f I Največji atovcmki dnevnik ▼ Združenih državah h I z i VeUa za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za iaotcmrtro celo leto $7.00 GLAS NARODA Iistisloivenskihidelavccv'YAmerflde f- . | The largest Slovenian Daily | the United States. a Issued every day except Sundays I and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3S7I J Class Matter, September 21, IMS, at the Pest Office at New York, N. Y. Act el ef March S, 187» TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 21§. — STEV. 21«. NEW YORK, MONDAY, SEPTEM BER 8, 1936. — PONDELJEK, 8. SE PTEMBRA 1930 ▼OLUMR IZVRŠITEV SMRTNE OBSODBE V BAZOVICI PRI TRSTU ŠESTINPETDESET LAŠKIH JUNAKOV ODDALO SMRTNE STRELE NA ŠTIRI SLOVENCE Streljalo je 56 vojakov, navzoč je bil pa ves petnajsti bataljon. — Obsojeni so hoteli prositi kralja milosti, toda komandant ni hotel odposlati prošnje. — Najmilejša kazen je bila prisojena Sofiji Korče, — Nameravan atentat na Musscli-nija. OSTANKI ANDREEJEVE EKSPEDICIJE Švedska bojna ladja bo privedla ostanke nazaj na Švedsko. — Predmeti so razvili sliko strašne bede. TRST, Italija, 6. septembra. — Danes zjutraj so bili ustreljeni štirje Slovenci, ki so bili sinoči obsojeni, čes, da so snovali zaroto proti ministrskemu predsedniku Mussoliniju in so hoteli z nasilji škodovati fašističnemu režimu. Ponoči so bili odvedeni na vežbališče pri Bazovici nad Trstom. Ob jutranji zori so jih privezali na stole, nakar je zagrmelo povelje: "Ogenj!" Ustreljeni so bili v hrbet. To je izza leta I860 tretji slučaj, da se je na ta način završila smrtna obsodba. Zakon določa, naj bodo tako kaznovani vsi oni, ki strežejo kralju in članom kraljeve družine po življenju. * Usmrčenje se je završilo z velikim vojaškim pompom. Navzoč je bil 1 5. fašistični bataljon. Točno ob petih so se pojavili člani posebnega tribunala, to je sedem sodnikov. Okolu eksekutivne komande je stalo šeststo mož fašistične milice. Ob tričetrt na šest je bilo izdano povelje: — "Ogenj!" Streljalo je 56 mož. Opolnoči so hoteli obsojenci prositi kralja milosti, toda poveljnik tržaškega armadnega zbora ni hotel poslati prošnje v Rim. Izmed osemnajstih obtožencev sta bila samo dva oproščena, ostali so pa dobili težke zaporne kazni, nekateri do trideset let. Najbolj milo je bila obsojena obtoženka Sofija' Korče. Kot voditelj zarotnikov je bil označen Francesco Marušič, On m Valenčič sta baje nameravala usmrtiti Mussolinija. TROMSOE, Norveška 6. septembra. — Danes so pričeli pospravljati na White otoku ostanke Andree-jeve ekspedicije, da bodo pripravljeni, kakarhitro bo prišla švedska bojna ladja Svenskund. Preostanke ekspedicije iz leta 1897 bodo prevedli na Švedsko, v domovino raziskovalca Salomona Andrre-ja ter njegovih dveh spremljevalcev. Par najdenih predmetov razodeva strašna pomanjkanja, katera so morali prestati, ko so se morali spustiti na tla v ledeni puščavi. V kameri so našli sveženj filmov, ki so bili posebej spravljeni. Med inštrumenti se je nahajala tudi posoda z ostanki jedil. Ene obeh sani so bile prazne. Na drugih pa so na-šil čoln iz platna. Kmalu potem, ko je bilo končano pregledovanje ostankov ekspe-dicije, je dospel semkaj znani lovec Jornnes, ki je prišel z Edge otoka ter prinesel seboj škatljico, ki predstavalja najbrž preostanke "Italia" ekspedicije, kateri je poveljeval italijanski general Umberto Nobile. V njej se nahajajo baje magne- tični inštrumenti "slavnega" Italijana. STOCKHOLM. Švedska, 6. sept. V švedskem časopisju se vedno bolj širi domneva, da ne bodo dostopni zapiski Andree-ja onim, ki bodo ponudili največ zanje. Predsednik zveze švedskih časnikarjev je rekel namreč: — M sel. da bi dovolili listom in časniškim poročevalcem, da bi nad-kriljevali drug drugega, je naravnost absurdna. Na drugi strani pa lahko dobe najditelji nagrado, katero lahko izplača Švedska. Ta vsota pa mora biti seveda v pravem razmerju z velikanskimi vsotami, ki so b le v ta namen že naložene pri zunanjem uradu. NAPADI NA ANGLEŽE PRI PESAVARJU Na angleški strani je padlo deset mož. — Plemena se zbirajo na oni strani meje. SIMLA, Indija, 6. septembra. — Doeim so po celi Indiji danes razmišljali o pogojih, katere je stavil Mahatma Gandhi za prekinjenje kampanje nepokorščine ter o možnih poledicah odklonitve podkra-( lja lord Irwina, je nastala na se-I verozapadni meji nova nevarnost. V ozemlju Peša vara so se zbrala afganistanska plemena za nov napad. Po ostrih bojih tekom zadnjih par dni je bilo ubitih, soglasno z ! uradnim poročilom, sedem indijskih rekrutov in trije miličarji pri Kar-lači, deset milj južnozapadno od ! meje. Vršili so se tudi boji ob številnih drugih točkah. Angleške čete in domači vojaki so pognali sovražnika nazaj s šrap-nelskim in navadnim ognjem. Izgube, katere so imeli napadalci, niso znane. Na drugi strani meje pa se zbirajo plemena na novo vojno. Pejver Kotal, gorski prelaz, kjer so se vršili boji, je igral veliko vlogo v vojnem pohodu generala Lord Robertsa leta 1878. LONDON, Anglija, 6. septembra. Daily Mail, list lorda Rothmere-ja, dvomi, da skušajo indijski nacijo-nalisti v resnici rešiti problem kampanje nepokorščine. — Mi moramo Indijo ali vladati ali pa jo zapustiti in mi nimamo nobenega namena zapustiti jo, — kljub lordu Irvinu in njegovim prijateljem, — je rekel list. Times pravi, da je Nehru pregovoril Gandhi j a v svojem nagnenju proti miru. Saly Herald, organ delavske stranke, je ni.ienja, da je še vedno mogoča mirna rešitev, če se bosta .lotili dela obe strani. VOJAŠKA VSTAJA V BUENOS AIRES Armada strmoglavila vlado Irigoyena in njegov kabinet. — 4000 vojakov je prikorakalo v mesto pod poveljstvom generala Uribu-ra. BUENOS AIRES, Argentina. 6. septembra. — S pomočjo dobro pripravljene vojaške vstaje je bila danes vržena iz sedla vlada Irigoyena ter njegovega kabineta. Ob šest.h popoldne je bilo vodstvo vlade že v rokah vtsašev. Prva znamenja upornega gibanja je bilo opaziti danes zjutraj, ko so poleteli preko mesta vojaški aero-piani, ki so metali lepake, v katerih so pozivali prebivalstvo, naj se udeleži akcije proti osovraženi vladi Irigoyena. Istočasno pa je bil izročen Iri-goyenu ultimatum, v katerem se je glasilo, da niso vstaši zadovoljni s tem, da bi Irigoyen le začasno odstopil ter izročil vlado podpredsedniku Martinezu. Zahtevali so takojšen in trajen odstop. Nato se je zbralo 4000 prejšnjih vojakov generala Uribura na Cam po de Mayo, ki leži izven mesta ter so čakali do četrte ure. Vlada pa se je medtem zanašala na policijo ter dala slednji povelje, naj nastopi takoj proti vstašem. Par čet v notranjosti mesta pa ni hoteli nastopiti proti svojim tovarišem ter so prešli na nasprotno stran. Kadeti vojaške šole so se takoj pridružili vstaji. Zavzeli so predmestje Martinez ter so vkorakali nato z ostalimi četami v mesto. Policija. ki je najbrž čakala, na katero stran se bo nagnila zmaga, se je tudi pridružila vstaški strani. Velik oddelek moških, žensk in otrok, se je istotako pridružil vojakom, ki so korakali proti palači. KRV0PRELITJE V S. SEBASTIANU Policija se je v spopadih s štrajkarji poslužila o-rožja.—Proglasitev voj-stanja. — Številne aretacije. SAN SEBASTIAN, Španska, 7. septembra. — Pri ponovnem izbruhu štrajkarskih nemirov je oddala policija na štrajkarje več strelov ter jih več ranila. Najprej je bilo določeno, da bo I trajal štrajk 24 ur, ko so pa delav-| ski voditelji izvedeli, da je tekla ! kri, so izjavili, da bo štrajk podaljšan za negotov čas. Med demonstranti je tudi dosti žensk. Vsi prizadevanja, da bi se delavci zopet vrnili na delo. so o-stala brezuspešna. Vse trgovine so zaprte. Ko je bilo proglašeno vojno stanje, se je lotilo delavstva panično razpoloženje. Po cestah patrulirajo civilni stražniki in policisti na konjih. Aretiranih je bilo nešteto oseb. kojih imen pa policija noče objaviti. Navzlic svarilom se je pripeljal sem kralj Alfonso. Ot' ti upajo, da bodo zatrle resnejše srede in so zategadelj na vse pripra/ljene. Sem je dospel tudi ministrski predsednik Berenguer, ki je osebno prevzel poveljstvo. Štrajk je izbruhnil v četrtek, ko so civilni stražniki usmrtili nekega prodajalca rib. Nahajal se je v skupini delavcev. ki so se baje povsem mirno vračali proti domu. Kakorhitro je kralj izvedel, da so izbruhnili nemiri, je pohitel sem ter pustil svojo družino v Bilbao. 2000 MRTVIH VSLED ORKANA Zdravnike, bolniške strežnice in živila so izkrcali v opustošenim mestu. — Dosti krajev na otoku popolnoma u-ničenih. ADVERTISE IN "GLAS NARODA* SANTO DOMINGO, 6. septembra. Po zadnjem pregledu katerega ie omogočilo le začasno osnaženje cest, je bilo razvidno, da je bilo več kot dva tisoč ljudi ubitih v sredo popoldne tekom strašnega viharja, ki je prihrumel nad to mesto. Opazovanja vremenskega urada so dognala, da je divjal vihar, ki jo včasih dosegel naglico 230 milj na UTi, dvakrat krog mesta. Domneva se, da je nastal vihar v pogorju ki leži nekako 40 kilometrov od mesta. Ker je bilo takoj proglašeno vojno pravo, je bil sorazmerno hitro napravljen mir. Vsi civilisti se morajo nahajati zvečer v svojih stanovanjih, da ne motijo dela poprave. Pomožne bolnice so bile v:sepov-sod ustanovljene. Sežiganje mrličev se vrši naprej na velikih grmadah. Povsod so otvorili javne kuhinje, katere upravljajo vojaki. Dosti ljudi prihaja prosit obleke, ker so v viharju izgubili zadnje cunje. Nezaposleni so nastanjeni večinoma v cerkvah, ki stoje še iz časov Krištofa Columba. Viseči mast nad reko Ozamo jc bil popolnoma uničen. Tri pomožne ladje so prišle dane:; iz Portorica. Z velikimi težkočami se je posrečilo spraviti na kopno zdravnike, bolniške strežnice in medicine. V ozemlju Bocahica je vprizoril orkan tudi velikansko škodo. Severni in iztočni del otoka nista bila prizadeta. z Živinske razstave "LEVIATHAN" V K0L1Z1J1 Ko je zapuščal v soboto potniški TITO SCHIPA ZADRŽAN SANTIAGO, Chile, 6. septembra. parnik " Leviathan- New York, je j Na poti proti Buenos Aires je bil tu^ v pristanišču koUdiral z nekim via-1 kaj zadržan znani operni pevec Ti-ttinim čolnom. "Le vi a than" ni bil | to Schipa. Podati se nameraval z skoro nič poškodovan ter je neovi- j aeroplanom v argentinsko glavno rano nadaljeval svojo pot. j mesto. 70LETNICA JANE ADDAMS KUL8 COVE, Me, 6. setembra. Danes je praznovala tukaj svoj sedemdeseti rojstni dan Jane Adda m. znana humanistka in prvo-borilka za iense pravice. PODPORA BREZPOSELNIM NA BAVARSKEM MONAKOVO. Bavarska, 7. sept. Bavarska kmetska stranka je zahtevala v deielnem xboru. naj se pel plačevanju podpore brezposelnim odtegne eno marko ter da se da namestu tega brezposelnemu funt sira. B tem, bi se precej pomagalo tudi km-etoan, ki sicer ne morejo proda- LON CHANEYEVA ZAPUŠČINA HOLLYWOOD. Cal.. 5. septembra. Pokojni kinemtografski Igralec Lon Chaney je zapustil vsega skupaj $550.000. Večji del te vsote bo pripadel njegovi sedanji ženi. Svoji prvi ženi je zapustil en dolar in sicer zato, da bi ne mogla ovreii testamenta. NEMČIJA BO SUHA -PA SAMO EN DAN BERLIN, Nemčija. septembra. Notranje ministrstvo Je aa dan 14. septembra, ko se bodo vršile držav-nozborske volitve, prepovedalo pro-, dajo opojnih pijač. Kdor se bo proti tej odredbi pregrešil, bo strogo kaznovan. Malo pred peto uro je dosegla prva četa vladno palačo. Vse straže, ki so bile opremljene s strojnicami, so istotako prešle na stran zmagovalcev. Kmalu nato je blia obešena na vladni palači bela zastava, in revolucija je bila zmagoslavna končana. AMERIKANEC ZBOLEL V VATIKANU VATICAN CITY, Vatikan, 5. septembra. — Tukaj je nevarno zbolel Rev. John Hagen, ravnatelj pape-škega observatorija in edini Ame-r i kanec, ki prebiva v Vatikanskem mestu. Pre* kratkim se je vršila v Hertfordshire, Anglija, razstava, na kateri je dobil najvišje odlikovanje oven, ki ga vidite na sliki. Imenuje se "Upton Supreme** ter je baje najboljši oven ¥ vsej Angliji. BIVŠI KAJZER TOŽI UREDNIKA BERLIN, Nemhčija, 5. septembra. Bivši nemški kajzer je naperil tožbo proti uredniku tukajšnjega dnevnika "Morgenpost". Urednik mu je očital, da je bil kajzer delničar Kruppove tovarpe ter da so Kruppi s kajzerjevo vednostjo izdelovali slabo m uniči j o, samo da so s kaj-zerjem vred več zaslužili. Vsledtega je nemški kajzer odgovoren za smrt tisočerih nemških vojakov. Urednik "Morgenpost " pravi, da je bil to največji Mr an dal v moderni nemški zgodovini. Kajzerjev zastopnik izjavlja, da je urednik žalil s tem natolcevanjem čast stare nemške armade. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi J encev točno v polnih 2neskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamud* časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene i podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovlnL Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 10,000 S 9.35 S 18.50 $ 46.00 $ 91.00 5181.00 V Italijo Ur - 100 200 300 500 1000 5 5.75 _ $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 izplačila V ameriških dolarjih Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300,— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 centof, SAKSER STATE BANK 0 CORTLANDT STREET NEW YORK, JL % Telephone Barclay 0380 — 0381 maji i ninr | "Glas Naroda"_J Ml _____ "OLAI KABODi" _____fHfci m mtwrnim* issued I?ery Day Kxcept ■unAkjs «B4 Holidays ft* osle leto relja Ust s» Ameriko Za N*w York m celo teto _#7.M ta Kananta -,----—#t 08 Za pol teta__._UJM tm pol leta----------—i—MM Z* lnosematvo «a celo l«to_f7.W «■» Četrt leta ----MM Z« pol tete .......MM Subscription Yearly MM.__ Advertisement on AgiMuitct -Qtee Marpda" tebaje vwmkt dan t*vmmM nedelj to twpttw. OtpM bras podpisa ta osebnosti ss ns prtobcojejo. Denar naj ss blagovoli pottljati po Money Order. Pxi spremembi kraja naročnikov —iMtwio, da m nam tudi prejtal* MvallAte nstnsnl, da bttrelt —Hwnft naslovnika. "QUI RUODr, XI« W. 18th Strast, Na* Ysrk. H. 1, Tetepbeae: Cbstaea till ■mSSRBBBaS^raCaSOSV^SHBRl^CBMMHBSMS« gxnsnaKBDCMHMHMSHHMMOSMWHBMSOT / IZGON HEARST A Ke bil pa mo4, ki je dal mnogo na zunanjo obliko. Ko sta bila nekoč z Etiennom v ožjem krogu politikov, ga je prosil, naj ga pred širšo javnostjo ne tika. Etienne mu je pa odgovoril: — Velja. Toda še enkrat te hočem tikati in ti reči: Feliks, ti si nadut tepec. Zanimivo je, da je nastopal bivši vodja francoskega socializma lean Jaures v tem pogledu naravnost aristokratsko in da niti svojih najbližjih sotrudnikov nikoli ni tikal. Pofaicare tika samo one, s katerimi je bil v istem razredu gimnazije, odnosno v istem letniku na univerzi. V obeh zbornicah ima 6 sošolcem. VeČina poslancev in senatorjev se pa ravna po Barreso-vem načelu, da je tikanje v parlamentu grda manira. Samomor na Viču. 21. avgusta dopoldne se je po Viču nagloma razaesia vest, da se je obesil neki delavec. Vest je bila resnična. Na svojem stanovanju na Viču 127 se je obesil 34-letni delavec Anton Oblak, zaposlen v miiar-ni na Viču. Na oknu visečega je našel okoli pol 11. njegov 7-letni sinček, ki je prišel domov. Prestrašeni fantek je takoj obvestil sosede. nakar so ti stekli v Oblakovo stanovanje, naglo prerezali vrv in skušali Oblaku rešiti življenje. Toda vsaka pomoč je bila zaman, kajti Oblak je moral viseti že dalj časa. O samomoru je bila dopoldne tudi obveščena policijska direkcija, nakar sta odšla na Vič policijski zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik Podobnik. Na zdravnikov ukaz je bilo truplo nesrečnega delavca prepeljeano v viško mrtvašnico. Kaj je vzrok samomora, ni znano. Splošno domnevajo, da je Oblak dejanje izvršil v duševni zmedenosti. Mož je bil vobče nekoliko zmeden. Kot otroka ga je nekoč konj brcnil v glavo, pa tudi v vojni je bil ranjen v glavo. Ko se ?e vrnil iz vojne, je bil sicer zdrav, od časa do časa se ga je pa polotevala o-toznost in včasi ni po več ur ničesar spregovoril. Pokojnik je zapustil ženo in tri otroke. V milarni st3 bila zaposlena dva delavca z imenom Anton Oblak in življenje si je vzel mlajši. Zločini v kumljanskt okolici. Prebivalstvo kumjlamske okolice razburja surov dogodek, ki se je pripetil v malem naselju pod Ku-mom na Vodah. Pri posestniku Brinovcu ima že dalje časa v hlevu svoje konje lesni trgovec Tominc iz Mirne, ki je kupil gozd pod Ku-mom. Ta izdeluje železniške tramove in žge oglje, katerega petem odvaža na postajo. 17. avgusta je bilo slišati po vasi fantovsko petje in klice "auf biks". Domnevajo, da so razgrajači najbrže klicali To-minčeve hlapce na korajžo. Ker teh niso dobili, so svojo jezo korajžo izlili nad živino v hlevu. Vdrli so v hlev in z nožem zbadali konja v stegno, volu pa so priza-djali v prsa sunek, in j? segel vrez do kosti. Posestnik Brinovec je proti jutru čul žalostno mukanje vola. šel je pogledat v hlev ter opazil ležečega in krvavečega vola in konja. Poklical je živinozdravnika iz Trbovelj. obenem pa o lopovstvu obve-~t 1 orežništvo. ki zasleduje storilce. Pri posetniku Antonu Brezovar- ju v Konjšici so se oglasili tudi tatovi. Nekdo je v njegovi odsotnost: ednesel pstnajstlitersko steklenico domačega žganja. V Št. Jurju je vlomil v stanovanje invalida Koznika in mu iz podstrešja ukradel obleko, nekaj perila in povrh še 400 Din. Okra-deni ceni škodo na 1200 Din. Orož-liki so baje že na sledu storilcu, kateremu so morale biti domače razmere znane. Nezgoda na železnici. 20. avgusta popoldne se je ključavničar Anton Ludvig hotel odpeljati z ljutomerskega kolodvora na postajališče, da bi imel bliže do- Girard, O. Sezona prireditev v prosti imravi j se bnža koncu. In tako se bo tre-bo zepet podati v Dom. kjer se bodo zopet pričele kulturne in druge prireditve v dvorani Slovenskega D;ma. Da pa otvorimo to sezona z boljšim uspehom, so delničarji Slov. Doma sklenili na izvanredni seji, da se aranžira konccrt za našega priljubljenega umetnika opernega pevca baritonsta. Antona Šublja, ki se je ne dolgo nnzaj vrnil iz naše rojstne domovine, v to novo domovino. Naš Tone je povabilo delničarjev z veseljem sprejel, in se izrazil da z veselim srcem zopet nastopi pri nas. ker ima še vedno v spominu naše gostoljubne j Girardčane. Obenem poroča, da bo j dal jako bogat program. mov. Pomotoma pa je vstopil v vlak za *Mur«ko Soboto. Ko se je vlak že pcmikal. je opazil, da se ne vozi v pravo smer. Izstopil je, oziroma skočil z vagona, dasi so železničarji kričali nanj, naj tega ne stori. Pri tem pa ga je ovirala nekoliko hroma nega —pred leti ga ja zadela možganska kap — padel je pod kolesa, ki so mu zdrob la desno nogo v gležnju. Železniško osobje je takoj prisko čilo ter mu nudilo prvo pomoč. Na ložili so ga na vlak. v katerega bi poprej moral vstopiti, ter odpeljali v ormoško bolnico. Lečenje bo trajalo dolgo, ker je nogi močno poškodovana in jc ponesrečenec že prileten. Zopet požar v Cvetkovcih. Ni se še dobro pooleglo razburje- tor. kjer je spal njen mož, ga zbu-nje, ki ag je povzročil požar v va- j d= in mu pošepeče svoje odkritje, si Cvetkcvcih, kjer sta b la po po- . cigan zgrabil svojo pištolo in sko-žaru hudo prizadeta posetnika Ma- ; « za tujcem, ki je že hitel mimo rin in Dominko. ko je Cvetkovčane j šatora. Ta pa, čuteč, da je zašle- j drugič med nami. Poleg naše na že zopet cbiskala nesreča požara. dovan, začne bežati na vso moč. j seibine pa sodeluje tudi sosednja 21. avgusta po 19. uri je pričelo t jjesei je v roki vrečo, iz katere se naselbina Bessemer in njeni požr-goreti v gospodarskem poslopju Fr., je ČU]0 čivkanje piščancev. Cigan je | tvovalni, napredni delavci. Petka, župana v Cvetkovcih. Ogenj takoj vedelt pri čem je in pozval i je z bliskovito naglico objel vse po- j moža da se ustavi fcar pa onemu j Zopet se nam obeta krasen du- slopje, ki je bil leseno in s slamo j seveda niti na um ni prišlo Toaa 1 ^Vni UŽitek" U~°am' da tudi naša ko začuje tik za seboj strel, izou- I ljUbitelja sloVen5ke pcsnii iz Sa" ... . .. , ... " i lem. O.. Ivan Križaj in njegova sta vrečo, sam pa bezi, kolikor ga „„,„______< zenica Mary, ki je ožja rojakinja neso noge. In cigan se je res za- dovoljil 3 vrečo, jo pobral in odne- i nasega ^^ kakor tudi Jakcb Mi~ sel v šator, kjer je odkril, da je za- < heVC' kojega Ženka je tudi tam plenil 14 piščancev. A glej Eno leto je minulo, ko se jc naš pevec po sijajni pevski turneji po tej veliki deželi, podal zopei nazaj v našo rojstno domovino in ponesel pozdrave našim bratom in sestram. ki so ga vsi z veselim srcem i-prejelL Ko se malo odpočije ob strani svojega priletnega očeta, ;>c poda v Ital jo v mesto Milan, kjer je svetovna glasbena šola, da si še izpopolni glas. Po dovršenih študijah, je absolviral več koncertov v Evropi s sijanim uspehom. Ceio ozko-srčni nemški kritiki so prinesli pohvalne kritike o sijajno uspelem koncertu v Berlinu. Sedaj je zopet med nami, in naša napredna naselbina je zopet med prvimi pokazala .da se zanima za kulturno delo in našega u-metnika. To bo prvi njegov koncert v tej deželi odkar se nahaja krito. Le zgodnji večerni uri se je zahvaliti, da so mogli rešiti še konje, krave in svinje, dočim je gospodarsko orodje postalo žrtev ognja. Vse priznanje gre domačemu in štirim sosednjim gasilnim društvom, ki so omejila požar in obvarovala sosednja poslopja. ga cigana ciganastega! Zjutraj je zanesel svoj plen na Ko- Kako je nastal ogenj, ni točno biljek v najbližjo hišo. ga tam iz- ugotovljeno. Baje so našli listek, na katerem je neznan človek napisal grožnjo, da bo naslednje dni še več požarov. Bržkone pa bo vse to le ljudska domišljija, ki je ob takih hudih nesrečah navadno zelo bujna. Pogcrelec Petek je bil zavarovan in je škoda po požaru v glavnem krita z zavarovalnino. Velik požar v Kamniku v Preserju. V Kamniku pri Preserju je nastal velik požar. Goreti je začelo pri prsetniku Francu Žitku, ogenj se je pa naglo razširil tudi na druga poslopja. Težko so prizadeti posestniki Jože Debeuc, Albin Petrič. Jakob Repar. France Žandašič, Franc L-narčič, France Žitko in Franc Peršin. Pogorela so jim večinoma gospodarska poslepja, kozolci, skednji in svinjaki. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Preserja. Vnanjih goric. Brega, Borovnice, z Verda in Pod-peči. Notranjskih goric. Brezovice in Ljubljane. Združenim gasilcem se je po večurnem gašenju posrečilo ogenj zajeziti in pogasiti. Škoda je zelo velika. Nesrečen padec. 25. avgusta je padla na Ljubnem 76-Ietna prevžitkarica Frančiška Sušnikova tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo in so jo morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnico. Kurji tat, zase Ido van od — cigana. Bilo je že po polnoči v Zagrad-cu. Zadnji krajec je prijazno obseval gozdno ravnico in šator, ki so ga bili postavili cigani pod košato bukvijo. Ciganka je mirno nabirala po hosti suhljad, da bo z njo skuhala zajtrk svoji družinici. Naenkrat opazi, da se bliža šatoru sumljiv človek. Urno smukne v ša- ročil in na dolgo in široko pravil svojo povest, ki se je izkazala za resnično. Pišance je dobil nazaj pravi lastnik, tatu so pa tudi na pravem sledu in je upanje, da bo dob 1 zasluženo plačilo. Pa naj še kdo reče. da vsi cigani kokoši kradejo! Smrtna nesreča pod Lekovccm. 17. avgusta krog 7. ma. pripeljejo več rojakov na koncert, da se zopst poveselimo v ve-celi družbi našega umetnika. Rcsnica je, da so slabe delavske razmere, zato je tudi naš pevec napravil nizko vstopnino, da bo vsem ustreženo. Koncert se bo vršil dne 20 septembra v Slovenskem Domu ob 8. uri zvečer. Torej cenjeno občinstvo iz Girar-' da in okolice, udeležite se tega koncerta, kolikor vam je največ mogoče. pokažimo našemu pevcu, da lju-j bimo našo lepo narodno pesem, ki zevecer se je . . . J : je najlepša na svetu, pod Leskovcem, na giavni cesti, ki: NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA Financmi uprav* dfžave New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država Hew Tork nalaga« svoja denarna sredstva. S tete odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of NEW YORK. Da je naložila država New Yorl denar pri *ss, je nov dokaz za varno in solidno poslovanje nasega zavoda. i 1 i Sakser State Bank 62 Corthtndt Street New York, N. Y. Za danes končam in bom .^e kaj Vstopnice dobite našem rojaku John Kcšinu v Slovenskem Domu. vodi v Kostajevico, pripetila nesreča. ki je zahte.vala življenje posest- napisal po^nejc nice Gorenčeve, stanujoče v Dolgi v pred prodaji pri Raki. Imenovana se je vračala z evha-rističnega kengresa iz Zagreba in dospela z vlakom ob 18. na postajo Videm-Krško. Tu je sedla z ostalimi znanci na dvoprežni voz in sicer na zadaj pripravljeno desko. Poleg rrje je sedla njena sopotnica Poln voz je krenil po ravni in uglajeni cesti preko mosta in v lahnem tempu odsopel pod Leskovec. kjer so konji stopali korakoma. Po krivdi muh ali biča pa so konji hipno potegnili voz naprej tako naglo, da je Gorenčevo in njeno sopotnico spodbilo raz deske in vrglo na cesto. Pri opasn^m padcu je zadobila Gorenčeva težko rano na glavi, dočinr. je njena sopotnica o-stala nepoškodovana. Voz je z ostalimi oddral še kak'h 50 korakov naprej, in se na vpitje ostalih ustavil na križišču cest, ki vodita na Rako in Kostanjevico. Sopotniki v razburjenju niso vedeli pomoči. Na energičen poziv Franca 2ni-deršiča, so posrečenko v obupnem starrju prepeljali v krško bolnico, kjer pa je zaradi zlomljene lobanje in krvavtve v možganih naslednje jutro umrla. John Dolcic, delničar. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STKEET NEW YORK, N. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. PosJaipJmo k ts! bres hjene, le stare in stanovitne domače banke. D NAMERAVATE PRIREDITI f„. \ VESELICE, t A i A V E C> GLASUJTE >. is.fr P i i/r^- i ijg i; it ne dim samo vase članstvo, pač pa vsi Starena v Mil okolic«. —■i— CDS ZA OGLASE SO 2XIXHE Peter Zgaga Na vežbališču pri Bazovici so Italijani u^relili sliri Slovence, ki so .?e ba.je zarotll:. da vzamejo laškemu m niitrokemu predsedniku življenje. ' Obsojence so privezali na stole in jih ustrel li v hibe:. Streljalo jc šesUnpetdeset mož. Pri ekiekuciji je bil nnvzci cel petnajsti bataljon v vojni cpr«ni in ščitita mož fašistične garde Nad tisoč fašistov preti itinm u-begim uklenjenim in povezanim Slovencem. Ja. italijansko junaitvo p j. res ne pozna nobene meje in mere. Taka dejanja fašistične vlade morajo prej ali slej dove.sli d) časa, ko bo strašno grmelo od Trb:ža do Snežnika in Trsta daleč tja doli v Beneško ravan Takrat bo imel kdo aru§i priliko v hrbet streljati bežeče fašistično junaštvo. Gospodična, ki je bila strašno ponosna na .svojo mrsavo lepoto, je pripovedovala: — V naši družini je bilo tako: Otroci smo po materi lepoto podedovali. pc očetu pa inteligenco. Možak, k: n: bil po-ebm prijatelj žensk, ji ie segel v besedo rekoč: — Gotovo va's je meraio bili strašno dosti otrok v familiji Letalec Coste. ki je poletel i i Pa-i nza v New York, je imel na zrakoplovu najpotrebnejše stvar; j Malo konjaka, par sandwichev in ■ malo kave. To je bila skorc vsa njego-'a prtljaga. Da. pa še nekaj je pr.vedel sebaj Najmodernejšo žensko obleko, ki jo je neki siavni pariški krojao poslal neki neworyški tvrdki. Teža te obleke seveda ni prišla vpoštev. Prav lahko bi jih bil sto privedel sebo;. Sto modernih ženskih cblck ne tehta dosti več kot galona gazo-lina. ir. V Amcr.ki je vsega dovolj. Do^ti naravnih zanimivosti, dosti zlata in denarja, dosti nara/nih virov in nešteto industrij. V Amerik; je vsega dovolj v izobilju. Največ jc pa v Ameriki ..trups-ne^a žganja in druge slabe, neužitne pijače. V zadnjem letu so prodali v Zdr. državah štirinajst milijono/ izvodov sv. Pisma. Po vsem svetu so prodal: petintrideset milijonov izvodov. Potemtakem odpade na Združene države približno štirideset odstotkov. Štirinajst milijonov izvodov v enem letu! Zanimivo bi bilo dognati število onih v Združenih državah, ki žive po naukih svetega Pisma. Prijatelj je vprašal prijatelja: — No, kako ti je? Kako živita z ženo? — O, kot v paradižu — se je glasil odgovor. — Tako? Kot v paradižu? — Seveda. Za obleči nimava nič in neprestano čakava, kdaj nas bo gospodar zapodil na cesto. Vojna veterana, ki sta se prostovoljna udeležila svetovne vojne, sta se jpogovarjala. — V vojno sem šel. — je .-n.sico osupnila Bilo mu r da se strop usul nan) hi del glavo. me4 drugega, go- I varno. Štiri tedne pozneje se je začel Karel, ki je bil blaziran umetnik in slab značaj silno dolgočasiti v ' enolični družbi gospe Amaii:e, ki mu ie bila medtem postala žena. 1 Živela sta zase. odrezana od drugih ljudi. Nekega večera, ko sta sedela ca kaminu, je Karel kake četrt ure grebel po ogniu, Amalija pa — Da, gospod V. je doma. — Usmiljeni Bog... Mislim, da so mi drugače povedali. — Rekli so vam, da je umrl, kaj ne? To je laž! — Izmišljeno! — Popolnoma izmišljeno! — Bože mdj. vsi so mislili, da je res. Še tri dni potem, ko je bilo že vse končano, K sreči pa so četrti se je sklanjala nad vezivom. Karel i dan opazili, da je njegova smrt le dozdevna smrt. Zdaj se mu že polagoma boljša. Samo za ženo se bo- s i. Ko «o ji namreč povedali, da je je pretrgal molk in rekel: — Draga moja. ali te nič ne Vle- ka mu če v Pariz? Moram že po pravici povedati, da me bolj mika v Komič- Takt je in i pod! umrl, je tako silno učinkovalo nanjo, da je v obupu zbežala iz hiše. no opero kakor na kmete med kra- i _ . , _ „ . ... . ^ In se danes ne vemo. kje je prav ve in hleve. Tudi galerije v Kn->ri pomnila gespa A- i, . , . ' . za prav. * i ljevi palači cenim nad vsako, se ta- a in napravila Sobico, ki le ne- , , . „ . 1 ko ravno a.ejo. Ka] mislis ti? > izprem^nila ljubkost njene- apeljivega obraza — Morebl- te vrt voljni postati mol mot? Ah, kaj še! — je odvrnil Ka- Prav narobe! rartre^eni odgovor mladega ni k a skrival v sebi zelo vi- i pomladi, katero je čutila v bližini o svojem napadu 3 mi^el: -- Skrajni čas je, da j novega moža. Iccnčan to pustolovščino. Ker se ie i — Glej, dragica. -- je dejal Ka-pa bal. da ne bi ona uganila nje- | rel po kratkem premolku. — jaz k< rel Ti um< hari — Ah. meni ije tukaj tako dobro! — je dejala Amalija, ki je kar o-boževaia življenje na kmetih. Ce- — Joj, nu kaj pravite! — Da. da — Reva, reva! Od tistega časa teka gospod V. prav je bila zima in mraz. je njej kakor blazen okrog in pripoveduje plamenelo solnce pomladi, večne I vsakomur, kdor ga hoče poslušati, letargije. Žena se je seveda vrnila. Mladi umetnik pa izjavlja vedno kadar mu kakšna ženska predlaga, naj se omo- u [11. im I moram v Pariz. Imam tam poslov- j ži, da ne najde pravega zadovolj - stva v zakonu. je pripomnil: je volja, ljubi -a. lahko j ne opravke. Rad bi te vzel seboj, poroko pri tej priči, tu- Ce pa si rajši tukaj, pojdem v Pa- j riz .'am in se potem vrnem v te r>Io zaželeni učinek. A natrala \ kljub svoji pre- TC malij a 'je s bri^anost: Karlov sofizem za izraz j dolgčas Jiubezns Drugega ta mala brinet-ka s črnimi očmi tudi ni zahtevala. Zato je najprej z^vrisnila in poskočila od veselja skero do stropa, nato pa ae je uci«4ia in eejala: dežeiske katakombe. Hkrati ti prinesem novic, da nama ne bo tako TIGER JE KORISTNA ŽIVAL — Ljubček. tukaj in pri tej priči se ne moreva poTOčiU. Saj ve>. kaj prepisuvlludnost in dostojne t. Vsi so doslej videli v meni do-! stojno žensko, ki ljubi svejega mo-' /a Kako naj se torej tako hitro odtrgam od njegove ljubezni? Ven za drugi izhod. Pobegnila ben. Zatekla se bova v kako majhno gnezdeče, kjer »topiva pred oltar, in tam bova preživela svoje medene tedne. Juh, to bo veselje! Imela se bova rada in nikdar več se ne ( bova ločila. Družno se bova sme- \ Jala, radovala, uganjala neumno- ; Ljubitelji prirode. ki zahtevajo Seveda, ljubček! Joj. to bo le-! zakonito varstvo za vse živali, da po in prijetno! Veš kaj. Karlček; j bi bila ohrarfjena pestrost v nara-Poprašaj, ie poprasai. kako mislijo, vi, ™ ^ zavzeli tudi za krvoločnega o mejem nestanku iz Pariza. Zbe- tie1"3- ri vse čenče, gloj, da ti nobena ne -m Poedincu je tiger pač iahko ne-uide! Samo. prosim, bodi pozoren, varen, vendar je v splošnem kori-da česa ne izpustiš ali ne prešli-, sten, pravijo tigrovi začitniki. V de-ciš! želah, "kjer prebija ta pisana orja- Karl je ubral pravo struno. V ška ma<*a- Je raznih kataJogu gospe AmaHie je bila U- ** bi bUo vsako obdelovanje po-zvedavost posebno podčrtana. Zato POPolnoma nemogoče, ako bi se ni novopečena žena nič upira-! ne bil° ^grov. ki so nekakšen re la Karlovemu odhodu. Še vesela je gulativ, da se škodljivci polj ne za \WWWWWWWW + VL SRBEC1CA KOZE? ijt» i »nu I krut n» vjr- N. |>rm*- s K.-k.i naj rival i i is(«>. »-Ira .t k..*.. Uit till. g:. 1. 2n.iku r.«»- tit <**- tH' kfffe.fr- >..4jt»! It"kartuu-J«. Severa's £SKO ,1 Piii po vcorec. Zastonj ilj W. F. SEVERA CO.. Cedar Rap,da, la. bila, da gre in da se kmalu vrne z zvrhanim košem novic, kakršnih ji ne more v te puste kraje na kmete prinesti nihče drugi razen r?jega. Karel je prišel v Pariz. Nestrpno je gespa Amalija čakala njegovih poročil in lahko si mislite, kakšno je bilo njeno razpoloženje, ko je prejela prvi list, ki ga je hlastno razpečatiia in v njem brala: — Oboževana ženica! Pripelral sem se z vročo željo, da poizvem in ti sporočim vse. kar bi te utegnilo zanimati. Prva pot me je peljala v tvoje prejšnje stanovanje. Stopim v hišo in potrkani pri vratarju. Tukaij poizvedba, kakor se je odigrala: — Ali je gospa V. doma? — Doma? — se namrdne portir. — Ni je doma. Prosim pa. da iz- rede preveč. Tiger uniči toliko raznih škodljivih živali, da s tem naravnost omogoča poljedelstvo, v o-nih indjskih krajih, kjer prirejajo često love na tigre, se je tako raz-plodila razna dvijačina, da ljud;e ne morejo ubraniti svojih polj pred jeleni, srnami, zajci in divjimi bivoli. Tiger ima tedaj v stvarstvu važno funkcijo, dasi je posamezni-i ku nevaren. V svetu medicine je nastopila nova razvojna doba, ki pomeni isto, kar pomenijo revolucije na političnem polju. Povsod se pojavljajo možje, ter zahteva prek.ic izključitve in 100,000 frankov odškodnine za žalitev. Sodniki so preložili razpravo do zaslišanja izvedcncev. Angleški športniki so v slični zadevi izkazali vsekakor več uvidevnosti nego francoski. Znana zmagovalka Helen Wills je igrala zadnjič v Londonu tenis brez nogavic: v belih čevljih, teda z golimi no-za-mi. Odborniki britske zveze za te -nis so v več zaporednih sejah razpravljali o tem pretresljivem vprašanju. Po dolgem razburjenju so sprejeli tale pametni sklep: Odbor bi prekoračil svoje pravice, če bi Willsovi prepovedal nastop bre^ nogavic, kajti vsaka dama ima popolno svobodo giede vseh podrobnosti svoje oblake. Ako pa bo hotela Willsova odboru storiti veselje, bo prihodnjič pa nastopila v nogavicah. taji. da bodo naleteli pri delu na strahovite težkoče. vendar pa po ! njegovih dosedanjih izkustvih u-speh ni /lemogoč. Naselniki morajo i imeti predvsem voljo do težkega | dela, morajo biti vztrajni in trdoživi ter se morajo zavedati svoje-! ga visokega kulturnega poslanstva. ; Poznavalci Avstralije pravico, da bo j Morrtsovo podjetije doživele popc'.i> polom, ker sever Avstralije zavoljo neznosnega podnebja ni pripraven za naselbino belega plemena Tem j črnogledim prorokom odgovarja Morris, da ;e tudi afriško podnebje nezdravo, pa so se beli naselniki tam vendarle privadili, vživeli in ^uveljavili. Drugi zopet pravijo, da se industrijski proletariat ne mo-, re več privadi d kmečkemu delu. kar se 'je izkazalo že v Kanadi, kjer so farme proletarcev po kratkem obstoju propadle, dasi so l-meli naselniki rodovitno kanadsko zemljo. Po njih mnenju je avstralsko podjetje že v naprej zapisano poginu. Ko se bodo novi farmar^ izkrcali v notranjosti žgoče puščave. se 'jih bo Ictrl obup in se jim niti ne bo dalo začeti brezplodn) delo. TIROLSKA PROPAGANDA POZIV! Vsi naročniki katerim jet oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. nemška znanost prihaja na pomoč onim, ki trpe vsled RE VM ATIZM A Omogoča slehernemu, da uiiva v lastnem domu ugodnosti slavnih smrečnih kopeli, ki vraiajo zdravje. pradavnih ("asov s<< oni. ki tr-!>»• na revmatiniu. i*ovzromo0 proti svojemu trpljenju v slavnih n.-m-Skili in avstrijskih zdraviliščih. Ve'- knt so imiuVdJi na tisoč« in tisoče milj, potrošili na stotine dolarjev. da l>i dobili odl*omoi- in v v«-f »lučajih so popolnoma ozdraveli od svoje bolezni. Vslt-, ♦-kspres plačuti \ vse d-»le Združenih iirž;j\ in Kanade —.za 11 "Xovo-pin" zavojFkov. ki zailo^lnjt-.jo za 22 zdravje-vrač tijoči h kopeli. Takoj na d«do in naročite z ekspresnim ali IMištnim money orderoni vre«i na werner importing company 125 church st.. new york city NASELJEVANJE AVSTRM SKIH PUŠČAV V Angliji se je začelo živahno gibanje za preselitev brezposelnih v Avstralijo. Na čelu gibanja je i Henry Fuller Morris, ki mu je a v- j stralska vlada v to svrho oddelila | ogromno ozemlje v notranjosti severne Avstralije. Morris namerava preseliti tja vse siromake bednega londonskega predmestja Bemond-seya. V brezvodnih puščavah bodo' nastale farme, velikanska ploščina peščenega ozemlja bo pogozdena in Morris .je mnenja, da bodo tisoči brezposelnih siromakov dobili novih življenjskih možnosti v teh puščavah. Naselniki se priglašujejo v velikem številu in Morris jim ne V Inomostu sreča tujec na vsakem kora«ku preko ulic razpete bele napise z eno in isto besedo: Danke! Komu in zaka; velja ta ponora i trdovratna zahvala, ro pojasnili šele listi. Na prvi strani priobčuiejc uradno zahvale mestnih oblasti turistom za stalno pozornost, ki lu izkazujejo Tirolski tudi letos, da?: se vršijo v bližnjem Oberammer-gauu slovite pa=ijcn.-.ke igre in je ped Italijane prišla v-a južna Tirolska z vsemi hoteli in sanatoria i V primeri s predvojnimi časi bod-tujcu oči neštevilo 'naredn h neš' •kričeča zelena in rdeča krila s črnimi baržunastimi živet ki pri ženskah, kratke hlare z binalajočimi čopi ekrog golih kolen ter vezene naramnice in zeleni klebuk z značilnimi čopiči pri mefkih. A v italijanskem delu Tirol--ke >e ta narodna nosa prepovedana. za:o domoljubna društva dnevno opominjajo javnost, naj se ne izneveri pesmi m cbleki Hoferjeve dežele! Da nadomesti izgubo južnotirol?kih jezer, si je mesto Inomost izmislilo čudno zvijačo. Umetniški plakati vabijo tujce: Predno zapustite Inomon. ne pozabite obiskati krasno kopališče Schoemuhe. Pel ur.1 udobne vožnje. Sijajni pesek p Hansom Leitnerjem. Od?: vorili so ji. da je njen nade-1 budni ženin mednarodni slepar, ki je nastopal že v Nizzi kot trgovec Hans Duernfeld. Vdova je takoj ob-vc-tila tKiicijo v Marjanskih Lažnih. k. e -ieparja na kolodvoru aretirala in kenfront.rala z njegovo žrtvijo. Srečanje e bilo zelo burno, kajti vdeva je omedlela, ko ie slepar svejano izjavil, da t* ne pozna. Sled-njič je pa >e^el v žep in ji vrgel mi iniiček. v katerem ]e bilo 8 zlatnikov po 20 do-arjev. češ. naj ga ru t- pri miru. Policija ga je odvedla v preiskovalni zapor. V ;accru 'e pa mož razoil svoja •čala in si s keščkom stekla prerekal žile na rekah. Poprej je napisal s krvjo na zid: ' B:1 sem s.in božji. Odpustite mi. Obvestita mojega c?cta". Poi-cijski zdravnik je cbupanemu • sleparju ustavil kri in cdredil. da so ga prepeljali v bclnico. kjer so mu kljub veliki izgubi krvi rešili življenje tako. da so ga lahko pozneje prepeljali v jetnisko bolnico. Možje ime! pr: sebi dva potna licta, v prvem je bil označen kot Sami Kay-ser. redom New Yorka. v drugem pa kot Han^ Leitner. Pr zaslišanju je izpovedal, da je trgovec židovske veroizpovedi in da jo zmožen poleg nemščine tudi fcans^ino. Njegova žrtov je pa izpovedala. da ima 18-lctnega sina. in da ga Išče policija v Nemčiji. Švici in Danski Siepar je imel doma veliko garderobo, tako da se je lahko večkrat preoblekel. oPlicija se je najbolj zanimala za njegov arhiv, v katerem je našla mnogo ženskih fotografij in pisem nevest, ki so iskale ženine. Slepar je potoval po svetu, mudil se je v večini evropskih držav, lani pa tudi v Južni Ameriki. Policija zdaj točno ne ve. kako se piše, od kod je in koliko masla ima na glavi. Ni izključen, da se bo oglasilo še več žrtev, katerim je "južnoameriški farmar" obljubljal zakon. -J— i t IGRE s i RAZNE POVESTI IN ROMANI j RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevan je.) i« d^i n. «41 Znsmettje itlrtb (Dojrte) JI Zločin in kazen, 1. in ii. rvezek La Zitodbe NtptiMiwnift bazarja .. .60 zimi pmntMT............. iefezitm eest® ................... 1JS9 SPISI ZA MLADINO: 'flANUD 2. ev. trdo touo. Pripovedk« tu pesmi ........................ J# 3. it. trdo vesano. Vaefeaje 12 po> »c«" ........................ JSt 4. ST. trdo Tesano. Vsebuje S. po- ^estl ........................ JJ0 B. t. trdo vesano. Vinski brat .. J4 0. sr. trdo Tesana Vsebuje ID pe> ▼eell .... M « klO&S: tqmc. Ierokss ▼ 0. dejanj M Cjran de Berftnc. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo re-seno .1*99 ▼ 4. dej. • •• .<• i-a M dejanja .« Ob Tejrid. Ierokss t Otlrlb sUkah JI ISta e petjem t 1 dojanjto .................. K. D JI. drama t 8 dejanjih a pred- l«ro, (Capek). na .......... ■•»tee*. K dejan), trda mmi a Verenfiftca 0mmhk> trda vsa .... Za krti fta itrtidi. Igrekai t S. dejanjih ....,*■*«..■.•e..«...«* JI 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj ---- jm C. st. F« 12 letih. 4 dejanja .. M Zbirka TJsi^lli (ser: Z niih sova ..................1._ 3. snopič. Mlin ped semflj* 8t. . .Neta, Sanje ...................60 13. snopič, device, 14. snopič. St. 15. snopič. Fabjoia ta 20. Snopič. St fljteega etri FtaeBdla ..^.....V jk brodi rano................... j§ trda Tea. ta ii mu > trda Tea......US mladi seb. trda tm _____ M KracaljOd (Utra) COaacI) ............LJS Nartcs (Gradsa), ML • ». Primorske premi. (Gruden), Tea. Statue (Albreht) broi........... peti (Gisser) broi. .... Oten Ciciban, trd. Tea, ............ Sta V zarje VMm, trd. Tea ....... VlJolSea. Pesmi sa mladost ____ ZtooCUL Zbirka peanlj m eloTen-oko mladino. Trdo Tesano .... PatM^^praTUte^toda res .... PESMI Z NOTAMI: NOT* ZA KLAVDt (PaTčič) Klavirski album ..... (PaTčič) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zrezek po ... 5 zvezkov skupaj ............. (Premeri) Tri skladbe ........ (Parma) Bela Ljubljana, valček (Parma) PosdrsT Gorenjske?, JS JS% Ji M M .75 . 1J5 .n NOVB PESMI S SrtKMLmAlUEM KLATOLVA Album dov, (Prelorec) „ , j Sest narodnih pesmi (PreloTec) Ji Pesmarica moških zboroT (Balatka) ......................1.— MEgANI ta MOŠKI ZBOR Prllelusslae pesesl (Gram) ....l.li Slovenski aksrdi (AdamU): II. ZYQBtfk *emladsnrtri edmert. L in II. ▼Mik •••ses*es*«sss»**es*»ss tasriiks iliiwti lica (Hoimsr) L— Ofleisbe hhaae (VodopivecX ..VUI (Adamič) .................. A mo6ki zbor Trije aseikl sberl (PaTčič) Izdala Glasbena Matica.........49 Narodna iisnebaita (PaTčič) .. JS Gorski odmeri (Laharnar) 2. st. m SAMOSPEVI: fctai sasaeeperl. iadal* Glasbena Mattea ...................... .4 sm taw A... ...... j MEŠANI ZBORI: nwMifc^. jT^(X^wat) ^. A RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domini, (Foes ter > .............44 Isdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero ln petero raznih glasov.....45 Jas bi rad rudetih roi, moftl zbor s bariton solom ln priredbo sa dTospev ...................... Ji V pepetnični as« (Sattner), kan-tan ta sa soil, zbor in orkester, lsdals Glasbena Matica .......15 Dre pumi (Prelovec),. sa mofikl sbor la bariton solo............ M KapleU (Gram). UM Mihec,-. Kranjske taca In narade, Ne- zadovljstvo. 3 zvezki skupaj ..1,— KapleU Kosa Moča (Parma) _ A% PESMARICE GLASBRNE MATICE: h Pismarica. uredil Hnbad ...IM A firifta slovenske narodne pesmi (STlkarfič) L, 2, m 8. ae, skupaj...................L— št. 1. ____ „ Št. la. Sto tetM. St 2. Zrinjski Frmmepan ....... St 10. Na pfesian M............ Zvriv s«sssseese«a»sss4e tnial L5 .15 .15 .15 .15 JM BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasne se za pojasnila t ljudski šoH fttr. 127 East 41. cesU t petek zjutraj od li. do 12., soba štT. SM, ali pa t l»ondeljek in sredo ob A do S^ sobs 413. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) $2.— ItarodSfe fi prt KNJIGARNI UAS NARODA X2W West M Mtttft Raw lecfc (Mr ■■ KRATKA DNEVNA ZGODBA ZBIRKA SLOVENSKIH P4VS871 L st. VejnemIr sM pessastra ••■• JS L n. Porestl ta dta.......... JS L st. fan......I ami bo. Naft Tiskds W BW .SB * tBil RAIOPi* DRUGA KOMAM a &TUKNJA. Za Glas Naroda priredil G. P. — — — ■■ ~ - - - NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 8, 193« UOTKRI DAILY ta S. B. (Nadaljevanje.) Nikdo se nI brigal za Loro. ki Je konečno odšla v hišo ter vprašala, kje se nahaja prtljaga ter soba gospe RJckmersove. Izkazalo se je, da so pričakovali le eno osebo. Hišnica, majhna, gibčna oseba, se je tisočkrat opravičila ter takoj poskrbela vse potrebno za sprejem nadaljnjega gosta. Soba za tujce je bila odkazana Lori in kmalu nato Je prišel služabnik z večerjo. Gospa Rickmersova se je pustila za danes opravičiti, ker ne more priti proč od bolne baronice. Nekaj skri-vnostno zmedenega je ležalo na obrazih in v govorici vseh ljudi, katere Je dosedaj videla Lora v vili Herway. Razventega pa Je vladala povsod strašna tišina. Ljudje so se gotovo bali ter se plazili naokrog po prstih. May je morala biti zares zelo bolna! Lora je postala tako razburjena, da je na hitro izpila čašo čaja. ne da bi zavžUa kak* druge jedi. Nato je odprla ono ter poslušala ven. Tudi tukaj se ni niti zganilo Noben list se ni zganil v precej obširnem vrtu. V nos ji je silil vonj po rožah. V iUči lune je videla la je vsa vila prolagodena Južnemu podnebju. Povsod so stale mramornate stene in sem pa tam je bilo videti med odprtinami Garsko jezero. Na daleč naokrog nobene hiše! To je bil res majhen paradiž zanjo. Ustvarjen kot na'aic ea dva zaljubljenca! Hifnega gospodarja pa manjka in hišna gospodinja pa leži na postelji, težko bolna? Njena soba mora ležati direktno pod sobo Lore in okna so odprta. Pogovor prodira narlvnost do nje. Lora sliii sem pa tam debeli glas tete Ethel in tudi neki drugi gias, katerega skuša teta pomiriti. Razumeti pa ne more mkake besede. Konečno je iegla v posteljo, a zaspati ne more. Na prsih ji leži kot težko breme in vedno prihaja iz teme zagonetno vprašanje: — Kako se je to zgodilo? Zakaj je Klemene odpotoval, dočim leži njegova žena v posteji, bolna na smrt? Lora je našla počitka šele proti jutru. Ko se je prebudila, je bil svetel aan. Tudi gospa Rickmers je vstala iz postelje. Bila je bleda in prepa-dena. - Ali nimai nič proti temu. Eleanor, če da dam povelje, naj servi-rajo zajtrk tukaj pri tebi? Jaz moram stresti svojo jezo nad kom, pred- no te spravim skupaj z May! — Ravno nasprotno, teta. Dela me srečno, Če sem vredna tvojega zaupanja! — Bah, — ti spada* vendar k družini. Sploh pa ne maram nikakih skrivnosti, dokler niso absolutno potrebne! Medve si nimava ničesar prikrivati Nama se ni treba sramovati! Lora je medtem vstala, se hitro umila ter oblekla domačo obleko. Nato pa se je bolestno zrla proti gospe j Rickmersovi: — Ali je uboga May res zelo bolna? — Bolna? Prav tako malo kot ti in jaz! Ona je enostavno na točki, da snori, — če se nama ne posreči pripraviti jo k pameti! Mala, gibčna hišiaja je medtem vstopila. Sledila ji je dekla. Obe rta nato pogrnili mizo ter izginili konečno, ker se ni gospa Rickmersova niti malo zmenila zanju. Oospa Rickmers je sedla, nalila čaja ter porinila Lori kruh in surovo maslo. — Prosim, namaži par kosov. Na vsak način moramo jesti, da ostanemo pri močeh Pomanjkljiva hrana uničuje tudi najbolj zdrave živce! — Kaj se je zgodilo, teta? — Ah. nekaj vsakdanjega, a May bo mogoče zlomilo srce. May je . amreč dognala, da je Klemene ni vzel iz ljubezni, temveč le radi njenega denarja! — Za božjo voljo! Mogoče se moti! Ona se gotovo moti!.... Zalibog, prav nič se ne moti! Najbolj pa zamerim Herwayu nje- fo-vo skoro zločinsko lahkomišljenost. Jaz nisem sentimentalna ter poznam svet Stvar bi ne bila še tako strašna, če bi vsaj prizadeval si o-h ran i ti May prt tej ideji. Od početka Je znal to tako dobro, da sem bila varana celo jaz Konečno obstaja sreča skoro polovice prebivalstva na prevari .... » Taka pisma pa uničujejo vsako vero v človeško poštenje ter prebega J po njegovem odpotova-nju Ana Stubbs jo Je s težavo spravila nazaj v hišo ter takoj brzoja-vila menična tajnem. May namerč ni hotela dovoliti, da bi brzojavila meni* gjV — To je strašno. — Je mrmrala Lora. — Ubiti se je hotela radi ta- TAJINSTVENI OTOK ~ Takega lopova, kaj ne? Ti in Jaz ne moreva tega razumeti! V May pa Je nemška krt in ta trna talitoog premoč ... Lora h pridela strastno jokati. (Dalje prihodnjič.) K francoski koloni j alni posesti spada zagonetni otok Saint Paul v Indijskem oceanu, ki so ga franc, ladje zadnji čas porabljale kot o-porišče paropiovbe. Ognjeniško delovanje bo Francijo bržčas v kratkem pripravilo ob ta otok, ki meri kakih 7 štirijaških kilometrov in leži nekako na polovici pota od Kapskega mesta v Avstralijo. Na otoku, ki je pravzaprav le žrelo še vedno delujočega ognjenika, ne raste niti najmanjša zel, ker so Ui še prevroča za rastline. Potoki, ki namakajo zemljo, so vsi topli, ne--kateri celo vrelo vroči. Edini prebivalci otoka so jate ptičev, da je ves ofcočič ogromno skladišče ptič-ega gnoja. Odkrili so zc pred ne-K^'iko leti, kc se je v njegovi bli-ž*v razbila francoska laa a in so se trornarj: oteli na t c; neznano 2em';. Morn3-*i so odkrili, da ?ive tb obrežju ot'ki mnežire morskih rakov izvrstn* kakovot: Ko so jih po dolgem času rešili, so mornarji javili svoje odkritje francoski tvrdki, ki izdeluje konserve iz jastogov. Ta je takoj napravila podružnico za konserviranje morskih rakov. Nameščenci tvrdke, ki so se bavili z lovom na jastoge, so bili v stalni brezžični zvezi z domovino in so vsak teden poročali o svojem delu. Zadnje mesece pa je prestalo vsako poročanje in francoska vlada je poslala na otok ladjo "Sadi Carnot", da poizve o u-sodi otoka in njegovih prebivalcev. Na veliko začudenje odprave je od otoka ostala komaj polovica, večji del pa se je bil medtem že pogrez-nil v morje. Na srečo je ostal oni del, kjer so ribiči tri mesece v neprestanem strahu pričakovali svoje rešitve. Ladja je vzela na krov nesrečnike in se vrnila domov z vestjo, da bo otok v kratkem izginil v valovih. V OČETOVI SENCI Vsi spominski članki, ki so namenjeni pred kratkim umrlem i Siegfriedu Wagnerju, poudarjajo, da ima sin velikega moža vedno težko stališče. Kot glasbenik in skladatelj je upal Siegfried v svojih mladih letih, da ne bo "samo Wagnerjev sin". A naposled se je prepričal, da ga je določila usoda za varuha in apostola očetove ded-ščine. Našel je v tem poslanstvu žrvjensko nalogo in tudi Srečo, katere seveda ne bi bil deležen, če bi hotel tekmovati z genialnim očetom. Veliko manj so pisali mednarodni dnevniki o Sigurdu Ibsenu. ki je umrl koncem maja meseca t. L — Samo skandinavski listi so počastili spomin nekdanjega norveškega ministrskega predsednika. Toda Sigurd Ibsen, sin velikega pesnika, ni bil samo politik, temveč tudi pisatelj. Pisal je celo drame, a bil je manj srečen nego Siegfried Wagner: tožil je, da se ne more otresti sence očetovega imena in slave! Pred kakimi desetimi leti je imela Sigurdova drama "Robert Frank" dokaj uspeha pri vprizoritvi v Berlinu. Kritika jo je soglasno o-značila kot najboljšo igro dotične sezone. Torej je moral sin vendar podedovati očetove zmožnosti. A zanimivo pa je, da pomeni "Robert Frank" odgovor in ugovor znanemu "Dr. Stakmanu" (Sovražni« ljudstva) Ibsena-očeta. Dočim jc trdil oče, da stre- večina posameznika, čeprav nima nikoli prav, je sin odvrnil: "Samo večina urejuje javno življenje. Lahko se zgodijo napake, a v splošnem pomeni vendar njeno hotenje edino orav pot v bodočnosti! Seveda je to stališče umljivo pri ministrskem predsedniku, a kaiko težko je veaidar sinu velikega očeta živeti izven območja očetove sence! Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih isletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET I 2. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Nadaljni izleti po isti proti: 28. novembra—"SATURNIA" 10. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so te sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 038» Mali Oglasi imajo velik uspeh o ■ SEZNAM ARANZntANIH KONCERTOV. 21. septembra: S. N. D., Cleveland, Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. * 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, ni. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. L POZOR, ROJAKI Is naslova na liste, katerega prejemate, le razvidno, kdaj Vam Je naročnina poila. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnina »d direktno, aU pa pri enem sledovih nsifh zastopnikov. Kretanje Parnikov >— Shipping News —! CALIFORNIA Pont ana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Lamms COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. Bafttft. Balida, Louis Costello. Walsenburg, II. J. Baynk. INDIANA Indianapolis, Louis ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllab, J. BerAČ Mrs. F. Launch, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabifi. Joliot, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Aufustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija BarborlcH. Summit, J. Horvath. Waukegan. »rank Petkoviek >n Joža Zelene. KANSAS Olrard, Agnes MoCnlK. Kansas city, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. KltxmlUer, Ft. Vodoptvoe. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Ooofa, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. rt Mula. Eveleth, Louis Ooofta. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng, John Ports Virginia, Frartk Hrvati eh. Sheboygan, Johft Zorman. West Allis. Ftank Skok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj, MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champ«. NEBRASKA £ Omaha. P. Broderick. NEW YORK Go wan da, Karl Btemlsba. Little Fulls. Frank OHIO Barberton, John Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karllnger, Anton Slmcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Olravd, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. K omit Nile«, Frank Kogorftek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Kotolar. PENNSYLVANIA: Ambrldge. Rank Jakfts. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavea. Cla ridge, A. Yertna Conwmangh, J. Bmovm. V. Ro- to. septembra: .A qui ta ni a, Cherbourg President Kooievelt. Cherbourg, Ham-burs Hamburg. Cherbourg. Hamburg 12. septembra: lie de Franre. Havre Olympic. Cherbourg Statendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 13. septembra: George Washington. Cherbourg, Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grajide, Napoll, Genova 15. septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 16 septembra: Eurupa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Bertngaria, Cherbourg Albert Boilin, Cherbourg. Hamburg IS. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg Rotertla.ro, Boulogne aur Mer. Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septemora: Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg Hew York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: L>res<3t-n. Cherbourg. Bremen 26 septembra; France, Havre Homeric. Ch>rt>ourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Vojendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll, Genova 27. septembra: Leviathan. Cherbourg 1. oktobra: Aquitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg D«*utsch!and, Cherbourg. Hamburg i. oktobra: lie rt« France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen Olvmpic, Cherbourg 4. oktobra: St. I^ouis. Cherbour*. Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Conte Biancamano, Napoll, Genova 6. oktobra: Republic, Cherbourg, Hamburg Resolute. Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vuleania, Trst Berenparia, Cherbourg Colutpbus, Cherbourg, Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Paris. Havre Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: Miuretania Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 16. oktobra: Levtathaa, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte uranJe, Napoll, Genu.« 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: I>readen. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Saturnia, Trst Europa, Cherbourg. Bremen I'ennland, Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Chert* utr, Hamburg Volendam, Boulogne aur Mer. Ib'tter. dam 29. oktobra: !>eu»sehland. Cherbturg. Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Kcreng.iria, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustu«, Napoli, ' >nuva 6 DNI PREKO OCEANA i Nalkiajfc* In n«jb«lj ugo«nt po« mm i ootovanje nr oaromnlh earnikih: lie de France 13. sept.; 3. okt. (Opoldne) «4 P. M.t PARIS 19. sept.; 10. okt. '4 P. M.) (6 P. M.i ! FRANCE 26. sept.; 17. okt.! (7 P. M.) (7 P. M.) ' ! Najkraja* poi po >sissniol. Vsaao j ! Je v posebni kabini s vsemi ssodsrn1 • mt edobnovll — Pijana In slavna I francoska kabloja Uradno nlske esne ' TpraJajte katsrsgakoh : pooblatOsasfaL tcatU J ali FRENCH LINE IS ITATI (TACIT Nft'W YORK, N. Y. Craftoo. Tt. llftdMk. Export, O. PX9TU. at, A. BkeriJ. FimO, Jerry Forwt Ctty, Math. City h* Irwin. Iflks Kraia, Ant. Luzerne, Frank BaQoch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. KoprlYiek. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. PodmlUek. • Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb In U. Jakoblch, J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pexd^re. Bteelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Bkirlj Fr. Scbltrer. West Newton, Joseph Joraa Wlllock. J PeternsL UTAH Helper, Ft. Krebs. WEST VXRQINIA: Williams River. An toe Bret. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik u, Joe. Koren. Radne In okolico, Frank Jelene WTOMINO Rock Springs, Loma \aoches. PtamondTllle. jf. Lambert. Vsak sastopnik isda pocr^llo rt sroto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda: Za eno leto $8.; sa pol leta $3.. sa ttirl mesece $2.; sa četrt lets HJO, New York City ]e |7. celo leto Naročnina sa Brropo Je $7. sa celo leto. Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedrzavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim o d potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da ▼ prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Jf. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni ▼ to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo BAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NSW YORK Prepričajte se!