Št. 112. V Gorici, dne 28, septembra 1901. Tečaj HKKl Izhajft trikrat na teden r Šestih Izdnnjih, in ¦išuer: vsak torek, četrtek in soboto, /Jutranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stuao z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pie-jemana ali v Gorici na dom požiljana: Vseieto . .„.,,-. .13 K 20 h. ali gld. 6-(>0 pollfeta........**6^'J8tTT#T";t'"'3,8©" Četrt leta.......3 , -'40 „ ,., 1'70 Posamično številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upsavništvo v Gosposki ulici stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsafe dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa oc! 9. do 12. ure. Na HF-očila brez doposlane naročnine se ne oziramo. .«»,../ __ „PJtIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60. cSoča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu dolla Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici gt, 7 v Gorici v 1, nadsn. 7. urednikom je mogoče govorili vsaki dan od S. do 13. dopoludnc ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSUo -e nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le 'jpravništvu. Oglasi in poslanica •se računijo po peiit-vrstah, če tiskano t-krat 8 k»\, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. -vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vsčjo črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. „Gori6k» Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razon «Soče» in «Primorca> §e »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletne 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrsfa"oa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in 2 \ Profesor Berkc - farkr. m. Kdo jo bil poročevalec v deželnem odboru o užitni ni?! V fuhninantni klobasariji prof. Berbuča, priobčeni v >Gorici« in izpuščeni v seji deželnega zbora, čitamo to - le: »Kajprej pravi on (dr. Turna), da ni bil referent deželnega odbora v zadevi užilnine. No, g. deželni glavar nam je to pojasmlr ali da bodote videli, kako zna ta gospod resnico obračati, Vam bodom Čital odstavek iz njegovega govora, katerega je govoril na javnem shodu v Dol. Vrtojbi dne 19. avgusta 1. 1.: (Oita:) Tako je govoril dr. Turna na javnem shodu dne 19. avgusta 1. 1., to je isti dr. Turna, kateri je danes rekel, da ni referent v užitninskih zadevah. Kaj je torej ros, kar je takrat govoril, ali kar je danes rekel V (Dr. Turna: Potem ne razumete sio-v on s k i). Vi ste rekel tako. (Dr. Turna : Ali tisto leto nisom bil rcforont, ko jo šlo za to vprašanje). Hočeto tajiti to, kar slo govorili javno ?« Dr. Turna je zaklioal, $a Berbuč ne razume slovenski, sicer bi mu bilo jasno, kar je povedal dr. Turna v Vrtojbi in drugod. — Mi rečemo drugače: Lo bedak ne moro razumeti'Tu- movih besed, :i!i pa zloben klerikalni I l rokovnjač, ki jih noče razumeti! — j Prof. Berbuč je torej hotel sramotiti ; dr. Turno ter ga proglašati za lažni.ka, j ker ni hotel razumeti cisto jednostuvno j resnice, ki se glasi tako: Dr. Turna je ; imel v svojem področju referat o de- j žolni užitnini (t. j. vedno, to je spa- j dalo v njegovo delovanje), toda od j maja 1. 1900. dalje je dr. Pajer ta j referat odvzel dr. Turni in sa pridržal j sebi. Tako je bil dr. Tuma sicer referent za užitniiiske reči, toda referata o nalogu deželnega zbora ni imel on. — Prof. Berbuč pa ni hotel tega razumeti*", ali ker si je izmislil vse polno bedastih in ob enem zlobnih obdolžitev za ono dobo in je bilo treba vse seveda zvrniti na ramena dr. Tume, ker to zahteva klerikalna spletkarija pred volitvami, zato je milostno pustil Pajorja na strani ter proglašal dr. Turno poročevalcem o užitnini. Dr. Pajer jo bil BerbuČu hvaležen za toliko ljubeznivo obzirnost, zato mu je šel na roko ter skušal i on priložiti kako gorico dr. Turni, ki mu v deželni hiši seveda le zgago dela, da mu ne gre tako lepo po volji kakor bi šlo, ako bi ondi sedela Berbuč in Cahej! Dr. Tuma mu je dal svoj odgovor z odprtim pismom. IV. Prof. Berbuč je matematik in je zajahal tega konja tudi v deželnem zboru. Kako uči v šoli, ne vemo, v deželnem zboru pa jo zaslužil dvojko in pošten karcer, ki ima za posledico iz-ključenje ~- kar bo, upamo, tudi sledilo. — Nočemo prikrivati modrosti j, katere jo zinil. Čujmo ga. Govoril jo: »V Furlaniji jo pobirala užitniuo v lotili 1892., 9 3. in 9.4. tvrdka A, (recimo A, ker nomina sunt odiosa) od 1. 1895. do 1. 1897. jo imela naklado na erarsko užitnino tvrdka B ali T in do k o n c a 1. 19 0 0. e r a r s a m. Kor so gro tukaj za dobo treh let, gospoda moja, le povem, koliko je plačala tvrdka A v treh letih 1892., 1893. in 1894. Ta tvrdka jo plačala erar ju 2 96,522 K za tista 3 leta za sodno okrožje Čer-vinjan, Gradišče, Tržič in Kormin. Polom jo prišla tvrdka B, ali T, ki je bila konkurenčna tvrdka, ki jo hotela tvrdko A izbacniti. T a j e p 1 a č a 1 a n a 1 e t o 131.11()V3 K, torej v treh letih ?. a one okraje 402.484. K. Tvrdka gotovo ni imela izgube, in erar sam je dobil v treh letih 396.696 K. Erar bi bil torej imel nad 100.000 K dobička. Ako ne bi bilo torej konkurenčne tvrdko, bi imela tvrdka A 180.000 K čistega dobička v treh letih od erarsko in deželne užitnino v 4 okrajih Furlanije. 100.000 K, gospoda moja! Zdaj pa Vam povem, da ta zakupnik A ima še po enakih po- J gojih, kakor jih jo imel prej v zakupu, j po enakih pogojih in brez konkurence še sledečo okraje: Goriška okolica, Kanal, Tolmin, Bovec, Cerkno, Sežana in Komen. Gospoda moja, v Lr,%h letih znaša užitnina, katero plača ta privatni zakupnik od teh okrajev še po 226.000*86 K, na leto, v okroglem številu 662.000 K. Ako jo imel v Furlaniji pri stroških 300.000 K, 180.000 K dobička, izraču-nlte, koliko ima okroglega dobička od teh 662.000 K. To so podatki, ki so v uradu, pa pride dr. Tuma in ročo, da nimamo podatkov in si hoče pomagati z infamnimi dovtipi. (Dr. Tuma: To sto Vi, Jjubček moj!) Dr. Tuma jo rekel, da na Kranjskem je dajal privatni zakupnik 257,000 K in sicer leta 1888. Ta čiss jo imel privatni zakupnik v najemu še užitnino in so bile naklado 12 K od Vsakega hI likerjev in 36 od vsakega hi. čistega alkohola, zakupnik jo tedaj dajal 257.000 K. Naslednjo leto jo imela dežela pri ravno istih nakladah, (to lahko vidite), pri istih nakladali jo imela dožela 375.112 K doh. To povdarjam in hočem, da so konštatuje in da so vidi, kako hočo ta človek nas tukaj (Grča: farbati) farbati. Dežela jo imela nad 200.000 K voč iie«^ jo dajal zakupnik pri istih nakla Ai. Potom šo 1. 1890. so poskočilo naklado, in sicer pri likerjih na 30 kr. in pri alkoholu na 60 kr. Potom jo poskočil seveda tudi konsum na 837.000 K. Nazadnje 1. 1899. na 868.000 K čistih dohodkov«! Zdaj pa bomo govorili mi! Tvrdka A .* jo bila — Gor up; tvrdka B. —-laški podanik T r e z z a. Ta se je hotel povsod vriniti in je stavljal v igro velike svote. Sodi so sploh, da so bili združeni politični nameni. Trezza je hotol torej Gorupa iztisniti in ga je tudi. Kaj meni prof. B., da bi se bil dal Gorup tako lahko ugnati v kozji rog, ako bi bila imela tvrdka Trez-a 180.000 K dobička? Kaj takega more klobasati le Berbuč! Ako je pa hotel Trezza z a-p r a v 1 j a t i, je to bila njegova reč ! Ako je prejel erar več pod Trezzo, kje stoji zapisano, da Trezza ni imel ni-kakoršne z gube, ergo da po višek erarju ni dobiček Gorupo v ?! Zakaj p a jo T. po d veh le tih vse popustil? Berbuč se je z logiko skregal, ko je dejal: »Ako ne bi bilo torej konkurenčne tvrdko, bi imela tvrdka Gorup 180.000 K čistega dobička«, — dočim bi smel reči lo to : . . . . bi erar dobil to- liko m en j.« Saj bi bil Trezza lahko ponudil šo 100.000 K. nad Gorupa, ako so ga tiščale; ali bi potem znašal Go-rupov dobiček v 3 lotih še teh 300.000 K, kolikor bi T. voč — izgubil? — Neverjetno jo, da srednješolski profesor take oslarije prodaja v deželnem zboru! Ubogi naši dijaki, ako jo mož tudi v šoli tako grozovito učen! Veliko norost je izrekel ta srednješolski farbar o onih 180.000 K dobička v Furlaniji, ali še večjo potom, ko jo dejal: Gorup je plačal za ostali dol dežele v treh letih 662.000 K, izračunite, kako velik dobiček je imel v primeri s Furlanijo. — S posebno aroganco jo prof. Berbuč postavljal samega sobo na laž, kar jo pisal sam v 47. štev.-*Goriec« — o ž g a-n j a r i n i n a K r a n j s k o m. Dejal jo, da 1. 1888. jo dobila Kranjska od zakupnika 257.000 K pri nakladah 12 K na likerje in 36 K na alkohol — dočim tabela v rečeni »Gorici« kaže, da so znašalo doklado na sploh po 12 K, šolo 1. 1889. pa so bilo povišane na 3-kratno moro. Istega lota jo pa dobila, pravi Berbuč, dežela pri istih nakladali 375.112 K. Toga pa poštenjak ni povedal, da jo režija pobrala 81,332 K, a Čistega je ostalo lo 293.780, dasi so so naklade potrojile, kakor stoji črno na bolem v »Gorici«, kar jo »Soča* že naglašala in izkoriščala, ne da bi bil prof. Berbuč v »Gorici« kaj ovrgel! — Ali ni to uprav škandalozna farbarija? In Berbuč je tisti, ki se je drznil dr. T. vreči v obraz, da — farba, ko je T. govoril resnico, Berbuč pa farbal poslance, ki se sami niso pečali s tem vx>rašanjem! Ali klerikalni farbar je menda vendarle čutil vroča tla pod nogami, ker je le v par stavkih dostavil, da je dobila Kranjska 1. 1899. čistih 868.000 K ob dokladi — čujte to! — 60 K na alkohol in 30 K na likerje. Ako bi Berbuceve prismodarije kaj veljalo, bi moralah obiti dežela kranjska 1. 1899. vsaj petkrat večji dohodek nego 1. 1888., ker je pobirala (glej Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Za amfiteatrom se je cul hrup in trušč in v cirku so neumorno delali priprave za nove muke. Nakrat se odprt) .kunikula' in skozi vse predore jamejo goniti na pozorišče kristijane, ki so bili popolnoma nagi ter nosili križe na ramah. Kmalu jih je bil poln ves am-fiteater. Prihajali so starci, sključeni pod težo bremena, poleg njil. možje v najboljših letih, ženske z raapuščenimi lasmi, s katerimi so skrivale svojo nagoto, nedorasli dečki in še povsem mali otroci. Križi in žrtve &o biJi večinoma ozalšani s cveticami. Služabniki so kristijane tepli s palicami ter jih silili, da so postavili svoje križe poleg izkopanih jam ter sami stopili poleg njih v vrsto. Tako bi imeli umreti oni, katerih ni bilo mogoče prvi dan vroči psom in divji zverini. Sedaj so jih" pograbili črni sužnji in, položivši žrtve na križe, jeli jim urno pribijati roke na poprečnice. Hiteli so, ker so hoteli imeti do tega časa, da se gledalci vrnejo na svoja mesta, vse križe postavljene. Po vsem amfiteatru so so razlegali udarci kladiv in njih odmev se je najbolj, čul na onem mestu, kjer je stal šotor, v katerem je cesar gostil vestalke in svoje goste. Ondi so pili vino, zbijali šale s Kilonom ter Šepetali čudne besede duhovnicam Veste na ušesa. Na pozorišču pa se je vršilo grozno delo, zadiralo sel železo v roke in noge kristijanov in lopate so zasipa-! vale jame, v katere so bili vtaknjeni križi. Med žrtvami, ki so prišle tega dne na vrsto, je bil tudi Krispin. Levi niso imeli dovolj časa, da bi ga raztrgali, radi tega so ga odločili za križ. On je bil vesel, da je napočil njegov čas, ker je bil zmerom pripravljen na smrt. Sedaj je bil videti drugačen, ker mu je medlo telo bilo popolnoma golo, samo okrog beder in na glavi je imel venec iz bršljana. Toda iz očij mu je sršala ona ista eneržija, kakor poprej, a lice mu je bilo enako strogo in hladno kakor nekdaj. Ni se spremenilo tudi njegovo srce, kajti kakor je takrat v ,kunikulu' grozil v živalske kože oblečenim kristijanom z jezo božjo, tako je delal tudi danes, namesto da bi jih tolažil. »Zahvalite odrešenika,« je dejal, »da vam dopušča umreti take smrti, kakoršne je sam umri. Nemara vam bo za to odpuščena betvica vaših grehov, vsekako pa trepetajte, ker pravici mora biti zadoščeno in ne more biti enaka nagrada za hudo in dobro.« Toda na njegove besede so odgovarjali udarci kladiv, s katerimi so služabniki pribijali roke in noge revnih žrtev. In čim večkrižev se je dvigalo po koncu na pozorišču, tem bolj pogostoma se je on še obračal k onim, ki so še stali vsak pri svojem križu ter nadaljeval : »Vidim odprto nebo, toda vidim tudi odprto brezno... Sam ne vem, kako naj položim Gospodu račun o svojem življenju, dasi sem veroval, dasi sem sovražil greh, dasi se ne bojim smrti, marveč vstajenja, ne muk, marveč sodbe, kajti nastaja dan jeze.* Med tem se iz bližnjih vrst gledalcev oglasi neki glas mirno1 in svečano: »Ne dan jeze, marveč dan usmiljenja, dan rešenju in sreče, kajti pravim vam, da Kristus vas objame, potolaži in posadi na svojo desnico. Zaupajte, kajti nebo se odpira pred vami.« Na te besede se oči vseh obrnejo k sedežem ; oelo oni, ki so že viseli na križu, dvignejo svoje blede izmučene glave ter jamejo gledati, kdo jim to govori. *' Človek ta pa pristopi k ograji, obkoljujoči pozorišče, ter jih jame blagoslovljati z znamenjem križa. Krispin stegne proti njemu roko, kakor bi mu hotel pokazati, naj molči; zagledavši pa njegovo lice, se zgane, kolena mu zadregetajo in usta zašepetajo: »Apostol Pavel!« Na veliko čudo cirkovih služabnikov pokleknejo vsi, ki še niso bili pribiti na križ. , Pavel iz Farse pa se obrne h Krispimi ter reče: »Krispin, ne grozi jim, kajti Še danes bodo s teboj v raju. Ali si mar misliš, da morejo biti in da bodo obsojeni ? Kdo naj to učini ? Mar Bog, ki je žrtvoval za nje svojega Sina ? Mar Kristus, ki je umrl za njihovo odrešenje, kakor sedaj oni umirajo za Njegovo ime? In kako bi mogel obsoditi on, kateri ljubi? Kdo bo neki tožil izvoljence božjo ? Kdo poreče tej krvi, da je prokleta?« »Gospod, jaz sem sovražil greh!« odvrne stan duhovnik. , ,,.,.,.. »Kristus je zapovedal, da je treba bo!] ljubiti ljudi nego sovražiti greh, ker Njegov nauk je ljubezen, ne pa mržnja.« . . »Grešil sem ob uri smrti,« odvrne Krispin ter se jame trkati ob prsi. t (Halje pride.; tabelo v »Gorici«) petkrat večje j doklade, — ergo bi morala dobiti 1,285.930 K, pa jih je dobila le 868.860, torej premalo 417.070 K. Po Ber-bučevi metodi je torej Kranjska oškodovana v 10 letih za — 4,170.700 K. To je tudi dr. Tuma povedal, ko je Berbuc brbljal svoje Sence iz »Gorice«, da ima naša dežela škode nad milijon kron v 10 letih. Pravna tisti na6in raeunjeno bi imela Kranjska torej nad 4 milijone Škode, -f- Kranjci sami pa se bodo smejali Berbučevim računom, ker so le igra s Številkami, katere naj bi si dovolil matematik Berbuč za kratek čas doma, — v deželnem zboru pa kažejo le plitkost in nedostojno far- j barij o, ki more na prvi lup preslepiti j soposlance, kateri se sami z vprašanjem ? niso" bavili in bi bilo tako lahko grdo i nafarbani in zapeljani v škodo cele dežele, (Dalje pride.) Dopisi. I la M$m v Istri. — Pred petimi leti smo volili v občinsko zastopstvo dva duhovna. Volili bi bili drage volje Se tretjega, da je hotel. Vendar hočejo sedaj ravno tiste, ki so se za njih izvolitev največ trudili, kot neveraike očrniti. Taka je krščanska pravičnost naših duhovnov 1 Ali o tem nečemo danes razmišljevali. J Tudi o tem nočemo govoriti, koliko krvavo J zasluženega denarja se je vložilo v tem času v farovz. za različne nepotrebne stvari, in kako je gledal naš župnik kot občinski odbornik le na to, kako bi vodo na svoj mlin obračal, lemveft hočemo samo na kratko povedati, kako se je pod duhovskim oskrbništvom z občinskim denarjem gospodarilo. Za popravljanje farovža in cerkve se je izdalo tisoče. Glede" farovža smo svoje že po- j vedali; kar se tiče cersve, moramo opomniti, da kot dobri katoličani radi vidimo, da so naše cerkve lepe in snažne. Vendar moramo kot davkoplačevalci vprašati: Komu se je . predložilo različne podrobne načrte za razna " popravljanja, kedo je iste odobril in komu j se je o tem položilo natančen račun, kakor J bi bilo potrebno ? O vsem tem razun župnika j in njegovega župana menda nobeden nič J ne zna! — j Glede šole v Jelšanah se je bilo sklenilo, pri novih oknih vporabiti stare šipe in i staro železje. Gosp. župan pa se za ta sklep ni zmenil, ker je imel svoje šipe na prodaj, j Kedaj je predložil o tem krajnemu šolskemu svetu račun, kakor je bila njegova dolžnost? i Nikdar! Na ta način bi zamogla župnik in župan s svojim premoženjem gospodariti, ne pa z 1 občinskim. J Župnik in župan sta odtegnila — menda kot dobra kristjana — organistu en del že i zaslužene plače, najbrž radi maščevanja. Zato se župan rad hvali, d;, skrbi za siromaka! — Ako bi imel za siromaka v resnici kaj srca, bi dosledno moral tudi kaplanu »pober* od- | tegniti, ker jih ima menda sedem, ne Ie i organistu, ki je le enega- imel. Ako bi imel Hrabar kaj vesti, ne bi prašal po 8 kron, ako napravi le kakih 50 j korakov, da si kot župan kako novo hišo ogleda; ne bi računil za eno pot v Kočane j celih 30 kron itd. j Tik občinske hiše biva mož, katerega družina in sorodniki, posebno pa on, so mnogo žrtvovali in največ storili, da ste Vi, " g. Hrabar in duhovni, zmagali; v zahvalo ga obrekujete in delate na vse načine, da ne bi smel v novi hiši krčme imeti, če tudi patent še- vedno plačuje. Še eelo vaš sorodnik, ki je pred šestimi meseci vložil prošnjo za štacuno, ni dobil dovoijenja že sedaj, ker se bojite, da bi s tem vaša trgovina škodo imela. Ali se to pravi: skrbeli za siromaka? Hrabar je dober gospodar za se, za nas pa gotovo ne. Kedaj so bile v naši občini občinske doklade nad sto od sto, kakor so sedaj? Nikdar! dokler niso začeli gospodariti župnik, Hrabar in njegova žena. Tolažite nas, da imamo denarja v občinski blagajnici. In v resnici je ostalo v blagajuici okoli 1500 kron gotovega denarja več kakor se ga je potrebovalo. Vi dobro veste, da še za najbolj potrebne stvari nimamo včasih zadosti denarja; in vi nam denar brez potrebe trgate iz rok, da tam v blagajnicah plesnjivi! Vse naše župane, du- hovske in posvetne, v hlačah in kikljah, pra- j samo: Kje vam je vest?! I Kako pa z drugimi stroški lanskega leta ? J Pri občinski hiši ste dali napraviti nova vrata, nakupili par peči in morda še kako malenkost, i za kar ste žara ganili 623 kron. Da ste izdali j še enkrat toliko denarja, bi bili lahko novo | hišo naredili. i Za občinsko upravo se je vračuniio blizu 3000 kron stroškov. Za občinskega | hlapca — kateri je prav za prav županov I hlapec — za tajnika in za župana pride J samo blizu 1300 kron. Za kaj pa se je porabilo ostalih 1700 kron? Še nikdar se ni za občinsko upravo toliko potrošilo! Se to pravi | za siromaka skrbeti ? (Konec pride.) J Cerkno, dne 22. septembra 1901. — Na dopis~v~štr73.lista»Gorice* i* Cerknarj pod katerim je podpisan .Hribovec*, odgo- I varjamo sledeče: j 1. Poživljamo dopisnika »Hribovca*, naj j nam naznani svoje pravo ime, da vemo, s J kakšnim hribovcem imamo opraviti. In ob enem I naj imenuje tudi osebe naše stranke, katerih j se v dopisu dotika in jih nesramno obrekuje, J 2 njih pravim imenom, da si dotični poiščejo j zadoščenja, oziroma da prinese dopisnik dokaz resnjce. Dokler dopisnik »Hribovec* tega ne stori, i se ga imenuje nesramnega lažnjivca in obre-| kovalca. I 2. Na drugi dopis »Gorice« št. 74. po- vemo vam to, da I, razjeda volivcev iz Cerkna, kar je vas prišlo s silnim rjovenjem in tu-lenjem k prostoru, kjer se je javni shod vršil, ste imeli samo tri iz Cerkna razven nuncev ; ako želite njih imena, jih vam lahko v drugem dopisu »Soče* navedemo. 3. Lažnjivce vas lahko imenujemo, kar j se tiče dopisov »Gorice*, »Primorskega Lista* in ..Slovenca\ Na osebo, na katero ste se s takim naporom spravili, potrjujemo podpisani, da on ni nič pisal in drugega storil; I ker o shodu smo že govorili 1. maja 1901., j ko je bil tukaj vojaški nabor. In ta oseba, I katero vaši klerikalni umazani listi imenujejo, | še o tem shodu in o vsem drugem ni vedela i nič. Vi, škodožolueži in obrekovalci na kato- | liški podlagi, ali se ne bojite Boga, da bi vas očitno ne kaznoval? I 4. Kar se pa gre shoda in agitacije, I povemo naravnost v obraz vsem vam, kleri-| kalcem, da se vas popolnoma nič ne bojimo. J 5. Zahtevamo pa, da se tudi vaš Iažnjivi dopisnik podpiše kakor mi. j In ta škodoželnež, ki pa ni sam, je vas več v družbi, ki drugega ne gledate nego to, kako bi spravili kakšnega narodnega na- prednjaka ob dobro ime in ob enem še v j kakšno drugo škodo pripravili. | Taka je vaša naloga in princip vsem tistim, ki se vam ne uklanjajo. / Zmeraj tudi trobite v svet, da je v j Cerknem samo 5 naprednjakov; pa vendar so imeli svoj javen shod, vas je bilo pa toliko, kakor lažete okoli 300, ste mogli imeti pa samo zaupen shod. Kaj ne, da čudno,odmeva. Povemo vam že, koliko je vas bilo na shodu in koliko je bilo naših na shodu. i Nikar ne mislite, da smo tako debeli, da bi j ne prešteli vaših volivcev in ob enem tudi I naših. Toliko vam povemo, da se bode smejal svet, ko povemo čisto število klerikalcev in i potem pa število narodnih naprednjakov in f ob enem s kakšno agitacijo ste malce število J nevednih kmetov skup spravili. Toliko za I danes! —- j And. Obid, -f- Franc Makuc, Kari Mavri, Tomo Štrukelj, Leopold Pagon, Anton Brišar, Štefan Mavri, Ivan Oblak, Franc Čelik, Ivan Svetličič, Franc Štucin, Ant. Jereb, Jožef Plemel, Anton Jurman, Jakob Tau*, Štefan Rutar, Vincencij Rojic, -f- Blaž Hadalin, j Jakob Bevk. Avber, 17. sept. 1901. — (Dobrohotni doneski, nameravanemu pevskemu društvu »Kraški Vrh* v Avber«.) — Po veselo dokončanem shodu j narodno-napredne stranke v nedeljo, to je 15. septembra, v Avberu se je podala peterica odličnih gospodov, med temi tudi gg. dr. Tre o in Gabršček, z gosp. županom Jakopom Peganom, predsednikom shoda, na njegov dom. Da je bil gosp. Pegan kot j hišni gospodar zadovoljen in lahko ponosen tako imenitnih gostov, ni treba poznavale-Ijem istega omenjati. Bilo je tam navzočih tudi nekaj sorodnikov g. Pegana. Vsi skupno smo se prav dobro j imeli, le žal, da malo časa, ker gospodje iz Gorice so morali priti za časa vlaka na po-I stajo v Sežano. Pri tej priliki so g. gostje zložili 5 K za »kuhavnieo", kar pa se je po- I klonilo v korist tukajšnjemu nameravanemu pevskemu društvu. Hvala! j Dalje so darovali: gosp. Jožef Mikuš, župnik, mesto le 60 vin. vstopnine, dal je 2 j K; gosp. Jakop Pegan 3 K; gč. Justina Čeme I 1 K; Leopold Turk l K; Josip Fabijan 1 K; J Franc Zlobec 1 K; Mihael Grmek 1 K in I Maks Ukntar I K. Srčno se zahvaljuje vsem ustanovni I odbor. __________ I Bamačs in razne novice. Osebne vesti. — V računskem oddelku j pri namestništvu v Trstu so imenovani gg. j oficijal Anton Gregorič revidentom, asistenta Jos. Olivotto in Karol Mleku ž ofiejjajoma in praktikanta A. Heldenfeld in H. May asislehloiha. T Mestnim krčmarjem! — »Trgovsko-obrtno društvo* za Goriško je sklenilo ukreniti v najkrajšem času potrebne korake v svrho preklica razglas? c. kr. namestništva od 28. julija 1900. glede zapiranja krčem, ki nimajo prenočišča za tujce, ob 10. uri. V to svrho vabi vse interesente, osobito pa mestne krčmarje, na skupen pogovor v sredo dne 2. oktobra t. L ob 6. uri popoludne v »So-kolsko telovadnico*, ulica Sv. Antona št. 9. Slovenskim krčmarjem se dostavijo še po- I sebna vabila. Poziv vinogradnikom. — Pri razpravi j v deželnem zboru se je pokazalo, da prošnje za podporo vinogradnikom proti trtni uši še sedaj niso rešene. Na interpelacijo dr. Turne je zastopnik vlade odgovoril, da je tej kasnitvi največ krivo, da vinogradniki ne znajo sestavljati pravilno prošenj. Opozarjajo se torej vinogradniki, ki odslej naprej iščejo podpore, da se obrnejo na pisarno izvrše-valnega odbora, kjer se jim te prošnje brezplačno sestavijo in se jim pojde pri vlaganju vsestransko na roke. j »Pevsko In glasbeno društvo* bo imelo drevi ob 6. zvečer odborovo sejo v navadnih prostorih. Italijanska pevska Šola, katero vzdržuje mesto, nima — pevk. »Friuli* bridko toži in roti stariše, naj dajo deklice v to šolo, ker sicer ne bode mogli Italijani nikdar nastopiti z dobrim mešanim zborom. I Tako se godi Italijanom, ki imajo v Gorici še vse v rokah. In Slovenci ? — Ustanovili smo pevsko in glasbeno šolo; vse je zdaj pripravljeno! Bomo videli, ali* bodo i naši ljudje posnemali.\ahe ter se enako malo | brigali za petje in glasbo. i Slorensko mestno ljudsko šolo v Katinellijevi vojašnici obiskuje 15 otrok, in sicer vse 4 razrede. Po tem številu se da presoditi, da se jih tudi ni veliko več vpi- i l salo. Otroci, ki pohajajo to šolo, stanujejo I po večini tam v bližini. Kje pa so ostali otroci, kateri niso mogli v »Šolski Dorn" ! I Don Antonio, štejte — žrtve Vaše politike ! Napredek slovenske obrti v mestu, i I — S ponosom lahko zremo goriški Slovenci I J na lepo urejene ter z vsemi potrebščinami preskrbljene nove trgovine v glavnih ulicah ; našega mesta kakor: trgovino usnja in nad- j J platov J. Drufovke, štacuno modnega J blaga gosp. J. Z o r n i k a, katere dozdaj Slo-| venci nismo imeli, obe v Gosposki ulici, nadalje krasno urejeno trgovino z oblekami in suknom g. M. P o v e r a j a v novih prostorih na Travniku f.er na novo brivsko podružnico, katero je pred kratkim otvoril g. A. Pucelj j pod veliko cerkvijo. Poleg tega smo dobili j tudi novo urarsko delavnico, katero je otvoril g. Jakob Š u l i g o j tik Kuštri-nove trgovine jestvin konec Gosposke ulice v hiši dr. A. Lisjaka. — Dolžnost naša je zdaj, da po mogočnosti podpiramo nove trgovine in obrti v mestu. — Prosimo rodoljube z dežele ter naše somišljenike, da naše ljudstvo, katero je vsak dan v mestu, poučijo ter raztol-mačijo važnost naših trgovin in obrtij v mestu, da iste podpirajo, posebno take, katerih doslej I nismo imeli kakor: štacuno z modnim blagom j g. Z o r n i k a ter urarsko delavnico g. S u-1 igo j a v Gosposki uiici. Le Um potom vspodbudimo naše podjetne trgovce in obrt-nifce do novih podjetij. Svoji k svojim ! i Na Kam nem, občina Ljubušnje pri Ko- 1 baridu, že kakih 10 let niso imeli duhovnika. I Zdaj pa so jim ga poslait za — volitve. j In res je bilo prvo vprašanje: »Kako pa ste j volili ?" — Uverjeni smo, da bo Kimenčane J strašil: »Ako ne boste volili tako, kakor jaz hočem, pa pojdem". — Pa naj gre! 10 let so bili brez, pa naj bodo še 10, toda ne se j prodajati za tako sramotno ceno. Saj imajo j Kamenčani še drugih potreb ! Umestna beseda z Nabrcžlne. — Pišejo nam: »Tukaj pri nas, odkar je bil štrajk, je vse nekam mrtvo — naša društva J so vsa celo leto in zimo spala in to spanje jih je zdaj iznenadilo — v nedeljo namreč je imela biti tukaj socijaiistična veselica na občinskem vrtu, in glejte, vse zastave, koje so bile razobešene, so bile samo rudeče. — Kdor je prišel v Nabrežino, gotovo se ni mogel prečuditi, da kar naenkrat se je Na-J brežina predrugačila; in res ni prav lepo za j naše socijaliste* da ne spoštujejo naše in I svoje narodnosti — saj mi jim ne kratimo j veselja, Še celo zadovoljni smo, da se ljudstvo prebuja, ali na tak način da se I prezira narodnost, nas boli srce. Na Kranjskem so osrečili kmečke občina namreč naši »nunci* s konsumniini društvi, tukaj se čuje, da bodo pa socijalisli tudi napravili svojega. Kakor sem čital, ravno ta teden s Koroškega (tam jih že imajo), ne vspevajo prav dobro, in marsikateri delavec se praska v lase, da je dal morda v 10 letih prihranjeni denar v to svrho. Eno še me največ peče, to je da naši socijalisti sovražijo svojega brata sonarod-njaka, sodelavca, ako si je v teku par let kaj opomogel s trudom in s pridnostjo. — Ako zagledajo slučajno kakega takega svojega sodelavca, mu kar očitno obrnejo hrbet. — Ta je kapitalist, ta ni naš, mu rekajo in hajd po njem! Ali oni ne vedo ali morda nočejo vedeti, da tukaj ni nobenega kapitalista. Ako kdo poseduje par tisočakov, ta še ni kapitalist, ta je revež, kakor drugi, ker vzemimo, da delo odjeoja samo eno leto ali k večemu ''ve — naši kapitalisti so šli po vodi! Delavec lahko pobere šila in kopita in gre za delavca v druge kraje. — Za enega naših »kapitalistov* pa to ne gre tako lahko ; on si je nakupil tu orodje, hišo in zemljo, kaj to tudi lahko seboj nese? — Porečete, naj proda — komu pa? Kdo bode vkupil hišo? Kmet ima svojo, torej ne rabi,delavec ne more, ker nima denarja, torej? Vidite,da to ne gre kar tako, kakor si gospod Kopač predstavlja. Govoriti je edno, spolniti je .drugo. Ko stu gospod Kopač in gospod Kristan imela tu pri nas shod, sem bil tudi jaz vselej zraven. — Po končanem govoru smo šli prav res zadovoljni proč, a ko se je prišlo domu, je pa bilo vse pri starem, še na slabše, pred eno uro tako navdušen, potem pa k»r naenkrat opadel, ker, kar je slišal pred eno uro, se mu je zdelo, da je lepo spal in o lepih gradovih sanjal, ali ko se jo prebudil ? Predrugaeiti se mora, ker tako ne moro iti naprej. Večja ko je kje uiizerija, več ljudstvo spoznava, da je zapeljano, in ta mizerija dela socijalizem. Marsikatera stranka, koja še ni na krmilu, obeča ljudstvu vse dobro, vso pravice in dobroto, ko pa je enkrat na krmilu, rada spozabi obljube. To je ravno tako, kakor če se konj plaši in uide, gospodar gre za njim, in mu ponuja cukerček, ali ko ga vjame, ko prideta v hlev, ga pa našlata. Torej vsak človek naj prosto misli in naj ljubi svojega bližnjega, posebno pri nas Slovencih bi moralo to geslo povsod biti. Akoravno jo kakšen bogat vmes, je vedno boljši, nego da bi morali ptujcu kar vsi hlapce vati. Torej spoštovali drug drugega, posebno pa, kjer gre za celokup-nost. slovenskega življa; takrat pa vse stranke strank a rstvo ali o-sebno mržnjo proč! S v o ji k svojim! Vsi za enega, eden za vse!" O naših srednjih šolali v Gorici. — »II Friuli Orientaie* se je bil pred kratkim zopet enkrat prav brez potrebe zadri v Slovence, trdeč, da Slovenci so izbojevali glede imenovanja ravnatelja na tukajšnji realki zmago nad Lahi. Lahi bi bili, kakor se vidi sedaj, zadovoljni z onim krščenim zidom prof. Bran de i so m, ki je odšel jezen n\ ogorčen na Dunaj, ker ni bil imenovan ravnateljem. Se je že moral nagibati k njim! Imenovan pa je neki Gassner, kakor smo že sporočili; imenovanje je le začasno. Slovenci pač ne moremo biti zadovoljni ne z Bran-deisom, ne z Gassnerjem, marveč hočemo videti na mestu ravnatelja moža, ki ima tudi v jezikovnem pogledu za našo deželo potrebno kvalifikacijo ter pozna našo deželo in prebivalstvo. Tega pa bi ne bilo ne pri Brandeisu in ni pri Gassnerju! Kdor tu govori o kaki zmagi Slovencev nad Lahi, govori veliko pri-smodarijo! Dalje pravi »II Friuli«, da bi trebalo delili gimnazijo v dva dela, v čisto slovenski in čisto laški, realka pa naj postane laška. Ne boš! Res je, da bi trebalo deliti gimnazijo v slovenski in laški del, ali i s to t a ko bi se moralo zgodili potem z realko. Da ni na realki baš toliko slovenskih učencev kakor laških, za to so bili posebni vzroki doslej. Toda učenci se že dobe, le s šolami sem! , »Šolski Bom* In »Lega nazionale1'. — Vodstvo »Šol. Doma* je prosilo deželni zbor za podporo. Prav, ako kaj da deželni zbor, ker da za otroke, kateri ne vživajo šolskega pouka v svojem maternem -jeziku vsled trmoglavosti goriške laške gospode. Ko ! je prišla ta prošnja v deželni zbor, so Luhi I pritaknili takoj .Lega nazionale* ter postavili tako podporo »Šol. D." v odvisnost od podpore za »Lnga nazionale*. Ldii so kaj premeteni v takih slučajih. Ako Slovenci prosijo za kako reč, pa si oni nemudoma izmislijo kaj, tudi ako ni nikake potrebe, ali da le kaj pritaknejo k slovenski prošnji; najmanj toliko hočejo imeti, ako gre več, sevč jim je še ljubše. Slovenci so v takih rečeh preveč boječi in prizanesljivi. Ko so dobili Lahi na [ predlog poročevalca dr. Antona Gregorčiča j svoj čas skora 400.000 gld. za »agro mon-I falconese*, tačas pa veliki slovenski ekonom J in ljubljenec ni znal postaviti nikake slovenske I protiteže laški zahtevi! J V torek je končno prišla na vr^lo J omenjena prošnja, in dovolilo se je po 1000 K j »Šol. Domu* in »Lega nazionaie*. — Ne-I verjetno, ali resnično! Slovenski poslanci so J sprejeli ta sramoten dar slovenskemu šolstvu, kupivši ga z enako podporo zloglasnemu I društvu »Lega nazionale*. »Š. D.* je imel J do poslednjih Časov, dokler ni don Gredolčic I zavozil ž njim na nedopusten način, vzvišen namen, rešiti našo ljudskošolsko mladino v Gorici potujCevanja — »Lega nazionale" pa ima prav namen, potujčevati naše otroke. Dalo se je torej preganjancu nekaj podpore, a hkratu tudi preganjaču prav toliko, da bi tini lože vršil svojo grdo nalogo. Kje je čast goriških Slovencev ? S studom .bi se moralo zavrniti tak sramoten dar, in kaj takega bi se bilo tudi zgodilo, da se ni dr. Gredolčič prodal dr.' Fajerju,- Ka*a-je ta^mk^^m&r-.-jema denar za Slovence iz tiste roke, katera da njemu nekaj za nje, ali jih takoj nato prav ista roka občutno udarL? Za svoje kapitulacije, za svojo udanost in brezpogojno pokorščino prejema sedaj — Judeževe grošeJ^Sramota! Škandal, da "se kaj takega godi med"namr, škandal pa je tudi, da goriški deželni zbor sploh kaj da za »Lega nazionale". Lahi v naši deželi imajo vsega dovolj in še preveč, kar se tiče ljudsko-šolskega pouka, njim ne manjka v tem pogledu prav ni Če s ar, zato tudi ne potrebujejo v tako svrho niti n o v č i č a. To je škandal, kateri pa je bil žal pod zvezo Pajer-Gregorčič mogoč! — Za podporo našemu kmetu pa so tako počasni ! — — Pa še nekaj! »Lega" je bogato društvo, za katero nabira prispevkov na tisoče in tisoče Lahov. Denarja ima veliko več nego ga porabi in ga sploh more porabiti za šolstvo, ker Lahi v Avstriji imajo vsega več nego potrebujejo tako, da je jt-vna tajnost, da se mnogo onega denarja rabi ob volitvah proti Slovencem in Hrvatom. Kdo ve, da ne pojde tudi tistih 1000 K. v volilne namene, in kdo ve, da ne pojde tudi onih 1000 K, katere dobi »Šol. Dom", ob deželnozborskih volitvah v boj proti narodno-napredni stranki ? 1 Kdo ve, da ni vse to dobro premišljen načrt viteza dr, Gregorčiča in komendatorja dr. Pa-jerja V • - Škandal postane torej lahko še večji! Tako je zagazil, da se ne izvleče nikdar več iz mlake narodnih škandalov. Zato je skrajni čas, da pojde za svoje narodne grehe, katere v zadnjem času z neko nervozno strastjo kupici, del.it pokoro nazaj v semenišče. Iz Kanala nam poročajo, da so prišli tje glede gradnje bohinjske železnice inženirji, kateri so prebivalstvu dobro došli. Na vse zgodaj že gredo na delo ter delajo do trde noči. Gosposka je vzela v delo lake dninarje, ki so v resnici potrebni, da si kaj prislužijo, kar je gospodom le v čast, prebivalstvo pa jo hvaležno. Cujejo se pa tudi pritožbe, da na desnem bregu Soče delajo nekateri sitnosti inženirjem ter jim rujejo celo znamenja iz zemlje, kljubu temu, da je dalo naše županstvo javno oklicati, da se mora pustiti vse na miru ter se ne sme upirali inženirjem. Prizadeti, pomislite, da delate sramoto samim sebi in še drugim, ki so mirni in pametni. Take tiče bi trebalo prav eksernplarično kaznovati. Porotno obravnavo v Gorici prično dne 20. novembra t. I. Predsedniki bodo dvorni svetnik vit. Defacis ter svetnika Schmarda in Zorrer. Šmartno. —- »V krivoverskem »Prismojena!* čitamo, da so se morali narodno-napredni fantje dr. Tumovega kalibra skriti med štiri stene ter držati tam zaupni shod, pa še tega pod varstvom bajonetov. — Ne le fantje, tudi m ožje so bili na shodu, in sicer taki, kakoršnih šmartenski župnik ne more pripeljati na shod. Imeli smo lep zaupen siiod, ali župnik bi ne dobil niti štirih sten niti kozolca za shod, ako ga skliče, moral bi ga »držati* torej k večjemu v župnišču. Kdo je potreben bajonetov, to se je pokazalo v nedeljo. Na naši slrani, med nami, naprednimi možmi in fanti, je bil red in mir in pripetilo se ni nikakega izgreda. Kdo pa so bili tisti, ki so delali škandal, ki so delali nečast Bricem, ali niso bile to od nuncev in morda še koga drugega nahujskane in najete osebe?! Sram Vas bodi, mi napredni Šmar-tenci se obračamo od Vas, in za nami pojdejo tudi drugi naši Brici. Naš prostor je pod zastavo narodno-napredne stranke! Izpolnjujejo se prerokovanja svete Hil-degarde, o katerih povemo prihodnjič, kako se glase.* Nemškonacijonalna učiteljica na slovenski ljudski Šoli. — V Gorici živi neki nemškonacijonalni profesor, kateri doslej še ni pokazal niti najmanjše prijaznosti nasproti Slovencem, ne, odkar živi med nami, in še toliko manj takrat, ko je služboval med brati Štajerci. Ali nekaj pa je pokazal, namreč to, da tisti kruh, katerega je med Slovenci, je zanj prav tečen, tako, da naj bi ga uživali i člani njegove rodbine. Na Štajerskem je bil dal izučiti jedno svojih hčerk za učiteljico, pa ne za med Nemce, ampak med Slovence. K sreči se je omožila, da je slov. ljudska šola rešena tiste nemškonacijonalne učiteljico. Ko je prišel g. profesor v Gorico, je spoznal hitro situacijo, in vsled tega je dal svojo drugo hčerko na tukajšnje učiteljišče, pa ne v laški oddelek, ampak v slovenski. Preštudiral je zemljevid Goriško-Gra-diščanske in to preštudiranje je rodilo sklep: z dekletom na slov. učiteljišče. Ta nemško-' nacijonalua gospodična je napredovala, napravila zrelostni izpit in tako je sedaj »zrela* za pouk na slovenski ljudski šoli. Kam ž njo? Tudi tukaj je študiral g. profesor zemljevid in misli! si je, da bi ne bilo napačno, spraviti gospodično učiteljico tako le kam v bližino mesta, da bo L.hko hodila domov ali pa da vsaj ne bo daleč strani. Solkan, to bi bil primeren kraj! In glej. V Solkanu je bilo prazno jedno mesto, in isto je dobila — ona, gospodična g. profesorja! Mi dvomimo jako, da bo mogla ta g.Cna podučevati slovenske otroke v Solkanu, kakor potreba, dvomimo, ker smo mnenja, da nima potrebnega jezikovnega znanja za to, in pa v nemškonacijonalnih družinah se pač ne po-rojeva ljubezen do slovenskega jezika in do slovenskih otrok i. Poznamo pa g.čne učiteljice, ILso absolviralc s to Nemko učiteljišče, da so mnogo, mnogo sposobnejše od nje za pouk in so Slovenke, ali, kakor se vidi, se je začela dajati prednost tudi v naši deželi celo med učiteljstvom nemški kandidatinji pred slovenskimi. , Kam smo. prišli? Kaj so delali in mislili -oni, kateri so jo vsprejeli v to službo ? Ta je res lepa! Kdo ve odkod prikolovrati k nam kak zagrizen Nemec, ki Slovence le po strani gleda ali celo očitno postopa proti njim, ali zato ker je Nemec, pa dajo njegovi hčerki prednost pred slovenskimi kandida-tinjami ter jo postavijo lepo blizu mesta v službo. To je atentat na naše ljudsko šolstvo, proti kateremu moramo najodločneje prote-stovati, in zato pozivljemo poklicane naše činitelje in slov. učiteljstvo, da store korake, da se ta atentat odstrani. »Prosvjeia* prinaša v svoji 18. številki krasno sličico-idilo g. G v a i z a, učitelja risanja na tukajšnjem učiteljišču, kateri je napis: Dobro moje kokoši! Sveže slovensko dekletce v srajčici in krilcu sedi pred snopi žita. Ob levi nogi se se jej vsedle tri kokoši na tla, jedna razteza nogo in perut v bližini, jedna se je komodno vsedla na desni nogi, najbolj srčkana pa je sMela celo na levo rame dekletca, ter se tam vsedla. Dekletce drži roko na miru, da more kokoš mirno in komodno sedeli, po strani pa gleda minio, kako se je lopo udomačila na ramenu. Sličica je krasna in izvedena tako ljubko, kakor zna prav g. Gvaiz take vrste produkte proizvajati. Slika je bila svoj čas razstavljena tudi v slov. umetniški razstavi. Klerikalci in kmetijski shod v Kasovljah. — Vsa tri kmetijska društva, to je v Kamnjah, v llihembergu in na Orjah, ki so napravila lep kmetijski shod z razstavo v Kasovljah, so v narodno-naprednih rokah. Naši možje so skrbeli najnatančnejo za to, da bodi izključena s shoda vsaka politika, ker tam gre edino le za interes kmeta. Strogo so se držali tega, aH v očeh klerikalcev j« vse ono, kar naredijo naprednjaki, slabo. Go slu korist in obči blagor še tako očita, pa takoj podtikajo druge, slabo namene, da morejo le stegati svoj dolgi jezik. Ako bi imeli klerikalci taka tri društva v svojih rokah, oni bi se ne pomišljali niti za trenotok, prirediti vse na strankarski klerikalni podlagi. Naša napredna društva pa so ubrala taktno pot: izključili s shoda vsako politiko. In shod je vspel sijajno, kakor tudi razstava, kar je le v čast omenjenim društvom in možem, ki jih vodijo. Ali pri tem so uvideli naši naprednjaki tudi lo, da ne pomaga nič, tudi ne tisoč obzirov, katere so imeli s to bando! Najboljši njihovi nameni se teptajo v blato, oni pa se zaničujejo, obrekujejo in razpostavljajo javnemu zasmehu. — Posebno pa izlivata svojo žolč »Norica* in „Pri-smojenec" radi tega, ker Vipavci niso hoteli na shod kot razsojevalca krivega preroka Ern. Klavžarja, kateri bi bil tam s sladkimi besedami sadil klerikalno politiko, kakor se je predrznil župnik Kosec, ki hoče imeti po Vipavskem namestu trt krompir, tirati politiko na shodu. Odtod taka jeza, ker Ernestek ni smel na shod, na kateri pa je bil poklican državni poslanec Oskar Gabršček, zastopnik kmečkih občin. — Farovška lista pojeta glo-rijo Erneslu, da se je trudil zlasti za podporo 1000 K shodu in razstavil Ali Ernesto je pri tem nedolžen tako, da bi bilo želeti, da bi bil tako nedolžen povsodi! »Gorica" naj dokaže, v kateri društveni seji kmet. družbe je podpiral Klavžar podporo 1000 K, kje je dotična spremnica, kdaj je bila ona seja? 5. sept. še sam predsednik gos p. Bol le ni o prošnji nič vedel, torej ni bilo seje do 5. Dne 9. sept. je sklenila kmet. družba dati 3 srebrne in 4 bronaste svetinje, ali jih je 12. preklicala na hujskanje Klavžarja. Dne 2. sept. je odšla od na-mestništva naravnost priporočena prošnja na Dunaj. Te ni Klavžar niti videl in ni vedel za njo. Predsednik Bolle sani ni vedel za vloženo prošnjo do 5. sept. Torej kje so zasluge Klavžarjeve za ono podporo ? Podlo in nesramno je torej, blatiti shod in razstavo v Kasovljah, ter se zaletavati v gg. Možino, Lična in O. Gabrščeka, hvaliti pa krivega preroka Klavžarja, katerega so odklonili prav radi tega, ker niso hoteli imeti na shodu nikakega strankarstva. Prav so ravnali, pametno so storili možje, ki se pač ne zmenijo za prismodarije klerikalnih šem krog »Norice* in »Prismojenca*. H koncu še nekaj besed na naslov kmetijske družbe: Ako si c. kr. kmet. družba odločno ne prepove nadaljnega umešavanja Ern. Klavžarja po dosedanjem načinu, bomo morali proti njej drugače nastopiti. Kmet. družba od slovenske strani ne vspeva, ker je kolovratil z» njo okoli Ern. Klavžar še pod vodstvom Goroninijevim. Služil je možic lepe novce, saj je dobival na primer 240 gld. na leto le za oni »Gospodarski List", ki je v sramoto goriškim Slovencem in katerega noče nihče brati, ker je vse skup le nekako skrpucalo, sklanf.ino, kadar je Ernest baš novce rabil. Kolovratil pa je okoli v imenu družbe ter jo diskreditoval v očeh vseh onih dobrih posestnikov, kateri bi morali biti člani te družbe. Zadnji čas pa tira ž njo in na račun nje klerikalno politiko. Takega stran-karstva ne moremo trpeti. Zato je prvi pogoj nasproti družbi cd naše strani ta, da se Klavžarja odstrani ter zapro vrata klerikalnim spletka rijam! V papirnici v Podgorl so odpovedali delo 100 žejisk&nijn..okoli 160 moškim. Odpovedi se bodo baje še* nadaljevale. V »Slov, Narodu" pa čitamo, da tudi papirnica v Vevčah pri Ljubljani je odpustila nad 80 delavcev in delavk ter vpeljala akordno delo. Iz cerkljanskih hribov smo dobili dopis, v katerem nam poročajo, davOrehku, ko so šli nekateri domu s shoda v Cerknem na Bukovo, jih je doletela noč. Stopili so k prvemu podžupanu, da bi dobili kako svetilko. Pozdravili so, ali še odzdravil jim ni, marveč začel jih je zmerjati z liberalci in Tnokrači, ter"jihpodil ven: No, ko šoT videli, da temu možu man|ka enega kolesca v glavi, so se kar obrnili ter šli naprej. Spomnili so se pa tudi, kako se je ta podžupan na shodu v Cerknem surovo vedel, in kak je kot sta-rišina, ki rentači, kakor Wolf v državnem zboru. —- Vidite, taki so naši klerikalci. Klerikalcem t spomin. ~ Tisti čas, ko se je bratil katoliški dekan Arko s soc. demokrati v Idriji, je sprejel papež skupino škofov iz južne Italije, katerim je govoril tako-le: »Priporočam Vam ponovno, porabiti največjo skrb za združenje vseh katoliških močij ter na vzdrževanje složnosti med verniki, Srečni smo vsled ljubezni, s katero sto se udali proueavanju soc. vprašanja. Dolžnost vseh je, pobijali s o c i j a 1 i z o m v obliki, v kateri se sedaj razširja, napada družbo ter jej preti z groznim poginom. Pred nevarnostmi soeijalizma, prostozidarslva, ju-; daizma in anarhizma moramo pomnožiti j svoje moči*. Tako je govoril papež prav tisti čas, ko je mislil dekan Arko, da jo menda nezmotljiv tudi on, kakor papež, ter se je bratil z onimi, katere papež obsoja. Namen pa posvečuje sredstva, in namen je »posvetil" tudi soc. demokrate v Idriji, kdo vz Trsta na Dunaj. Naši vojaki so delali špalir od pamika do južnega kolodvora, skozi kateri so marširali, spremljani z godbo in nekaj stotnijami 97. pešp. na kolodvor. V Nabrežini ni bil dovoljen nobenemu vstop na postajo, da bi bilo voj* ke lahko od blizu videli. Vozniki so morali čakati cele pol ure pred zaprtimi vrati, namreč vozniki, ki so imeli kako blago vzeti iz skladišč ali ga tam oddati. — Včeraj so došli nemški vojaki na Dunaj, kjer so korakali med špalirjem tisočev ljudij v Albrochtovo vojašnico. Zastava njihova je spravljena v cesarskem dvorcu. Na Dunaju jih pogošfiajo sijajno. — Pogoščenje v Trstu je stalo baje več 1000 gld. Šampanjec, ta stane!------- Ljudje, ki so videli ali slišali o teh sijajnih spremstvih in pogoščanjih, so rekali, da sprejemajo nemške vojake kakor sprejema vazal zastopnike svojega gospodarja. Pa je tudi vprašanje, ako so bili vredni takega vspre-jema nemški vojaki, ker je znano, s kako surovostjo so se vedli Nemci, ti zastopniki vsesvetovne kulture!), na Kitajskem 1 Na dvornem obedu je napil cesar Franc Jožef nemškim vojakom, da naj se spominjajo, kadar jih pozdravi Nemčija, ko se vrnejo domov, ter jim izreče cesar Viljem svoje zadovoljstvo, onih dnij, katere so prebili skupno z avstrijskimi tovariši v orijentu in sedaj v Avstriji; nato je nazdravil nemškemu cesarju. Poveljniku nemškemu, bar. Fčrsterju, je podelil cesar red žel. krone z vojnim odlikovanjem. Tud^drugi^ častniki Jn podčastniki__ so bili odlikovani, . Loubet, predsednik francoske republike, pojde pred volitvami v francosko zbornico v Petrograd, povrnit carju obisk, Spremljal ga bo med drugimi tudi Delcasse! Kuga v Neaplju. — Poročila iz Italije trde, da se je pojavila v Neaplju, katero mesto slovi po svoji nesnagi, kuga. V lacarelu imajo nad 20 za kugo obolelih oseb. Okoli 500 delavcev iz pristana so popolnoma izolirali, Sodijo, da so zanesli kugo delavci z ladij v mesto, in sicer z onih, ki so priplule iz okuženih dežel, Vlada je poslala v Neapelj vse one zdravnike, ki so študirali kugo v Indiji, Listi v Neaplju napadajo zdravnike, češ, da oni so vedeli, da že nekaj časa razsaja kuga po Neaplju, ali se niso zmenili za to. Prebivalstvo je razburjeno. Današnja laška poročila Irde, da bolezen v Neaplju ni kuga, pač pa bolezen, slična kugi, Vse mogoče varstvene odredbe so storjeno. „Dalmatinski skup" v Trstu. — V marcu t. I, se je ustanovilo v Trstu društvo Dalmatinccv, v katero vsprejemajo tudi ostale Slovane, bivajoče v Trstu, in kateremu jo namen zabava in podpora. Hrvatje in Srbi do zadnjih časov niso imeli v Trstu nikakega centra in nikakega organa, radi česar so so zgubljali tufutnm. Društvo razpošilja sodnj okrožnico, s katero vabi k pristopu, po« vdarjdjo z nova važnost društva, katero utegne postati važen faktor v narodni borbi na vročih tržaških tleh. Električne Železnice v Avstriji- — Statistični oddelek železniškega ministerstva je izdal letos prvič statistiko o električnih železnicah, žičnih in cestnih železnicah. L, 1883. je znašala gradbena dolžina eleklričnih železnic v Avstriji 1*53 km, 1. 1899, pa 167-7 km. Od teh je 100-9 km polnolirnih in 61*7 km ozkotirnih, Naloženi kapital pri vseli električnih železnicah koncem 1, 1899. je znašal 21,600.000 gld.; porabljeni pa 18,890.000 gld. Velikanska steklenica šampanjca. — V Durkheimu bodo imeli razstavo, na kateri bode tudi razstavljena velikanska steklenica, v kateri bode prostora za stotisoč navadnih steklenic šampanjca. V podnožju velikanske steklenice bode urejena gostilna. V Berlinu se je vršila te dni inlere-santna razprava. G. Josip Graf, urednik dunajske „InformaUon*, je tožil urednika lista »Beriiner Neneste Nachrichten* radi žaljenja časti potom tiska v baš omenjenem listu, češ, da Jnf." dela proti trozvezi, zlasti proti Nemčiji. Urednik Jacobi je bil obsojen na 5 dni zapora. Treba vedeti, da »Beri, N. Nachrichten* je list, ki dobiva vesti iz nemškega in avstrijskega ministerstva za notranje posle ! Jasno je, da je bil napaden Graf, da bi se »Inf.* omalovažila pred poštenim časnikarstvom. Tako delajo povsod naši sovražniki. Kakd se množi prebivalstvo na Češkem. — Pred tridesetletno vojno ga je bilo okoli 3,000.000 duš, po tej vojni (I. 1648.) pa pod 8U0.000 duš. — Leta 1750. ga je bilo 1,337.960 duš, 1. 1776. že 2,401.115; — 1.1800: 3,031.128; — 1. 1840: 4,145.710; — I. 1869: 5,140.544; — 1.1880: 5,560.819; — 1. 1890: 5,843094, in 1. 1900: 6,318.280 duš. Umor Mae Kinleva in turško Časopisje. — Turška cenzura je izdala strog nalog turškemu časopisju, da o smrti Mac Kinleja ne sme pisati, da bi bil Mac Kinley umorjen, in celo od anarhistiške roke, ampak da je nenadoma umrl od težke dolgotrajne bolezni. Isti nalog je turško časopisje dobilo o umorih avstrijske cesarice in kralja Hum-berta, ki sta v turškem časopisju umrla naravne smrti. Ta nalog izdaje se vsled tega, ker se sultan silno boji takih krvavih, dogodkov in se njegovo živčevje vse pretrese, kadar čuje o umoru kakega vladarja. Bog zna, aH cenzura sultanu zakriva tudi krvave prizore mej Turki in med Armenci ? V južni Afriki. — V Kaplandiji je že 15.000 vstašev pod orožjem. Vstaja pa se še vedno širi, Kitchener je baje odložil svoje vrhovno poveljništvo. Buri delajo, kakor novo prerojeni, kakor da bi se vojna šele pričela. Sedaj šele občutijo Angleži njihovo pravo moč. Posebnih poročil za. danes ni. Raznotero. — V Pragi so obesili dne 26. t. m, na dvorišču dež. sodišča morilca lastnega očeta Antona in Vaclava Slaničko. — V hiralnici v Vojniku pri Celju živi ženska z imenom Magdalena Frank, ki je doživela 15. t. m. svoje 100. leto, — Iz Goruna poročajo, da se ie prevrnil neki ribiški čoln, vsled česar je 7 oseb izginilo v valovih. — Pivopivci pozor! Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. L m. naprej razim navadnega piva tudi neko speeijnliteto, katero prodaja pod imenom Granat -Porter. ti To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celo od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in redilnosti. Sploh pa zadovolji pivo »Granat- Ferter" vsakt-ga pivopivca kot tevanredna okusna in krepka zimska pijača. Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah. Za blagohotna naročila se toplo priporoča Josip Rovan, jjalagatelj vrhniškega piva. Gostilna „Pri Rajhu" v Gorici na Kornu i toči izvrstna bela in črna domača, vipavska in briška vina ter vedno svtže | marčno pivo; z kborno kuhinjo lahko postreže gg. gostom iu o vsakem dnevnem času z mrzlimi in gorkinii jedili. luna tudi obširne prostore za voznike ter lepa prenočišča za popotnike. Skrbel bode in se trudil zadovoljiti gospode goste s hitro postrežbo, ukusnimi jedili ter pristnim vinom. Se toplo pripcoča udani Josip Droč, gostilničar. Bo se «ga lipvoijo ob enem korispondenta za kožarsko tovarno. Omenjeni mora biti popolnoma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v pisavi. Ponudbe naj se poSiljajo na Andreja Jaklla tovarnarja v Rupi, pošta Miren. Anton Pečenk© Dostavlja na »lom in'razpošilja pi> železnici na vse kraje avstro - o«erske monarhije v sodih od 'S, litrov naprej. Na zali levo pošilja tudi uzort-e. Cene zmerne. Postrežba poštena Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali nagluha je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluh t rojeni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporo'd se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Mednarodni zavod za zdravljenje ušes (Internationale Ohrenheil-aiistolt), 596 La Salle Ave,, CJiicugo, HI. ,01iva" društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem Gfradcn priporoča brezplačen pričelni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: „Oliva" - Kraljevi Gradec. ČUDO IZ ŠVICE. Podpisana Ivrdka razpošilja vsaki osebi, kateregakoli stanu, proti povzetju, za nezaslišano ceno K 2-BO colninc p osto, izv stno ter dobro, 21 ur idočo uro s 3-letiiim jamstvom. Kazim lega <:obi poleg vsaka oseba še elegnni.no fino verižico. Ako ura ne upraja se zamenja ali vrne denar. Razpošilja edino 4 v i-carsko zastopstvo ur v Krakovem. PoSni predal št. 29. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovino Drašček)? kjer bode mogel postreci eenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi nnčmi, da lahko obljublja toCno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki Jzberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, laslnik briroie na Travniku in pod SSolno cerkvijo. I Otvoritev trgovine modnega blaga za dame in gospode —^ "~ 'aga D KAD ILCI! * ZAHTEVAJTE POVSOD CIGARETNE PAPIRČKE i V KORIST DROŽBI SV (?RlLA iN ^ETODA.i TsiATem so najboljši od vseh uRuGirt / GLAV/NA^ALOGA" JOS 0 Zastopstvo za Gorico in okolico ima i Ani. Jeretič v Gorici. je novosti krasnih posa-menterij, svilna-tega blaga, raznih pasov, čipk, vezenj,., modercev, rokavic, nogavic, Fuchus, predpasnikov, Jupons, šerp za zimo, dežnikov, pajčo- lanov žepnih robcev, volnenih rut, čevljev za dom, tapisarij in vseh v to stroko spariajotfh izdelkov. Vsakovrstne prildade k oblekam za gg. šivilje in krojače kakor: nitij, svilo, gumbe, igle, trakove, žamet, svilnat pliš, Siirah, moire itd. Velika izber krasnih srajc in kravat za gospode. Jager perila, glacč rokavic, pravih ruskih galošev ?.r». Udano podpisani javi tem potom slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, daje otvoril trgovino modnega blaga za dame in gospode pod tvtdko $ $ornik v Goriei, hiša »Goriške ljudske posojilnice" Gosposka ulica 7, [Hk »Krojaške zadruge"J Opiraje se na svoje 14~letno delovanje v obče znani veletrgovini za modno blago gosp. H. Kenda v Ljubljani, v hoji si je pridobil obilo znanja v tej stroki, upa, da mu bode mogoče vstreči vsaki najrazličnejši želji čas t itih dam in gospodov in to glede cene kakor tudi kakovosti. Z ozirom na to prosi podpisani, da ga blagovolijo vsi sloji po mogočnosti podpirati, ker le tedaj mu bode mogoče častitim svojim odjemalcem bolj in bolj ugodno, kakor tudi rr-dosežno postreci. Z odličnim spoštovanjem J. Zornik. -A 7lajeonojc skladišče! Urez vsako konkurence! Lekarna Crisfofoleiti t Gorici Prave ti! edine želodčne fepljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-¦kosljiva -Tekapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicieo popije. Gkrcpe po- (Varstvena zns„,Ua, kmrjmi UlcdGC store, da zgine v kratkem času omotica in zivoina lenost (mrtvost). Te kapljico tudi store, da človek raji je. Gena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroeitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Na dež j!ij>>L razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo N'a hov.s!.-i razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo prave ruske <* -¦ w» <* «* 3 a g © « ¦:>. o> za dame in gospode se dobe pri & (* ® <$ J. DRUFOVKA v Gorici Gosposka ulica št. 3. a a & » ® Navcčbani z dežele naj .se doda dolgost čevlja. Seidel I leumannov pisalni stroj „IDEAL'' Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnjo črko. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nein papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-eeptnem papirju 8—10. na talcem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja : Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro - Ogersko: Anton Kuštrin trgovec z j e d i 1 n i m blagom Gosposka ulica št, 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zaiogo jeslvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega iti najfinejega »Luka" po jako nizkih conah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdko ŽnidoršiC & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbo sv. Cirila in Metoda tor moke vseh vrst iz mlinov Jochtnann iz Ajdovščine in Majdiča h Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Tovaroa uzornih telovadnih priprav JOS. 'YIMBTŠ-JI, v Pragi na Smihovu (lVali-t-Sniicliov) Vinnliraflsfc:i uli-c tislo 810 ce ['iiporeča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokol.skjIi isi šolskih telovadnic po najnovejSib pripoznanih in prakliCnib sestavili. V ta dokaz je iia razpolago mnogo priponnm-jo>'ili spričai domačih in inozemskih. Za|,'otav>ja jedno leto. Cene zelo zmerne, phuuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in naerti za jopolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poSlnine prosto. . g Poprave izvrSuJe po najnižjih cenah.' & DflMl Dunaj 119.3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Dobre ure tn po eeni! s 3-leinim pi>menim jaiustvosu razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, touirna nr ter Izvoz zlatnine Most (CleLkol. F)(ii)i-' ura liem iz niklja fl. '¦> 7o; sjvbrnauralJ-in.n r.-Sfj; srebrna j verižica«. 1-20; budilnik iz niklja] ti. 1-flo. j oillikovr.ua s i. kr. oriom; ima zlaleL •obrne >vetinje ;z razstav ter lisofi' priznaluiiig n . - Ilustrovun cenik zastonj! Nenavadni kaicrepa se je prodalo v lijona komadov, s<- .iobiva i dslej p razstavi v Cikali n;ul i i ni-ni za nizko ceno • • mikroskop (povečevalno steklo) j- nih jedil ter pokvarjenega m 'sa. k.roskopom, kako živahno smu'ejo lahko Titajo najmanjže pisave. -'¦ objekti in oDjektivnim i stekli, stane neji dnljnogrletl, s kojim so vidi elegantni žatuji za samo 5 kron. *L*#- samo kron 2-40 -*^ilj katere treba naprej pokatlji samo 5 kron., - Navodilo je priiljatio. •- Najfi-¦ vel ke daljave, z akromsiličnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v - HazpoSilja A. Feit, Dunaj, V/ . Matzleinsdorfeistrasse. 7ti,