »Kmetovalru< za režim. Posledica je bila — padanje naročnikov. Obram ba je nato v spisu navedla prav zanimive in za K D značilne kupčije z jabolki in zelišči ter kako so nekateri funkcionarji potovali v inozemstvo, tako v Nemčijo in Italijo. Zanimive so bile tudi kupčije z živino, konji in modro galico. Vse ne-dostatke je ugotovila uradna revizija.
V sobi št. 28 je bila včeraj ob 9.30 o tej kazenski zadevi kratka razprava, ki jo je vodil sodnik g. Tomc. Sodišču je bilo predloženo obširno, skoraj 80 strani obsegajoče revizijsko poročilo, na katerega se je obtoženec g. Strcin skliceval v svoji obrambi. Zastopnik tožtteljice Je nato izjavil, da naj se razprava preloži, ker ne more revizijsko poročilo v kratkem času pregledati z ozirom na njega obširnost. Razprava je bila nato preložena na nedoločen čas.
Taki starši bi zaslužili kazen
Maribor, 13. februarja. Orožniki v Zgor. Dupleku so prijavili oblastem primer, ki zasluži eksemplarično kazen. Sta konca Blaž in Marija Rajh sta odšla že dne 28. januarja od doma, doma pa sta pustila v nezakur jenem stanovanju svoji dve mladi hčerki, eno staro 7, drugo pa 4 leta. Starši so odšli zj”traj popoldne pa je slišal sosed, ki je zajemal v vod njaku	vodo. obupen	otroški jok v	Rajhovi hiši.
Sel jo	po domačega	župana, ki je	potem	otroka
vzel k sebi, dokler se starša ne vrneta. Otroka sta bila že močno prezebla in lačna. Pri županu sta potem	čakala do 1.	februarja, ko	sta se	starša
zvečer	vrnila. Ce se	dobri ljudje za mali	deklici
ne bi bili zavzeli, bi jo bila umorila lakota in mraz. Pri zasliševanju sta so potem zakonca Rajh izgovarjala, da sta se mislila vrniti domov že dne 29. januarja, da pa so iu zadržali opravki nekje blizu Ormoža.
Kraj	Barometer-| sko stanje	Tempe- ratur« v O'		s* S O is — * a *	■o O «-> X O c -c c IT o	Veter (smer, lakost	Pada- vine	
		al	a i ** ■X n				m/m	S » e
Ljubljana	757^	-6-0	-13-2	85	10	N,	4.2	sneg
Maribor	75 i-7	-3-2	-18*1'	80	10	NE,	20	sneg
Zagreb	756-1	-s-o	-9-0	90	10	NE,	7*0	sneg
Belgrad	751-3	-3-0	•11-0	50	10	0	2.<	Sneg
Sarajevo	748-9	4-0	It	Ji	10	0	2-0	dež
Vis	746-3	6-0	8-0	90	10	SSW,	1-0	dež
Split	746-4	6-0	5-0	80	10	NE,	10-0	dež
Kumbor	749'b	15-0	9-0	30	10	SW,	2t	dež
JStrJe	748-3	7-0	0-o	60	10	NE,	15-0	dež
OuDrovniH	749*	130	8-0	70	10	NNW,	4*0	dež
Vremenska napoved« deloma oblačno občutno mrzlo in spremenljivo vreme.
Najnižja toplota zraka na letališču —17.5 etop. Celzija. Na novo je padlo 5 cm enega, snežna plast
je 42.5 cm visoka
Koledar
Danes, sreda, 14. februarja: Zdravko.
Četrtek, 15. februarja: Favstin.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ževa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Radi zasedanja banskega sveta g. ban dr. Marko Natlačen v petek ne bo sprejemal strank.
Razpis javnega natečaja za napravo osnutka za Slovenski dom v Ljubljani je vzbudil med našimi arhitekti veliko zanimanje. Naša javnost jc razumela razpisovalčevo težnjo, da je Slovenski dom stvar celokupne slovenske javnosti, in da se je prav zaradi tega obrnila javno na vse arhitekte. Upamo, da se bodo zaradi stvari same potrudili tudi arhitekti in napravili osnutke, ki bodo vredni slovenske arhitekture. Osem najboljših osnutkov bo nagrajenih. Celokupna vsota V6eh nagrad znaša din 60.000. Razpisni pripomočki se dobe pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 7-1. osebno ali na pismeno zahtevo proti plačilu din 50. Razpisovalec sam je podaljšal termin za oddajo osnutkov do 30. marca 1940.
Pomladek Rdečega križa na klasični gimnaziji priredi v četrtek, 15. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani akademijo z, izbranim sporedom, ki ga izvajajo sami dijaki in pevski zbor pod vodstvom g. prof. Danila Cerarja. Vsi prijatelji in bivši dijaki gimnazije vljudno vabljeni. — Predprodaja vstopnic v četrtek ves dan v blagajni »Pax et bonum«.
Občni *bor podružnice ZAKS v Mariboru bo 18. februarja ob pol devetih dopoldne v prostorih Gainbrinove restavracije v Mariboru. Dolžnost vsakega člara je, da se brezpogojno udeleži občnega zbora.
Paganinijeve skladbe za kitaro bo igral na samostojnem koncertu naš kitarist g. Stanko Prek. Dela so visoke glasbene vrednosti in njihova izvedba mora zanimati naše koncertne poslušalce Prekov kitarski večer bo v ponedeljek 19. t. m. ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigami Glasbene Matice.
Dramo »Podrti križ« ponovi Stolna prosveta na splošno željo v nedeljo 18. febr. ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Cene vstopnicam so za to predstavo znižane in se že dobivajo v trafiki Soukal pred škofijo
XV. prosvetni večer, ki bo r petek. 16. t. m.
je posvečen ženskim samostanom na Slovenskem. Ga. dr Melita Pivčeva je zbrala zgodovinske znamenitosti, ki se nanašajo na številne žensk« samostane, katerih ni več na naših tleh. V svojem predavanju bo pokazala na velik kulturen in gospodarski pomen omenjenih ustanov. Predavanje bo opremljeno • skioptičnimi slikami Na to predavanje posebno vabimo cenj. ženstvo mesta Ljubljane vse dekliške krožke, dijakinje in gdč. učiteljice. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi. Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo.
Šempetersko prosvetno društvo ima v svojih prostorih drevi ob 8 predavanje. Predaval bo g. urednik dr. Tine Debeljak o Poljski.
Ljudska univerza. Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. V sredo, dne 14. t m. bo ob 20 predaval g prof dr. Svetozar Ilešič o snovi: Aktualni geopolitični problemi na jugovzhodu Evrope Vstop prost
Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 20 na 10. rednem prosvetnem večeru bo predaval »O svetovni razstavi v Newyorku« g Viktorijan Demšar, spi-ritual Predavanje bodo pojasnjevale številne ski-optične slike
Važno opozorilo za rezervne častnike
V sredo, dne 14 februarja t. 1. bo ob 20 v dvorani »Zvezde« važno predavanje za rezervne čast* nike. V smislu naredbe komande Dravske divizijske oblasti je udeležba na tem predavanju obvezna za vse rezervne častnike glavnih rodov (pehote, topništva, konjenice, inženirstva in letalstva). Pri vstopu je oddati na osminki pole napisano ime z vojaškim činom radi daljnje evidence vojne oblasti. Pričetek predavanja bo točno ob 20
Uubliansko gledališče
DRAMA. — Začelek ob 20.
Sreda, 14 februarja: Na prisojni strani. Red b. Četrtek, 15. februarja: Praznik cvetočih češenj.
Red četrtek.
Petek, 16. februarja: Ob 15. Hudičev učenec. Ljudska predstava. Izven. Globoko znižane cene od
14 din navzdol.
Sobota, 17. februarja: »Profesor Klepec«. Red A.
OPERA. — Začelek ob 20.
Sreda, 14 februarja: Rusalka. Red Sreda.
Celrtek, 15.f ebruarja: Lumpacius Vagabundus.
Red A.
Petek, 16. februarja: Lok. Plesni večer Pie in Pina
Mlakar. Izven.
Mariborsko gledališče
Sreda, 14. februarja ob 20. uri: »Cigan baron*.
Gostovanje v Celju.
Četrtek, 15. februarja ob 20. uri: »Stari Rimljan*.
Gostovanje Mrakove družine.
Petek, 16. februarja: Zaprto.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 14. februarja ob 20. uri: »Cigan baron«.
Gostovanje mariborskega gledališča.
Živčna vojna
(Spomini na lansko leto.)
Potopil sem se v Krko — počasi sem lezel vedno dalje v zeleno globočino: »Kaj mi sedaj morejo vse >prve, druge, tretje, magari tridesete izdaje!< — Hotel sem zavriskati, pa mi je voda udarila v usta. Nad seboj sem zagledal Nacetove dolge krake, ki so prav smeSno migale. Spomnili so me, da moram prav za prav ven, in počasi sem M odpravil na površje.
Tako sva se zabavala do opoldne in vmes poSteno posegala po dobrotah najine zaloge. S težkim srcem sva se slednjič ločila od prijetne vode in se vrgla na kilometre, ki sva jih nekaj časa še dobro požirala. Kmalu pa sva zapustila glavno cesto in zavila med vinske gorice. Grozdje je žarelo v soncu in vabilo, toda v ustih je bilo še kislo. Zato sva rajši segala po slivah, ki so nama dobesedno pod nos visele. Za spremembo sva si včasih privoščila rumenih hrušk — in tako sva pridobivala na teži, čim bolj sva se dvigala v hrib. Razume se, da je tudi vročina naraščala. Čez slabo uro sva se izmučena od vseh teh dobrot zgrudila v nekem sadovnjaku na mehko travo in sanjala o lepih, modrih slivah, ki so zorele nad nama v ▼ročem soncu.
Sence so se že precej podaljšale, ko sva se dvignila in jo primahala do zidanice na vrhu. Pred njo sta stala dva volička, vprežena v voz s košem, in pridno mulila travo. Vrata v zidanico so bila odprta, zato sva vstopila in ravno sva še lahko voščila »Bog žegnaj« kmetu, kmetici in njuni hče ri, ki so pravkar končavali z malico. Kmetič je
bil menda malce dobre volje ali kaj, pa naju je pobaral, če nosiva s sabo morda kaj mesa. Koj sva odvezala najini vreči in suho meso je bilo na mizi kot bi mignil. Kmet je prinesel mnogo božje kapljice in priredili smo	malico, da se	je vsakemu
izmed nas srce	smejalo.	Žeja	je bila	huda, čaše
so se naglo praznile. V prijetnem in modrem razgovoru smo se zasedeli do mraka. Takrat pa je kmetica rekla, da bo treba le iti. »Dobro,« sva rekla, »pa pojdimo.« Dvignila sva se in odšla iz zidanice pa na voz, kjer je bila otava. Deklica se je vsedla spredaj in vodila volička, oča so pa zadaj zavirali, da ni šlo prehitro po klancih. Midva sva prepevala in motila večerno tihoto z arijami iz ne vem katere opere že. Ko smo se pripeljali do domačije, naju je kmet spravil v seno, kjer sva zaspala kot	ubita. Toda na	žalost naju je zgodaj, ko je bila	še ti da	tema,	zbudil	koncert, ki
ga je priredila kurja družina menda nama na čast. Kakih pet petelinov, samih »mladeničev«, je čepelo na sodu in preizkušalo svoja mlada grla. Robantila sva in rentačila, pa kokošja pamet je menda bolj kratka. Niso naju hoteli razumeti, ampak so se drli na žive in mrtve kar naprej. Zal nama je bilo za spanjem, klavrno sva podrema-vala, dokler se ni zdanilo.
Pri zajtrku je kmet prinesel neko steklenico, ki jo je vzel iz zaklenjene omare in jo skrivnostno odprl. Natočil je čašico in ponudil meni. Zvrnil sem — zdelo se mi je. da je precej krepko žganje, dobro je poščegetalo Nato je kmet natočil še Na cetu. Ta je najprej previdno poduhal. nato pa prav malo pokusil, in ojoj! — grozovito kihnil ravno v čašico, ki je bila na mah prazna. Na nas se je pa usula hladilna rosa. Nace je imel solze v očeh in pokazal je name ter pihal: »Ste ga vi-
deli, pijanca! Nič mu ni, pa tako žganje. To vam je pijanec, do danes nisem vedel.«
Kar težko sva zapustila to hišo. Nace je, kakor vedno ob najhujši žalosti, izvlekel orglice iz žepa in zaigral koračnico. Pa se mu je zataknilo, pljunil je in spravil orglice. Molče sva korakala po cesti, menda skozi Skocijan. V Škocijanu je iz neke hiše gledal mož postave in naju vprašal: »Od kuda do kuda?«
»V Rim,« se je Nace odrezal. »A, Boga mi?..« Oko postave ni moglo nadaljevati, ker mu je veter zaloputnil okno pred nosom. Odkurila sva jo urnih krač.
V nekem gozdu sva zagledala ciganski šotor, pred njim je gorel ogenj. Nad ognjem je visel kotel, iz katerega so uhajale prijetne pare. Za hip sva se ustavila in že je pritekel kuštrav fantič in se drl na vse grlo: »Dinar, molim gospodine, dinar!« Nace je že segel v žep, a v tistem trenutku je šotor izbruhni1 kopico kuštravih in umazanih bitij. Tu bi se lahko znebila vseh dinarjev! Hitro sva vzela pot pod noge in se oddaljila iz nevarne bližine.
Tako sva potovala ves dan, včasih peš, včasih z vozom. Slike so se vrstile pred očmi: vasice, grički, cerkvice, gozdovi — vse do noči. Sprva sva mislila ob mraku vprašati kje za prenočišče, a ko je luna oblila s svojo mehko svetlobo preljubo Dolenjsko, sva sklenila, da greva kar naprej. Oreh se nama je zdelo take lepote zasmrčati.
Vasice so se odmaknile od ceste v temo pod gričke, na katerih so se skozi meglico belile cerkvice. Cesta se je vila včasih po dolinici, potem se je pa zopet vzpela na hrib in izginila v temnem gozdu. Mir je vladal vse naokrog, le murnovo petje ga je motilo. Ko sva prispela na vrh nekega
klanca, sva se ustavila in gledala. Sprva sva še videla lučke po vaseh, ki so nama prijazno migljale kot zvezdice, pozneje pa so tudi te izginile.
Tako so minile dolge ure, korak nama je postajal vse bolj truden. Cesta je zavila v gozd in navzdol Tema naju je sprejela za nekaj časa, a kmalu se je pred nama odprla položna jasa ob cesti. Na sredi jase je rastla košata hruška, ki je povešala veje do tal. Nace je pokazal z roko tisto hruško in namerila sva se tja. Ko sva stala pod vejami, se mi je zdelo, da sva v velikem zelenem šotoru.
V bližnjem leskovem grmu sva nalomila mladih vej in si postlala pod hruško precej trdo le žišče. Pa bilo jel Pokrita z odejami in stisnjena drug k drugemu, sva prespala ostanek noči zelo dobro. Ob svitu, ki je prinesel s seboj precejšen hlad, sva skočila osvežena kvišku. Zakurila sva si skromen ogenj in si posušila ob njem obilno roso. Pospravila sva poslednje drobitinice najine zaloge in potem	veselo	naprej. V	dveh urah	sva bila ob
?avi, kjer	sva se	osvežila in	zmila ves	prah s kože.
Opoldne se je želodec precej nasilno oglasil, zato sva stopila v bližnjo krčmo Natakarica naju je pozdravila z besedami: »Ali že vesta, gospoda? Danes dopoldne je izbruhnila vojna. Nemške čete —  c
Nace je zamahnil z roko in jo nakratko ustavil: »Aa tako?« — Potem je naročil dobro kosilo Pogleda! sem ga od strani, on mene prav tako Zasmejal	se je,	pokazal je	vse zobe	in ni maral
časopisa,	rekoč-	»Sai je še	Čas za te	reči.. i zve-
čer, doma v Ljubljani!« —
Tako sva midva končala živčno vojno — in prav je tako.
KONEC.
Dve največji potniški ladji: francoska »Normandic« in angleška »Qeen Mary< v newyorškem pristanišču.
dilo zasesti bogata petrolejska polja v Galiciji, v Romuniji in na Kavkazu. Na vzhodni fronti so bile centralne sile nato poražene in so tako izgubile vsako upanje na oskrbovanje s tekočim gorivom.
Na drugi strani so pa tudi zavezniške sile pretrpele velike izgube od strani podmornic. Ladje-cister-ne so 6icer prevažale iz Amerike in iz oddaljenih kolonij v Anglijo in Francijo ogromne količine petroleja, toda kljub največji pažnji so bile velike množine petroleja razlite v morje ali pognane v zrak. Francija je na primer potrebovala mesečno najmanj 44.000 ton tekočega goriva in je prva občutila, kaj se pravi biti brez petroleja in ne imeti možnosti za nabavo. Francozi so se poslednjič obrnili na predsednika Zedinjenih držav ameriških po pomoč, ker bi morali sicer drugače skleniti ločen mir. Clemenceau je sporočil v Ameriko: »Če zavezniki ne želijo izgubiti vojne, potem je potrebno, da ima Francija v odločilnem trenutku dovolj bencina, ki ji je ravno tako potreben kakor kri v prihodnjih bitkah «
Vojna brez petroleja - nemogoča
Motorizacija oboroženih 6il je v današnjem času Se mnogo večja, kot v svetovni vojni. Glavna udarna moč moderne vojske je njena sposobnost za hitro manevriranje in da kolikor mogoče hitro in veliko motoriziranih oddelkov pošlje na fronto. To dokazuje tudi poljsko-nemška vojna.
Desettisoče traktorjev, tovornih avtomobilov, tankov in aeroplanov mora imeti gorivo. Dane6 ni akoro nobenega vojaškega oddelka, ki bi bil brez motorja. Imamo »motorizirano pešadijo« in »motorizirano konjenico«, kakor tudi topništvo, ki zavzema v modernem vojskovanju vedno večji delokrog.
Prav zalo so potrebne ogromne količine petroleja in petrolejskih proizvodov. Države so kopičile petrolej že dalj časa in so se tako pripravljale na bližajoče se dogodke. Za vojno pa se' je bilo treba dobro pripraviti... Za eno leto vojskovanja je potrebno deset do dvajset milijonov ton goriva; za to je bilo treba zgraditi ogromna skladišča, treba pa je tudi plačati petrolej v zdravi valuti.
Danes je vojna brez petroleja nemogoča. To se j« pokazalo že v 6vetovni vojni in tako bo nedvomno tudi v sedanji vojni,
Najstrašnejše poplave v zgodovini
Po Vesoljnem potopu, ki je pokončal v6e tedanje grešno človeštvo, ni našo zemljo zadela nobena, niti od daleč takim dimenzijam podobna katastrofa Vendar so se tudi potem vršile poplave, ki so vsaj v nekaterih predelih sveta povzročile veliko škodo.
Velike poplave v Mali Aziji so bile druga strašna katastrofa, ki je v taiko kratkem presledku zadela državno ozemlje republike Turčije. Pri teh najnovejših poplavah se je moglo najlažje videti, kaj vse morejo napraviti narasli goreki potoki, kateri tečejo 6kozi globoke in ozke doline
Po dolgotrajnem deževju se večkrat zemlja in skalovje zrušijo v dolino in zaprejo 6trugo reke. V takem primeru reka vedno poplavi vso okolico nekaj km nazaj. V Indiji v pokrajini Zona je tak plaz popolnoma zaprl veliko rečno sotesko Zemlja, ki se je zrušila v rečno korito, je napravila 275 m visok »jez«. Ta velikanska ograda je reko zaprla in slednja se je razlila daleč nazaj po svoji 6trugi. Ker se je dež ponavljal, je nastalo jezero s 458 milijoni kubičnih metrov vode. Toda tudi to ni bilo dovolj. Čim je voda dosegla višino začasnega jeza in začela teči čez njegov rob. je zadostovalo samo 2 uri časa, da je raznesla vse ogromne množine zemlje in kamenja ter se s strahovito hitrostjo razlila po dolini.
V zgornjem delu 6truge je dosegla voda višino
okrog 80 metrov nad normalnim morjem, a 21 kilometrov pod porušenim nasipom še vedno najmanj 49 metrov Ta velikanski hudournik je drvel 6 hitrostjo 95 km na uro, ker je dolina v zgornjem delu zelo strma.
Še 6trašnejše je bila na Aljaski, kakor v zgornjem primeru. Kanjon Ketmai je bil naenkrat fcagra-jen z nasipom visokim nad 200 metrov in ogromna množina vode ga je tekom spomladi spremenila v jezero. Nekega usodnega dne pa je voda porušila nasip in 6e razlila navzdol s hitrostjo, ki je na nekaterih krajih dosegla nad 100 km na uro. V najožjem delu kanjona je dosegla voda višino čez 120 metrov nad normalo.
S svojo nevzdržno silo je hudournik uničil v6e gozdove okrog doline, posebno v spodnjem ravninskem delu. Ogromni bori in 6mreke so bili poruvani in spravljeni čez 20 km daleč. Celi gozdovi dreves v spodnjem toku pa so bili popolnoma polomljeni.
Skalne stene, katere je hudournik potegnil 6 seboj, pa so tehtale do 300.000 kg.
Radio
Program radio Ljubljana
Sreda. U. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Mojstri lahke glasbe (ploSče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi 13.02 Fantazije (pio-Sče) — 14 Porodila — 18 Mladinska ura: Reportaža iz Ljubljanske mestne plinarne — 1S.40 Nove dnvčne do ločbe (k. Stefan Voljč) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nae. ura: Slovenske literarne anekdote (Rudolf Do stal učitelj. Ljubljana) — 19.40 Objave — 19.50 Samo spevi ge. Pavle Lovšetove, pri klavirju g. prof. Pavel Sivie - 19.45 Rapsodije (plo«) — 21.15 Pevski zbor »Grafika« — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna Švicarska godba (bratje Malenšek).
Četrtek, 15. februarja: 7 Jutranji pozdrav sji‘'-7:W Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zvezde in zvezdniki (plošče) — 12.80 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Za vsake«« nekaj (plošče) — 14 Poročila — 18 Baletna glasba (Ra dijski orkoeter) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nne. nra: Telovadno predavanje — 19.40 Objave —
19.50 Donet minut zabave — 20 81ovnske narodne pojeta gg. Mirko Premelč In Andrej Jarc, na harmonika spremlja g. A Stanko — 30.45 Reproduciran koncert
simfonične crlasbe — 2? Napovedi, poročila   22.15
Koncert lahke glnsbe (Radijski orpestor).
Petek. Ig. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Slov. nar. pesmi (g. Stanko Prek) — 12 Naše pesmi in napevi (plošče) —
— 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.0? Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Okrasni vrtovi (ga. ing. arh. Ornselli Katarina) — 18.20 Zbor mandolin (plošče) — 18.4(1 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: O narodnih plesih (prof. Ljubica Jankovič. Zagreb) — 19.40 Objave — 19.50 Izseljenska poročila — 30 Koncert. Sodeluje g. Boris Popov. prof. P. Sivic in Radijski orkester — 21.30 B. Smetana: Iz mojega življenja (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Harmoniko igra g. Jenko Vilibald.
Snhota. 17. februarja: 7 Jutranji pozdrav, — 7.05 Napovedi poročila — 7.15 Pisan venček voselih zvokov (plošče) — 12 Nič ne povemo, nič ne izdamo, le plošče vesele v venček ravnamo — 12.30 Poročila, — 13 Napovedi — 13.02 Nič ne povemo, nič ne izdamo, le ploščo vesele v venček ravnamo — 14 Poročila — 17 Otroškn ura: a) Pravljice (ga. M. TTkma,r-Boltarjeva), bi Cicibanove prigode (članice Nar. glodališča) —
17.50 Pregled sporda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Letalski napadi in protiletalska zaščita (ing. Nučič Črtomir) — 19.30 Nac. ura: petrolejska polja v Hrvatski (Vladimir Blaškovic. Zajrreh)
— 19 40 Objave — 20 Pregled zunanje politike ( g. ured nik dr. Alojzij Knhar) — 30.90 Matajev Matija spet v Ljubljani. Starega znnnca nove prigode. Pisan večer. Besedilo sestavil Frane Milčlmkl. izvajajo člani ra-diiske igralske družine — 33 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijsik orkester.
Petrolej je v sedanji
Boji, spletke in revolucije — za petrolej
Petrolejska kupčija se je začela z malo »plinsko« svetilko in malim zaslužkom. Plinska konkurenca je bila velika. Pravijo, da je stari Rockfeller daroval samo Kitajcem nekaj stotisoč petrolejskih svetilk s stenjem, samo zato, da bi si pridobil kupcev.
Potem so iznašli motor, Dieselmotor. Petrolejska kupčija se |e začela razširjati in uvajati v življenje posameznikov, društev in držav. Petrolej je postal važen faktor mednarodne politike V zgodovino petroleja su stopale osebnosti velikih državni* kov, velikih magnatov, vohunov, osebnosti iz najvišjih družabnih krogov, kakor tudi iz najnižjih plasti človeške družbe.
To so bili na primer znameniti in zagonetni 6ir Basil Zaharov, Sinclaire, Rockefeller, Deterding, ki je napravil velike usluge narodnemu socializmu v Nemčiji, člani »Inteligence Servicea« in mnogi drugi diktatorji Južne Amerike, ki so bili plačani od različnih trustov, da bi uničili Južno Ameriko itd. Vsi ti dogodki so se vršili v nedavni preteklosti.
Koliko krvi se je prelilo za časa južnoameriške revolucije, pri nemirih v Palestini, pri uporu Druzov, v grško-turški vojni, v kateri je padlo tri sto tisoč Grkov in v kateri je delal zagonetni trgovec orožja 6ir Basil Zaharov v korist »Inteligence Servicea« in Anglije, ter razsipal svoje bogastvo za Grke.
Boj za petrolej je postal pred novo vojno nekoliko skrivnostnejši. Ameriške in angleške družbe so se združile za skupno pomoč.
Na svetu obstoja nekaj glavnih petrolejskih skupin, vse druge so pa drugorazredne.
Ameriška družba »Standard« nadzira 35—40% ameriškega pridelka. Za časa svetovne vojne je imel ta trust dvajset milijard dinarjev dobička.
»Amerika independente« proizvaja 30 odstotkov petroleja v Ameriki.
Takoj za to skupino je anglosaksonski trust »Royal Datch Shell«, v katerem je naložen angleški in holandski kapital. Dobiček tega trusta je znašal za časa svetovne vojne več, kot je prejela Francija vojne odškodnine od Nemčije.
Ena naj večjih rafinerij na svetu je v Abadenu, kjer se predela preko 42.000 ton petroleja na dan. V Abadenu preskrbuje angleška mornarica svojo Vzhodno mornarico. V slučaju potrebe bi Abaden lahko oskrboval s petrolejem preko Perzijskega zaliva in Rtiča Dobre Nade tudi mornarico v domovini
Rafinerijo v Abadenu upravlja privatno društvo »Anglo-Iranien« s 40% državnega kapitala.
Pred letom 1914 je Nemčija vrgla oči na turška petrolejska polja in »Nemška banka« je investirala velike kapitale v Mezopotamiji. Med vojno so zavezniki delali z lepim dobičkom. Po vojni pa, ko so se začele različne kupčije med državami in trusti, mandati nad Sirijo, Libanonom in Palestino, 60 ustanovili družbo »Irak-Petroleum«.
Na svetovnih borzah igrajo naštete družbe važno vlogo, dvigajo in uničujejo valuto. Tem mednarodnim ustanovam je edino geslo najti kupca in mu prodati svoje balgo Za časa vojne bodo te družbe zalagale tako sovražnika kakor tudi svojo domovino.
vojni zelo važen činitelj
Pridelek v Rusiji in Mehiki
Sovjetska Rusija je do>go časa izkoriščala petrolejska polja, ki je potom svojih treh državnih trustov »Embaneft«, »Grozneft« in »Azneft« črpala letno 29 milijonov ton petroleja.
Mehika se je osvobodila trustov petrolejskih družb preteklo poletje in je začela sama izkoriščati 6voje »črno zlato«.
Uporaba petroleja v miru in v vojni
Strokovnjaki trdijo, da potrebno za časa vojne 450 milijonov ton petroleja letno. Številka je zelo visoka v primeri s svetovnim pridelkom. Pred dvema letoma so na primer pridelali 281 milijonov ton petroleja, lansko leto pa samo 270 milijonov ton.
Ako bi bilo mogoče povečati svetovni pridelek petroleja na svojih 67%, č« vzamemo za merilo količino preteklega leta? To je še veliko vprašanje. Poleg tega je omenjena količina potrebna samo za prvo leto, Anglija pa predvideva, da bo trajala vojna najmanj tri leta. Vprašanje je tudi, ali bodo vrelci, ki dajejo letos prevelike količine petroleja, mogli dati prihodnje leto ravno tako veliko. Vsa svetovna rezerva petroleja znaša verjetno okrog 3.800 milijonov ton, kar bi se porabilo od leta 1938 dalje v teku štirinajstih, oziroma osmih vojnih let.
Mnogi strokovnjaki trdijo, da bodo v kratkem izginili petrolejski vrelci.
Zedinjene ameriške države proizvajajo okrog 60% skupne svetovne produkcije, Sovjetska Rusija daje 29 milijonov ton, Venezuela 27, Iran pa 10 milijonov ton Tem sledijo Holandska Indija, Romunija, Mehika in še nešteto malih držav, ki pa nimajo vpliva na svetovni trg.
V Nemčiji primanjkuje petroleja, ter ga mora uvažati, kljub temu, da ima sedaj v posesti del petrolejskih polj v bivši Poljski. Nemčiji ne zadostuje letno 2 milijona ton sintetičnega tekočega goriva, ker ga mnogo več porabi Na uvoz iz Švedske in iz Sovjetske Rusije Nemčija ne more računati, ker ti dve deželi sami potrebujeta petrolej za sebe. Romunski petrolej (6,715.000 ton) bi veliko koristil Nemčiji, toda tretje caretvo ni dobilo v vojni s Poljsko skupne meje z Romunijo.
Tudi Italiji primanjkuje petroleja in ga mora uvažati, poleg svojih petrolejskih vrelcev v Albaniji: ravnotako tudi Japonska.
Strokovnjaki petrolejskega vprašanja menijo, da bo vojna med Francijo in Anglijo na eni ter med Nemčijo in zavezniki na drugi strani zelo otež-kočena zaradi pomanjkanja petroleja in nemožnosti dobave.
Pozabiti pa tudi ne smemo, da so petrolejski vrelci daleč od Francije in Anglije. Ogromne ladje-cisteme, ki prevažajo »čmo zlato« v glavna mesta, bodo na svojih potih stalno srečavale sovražne podmornice in aeroplane.
Seveda zaenkrat vprašanje petroleja ne more ustaviti prelivanja krvi, vendar sili nasprotnike, da štedijo in čakajo ugodnega trenutka.
Upajmo, da bo kmalu prišel čas, ko se bodo pomirile strasti in bo spet zavladal razum.
Pred koncem svetovne vojne, ko so se bili ogorčeni boji med zavezniki in centralnimi silami, se je močno občutilo pomanjkanje petroleja na obeh straneh. Centralne sile so že v začetku vojne računale na pomanjkanje petroleja, ker se jim je že takoj mu-
Tndi Japonska doživlja letos hudo zimo
Za JngoilovansbA tiskarno • Ljubl|anl: lote Kramarit - Izdajatelj; in* Jote Sodja. - fJrednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne »racamo »Slovenski dom« iebaja vsak delavnih ob 12 Mesečna naročnina 18 din. ca Inozemstvo 25 din (Jredniitvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon UMU do *(N15 Uprav«. Kopitarjeva ulica 6