Političen list za slovenski narod. P* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 eld. 40 kr. V administraciji prejemati veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) ae sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V«t>- uri popoludne. ^»tev. 152. V Ljubljani, v soboto <5. julija 1889. Letiiilt XVII. H o J a i S Podpisani odbor prizadeval si je zvedeti Vaše mnenje o kandidatih za dežel ni zbor in Vam sporazumno z mnogimi veljavnimi možmi priporoča naslednje gospode, ki bodo gotovo delovali v Vašo korist, in ti so: "V me^tili in trgih: 1. Za Idrijo: Feliks Stegnar, bivši deželni poslanec. 2. Za K r a n j in L oko: Dr. Ivan Tavčar, advokat v Ljubljani. :}. Za Tržič, K a d o v 1 j i c o in K a m n i k: ces. svčtnik Ivan Murnik, bivši deželni poslanec. 4. Za Postojino, Vrhniko in Lož: Josip Gorup, vele-tržec na Reki. V LJUBLJANI, dne 25. junija 1889. 5. Za Novo mesto, Višnjo goro, Črnomelj, Metliko, Kostanjevico in Krško: prof. Fran Šuklje, bivši deželni poslanec. 6. Za mesto Ljubljano: Peter Grasselli in dr. Alfonz Mosche, bivša deželna poslanca. Narodni volilni odbor. Vodnikova slavnost. (Konec.) Slavnostni govor g. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Fr. W i e s t h a 1 e r j a ob odkritji Vodnikovega spomenika v Ljubljani dne 30. junija 1889. Iliria vstan! Vstaja izdiha: Kdo kliče na dan V Vodnik. IV. Prebujena iz dolgotrajnega omotičnega spanja se je jela „Ilirija" začetkom sedanjega veka živahno gibati in vestno izvrševati zgodovinsko svojo nalogo. Kratka doba dobrega pol stoletja jo je tako ojačila, da dandanes zmagovito kljubuje „usode sovražne besnečim viharjem". Toda kdo jo je vzbudil? Mar Napoleon? Ne! Korziški orjak je sicer na dan poklical politično Ilirijo, a ta se je kmalu razsula v prah in razvaline kakor večina njegovih del. Pred mojim duhom pa se prostira druga Ilirija: nje ne utesnjujejo ozke meje strmih gora in globokih voda v politično celoto, pač pa združuje njene po raznih pokrajinah razkropljene sinove v duševno jediustvo vez neomahljive zvestobe do skupnega vladarja, vez goreče ljubezni do skupnega jezika in napredka. To je ona duševna Ilirija, iz katere „en zarod poganja — prerojen, ves nov". Nje učenjaki slujejo po vsem izobraženem svetu, njene umetnike kličejo inozemski mogotci na svoje dvore, nje govorniki povzdigujejo krepko svoj glas v zborih, ki odločujejo usodo narodov, njen toliko vekov zanemarjeni in zaničevani jezik spoštuje se v šolah in uradih, njeno slovstvo razcvita se tako krasno, da presajajo njegove cvetke tuji, mogočnejši narodi na bujne svoje gredice. Te Ilirije ni izvojevalo nobenega samosilnika krvavo orožje; ustvaril jo je miroljuben mož „z uma svetlim mečem", mož, kateremu na čast se je danes Ljubljana odela s praznično obleko, mož, čegar spomin poslavit je danes Slovenija semkaj poslala cvet svojih hčera in sinov. Ustvaril je ni nihče drugi, nego oni koprivniški gospod, kranjski Orfej — Tirtej, slovenski Prometej, skratka: naš rojak slovečega imena — Valentin Vodnik. To svojo stvaritev je i sam preslavljal veličastno, toda usodno: zlobni zavistniki so ga očrnili avstrijski vladi, ki ga je dejala kmalu po osvojitvi ugrabljenih dežel v prezgodnji pokoj, prisodivša mu bornih dvesto goldinarjev letne pokojnine! Opevana „Ilirija oživljena" mu je na glavo posadila trnjev venec ndrod-nega mučeuištva, dejanj s ki oživljena Ilirija podaje mu danes lovorov venec zmage in slave, in če gleda sedaj z rajskih viš;lv na nas, razjasniti se mu mora lice veselja in zadovoljnosti, videčemu, kako časti slovenski narod — svojega očeta, — svojega vodnika. Ne hčere, ne sina Po meni no bo, Dovolj je spomina: Me pesmi pojo, Vodnik. V. S temi besedami si prorokuje naš slavljenec nesmrtnost. Kdor je tako požrtvovaluo in vspešno gojil razue stroke človeške vednosti, da je rodu svojemu izkrčil pot do duševnega razvoja, temu v istini ne treba velikolepnega spomenika, ki naj bi pozabe otel ime njegovo: zapisano je z zlatimi črkami v knjigi svetovne zgodovine, zapisano z neizbrisnimi pismeni v srca hvaležnim rojakom. Uverjen o resničnosti reka, da ljudstvo duševnih velikanov svojih LIS Na balzaku. Gospod vrednik! Vi pač ne veste v vreduiški pisarni s tako pustim razgledom, kaj je prijetno? Kako pač morate zavidati vrednika na Turjaškem trgu, koder je tako lep razgled! Ali mene bi zavidali še bolje, če bi poznali moj pisateljski stol, moj balzak! Še zdaj, ko mi svetiljka nadomešča svetlo solnce, razgrinja se taka prijetnost krog mojega tolkača (pesniški izraz za „srce"). In ta godba, ki brni na plasti mojih ušes! Žabe regljajo v bližnji luži svojo večerno pesen in najbrže se ne motim, da je sam slavni pesnik češki Vrchlicky pri takem večernem koncertu porodil svojo „Godbo v duši". Ali ta žabji koncert v bližnji luži, veste-li, česa mo spominja? Tiste luže slavnega imena (saj jo je še neki profesor rabil vsako leto za primero v svojem razlaganji .. .), na kateri je imel svoje veselje v otroških letih naš slavljenec Valentin Vodnik. In kdo je bil Valentin Vodnik? Kaj ne, gosp. vreduik! tega mi ni treba še-le praviti pod listkom. Ali toliko Vam pa vendar-Ie morem v spomin po- klicati, da je bil Vodnik svoje dni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani. In veste-li, da je Vodnik kot šentjakobski kapelan začel izdajati prvi slovenski politični list „Novice"? Kapelan je bil torej prvi časnikar slovenski. In zdaj pa si še v spomin pokličite besedo „kapelanokracijo", katera ravno v teh časih tolikanj glavo meša nekatere vrste ljudem! Kakor nalašč! Na slavo Vodnikovemu spominu! Torej poklonite se tudi Vodniku — kapelanu-časni-karju! Vendar preveč nikar ne rogovilite, sicer Vam obdačijo še kosilce (ker imajo kapelani prostih sedem dni v tednu), kakor je obdačila ruska vlada kosilce delavcem na rusko-poljski meji. No, pa take zanimivosti Vam bodo že poročali kruti rogovi, ki so jim najbolj poznane razmere ruske. (Potovalec, ki piše spomine na Rusko v „Ljubljanskem Zvonu", zameril se bode pač krutemu rogu in Bog vedi, če ne zadene „Ljubljanski Zvon" ravno taka usoda na Ruskem, kakor je zadela „Slavjanskija izvčstija" v Avstriji.) In veste, kdo so danes meni smili, gospod vrednik? Tisti mož, ki ne le agituje, ampak tudi kandiduje za deželni zbor, a da ga zadene nenadoma tak ukaz od zgoraj, kakor je prišel v dnevih preteklih od nadsodišča v Gradci. In „Preša" je prinesla še dodatek (sit venia verbo!) temu ukazu, ki ste ga lahko čitali v „Laibacher Zeitung"-i, da opomin zadeva tudi učitelje. Jaz pa vendar vem za učitelja, ki je glavni agitator neke stranke. In če še pristavim, da ta učitelj ni na posebno dobrem glasu in se mu je že parkrat hudo zamajal kurulski stol, potem se pač lahko čudite, kako da njega iz-bero za tak posel in kako da kdo more iti na led njegovim besedam? — Na naslove raznih listov imam jaz tudi posebno veselje, gospod vrednik! In veste zakaj? Zato, ker že naslov vsakega lista navadno pove, kakošne barve je, ali pa: če je resnicoljuben? Tako n. pr. se vselej moje ustnico raztegnejo za jeden centimeter (da se izrazim z matematično natančnostjo!), kadar berem naslov listu: „Slov. Narod"! Kajpada se časih tudi mej vrsticami kaj bere, ali tega si no morem misliti, da bi se mogle brati mej naslovom in reklamacijo besede: „kakoršnega si mi mislimo". In te beseda bi morale stati še na naslovu, drugače ni naslov dosti jasen, če ne še kaj več. Tako n. pr. bral sem ravnokar, da je jel izhajati s 1. junijem v Rimu list z naslovom: „Satan". To vam je odkrit list. Ni dovolj le beseda „Satan", ampak imate dve črki tudi podobo duhovnika (če vredno ni, ako jih ne umeje čislati, štel si je vendar slovenski narod v sveto dolžnost, postaviti vidno znamenje hvaležne udanosti prezaslužnemu domorodcu, ki je do zadnjega izdihljeja zunj delal, naposled celo trpel in stradal. O stoletnici Vodnikovega rojstva, praznovaui 1. 1858. z nenavadnim sijajem v Šiški in Ljubljani, izproži dr. L. Toman misel, naj se zgradi Vodniku dostojen pomnik v središči slovenskem. Leto pozneje izdado domači pisatelji nemški iu slovenski posebno knjigo: „Vodnikov spomenik" — „Vodnik Album", odmeuivši nje čisti dohodek uresničenju Tomauove ideje. Odsihdob so jeli v isti namen prispevati domoljubi iz raznih krajev slovenskih. S pomočjo slavnih zborov dežele kranjske in mesta ljubljanskega se je slednjič nabrala potrebna vsota in danes smo prihiteli od blizu iu da eč, da slovesno odkrijemo spomenik, primeren ne toliko slavljenčevim zaslugam, kolikor skromnim našim močem. Posvečena Vodniku sedemdeset let po njegovi smrti razslavlja ta umetnina zajedno slovensko ime; saj je delo slovenskega uma iu večinoma tudi slovenske dlani, postavljeno odvesoljneganarodaslovenskega,ki obhaja danes idejalen praznik, kakeršnih je še malo učakal. Od upravičenega ponosa se smejo v tem trenutku širiti prsi imenoma častitim sorodnikom Vodnikovim. Od veselja in radosti mora poskakovati srce Vam, dragi Šišenčanje, zročim, kako se klanja vse slovenstvo dičnemu vašiucu, čegar slava je razglasila ime pohlevne šišenske vasi stomilijonemu narodu slovanskemu. Izkazujte se mu za to čast vedno hvaležne, posnemajoč ga v čistem rodoljubji! In kaj uaj porečem tebi, učeča se mladina! Glej, ne slučajno, ampak s premišljenim namenom od-kazai se je pomniku prostor tu pred poslopjem modric, v katerem je učil Vodnik dolgo vrsto let, v katero zvečine hodiš tudi ti, zajemat modrosti. Pogled na ta kip vzbujaj tebi one plemenite čednosti, ki so v tako obili meri krasile pevca „Ilirije oživljene"! Od njega se uči dejanjske ljubezni do rodu in vladarja, od njega neutrudne vztrajnosti, od njega neupogljive značajuosti! „Fortuna non mutat geuus" (usoda ne izpremeni značaja), vzkliknil je v svoji nesreči ter temu načelu ostal zvest do svoje smrti. To zlato geslo vodi tudi tebe, da vračaje najblažjemu učitelju trud in trpljenje pomoreš mili domovini do jasne prihodnosti! Vas, častiti učiteljski tovariši, mi pač ni treba še bodriti, da se vzgledujte po Vodniku. Že se zaznava zarja splošnje narodne omike in zavednosti, kar mi je neovržen dokaz, da ste skrbno pobirali stopinje za uzornim narodnim buditeljem. Nadaljujte pričeto delo v Vodnikovem duhu in kmalu se bode popolnem zdanilo! Ti pa, premili narod slovenski, kisi se v tako ogromnem številu zbral, da poveličaš s svojo navzočnostjo pomen današnje slavnosti, prisezi, pri manih pokojnikovih te rotim, prisezi o tej slovesni priliki, da hočeš kakor doslej tudi v bodočnosti vsegdar zvesto izvrševati duševno oporoko njegovo ter mu s tem zgraditi lepši iu trajnejši spomenik, nego je ta od brona iu marmorja, ki ga sedaj odkrijmo! Padi torej zavesa, odgrni Ljubljani, odgrni Sloveniji umetni posnetek častitljivega obraza Vodnikovega, pokaži slovaustvu, pokaži vesoljnemu svetu, sta kapelana, ne včm!) iu ena celo milosrdnico, v katere mečeta svoje pušice dva „satana". Ko sem to čital, pride mi na misel, da bi tudi „Brus" prav storil, če bi si tako ozaljšal svojo „glavo"; zakaj vsebina njegova bi popolnoma zadostovala za tako glavo, kakor smo se preverili in ob enem prevarali, misleč, da bode res šaljiv list za slovenski narod, a je le za „Slovenski Narod". Leta mladosti — norosti, čas šolanja in izobraževanja porabljati za agitacijske namene, to pač ni vredno časnikarstva, ampak še pouličnemu in gostilniškemu prepiru ni dostojno! Zrelim možem take stvari ne uhajajo na dan, posebno še politično zrelim in „starejšim", kakor so gospodje „kapelani". Če drugega nimate, s tako snovjo tudi ne bodete želi slave svoje, še manj pa kake zmage pri volitvah. Stvar pišete na svoje geslo, ob osobnostih pa se živite! Pezdir vidite v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutite?---A kako je pel še celo nt.š slavljenec Valentin Vodnik? Kdor rojen prihodnjih Ho meni verjel, Da v letih nerodnih Okrogle sem pel? Živio Vodnik, kapelan in časnikar! kako zahvaljuje slovenski narod največjega dobrotnika svojega, kateremu bodi na vekov veke čast in slava! Slovenskim starišem v premislek. Za teden dni vršilo se bode zopet zapisovanje v prvi razred na vseh srednjih šolah na Kranjskem. Zaradi tega izpregovorimo na tem mestu besedo vsem slovenskim starišem, kaj je njih sveta dolžnost. Večkrat tožimo, in to po vsi pravici, da za nas Slovence ni srednjih šol, zlasti v Ljubljani, v slovenskem središči pogrešamo toli potrebne druge, to je slovenske gimnazije. Statistični podatki v tem oziru so že tako v obče zuani, da je zml na pamet vsak šolarček. Zlasti pa ni treba omenjati znova, da je za nemško in laško prebivalstvo po slovenskih pokrajinah preveč državnih nemških srednjih šol, ko bodemo mi tu v Ljubljani Bog vedi kako dolgo morali še čakati na milost naučnega ministra, da se za nas ustanovi popolnem slovenska gimnazija, ki bi ugajala potrebam ogromne slovenske večine na Kranjskem. Vzlic temu nedostatku opažamo poseben pojav, kojega zamolčati bi bilo greh. Ne samo to, da so nemške šole po Slovenskem prenapolnjene s slovensko učečo se mladino, a tudi na nemških gimnazijah in realkah vidimo polno slovenskih dijakov. Zlasti to velja o ljubljanski gimnaziji in nje nemških paralelkah. Iz verodostojnega vira se nam poroča, da je letos konci šolskega leta na naši gimnaziji 828 dijakov; Slovencev je ogromna večina 702, trije Hrvati, jeden čeh in samo 115 Nemcev! Ni li to usodno protislovje! Slovenski oče prisiljen je po razmerah, da čini brezpravnost na svojem lastnem otroku, prisiljen je, pošiljati svojega sina v nemški zavod ter tem potem poinnožuje neprija-teljske vrste in podpira guusno odrodilstvo. Prejšnja leta imeli smo na Slovenskem, oziroma v Ljubljani, samo nemške srednje šole, in v te je moral vsakdo, kdor si je hotel pridobiti višje izobraženje in se pripraviti za svoj prihodnji poklic. Iz te dobe in teh šol pohajalo je mnogo in premnogo iskrenih rodoljubov in odličnih narodnjakov. Toda to ne sme i dandanes biti nijeduemu slovenskemu očetu v izgovor, da bi pošiljal sina svojega v nemški zavod ali pa tu v Ljubljani v nemški oddelek, ker se je prejšnja leta le malokdo bil odrodil na nemških šolah. Na prejšnjih nemških gimnazijah in realkah poučevali so često profesorji slovenske narodnosti, koji niso bili odpadniki, na teh zavodih ni se negoval in vzgajal nemško-narodui duh, in noben dijak ni bil v nevarnosti, da ga bode ravno šola odtujila rodu. Ako se je takrat kak Slovenec po-tujil in je prešel v neprijateljski tabor, zakrivile so to običajno neugodne razmere zvunaj šole, koje so škodljivo vplivale na mišljenje dijakovo. Dandanes je to drugače. Na nemških srednjih šolah prevlada nemško - narodna smer in v tem vzdušji mora se skoro vsak slovenski dijak popačiti in navzeti tnjstva, in če to ne, vsaj nebrižen postane v mladem srci za slovensko stvar. Saj to uvi-devamo med nami dan za dnevom, da so baš nemški c. kr. profesorji, c. kr. učitelji najstrastnejši sovražniki slovenske narodnosti in uajmarljivejši agitatorji za nemštvo v Slovencih. Te razmere ima in mora poznati vsak oče in zategadelj se večkrat pogreša zavednost in veiski čut na lastnem detetu, prospeh domovine iu naroda pa s tem zanemarja, ker pošilja deca svoja v nemške zavode; torej je popolnem opravičen glas naš v deželnem in zlasti v državnem zboru po slovenskih srednjih šolah in pripravnicah. Odrodilstvo in tujstvo nekaterim slovenskim starišem, zlasti meščanskega stanu, tiči še preveč v krvi, pre-vejani so preveč še s tujim jezikom, tuja laži-kultura je njih slab napotek in malik, kojemu brez premisleka žrtvujejo svoje otroke. Moremo li spoštovanja od druzih narodov zahtevati za nas in čislanja od strani naših protivnikov, ko med nami dan za dnevom opažajo nagnjenje do tujstva in mlačuost do slovenščine? Da ta greh iu nekrepost prestaue in izgine med nami, za to potezaj in trudi se vsak izmed nas, in to pri vsaki priliki s poučevanjem, uapotilom in dobrim vzgledom. Neuravnost v narodnem iu verskem oziru odganja naj se od nas dosledno in neumorno, uajpreje z mirnimi sredstvi, in ko bi ta ne pomagala in ne vedla k namenu, s strožjimi in brezobzirnimi sredstvi. Z ulesi in ranami ua na- rodnem telesu ni treba delati ronego okoliščin, ioača postane vse telo gojilo. Za vse stroke človeške delavnosti trebamo izobražencev iz domačih šol. Kateri slovenski stariši torej pošiljajo svoja deca v nemške šole, ondi — kjer so slovenske, ti vedoma izdajajo narod in zaslužijo javno zaničevanje. Pravi in prvi 2uak pristnega rodoljubja je pošiljanje slovenskih otr»k v slovenske šole in slovenske oddelke. To bodi pred zapisovanjem vsem pripominjano, ki še danes uečejo vedeti, kaj je njih sveta dolžnost! Hrvatske razmere. (Konec.) Po dogovoru je obiskal reški guverner bana v Zagrebu, in početkom maja se je podal ban najprej ua Reko, da povrne pohod, in pri tej priliki obišče tudi ostalo Primorje. Sprejem je bil zopet povsod sijajen iu največje nade so se gojile iu se še goje, kako bode zapuščeno Primorje s pomočjo ogerske vlade zopet procvetelo, čeravno je ban na vsako prošnjo za pomoč kaj oprezno odgovarjal, da naj namreč narod ne goji preveč nad in da naj si tudi sam kaj pomore. Iu tako je tudi. Saj je znano, da naša pomorska trgovina sploh propada, da je od leta do leta manj ladij iztesanih, iu da se razven Reke v ostale hrvatske luke le redko katera ladija vsidri. Kako bi tedaj bilo mogoče, da se to vse naenkrat zabrne, pa ko bi tudi vlada hotela pomoči, kar pa pri sedanjih žalostnih iinaucijelnih okoluo-stih ni mogoče. Hrvatske primorske luke so postale puste, ker niso zvezaue po železnici z ostalo državo in ker brodolastuiki niso bili v stanu, da zamenijo svoje brodove s parobrodi, kajti tudi na morju odločuje dandanes brzina kakor ua suhem. To popraviti, kar je bilo dozdaj zanemarjeno večjidel radi Reke, je sicer dolžnost države, ali je le malo nade, da se bode tudi zgodilo. Glavna svrha pa je vendar tudi tukaj dosežena, namreč hrvatsko Primorje ni več opozicijonalno, nego vla-dino. Judino mesto Senj moglo bi nekaj dobiti, saj je tudi on pripognil glavo. Znano je namreč, da je mesto izgubilo radi opozicijonalue politike svojo ( višjo gimnazijo. S tem je bil zadan mestjanom hud | udarec, kajti dozdaj so se meščanski sinovi mogli i izšolati v svojem rodnem mestu, ter potem prav [ lahko stopiti v seujsko semenišče, ali pa se podati ( na vseučilišča, To je mestjane silno peklo, pa so že pri zad-; njih volitvah popustili opozicijo ter si za poslanca izbrali vladinega kandidata, samo da se med ostalimi željami izpolni tudi ona za gimnazijo. Iu zdaj je vsa prilika, da se bode to zgodilo. Na Reki je namreč poleg talijanske gimnazije, ki jo vzdržuje ogerska vlada, tudi stara hrvatska gimnazija, ki jo vzdržuje hrvatska vlada. Pred nekimi leti je ogerska vlada hrvatskej gimnaziji vzela krasno poslopje, kjer je bila vmeščena, in od tega časa mora gimnazija imeti najeto poslopje. Ker so se pa po novej organizaciji vse hrvatske avtonomne oblasti preselile iz Reke, odkoder je sto-lica županije premeščena v Oguliu, želja je ogerske vlade, da se taisto zgodi i z gimnazijo. Ta gimnazija pa ni samo zato trn v oku Madjarom, ker je hrvatska, nego tudi zaradi tega, ker je vedno prenapolnjena z dijaki, dočim talijauska večkrat v višjih razredih ima komaj po dva do tri dijake. Sami Re-čani pošiljajo svoje otroke na hrvatsko gimnazijo, kjer se morejo temeljiteje izobraziti, nego na tali-janskej. Pa tudi iz Istre dohajajo Hrvati ua to gimnazijo, kar je posebno važno za probujenje narodnosti. Zaradi tega tedaj bi bilo treba gimnazijo odstraniti iz mesta. Ker nima Senj velike gimnazije, mislijo nekateri, da bode hrvatska vlada z Reke prestavila gimnazijo v Senj, da tako zadovolji željam ogerske vlade, pa tudi Senjnnom. Bode li hrvatska vlada zares to izvela, ni dozdaj zuano, samo „Obzor" je to vest prinesel, a „Narodue No-vine" so ga demontirale. Vest je verjetna; kdaj se bode izpolnila, to je pa drugo vprašanje; saj tudi sedauja hrvatska vlada ne more toliko popuščati svojemu sosedu. Vzeti enemu, drugemu dati, tretjemu pa obljubiti, to je vodilo današnjih politikov. Kouečno ostaje pa vendar glavno vprašanje: Bo li narodu kaj bolje, nego mu je bilo do zdaj? ji Priloga 152. štev. „Slovenca" dné 6. julija 1889. Politični pregled. V L j u b 1 j a li i, 6. julija, tfotranfe dežele. Včeraj so se vršile deželnomborske volitve mest na češkem, Tirolskem in v Dalmaciji. Največje zanimanje se kaže seveda za izid na češkem; poročila nam še manjkajo. Volilo je včeraj tudi veleposestvo na Goriškem in trgovinska zbornica v Dalmaciji. Avstrijska delegacija ima danes prvo polno sejo z nastopnim vsporedom: 1. proračun ministerstva zunanjih zadev; 2. mornarični proračun; 3. proračun državnega finančnega ministerstva; proračun najvišjega računskega dvora; 5. carinske pristojbine. — Vojno ministerstvo je delegacije povabilo, naj se vdeležč vaje železniškega in brzojavnega polka v Korneuburgu. Državno sodišče je ravnokar končalo svojo poletno zasedanje. Razsodilo je tudi v neki zadevi, v kateri je nad sto tržaških občanov vložilo pritožbo. Mestni svet tržaški jim je odrekel volilno pravico v občinski svet, ker v smislu statuta niso člani tržaške srenje. Pritožniki pa so dokazali, da bo avstrijski državljani, da btanujejo v Trstu in tam tudi plačujejo svoje davke; po čl. 4. drž. tem. zak. jim tedaj pristuje volilna pravica. Državno sodišče je tudi razsodilo, da je v tem slučaji mestni svet tržaški rušil dotično državljansko pravico proti določbam ravnokar napominane postave. Vnanje države. Belgijski listi so dobili poročilo iz Vatikana, da je papež Leon XIII. z 32 kardinali v tajnem posvetovauji storil važne sklope glede svojega odpotovanja iz Rima. Ob enem trdi „Capitale", da francoska vlada svojemu veleposlaniku pri Kvirinalu, Marianiju, ni dovolila običajnega odpusta, ker je položaj postal jako težaven z ozirom na negotove sklepe papeževe. V dan maziljeuja je priredil srbski kralj Aleksander obed na čast ruskemu poslaniku Persia-niju ter je pri tem napil ruskemu carju z besedami: „Dvignem čašo na zdravje carja Aleksandra III., svojega kuma, ki me je posebno počastil s tem, da se je dal pri mojem maziljeuji zastopati po svojem poslaniku, Nj. ekscelenciji Persianiju. Živio Nj. veličanstvo car Aleksander." Persiani se je zahvalil ter kralju zatrdil, da ruski vladar goji zanj prijateljstvo. — Kralj je včeraj odpotoval iz Krajova v Oačak, potem v Gornji Milanovac, Takovo in Aran-djelovac. Dne 27. junija st. st. bo prišel zopet v Belgrad. Iz Berolina se poroča dunajski „Presse": Vplivni nemški politični krogi neprenehoma svarijo linančne kroge pred novimi ruskimi finančnimi operacijami. S tem hočejo popolnoma zapreti pot nemški glavnici čez rusko mejo.— „Post" zatrjuje, da se bo najstarši sin princa Waleskega zaročil s prusko priucesinjo Viktorijo. Belgijski liberalci so že več tednov sem napovedovali velikansko izjavo, od katere .»o si obetali njihovi listi, da bo grob sedanji katoliški vladi. Toda ta izjava je bila zadosti borna: Štiritisoč ljudij se je zbralo, in s temi so hoteli, kakor so pretili prej liberalni časniki, iti pred kraljevo palačo ter ga prisiliti, da odstavi ministre. No, tega niso storili, zadovoljni so bili, da so pred borzo nekolikokrat „slava!" zaupili, „mlatiču prazue slame", Jansonu, ki je sevčda čenčal o vladnem prevratu, zmagi liberalcev itd. Bruseljsko mesto se ui zmenilo za to burko, kajti vihrala ni raz hiše niti ena zastavica. Seveda liberalni listi polnijo sedaj svoje predale z obširnimi popisi, v katerih kraljuje pred vsem — laž in pretiranje. Francoska zbornica je potrdila proračun ministerstva notranjih zadev, a pri tem izbrisala točko tajnih zakladov, kar pa ne bo provzročilo ministerstvene krize, ker bo senat zopet postavil v proračun te zaklade. — Poslanec Audrieux je v zbornici interpeloval zaradi znane pogodbe, zaradi katere je bila državna uprava in ne Tirard obsojena v globo 80.000 frankov in v kateri igra dvomljivo vlogo svak Rouvierov. Zahteval je, da se v tej zadevi odredi dopolnilno preiskovanje, l'ftdsednik dotične komisije je naznauil, da po izreku vseh komisijskih članov nima uičesa opraviti v tej zadevi Rouvier. Slednji sam je potem imenoval svojega svaka sleparja, ki je hotel njegovo ime zlorabiti, ter je odločno zavrnil Andrieux ova sumnuVnja. Večina zbornice je sprejela dnevni red, ki jemlje izjavo komisije na znanje, tii pa je stop.I Andrieux sredi zbornice ter zaklical: „Proč s tatovi!" Radikalni poslanec Brugčre je tu skočil k njemu ur tnu pretil s pestjo, llussieri so ju morali ločiti, potem pa jo predsednik mej gruznim vrišč« m zaključil sejo. Anglija neprestano strogo izvršuje irske izjemne poslate. Zadujo nedeljo se je vdeltžil W. O'Brien prepovedanega shoda v Clonakiltyju blizu Corka. Redarstvo ga je zaradi tega zgrabilo, pri tem pa je navstal boj mej narodom in redarji, ki so tolkli s svojimi palicami ter več oseb ranili, mej temi P. O'Briena. Zvečer so W. O'Briena odpeljali na kolodvor, da bi ga odvndli v Olonnel v zapor. Tu je zopet poskusil narod, da bi rešil O' Briena, kar se mu pa ni posrečilo, ker je redarstvo začelo streljati in ranilo več oseb. Porttigiska vlada je pripravljena, izročiti zadevo zaradi železnice ob Delagoa-zalivu razsodišču, ! če to zahteva dotična železnična družba. Kakor se je sedaj pokazalo, izpolnila ni družba svojih pogod-, benih dolžnosti], ker ni o pravem času izvršila neke 1 proge. Javno mnenje na Portugalskem popolnoma j odobrava razveljavljenje koncesije. Izvirni dopisi. Iz Žminja v Istriji, 2. julija. (Poziv slovenskim trgovcem!) Znano je, kolika konkurenca je med trgovci skoro povsod na Slovenskem. Na vse strani si prizadevajo prodajalci, da z hitro postrežbo in nizko ceno privabijo ljudi k sebi. Vse drugače je pri nas v Istriji. Domačih trgovcev ni; krnjelsko-italijanski trgovci, večinoma podaniki italijanskega kralja, pa postopajo z ljudmi surovo in brezobzirno. Ne samo, da je cena vsakemu blagu tretjino ali pa še celo polovico večja ko drugod, in da tistim, ki pri njih kaj na upanje vzamejo, obresti zvišajo v malo dneh preko prvotne cene, nego hoteli bi jim tudi pri volitvah zapovedovati. Isterski Slovan je sicer strpljiv in iz srca ponižen, vendar se je v poslednjem času probudil, da neče več „šiorje" brezpogojno poslušati. Hrvatski narod čuti potrebo, da se osvobodi iz italijansko-krujelskih krempljev, ki ga gmotno in narodno duše. A težko je uresničiti to osvobojenje, ko ni izobražonega, posebno trgovskega stanu. Slovenski trgovci, priliko imate priteči tlačenim bratom na pomoč! Hrvatski narod vas pozi vi jo v prostrano Istrijo, da si ustanovite v njegovi sredi trgovino in domače ognjišče. Ko bode narod videl svoje jednako-krvne brate, obrnil bode protivnikom hrbet. V vsaki večji fari, kjer ni šo narodnega trgcvca, obstala bode po jedna prodajalnica prav lahko. Istra ni tako tužna in siromašna, kakor se v obče misli. V dobrih letinah dobe kmetje dokaj za vino. Jeziku je lahko priučiti; malo je različen od slovenščine. : Ako želi kateri podrobnih pojasnil, obrne naj se na prvake hrvatskega naroda v Istriji, li mu bodo z i veseljem postregli. Iz Novega mesta, dno 4. julija. (Dani se!) Zora puca, Bit eo dana! Kakor se kolo časa spreminja, istotako se premi-njajo ljudje in narodi ž njimi; to mi pride na misel pri naš h zadnjih vspehih. Kdo, vprašam, bi si bil mislil pred desetimi leti, da bode kdaj v isterskem , deželnem zboru sedelo leta 1880 osem naših deželnih poslancev, — poslancev, kateri so popolnoma naši, to je, narodni! Kakošui so bili , napori, da sta prodrla prva dva poslauca v ta zbor; koliko porogovanja so imeli zavratui Italijani nasproti nam; a ni jih dolgo trpelo, kmalu so izpre-videli, da kljubu slabim našim razmeram nasproti deželni vladi napredujemo, začeli so z nekim skrivnim strahom gledati ter pisati o nas Slovencih in Hrvatih v Primorji. Kdo se ne spominja več, kako-šen vrišč je uavstal v isterskem deželnem zboru, ko je eden naših poslancev izpregovoril par slovanskih besedij; kako čudno se je obnašal isterski deželni glavar, ko se je mislil igrati „skrivalnice" ; kako se je nekdo — v Trstu repenčil, a vse zaman! Istrija se preroja, orjaško preroja. V isti ni smem reči, da, ker so mi razmere dobro znane, mislil sera si čuvši lep napredek nekdaj „tužue Istre, da se gode čuda. Seveda, veliko je pripomogla solidarnost Slovencev in Hrvatov do tega; jako veliko, rekel bi, največje zasluge ima v tem političnem boju „Naša Sloga", katera neprenehoma izpodbuja Istrijane k narodni zavesti ; mnogo je tudi storila naša in hrvatska inteligenca v teh krajih, katera je vedno kazala, da ne govori le borni kmet slovanski, kakor Lahoni trdijo, temveč se tega jezika poslužuje tudi izobraženi, zavedni mož. Tu imamo dokaz, da veduo gibanje in neustrašeno borenje vendar enkrat do boljše bodočnosti pripelje, kar se je sedaj v Istri dogodilo. Radovedni smo le sedaj na postopanje poparjenih Italijanov, katerim se o takem našem napredku še sanjalo ui. Radovedni smo, kako bode sedaj postopal „taktui" Vidulich in še nekdo — v Trstu ! Obrniti se nam je pa tudi na drugo stran naše domovine, in to na Gorotan! Marsikomu seje že dozdevalo, da vidi v narodnem vprašanji in gibanji „pobeljene grobove", a zmotil se je, Dasi nismo nikdar tega trdili, uiti glasno jadikovali, čutili smo pač smrtni mir tam, kjer se prične sedaj še le pravo gibauje. S kakim vriščem so zarohneli vsikdar nemško-liberalni listi, kadar se je kateri naših državnih poslancev potezal za naše rodue brate na Korotanu! S kakimi protesti so nastopali koroški nazivljani nemški liberalci, naj mirujemo v „mirni" Koroški, da nam drugim koroške razmere nič mar niso. Koliko psovk imajo še dandanes za nas Slovence na Gorotanu, kjer se pričenja probu-jati naš rod, nedotaknen nemške demoralizacije. Spomin na Vodnikovo slavnost v Ljubljani nam priča probujo koroških Slovencev, kajti število 96 koroških Slovencev nam priča, da tam biva naš žilav rod, kateremu se je jelo daniti. Tudi tu je borba ljuta. tudi tu je oblast Slovencem popolno nasprotna, a vse nič ne pomaga, narava sili in Slovan gre na dan! —r. Iz Pulja, (Istrija) 4. julija. Gospod vrednik! pri nas so volitve končane, in Vi ste v Vašem cenjenem listu poročali, da je bil izid za narodno stranko povoljen. No, jaz trdim, da boljšega vspeha nismo pričakovali. Ponosni smemo biti, da imamo, in smo dobili pri prvi borbi toliko naših poslancev. In komu za to zmago čast? V prvi vrsti domoljubnim in zvestim svečenikom. Jaz nisem svečenik, a nepristransko moram priznati njihove zasluge v narodnem boju. Koliko znoja treba jim, da so ljudi probudili! Koliko psovk, koliko zaničevanja so morali čuti od naših protivnikov! Da, celo materijalno trpijo za hrvatski narod. Osobito jih zaničujejo odpadnici, in ker je večina svečeništva s Kranjskega, zovejo jih „Preti Kranci" in ker poznajo, da se kranjski svečeniki nikdar ne prodajo, zato mrzijo vsakega svečenika, ki je Kranjec, dasiravno mora biti jim ni nič žalega, a mnogo dobrega učinil. Pa tudi pri Vas so hudi boji, seve ne več z nemčur-stvom, kakor pred leti, ko sem jaz tam bival, pa še z veliko večjim neprijateljem in to je laži liberal-stvo. Kdo bi bil mislil pred dvajsetimi leti, da bodo tudi na Kranjskem svečenike s tako lepimi izrazi izobraženi narodnjaki (jaz bi zdaj pisal take namesto a, c in namesto o tudi r) napadali, kakor se je to godilo ob zadnjih volitvah. V istiui si človek misli, tak narod (pa hvala Bigu, da to ni narod, nego izvrženci naroda) ne zasluži, da bi došel k pravi saraostalnosti. Vem, da v javnem življenji mora biti borba, ker brez te bi ljudje zaspali in sovražnik bi ljuliko nasejal, a borba mora biti poštena, brez psovanja in brez zaničevanja vsacega stanu, a osobito svečeništva. — Strašna nesreča se je zgodila te dni blizu Pulja. V selu Altura so imeli semenj in kakor je povsod običajno pri tacih prilikah, plesali so. Zaradi male stvari se dva mladeniča sporečeta in zdaj sune jeden svojega nasprotnika z nožem v rebra, da je ta po strašnih mukah čez 2 uri izdihnil dušo. Bil je to edini sin zelo premožnih in dobrih roditeljev. Kolika žalost za nje? Kako pametno bi bilo, da bi se taka razveseljevanja enkrat za vselej zabrauila. Koliko bolje bi bilo, da bi se po tukajšnjih selih ustanovila bralna društva, katera naj bi tudi svojim udom in drugim preskrbovala poštene veselice. Marsikomu sem že priporočal, naj gre s pogumom na delo, pa strašijo se nekoji, drugi pa nočejo. Dnevne novice. („Slovenski Narod") si je včeraj hladil jezo, da jo izvoljen vrednik našega lista za deželnega poslauca, s trditvijo, da bode g. Žitnik v deželnem zboru zastopal manjšino, ker sta g. G o I j a in g. Jeretin dobila vkupe 109 glasov, ter poučuje g. Jeretina, da bi bil pač najbolje pogodil, ko bi bil svoje glasove odstopil g. sodniku Golji. „Narodov" sotrudnik naj vpraša v Litiji in v Mokronogu in zvedel bode, da se je njegova „post festum" izražena želja uresničila, kajti pristaši njegovi so prod volitvijo volilcem stiskali v roke lističe z imeni : Svetec, Golja, Jeretin ali Papež, Golja, Jeietin, a navzlic temu so primešetarili le 01 oziroma 48 glasov. „Narod" je torej napačno sošteval, ker je gledal skozi dvojno steklo. Naš vrodnik je imel za vsak slučaj zagotovljenih najmauj 100 glasov, za to gré hvala zavednim volilcem , ki so stali kakor skala. Po „Narodovi" računici naj bi bili g g. Fran Kuščak, Ig. Valentinčič, dr. vitez Bleiweis in Lenarčič odstopili svoje glasove g. Hribarju in v lju- bljanski okolici bi imeli tri poslauce. „Itisum te-neatis —!" (l)eželnozborske volitve na Goriškem.) V italijanskem veleposestvu so bili izvoljeni : l)r. vitez Pajer, Bernardelli in dr. Verzegnassi. Slovenski volilci so volili v veleposestvu gg. : And. Kocijančiča, dr. A. Roj ic a in dr. A. Lisj a k a. (tiosp. Pran Žužek), c. kr. okrajni inženir v Kranji, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot podpornik s pati m i goldinarji, ter obljubil, da bode za svrbe tega društva na leto pošiljal po pet goldiuarjev. Srčna hvala blagemu rodoljubu! (Uinrl) je dné 4. t. m. po kratkem bolehanji gosp. Franc Kovšca, bivši posestnik iu mesar v Planini, 80 let star. Bil je poštenjak skozi in skozi, občespoštovan, veren katoličan. Triinštirideset let je bil ključar cerkve Matere božje na Planinski gori ter jako skrbno in vneto opravljal svojo službo. Časten mu spomin! Naj v miru počiva! (Klub amaterjev • fotografov v Ljubljani.) Visoka deželna vlada je potrdila pravila novega društva: „Klub a m a ter j e v-fo t ogr afo v v Ljubljani". V ponedeljek, dné 8. julija, popoludne ob 6. uri, je prvi občni zbor v pisarni strokovnih šol (Virantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadstropje). — Dnevni red: 1. Volitev definitivnega odbora. 2. Nasveti začasnega odbora. 3. Predlogi društve-nikov. — Pristop k zboru je vsakemu dovoljen, kdor se zauima za novo društvo. Pri zboru se bodo tudi sprejemali novi društveniki. (V Marija Celje) se bode odpeljal romarski vlak dne 5. avgusta, kakor že naznanjeno. Na prošnjo še dostavimo, da vodstva ne bode prevzel prost mil. gospod dr. J a r c , ampak preč, gospod kanonik And. Z a m e j i c , na katerega se je torej treba obračati z naznanili in vprašanji. (C. kr. ministerstvo za vnanje stvari) naznanja, da mnogi avstrijski obiskovalci pariške razstave nimajo potnih listov in imajo sitnosti na nemški meji na povratku iz Pariza v Alzacijo-Loreno. Zato si morajo preskrbeti potne liste, s katerimi naj se izkažejo pri ces. nemškem poslaništvu v Parizu. Telegrami. Dunaj, 6. junija. Polna seja ogerske de- ' legaeijo je brez razprave potrdila proračun mornarice, skupnega finančnega ministerstva in računsko zaključke za 1. 1887. j Trst, fi. junija. Istersko veleposestvo jo izvolilo za deželne poslance Franceschi-ja, Scampichia, Besicha, Clevo in Tamara. Praga, 5. julija. Zunaj Prage jo bilo do-sedaj izvoljenih osemnajst staročeških in šest mladočeških kandidatov. Nemški mestni okraji so, kolikor je znano, izvolili vse kandidate osrednjega volilnega odbora. j Praga. 6. julija. „Politik" konstatuje, da je doslej izvoljenih deset Staročehov in dva Mladočeha; temu nasproti pa trdijo „Narodni Listy", da imajo Mladočehi deset mandatov zagotovljenih in da še ni znan izid šestih ožjih volitev. j Zagreb, julija. Državno pravdništvo jo prepovedalo nadaljno izdajanje starčevičan-skega glasila „Hrvatska", ker je odgovorni vrednik njegov neopravičeno premenil svoje bivališče. Zalivala. Vsem častitim p. n. volilcem, kateri so pri volitvi deželnih poslancev dné 4. t. m. v Postojini zA-me glasovali, izrekam iskreno zahvalo za častno zaupanje. Zagotovljeni naj bodo, da bodem tudi kot neposlanec, vedno zvrševal svete dolžosti, katere mi nalaga ljubezen do domovine. Bog in narod za cesarja ! V Planini dné 5. julija 1885. J. Podboj, župnik. Umrli no: 4. julija, .Jožefa Floro, deželnega računskega ofieijala vdova, 40 let, Hrenove uliee 5, vsled spridenja dolnjih telesnih udov. V bolnišnici: 2. julija Peter Veliovc, delaven, 57 let, pleuritični exsudât. 3. julija. Matovž Home, gostač, 77 let, marasmus. — Matija Kocjan, gruntarjev sin, 8 let, 1 y seli a. — Ivan Roje, delavec, 57 let, jetika. Tujci. 4. julija. Pri Maliču: dr. Alfonz Pfoifer, c. kr linančni pro-kurator, iz Trsta. — Frane Breznik, c. kr. profesor, iz Bu-dolfovega. Pri Slonu: Pavel Uoseljak, c. kr. notar, i/, Postojino. — Kome, župnik, iz čemšenika. Vremensko sporočilo. a S a Cas Stanje Veter Vreme ; Mokrine na 24 ur v mm opazovanja znikomoi'A v mm toplomeru po Colziju 5 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 736 0 736 0 735 2 rii'8 18-4 16 2 si. jzap. » si. szap. oblačno dož oblačno 7-90 dež Srednja temperatura 171°, in 1'8° nad normalom. Dunajska borza. (Telegralično poročilo.) (3. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 75 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke...... Kreditne akcije .......... London ............. Srebro ............. Francoski napoleond......... Cesarski cekini .......... Nemške marke .......... 83 gl. 84 „ 10!) „ D!) 907 „ 300 „ 119 „ 9 5 58 75 55 95 70 75 20 45 64 27', i Javna zahvala, H katero izrekam zavarovalnici (i) „Franco-Hongroise" oziroma njenemu glavnemu zastopniku gosp. Josipu Puillillll v Ljubljani, Marijin trg št. 1 za jako hitro izplačo cele zavarovane svote mojega pred kratkim pogorelega poslopja, in vsakemu ono zavarovalnico toplo priporočam. Kcirol Lampič m. p. posestnik v Ilovici pri Ljubljani. V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega je uradno koncesijonovana. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda (Romerbrunnen) pri llogatcu. Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se mineralna kisla voda, katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon kisle vode. (23—11) Na prodaj je v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko). Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepili oblikah. (14) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. IOOOOOOOOOOOOJ Kavarna ,Austria' (Cafe Heliiiiico Edini zastopnik naslednjih tvrdk: Humber in drugovi v Beestonu, NVolverhamptonu in Coventry-ju; Hillmann, Herbert in Cooper v Coventry-ju; Winkel-hofer in Jaenicke v Chemnitz-u; Diirrkopp in drugovi v lJielefeldu; Marsch in Kretschmar, 1. tvrdka za Star-kolosa v Dresdenu. Glavno zastopništvo za Avstrijo tvrdke Schwanitz in drugovi, tvrdka za gumi v Berolinu: Albert Bauer, tvrdka za Kodelnove kurbelne v Elsterbergu. Izdeluje in popravlja kolesa vsake vrste ter da poroštvo, da so vse pravilno izvrši. Prodaja tudi nadelnice. Stare stroje zamenjuje po najviši ceni. Veliki in lepoležeči prostor za vežbanje. (3—2) ¡112 v raznovrstnih oblikah, istotako sledilna ognjišča priporoča po najnižji ceni Fran Jevnikar & Comp. U. V. (12-12) Tržaška cesta št. 29 v Ljubljani. Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s PICC0- LI1EV0 „ESENCO ZA ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja io izdelovatelj lekarnar GABRIJEL PICCOLI v L j ubij a n i (na Dunajski cesti) proti poštnemu povzetju. Dobiva se pa razven pri izdelovatelju lekarju PICC0-Ll-j:i „pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v Rutlolfo vem in skoraj po vseli lekarnah na Primorskem. Tirolskem, Koroškem, Štajerskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica. (7) eB°B, * izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov in napisov. K Pleskarska obrt za stavbe in mebije. X K SC aa Frančiškansko cerkvijo v j. J. Vilharja hiši št, 4, priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in n« deželi kot ft znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za jirekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačini XX lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boliš* nego vse te vrst" v prodajalnah. (13) Cenilce na zahtevanje k •Oy» trgovina z železnino na mestnem trgu l>riporo(v,a po zelo nizki ooni okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železn iške šine za, oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in nioono narejena sledilna ognjišča i i n j Ili p o same z ne de l e. Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe in ventile in železna okova. 2e». |a«i> 9 ¡<"<1«" 1 ni «'<» : (29) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfeldev Gt/]>s) za gnojenje itolja. öipSilS 3Dji/ivrg 3f\i715 giyxfS clfv&lS SlSšJS ai^iTlSj cji/ivjgj sbiSjsl IclIvTlGi lEjlgigg pivJIS [Gfl/iyja [SI5J71S LgiSvial DIIVTIS 512115 51ZIM5 člIvTISI 5l2i£lB Zahvala in priporočilo, 1'dano podpisani zahvali se tein potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodočo v izvševanjo vseh v čevljarsko obrt vštovajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenje jamči, istotako za mogoče nizko tono. Spoštovanjem Matija Horvat, cev/jurski mojster. (7) v Ljubljani', sv. Petra cesta št. 32. Anton Ravnikar, krojaški mojster, 29 Rožne ulice LJUBLJANA Rožne ilice 29 vsprejema vsakovrstna v ln\nh olirt spadajoča naročila, katera izvrši po najnovejšem kroji iz domačega in vnanjega blaga po priznano nizkej ceni z zagotovilom solidnega in trpežnega izdelovanja. (6—5) 5O°/0 prihranitev goriva ( ¡uničeno). Izključno o. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent Lei#cli «fc Seidl, elegantne in po ceni, kakor vse vrste peci s slepicami, od najpriprostejših do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja tovarna /a peri in lončene izdelke na kranjskem v Ljubljani. /-W-Ñ /~\vr\ ^ sff■ ^f- V / Y . ^r . "V- -Y ' ^^ V' ' v' ^^ ^r V, S "" \ / ' . . •. ..•. * - f.. v > , . ' , T ' . .. t . • t v T . t T T T ■ n m) m v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! $ Stiskalnice in mlini za olive, I vinske in sadne stiskalnice, mlini za grozdje in sadje i najnovejša sestava v raznih velikostih. Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 7e< Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevan je gratis in franko. Razprodajalcetn najugodnejši pogoji. (11) Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo. Radenska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati z Radgonsko, to je Itadkcrsburi/cr. Diseldorfske oljnate I barve v tubah. ► J Akvarelne barve i mokre in suhe. ► > ► - ► •3> ÏÛ ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna s^oljnatili barv, tirneža in lak v 4 i 4 v. 1 « 4 S < c: i z. i S 4 a šT if: 45 S hi ;s C * SrPisarna in zaloga: Ssîolwlti drevored <» (semeniščno poslopje), i^ | a = £ Filijala: Slonov« ulico lO-lii ' i» ® mi- stno ž £ priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim n \ zarjeiu, liknrjcm kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrs :i? y izdelke ter pošilja na zahtevanje eenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah lo najboljše vrste, posebno ■Ž ► pripravne za razprodajalee, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. ► naprej primerno cenoje. AAAAAAAAAAAAAr (SriPid ,AAAAAAAA. Kupov alcem večjih množin 4• 2. I! i -4 4 Perstene, mineralne in kemične |barve. prednostne cene. , Vse vrste slikarskih in 4 likarskih čopičev in j slikarske patrone. tOOQQOOQGOOQQOOQQQOQOOQOOOi Čentvno Radenska kisla voda stoji več kakor joden dan v odprti posodi, vendar sc peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in r..zkadi kakor se stekle- prosto nica odmaši. Kopanje v slatini in v jeklenici vpliva posebno pri: protinu, bo-ločinah mokri), malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva : Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Zaloga kisle vode pri : F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (27i izdelovalec obleke za gospode, Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice (nasproti čitalnici) so priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v izdelowanje obleke po najnovejšem krojil po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga. Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talarjev in razne ol»lolie. TJzorci so franko na razpolago. "TJUJ (5) moaooooooi Patoiitovane i» zoper vsako vreinc trajiH' PIT ¡mineralne fasadne barve so najboljša, na j trajnejša in najcenejša bar-vena snov za poslopja, trdna zoper dež ¡11 solnce, kažejo lepi ¡11 mirni svit iinejšega pe-ščenika in so luknjicaste, kar se ne more v zdravstvenem oziru dosti preceniti. — Mnogo cenejše od oljnatih barv. mr Zabojček na poskušnjo gld. 1-60. «^g Ceniki, prospekti in spričevala zastonj in franko. (i2-4> Liidovlka Chris ta ¥ Liiicu ob D Zastopnik za Kranjsko: F. P. I l II1 C lil flrug'.