Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the PmMaA, JL &	Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILt BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000' SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
tva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV.—LETO IV.	... . ----—— \ CLEVELAND, OHIO (TOREK (TUESDAY) MARCH 29th '21	St. 73. (No.)
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c.
obljubil odpravo davkov na profile.
PENROSE JE PODAL TOZADEVNO OBJAVO KOT , ZAGOTOVILO VELIKEMU BIZNESU IN INDUSTRIJALCEM.
"Davek na visoke profite bo odpravljen in posebni davek od dohodkov se bo znižal."
To izjavo je podal danes senator Penrose iz Pennsyl-"v^anije, ki je tudi predsednik senatnega finančnega ko-^^teja, v zvezi z naznanilom, da bo senatni odbor nemudoma pričel z zasliševanji- z ozirom na revizijo davkov. y svoji izjavi pravi, da hoče podati trgovcem in industrijalcem zagotovilo, da se bo davek od velikih profitov do-cela odpravil,
Z ozirom na znižanje dohodninskega davka se bo poklicalo pred komitej posebne izvedence zakladniškega departmenta in druge 'trgovske izvedence, da podajo svo-36 mnenje, v koliko da naj se zniža dohodninski davek. Senator Penrose napoveduje, da bodo nove davčne tarifne predloge sprejete že do meseca julija ali av-SUsta. V svoji izjavi pravi, da je bizniški svet upravi-da ve, koliko bo treba plačati v davkih, in da se bo ^sled tega ngdvse prizadevalo, da se čimpreje določi o^b-iko novega obdavčenja. Penrose obenem napoveduje, Qa bo iznova sprejeta Pordenyjeva tarifna predloga, ka-se bo dodalo tudi pop.ravek, glasom katerega se bo 'oniejilo tudi uvoz tujezemskih industrijalnih produktov.
Člani finančnega komiteja v senatu so mnenja, da Ameriški bogataši vsled visokega davka na profite ne garajo investirati svojega denarja v industrijalna pod-temveč da raje kupujejo razne mestne in državne onde ali obveznice, ki so proste vsakega davka, in da se v? ^ odpravo dohodninskega davka dalo industrijalnemu ^^vljenju novega zanosa.
Vrhovno sodišče odločilo, da so delnice obdavčljive.
Washington, 28. marca. — Najvišje sodišče ^'uženih držav je danes odločilo, da je Vsaka pridobitev orporacijskih delnic ali korporacijskega premoženja ali ^®^ajije kapitalnega investiranja, kadar uresnično, j^odavČljivOi kot dohodek. Vse tozadevne odločitve so ^ 6 pMane soglasno. S tem bo vlada rešena številnih ^^Prilik in celo vračanja denarja. Tozadevne odločitve podalo z ozirom na apele, ki so bili poslani na naj-
mladi ženi izginili.
OMngstown, O., 28. marca__
na skrivnosten naEin iz-Z ?i* •' ' ®-'®tna Mrs. Agnes Het-201etna Mrs. Thelma Het-W 'u- ®Gstri, in ki sta se pred poročili z dvema brato-^'iry in Jakobom Hetzell, ki sta''^ ^ Atlanti, Mich. Izginjenje policiji soproga izgi-ža	se izjavljata mo-
til	ženi sprejeli pova-
«e	nepoznane ženske, da
oj ® ]cta v njenem avtomobilu, '®'®ga časa pa da ni o njih ni sluha. Kot sta povedala se obe dvojici I ženitovanjskem poto-so se vsi štirje vče-skozi Cleveland, da o-sorodnike obeh ne-Pqj^ ^^koliko od Akrona^se je lile ^ avtomobila ustavil ve-pilj^ ^'■°'^obil, iz katerega je sto-prosila že-
Me,ji ^ popravita počeno kolo. la ^ta ženina popravija-Vegt^ j® ženska govorila z he-vjj 1^®' 'n ko je bilo kolo zopet »e ,	:------1-
®'^®nju, ju je prosila, da °'iko časa peljeta v nje-^][^ilu.
ChJ'^^EREN soprog.
**Vož	28. marca. — "Moj
Plačg Zahteval $200 mesečne ®00 posebne nagrade
<lejal ^	živeti pri njem,'
^r«. Pred sodnikom danes ra&n J. Cobb. Sodnik ji "»"»ko dovolil. •
novice iz loraina.
Tukajšnja tovarna The National Tube Cb. je omejila obrat za dvajset odstotkov in obenem tudi odslovila veliko delavcev za nedoločen čas. V normalnih časih je imela zaposlenih devet do deset tisoč ljudi. Zaradi tega ne svetujem nikomur, da bi hodil semkaj za delom. Ker pa imamo tukajšnji Slovenci sedaj dovolj prostega časa in obenem tudi veselje <lo zabav, je sklenil tukajšnji dramatični odsek Kluba Lipa", prirediti v nedeljo 3. a-prila v Kočesovi dvorani 3-dejan sko predstavo "Zanikerna trojica", in sicer dvakrat, popoldne ob 1:30 in zvečer ob 7. uri. Pri predstavi sodeluje tukajšnja godba Viktor, kakof tudi Frank Anzelc. Zato se opozarja vse tukajšnje slovesko in hrvatsko občinstvo, da ne^zamudi omenjeni predstavi, po kateri sledi ples in domača zabavji. J. Brus.
o-—
dohodninski davek v ohiu je padel.
Cincinnati, 28. marca. Zvezni davčni kollektor McGrath je danes izjavil, da je svota, ki se jo je dobilo kot dohodninski -davek to leto v prvem ohijskem davčnem distriktu za en milijon dolarjev nižja kot pa v preteklemf letu. Sicer se je priglasilo 30,000 več oseb kot lani, toda dohodki raznih korporacij so bili nižji kot lani.
Lloyd George izziva razredni boj.
London, 24. marca. — Angleški delavski voditelji smatrajo govor, ki ga je imel v sredo z zbornici ministrski predsednik Lloyd George, za izzivanje razrednega boja. Lloyd George je v omenjenem govoru napadal Delavsko stranko ter jo nazivljal so-cijalističnim.
"Ta govor bo v večji meri prispeval k razvoju razrednega boja kot bi mogel kdaj prispevati katerikoli agitator razrednega boja," je dejal J. B. Glyne, vodja angleške Delavske stranke v parlamentu.
"V govoru Je Lloyd George pretvarjal namen Delavske stranke, ki bi delovala za dobrobit naroda kot celote ne samo enega razreda, če bi prišla k moči. Ki se zavedamo, da pri vsaki ne-priliki naroda pade največja teža na delavski razred, in zato ne bomo toliki bedaki, da bi zagovarjali kako postopanje, ki bi do-našalo narodu neprilike."
Dan Irving, socijalistični član parlamenta pa je dejal: "Govor Lloyd George-a je priznanje soci-jalistom, da smo postali v državi sila, s katero je treba računati. On nas nazivlje nevarne. Takim nas bi ne mogel nazivati, ako bi ne bili močni.
Skoro vsi meščanski listi so dvignili ob tej priliki velik vrišč z ozirom ha Lloyd George-ov klic za konsolidacijo obeh meščanskih strank proti socijalistom, in ga opominjajo, da ta nasvet ni posebno prepričevalen od človeka, ki je leta 1910 vodil tako silno opozicijo proti angleški aristokraciji.
Edino londonski "Chronicle" stoji trdno za Lloyd George-om. Ostali liberalni listi so vsi za As-quitha. Drugi konzervativni listi se sicer strinjajo s stališčem Lloyd George-a, toda ne izguo-Ijajo nobene prilike, kadar morejo udariti po Lloyd George-u in njegovem kabinetu.	' ^
Pri prihodnjih parlamentarnih volitvah se bo razvil med koalicijsko stranko in delavskimi silami največja bitka, kar jih pomni angleško politično življenje. Kot izgleda bo Lloyd George »kusal preprečiti zmago delavstva z geslom "patrijotizm^" proti "boljševizmu", kajti opaziti je, da je Lloyd George že pričel izbirati izvlečke iz govorov delavskih voditeljev kot so Bob Williams, Robert Smillie in George Lansbury.
--O-
nemčija lahko konkuri-ra z vsem svetom, pra-vijo francozi.
Pariz, 28. marca. — Nemčija je v stanu konkurirati s trgovci vseh narodov sveta, in ako se ji dopusti, tedaj ne bo dolgo, ko bo Nemčija zopet imela v rokah ves južno-ameriSki trg kot pred vojno. Zatrjuje ae, da Nemčija lahko producira boljše in cenejše blago kot Francija, Anglija in A-merika, za vzrok pa se navaja dejstvo, da je delo v Nemčiji ja-ko poceni.
-O-
amerikanski vojaki za-trli komunistični upor.
Koblenc, Nemčija, 28. marca. — Danes zjutraj je prišlo v tem okrožju, ki ga imajo zasedene a-meriške čete, do komunističnega upora, toda ameriška vojaška policija je takoj napravila red.
Italijanski nacijona-listi divjajo.
Rim, 24. marca. — Danes so izbruhnili v Milanu'in Rimu novi fašistovski ne.Tiiri, v katerih sta bili dvjs delavski tiskarni docela uničeni, tretja, namreč od lista "Avanti , pa hudo poškodovana.
Položaj postaja izredno resen s približevanjem generalne stavke, katefo se je proglasilo kot protest proti zaporu radikalnega voditelja Malatesta V Rimu so si fašisti vzeli nalogo, da sami prepovedo štrajk.
Iz Florence se poroča, da ■ je bila skupina fašistov, ki se je nahajala na poti v Perugio, da napade socijaliste, napadena iz zasede od čete 400 socijalistov. V spopadu je bil eden fašist ubit in 20 ranjenih.
O novih izbruhih se poroča iz Bari, kjer sta bili v bojih med fašisti in socijalisti ubiti dve osebi, 10 pa je bilo ranjenih. Nato je mesto zasedlo vojaštvo ter nastavilo strojne puške. Tudi iz Pavije se poroča o številnih bojih. V Lomellina so bili ubiti trije socijalisti, 20 pa ranjenih, 10 od teh resno.
Jeklarski delavci v Caster Nu-ovo so se polastili tamkajšnje t6-varne, izgnali tehnično osobje, u-bili prvega inženirja in enega direktorja.	I
Milanski fašisti so najprej korakali pred urad socijalističnega lista Umanita Nuovi in so ga zažgali. Potem so se navalili na še nedograjeno poslopje lista A-vanti in je docela uničili. Potem pa so šli pred sedanje prostore "A van ti j a", kjer so jih iz pisarne pozdravili s streljanjem iz pušk. Prišle so vojaške čete in posre-' dovale. Pri tem je bil eden izmed urednikov ranjen. Današnji nemiri so posledica velike eksplozije v nekem milanskem gledališču, pri čemur je bilo 1 6 oseb u-bitih, devet jih umira, 1 40 jih j3 pa dobilo manjše ali večje poškodbe. Po vseh večjih mestih so zastave na poldrogu. V Milanu so vsa gledališča zaprta. Delavska zbornica je odredila, da naj delavci ne prično s stavko, dokler se ne dožene, kdo je zakrivil eksplozijo.
—f-o-
kratkotirni železničar. ji zavrnjeni.
Chicago, 28. marca. — Vlad* ni železniški odbor je danes zavrnil apel 4000 železniških delavcev, ki so zaposl^eni na 67 raznih kratkotirnih železnicah širom Združenih držav, da bi se podalo odločitev, glasom katere bi bili deležni vseh pravic in privilegijev , katerih so deležni delavci velikih železničnih družb. Odbor pravi ,da je nemogoče usli-šati apel, ker se njih delo prfeveč razlikuje od onega, ki ga imajo redni železničarji.
-o---
— Mesarski delavci, zaposljeni po tukajšnjih velikih mesarskih skladiščih, so silno nezadovoljni, ker se jim je odtrgalo rplače in so na nekem zborovanju, na katerega jih je prišlo okrog 850, vsi so glasno glasovali za štrajk. Vsekakor pa so pripravljeni ravnati se po sklepih narejenih med petimi veliklini klavnicami in mednarodno mesarsko unijo. John Blaha, mednarodni organizator mesarskih delavcev, pravi, da se ibo' naj prvo skušalo poravnati lokalen spor r^ed delavci in družbami mirnim potom in da ae bodo del&Vci posluižili štrajka le v trajni sili.
Južna teroristična organizacija proti
socijalistom.
\ ___
Albany, N. Y. — Iz merodaj-nih virov se poroča, da se teroristična organizacija južnih držav, ki je znana pod imenom Ku Klux Klan, ki je znana radi svojega delovanja proti črncem, Judom in sploh vsem tujezemcem, po katerih žilah se ne pretaka čista anglosaska kri, zelo zainteresirana v prizadevanje, da se izžene new-yorske socijalistične poslance Charles Solomona, Samuela Orr-a in Henry Jagerja.
Ta govorica se širi po hodnikih državne zbornice, odkar je bila pred par dn.evi izročena pravosodnemu odseku resolucija za izobčenje socijalistov.
Kot se poroča, je eden izmed članov pravosodnega odseka izjavil, da je neki poslanec državne zakonodaje, ki na vsak način hoče, da se socijaliste pomeče iz zbornice, sam član teroristične organizacije Ku Klux Klan.
Medtem ko so zagovorniki te organizacije že večkrat podajali izjave, v katerih zatrjujejo, da njihovo delovanje nikakor ni političnega značaja, pa je znano, da je organizacija napovedala vojno vsem gibanjem, katera ne soglašajo z njenim vzorcom "ame-rikanizma", in kot se govori, so prišteli k tem tudi socijalistično stranko. Vsled tega se tudi zatrjuje, da se Ku Klux KI an-ovci silno zanimajo za resolucijo, katere namen je izobčiti tri socijalistične člane new-yorske državne zakonodaje.
-o-
nemški komunisti so raz-orožiu policijo.
Berlin, 28. marca. — I(vomuni-stične aktiVnbstt so sedaj koncentrirale vse svoje prizadevanje na mesto Bitterfeld, kjer se je komunistom posrečilo razorožiti krajevno policijo in zasesti javna poslopja. Kot se poroča, so ban-diti v nedeljo oropali banko in pošto v Sangerhausen. V koliki meri je generalni štrajk uspešen še ni mogoče reči, ker ravno sedaj so mnogi delavci vzeli velikonočne počitnice. V okrožja, kjer so se pojavil; komunistični nemiri, še vedno prihajajo vojaške čete, in vlada! naznanja, da bo zahtevala brezpogojno izročitev orožja in municije, ki jo i-maj o v rokah komunisti.
-o-
profitarji so prosti.
Washington, 28. marca. — Na priporočilo zveznega socilitorja Friersona je danes^ najvišje sodišče naznanilo, da se ne bo zasledovalo nobenih 'kršiteljev Lever-jevega zakona, ki so bili na nižjih sodiščih spoznani nedolžnim,, nakar je vlada apelirala na najvišje sodišče, da slučaje končno razsodi. Med slučaji, ki so na ta način , oproščeni ^ vsake nadaljne prosekucije, sta tudi slučaja American Woolen Co. in Brooklyn Edison Co.
-0-—
za konsolidacijo železnic.
Industrijalno stanje je neredno.
Cleveland, O. — Trgovsko in industrijalno gibanje v četrtem zvezno reservnem okraju, pod ka terega spada tudi Cleveland, je glasom izjave D. C. Willisa, ki je predsednik clevelandske zvezno reservne banke, še vedno ja-ko počasno in neenakomerno.
Nekatere tovarne so z obratovanjem docela prenehale, druge pričenjajo z delnim obratom, medtem ko ^ruge, ki' so odvisne od dnevnih ali tedenskih naročil, uravnavajo svoje obratovanje s sprejemanjem naročil. Rezultat tega je, da več tovaren dela toliko časa, da so naročila izgotov-Ijena, potem pa prenehajo docela in prično z delom šele, ko se zopet nabere dovolj naročil.
Kot izgleda se je v nekaterih industrijah že povrnilo normalno razpoloženje, medtem ko se je v drugih šele pričel proces preureditve. Vse to ima pa jako slab učinek na trgovino v celoti, kajti cene na tak način ne morejo priti do medsebojnega sorazmerja.
Poročilo zvezne banke tudi zatrjuje, da trgovci na drobno še vedno zavlačujejo znižanje cen raznim produktom, katerim so pri prodaji na debelo cene že ja-ko zantno padle. Na ta način se ustavlja nakupovanje in vsa trgovina trpi.
Gradbena industrija skoro docela stoji, ker podjetniki pričakujejo, da bo spomladi, ko premine jo sedanje mezdne pogodbe, prišlo do znižanja delavskih plač, in da se bo potem bolje izplačalo pričeti z delom.
Poroča še, da dobivajo banke vsepolno' prošenj za podaljšanje
Viviani dospel v Ze-dinjene države.
New York, 28, marca. —, Reno Viviani, izredni poslanik iz Francije, je danes dospel semkaj na krovu parnika La Lorraine in bo odšel jutri v Washington, kjer se bo oglasil pri državnem tajniku Hughes-u in predsedniku Hardingu.
Ob svojem prihodu je Viviani podal naslednjo pripravljeno izjavo:
"Prišel sem v Združene države, d& izrajtim predsedniku te velike republike spoštovanje fno-je domovine in vsega francoskega naroda . Vsled tega ne morem podati nikake izjave dokler ne pozdravim prvega državljana te velike vdemokracije in velikega ter plemenitega naroda, do katerega goji Francija nežno ljubezen in večno hvaležnost."
S parnika La Lorraine je stopil Vivivani na prevozni čoln Manhattan, in v spremstvu Marcela Knechta in francoskega konzula, Gaston Lieberta, se je odpeljal po zalivu. Nasproti je pri-plul parnik policijskega depart-menta, na katerem sta se nahajala dva visoka mestna uradnika, ki sta pozdravila francoskega državnika v imenu župana Hylana. --o-—
Preiskava suženjskih razmer.
Atlanta, Ga., 28. marca. —— Governor države Georgije, Hugh M. Dorsley je danes razmotrival da-li naj odredi posebnq preiskavo v delovne razmere na nasadih John Williamsa v Jasper okraju,
kredita, kajti trgbvci so nakupih	^
crncev, katere se je usmrtilo iz
strahu, da bodo pobegnili in obe-
blago, katerega ne morejo proda ti, in sedaj seveda tudi denarja ne morejo vrniti.
V splošnem izgleda kot da obstoja^ v industrij alnem in trgovskem svetu j ako velika negotovost. Ponekod se malo dela, drugod nič, in nikake jasnosti ni, kdaj se obrne na bolje.
Edino v avtomobilski industriji, pravi poročilo, da kažejo znamenja na stalno izboljšanje. Z vsakim mesecem se nakupi avtomobilov višajo v sorazmerju s prihajajočim letnim časom. Kot izkazujejo poročila avtomobilsikih tovaren, se je v preteklem mesecu prodalo za 50 procentov več avtomobilov kot pa v januarju.
Avtomobilske tovarne poročajo, da se staAje polagoma izboljšuje, in da je bilo to še prav posebno opaziti tekom zadnjih dveh mesecev.
Barvarska industrija poroča določena znanja izboljšanja. Ena tovarna z barvo poroča, da naročila zadnjih petih mesecev kažejo prejem več naročil kot pa v istem času pred enim letom.
Železniški položaj se je tdkom
lodanili grozdVitosti, katerim so podrejeni delavci na omenjenih nasadih.
Justični uradniki so se obrnili na governerja s priporočilom, da pošlje v omenjeni kraj državnega pravdnika in da skliče posebno veliko poroto, ki naj preišče navedeni slučaj.
Washington, 28. marca. — Justični departnxent ni dosedaj dobil še nikakega poročila o aretaciji John Williamsa, iki je obtožen, da je postopal s svojimi delavci kot s sužnji in odredil, ia se jih je enajst na grozovit način umorilo.
Črnci protestirajo.
New York, 28. marca. — Tukajšnja zveza za napredek črncev je danes objavila brzojavke, katere je poslala na predsednika Hardinga in governerja države Georgije. V brzojavkah se trdi," da po večini južnih držav in posebno v okrajih, kjer se Mississippi izliva v morje, prevladujejo pravcate suženjske razmere.
Pozivlje se predsednika Hardinga, da odredi temeljito preiska-
preteklega meseca j ako malo iz-,	. . , , . ,
prcmenU, Tovo»»;,ronu*je Se vo razmer.l«Tdwi%OTr_Jw*,ero.
vedno nizek in železnice še ved-I^T
Chicago, 28. marca.— W. Jett Lauck, ekonomski izvedenec, ki je v službi železničarjih organizacij, je izdelal načrt, katerega bo v kratkem predložil vladnemu delavskemu odboru. Po njegovem mnenju naj bi se vse železnice združile v par velikih sistemov, dovolilo naj bi se jim posojila za dolgo dobo, in pristojbine naj bi bile le tolikšna, da bi se pokrivali stroški. Na tak način bi bil železniilki problem enkrat rešen.
no Odpuščajo delavce, kjerkoli mogoče.
■--o--
angleška delxv. stranka proti tretji inter.
nacijonali.
Southf)ort, Anglija, 28. marca. — Angleška Delavska stranska je danes na tukajšnji konferenci z veliko večino zavrgla predlog za sprejem 21 pogojev, pod katerimi je mogoče dobiti pristop k moskovski internacijonali. Manjšinsko poročilo je priporočalo sprejenrT, in možno je, da bo pri-^o do razkola v stranki.
justičnega tajnika se je poslalo brzojavko, v kateri ss-ga pozivlje da da na razpolago ves zvezni justični ustroj, da se kaznuje krivce, ki uganjajo z južnimi črnci največje grozovitosti.
-o-
podaljšanje delovnega _ časa v švici.
Berne, Švica, 28. marca. — Švicarska vlada je odredila znižanje delovnih ur od 48 ur na teden na 52,' in to navzlic vsem protestom od strani socijalistov in delavcev v splošnem. Ta akcija se je p odvzel a vsled ekonomske krize.
____ __
.......................
...... ^ ^
.....................
............................

MARCH 29th 1921
Skoro nemogoče je v sedanjem času prijeti v roke kak meščanski list, ne da bi našli v njem razgovor s kakim industrijalnim mogotcem, ki na dolgo in široko razlaga, da bo 'blagostanje zopet na poti v deželo, da bodo prišli boljši časi, da pa je to mogoče le pod pogojem, da se plače ''navadnega" delavstvo znatno znižajo. Toda to je bil le prehod za trganje plač delavstvu kot celoti.
Ravno včerajšnja izdaja clevelandskega lista 'News' nam mudi eno tako primero. Omenjeni list donaša na prvi strani članek izpod peresa nekega B. C. Forbes-a, v katerem je rečeno, da je "prijateljska" poravnava mezdnega spora s klavniškimi delavci vzbudila upanje, da bodo tudi železničarji ravnali "pametno", in da si ne bodo prizadevali ustaviti promet naroda, kadar se jim bo odtrgalo plače. Nadalje pravi člankar, da se trdno stališče, ki so je zavzeli trije kabinetni uradniki v slučaju klavničarskih delavcev, tolmači V trgovskih in finančnih krogih kot dokaz, da vlada priznava "nujno potrebo" da se preurede plače, kar je baje mučen, toda neizogiben proces, skozi katerega mora iti delavstvo, predno se more oživeti blagostanje in aktivnost. Clankar pravi nadalje, da so delavci raznih industrij že sprejeli nižje mezdne lestvice brez "trubla", in da je finančne kroge začel popuščati strah, da bodo imeli dosti neprilik z delavskim vprašanjem.
Taka je torej pot, po kateri hodi kapitalistična "pro-speriteta". Toda kot smo omenili spočetka, največje breme pri tem "preureja vanju" plač, kot je nazivi je jo delodajalci, se hoče zvaliti na priprostega delavca, ki ni izučen v nobeni posebni stroki.
Iz načina, s katerim govorijo industrijalni mogotci o navadnem delavstvu, bi človek dobil vtis, da je navaden delavec nekak brezpotreben privesek, katerega bi človeška družba lahko odstranila brez vsakih slabih posledic.
Dejstvo pa 'je, da navaden delavec je oni velikan, ki podpira celotni današnji industrijalni svet. Boljše vrste delo je ravno tako navezano na navadnega delavca kot je navaden delavec od dela, ki zahteva strokovne izurjenosti. Res je, da navaden delavec ne dela načrtov in ne vodi dela, toda njegovo delo ni vsled tega nič manj bistveno potrebno, kajti nekdo je mora izvršiti, ali pa se mora delo ustaviti.
Navaden delavec ne zahteva, da užival kake poseb-
prave j,3 bilo 21. točk moskovskih ipoigojev za vstop v III. internaci-jonalo. Za moskovske pojjo.ie je glasovalo 8 rtelegatov, za socijal-ne demokrate pa 9 delegatov.
ne privilegije, toda smatra pa, da je ravno tako upravičen do življenske place in do človeških delovnih odnoša-jev kot katerakoli druga panoga delavstva.
Izučeni delavci imajo ravno toliko gledati, da navadno delavstva dobi primerno plačo kot sami zase, kajti plača navadnega delavstva odločuje končno tudi plačo izučenega.
Tega se delodajalci prav dobro zavedajo. Spravili so se najprej na navadno delavstvo, ker so slabo ali celo nič organizirani in torej nimajo dosti odporne sile.
Kot vid,ite so industrijalni mogotci po prvih uspehih pri trganju plaČ navadnega delavstva obrnili svoje topove na izvežbano delavstvo, in upajo, da jim bo prva zmaga pomagala doseči tudi drugo. Iz tega je razvidno, da so interesi delavstva kot celote eni in isti, in da zma-ga-ene panoge pomeni zmago za vse, poraz pa istotako.
Iz slov. naselbin.
Joliet, 111. — 19. feb. je umrl šestletni George Težak, starejši sinček jj. Johna A. Težak, 1012 N. Chicago S^. Pogreb je bil v r/ondeljek.
—	19. feb. je umrfa v državni bolnišnici v Kankakee. 111., 35 let stara rojakinja Joižefina Slejko.
Bolehala je skoro eno leto. Pokoj-nica je bila soproga g. Alojzija Slejko y Rockdalu. Poleg soproga zapušča .še šest otrok. Rojena je bila v Crnicah pri Vipavi na Kranjskem. Truplo je bilo prepeljano na dom od koder se je vršil pogreb v pondeljek v slov. cerkev in potem na slovensko pokopališče.
—	Umrla je Mary Bošnjak,
hčerka Lovrenca Bošnjak, 1107 ScQtt St. Pogreb je bil včeraj na hfvatsko-katoliškeim pokopališču.
—	19. feb. je umrla 31 let stara Barbara Pavletlč, roj. Mačak.
Bila je v bolnišnici sv. Jožefa le par dni. Poleg soproga zapušča še osem otrok, mater in več bratov in sester.
—	Rojak George Buščaj, rock-dalski policijski šef, je bid 19. feb.
poslan v bolnišnico, ker je bil v nedeljo večer ob'Streljen, ko ga je aieki Litvin sma^tral za roparja, ko je stikal okoli njegove hiše. Buščaj je vohal za tato-zi, ki so isti večer izvršili več svojih činov v ondotnej okolici.
—	Rojak Frank Osredkar, ki je dobropoznan v Waukeganu, je prišel % torek v naše mesto na 0-bisk. Napotil se je v Waukegan,
a potem se spet vrne v Montice-llo, Iowa, kjer že več leti kmetu-je.
--_o-
RAZNOTEROSTI.
Razkol v rumunski socijalisti-čni stranki. — V Bukurešti je bil ipred 14 dnevi kongres socijali-sti'5ne stranke. Glavna točka raz-
Komunisti so se takoj ločili in o-snovali svojo lastno stranko.
Železnice v Jugoslaviji. — Ob
'koncu niinu-loga leta je bilo v naši 'državi skupaj 9158 (km državnih in privatnih železniških prog. Od tega števila odpade na ozkotirno železnico 2763 km. — V državni eksploataciji se nahaja 7574 km., in sicer 5656 km. nor-malnotirni, 1617 ozkotirne 76 cm širine in 295 km. olzkotirne želez, nice 60 cm. .širine (v Južni Srbiji.) Od gornjega števila pripada belgrajskemu železniškemu ravnateljstvu 1422 km. normalnotir-ne železnice, 485 'km. ozkotirne 76 cm. in 295 km. ozkotirne železnice 60 cm. širine; skupaj torej 2202 km. Zagrebškemu ravnateljstvu pripada 2580 km. normal-notirne in 45 km. ozkotirne železnice 76 ^m. širine. — Subotiške-mu ravnateljstvu pripada 1653 km. normalnotirne in 68 krn. ozkotirne železnice in sarajevskemu ravnateljstvu 1019 km. ozkotirne železnice. — Privatne železnice so v Jugoslaviji naslednje: 1. Družba južnih železnic z 712 km. normalnotirne železniške pro ge in 21 km. ozkotirne; 2. Grška železnica proga Sokn-Bitolj 20 km.; 3. Slavonsko-podiravska železnica 153 'km. 1 m. široka; 4. 'hrvaška proga Zagreb-Sombor 20 km.; 5. podrinska okrožna železnica 58 km.; 6. požarevpčka o-krožna železnica 54 km.; 7. železnica francoske družbe gorskih , rudnikov (Metovnica-Bor) 23 'km. ozkotirna; 8. Štajnbei^ova gozdna ozkotirna železnica v Bosni 347 km.; 9. V Črni gori ozko-tirna proga Bar-Virpaizar 42 km. la'st neke italijanske družbe. K tem moramo prišteti še žolezni-š'ke proge na'še Dalmacije, ki so vse državna last, in sicer 123 km.
normalnotirne in 45 km. ozkotirne proge.
Industrija stekla v Jugoslaviji.
Ruski inženir Evgen Socijevič je našel v vojnici. Visokem in v Kise Ijaku v Bo'sni mnogo rude, ki je potrebna za izdelovanje stekla.
Svoj cilj je postigalo! — 7z kro gov zemljoradniškega kluba se doznava, da bo vodja slovenskih zemljoradnikov, poslanec dr. Bo-gumil Vošnjak, v katerem je ime novan za zastopnika naše kraljevine v Varšavi.
Naša moč, nekdanje glasilo slovenskih krščanskih socijalcev prične zopet izhajati. List bo izhajal kot tednik. Urednik bo kaplan Komljanec.
Pikantna afera iz našega pariškega poslaništva. — Aprila lan. skega leta je "Beogradsiki Dnevnik" priobčil članek "Pariški a-pači". Neki Dragiša Stanojevič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve se je vsled tega članka čutil prizadetega in je tožil Cicvar-riča, ravnatelja lista "Beograd-;ski Dnevnik". Sodišče je pa Cic^ variča oprostilo. Sedaj "Beograd-ski Dnevnik" o isti zadevi piše naslednje: "Pariško poslaništvo je postalo glavni predmet smrdečih afer, zlorab, tatvin in prevar, 'govori se o g Vesni^ču. gospej Ve snički in Lušcviču." — Nato opisuje list "zaslu'ge" Dragiše Sta-nojeviča, vsled katerih je prišel v pariško poslaništvo. V 'Parizu", pravi članek, "je Stanojevič razpolagal z ogromnimi vsotami v "patriotske namene". Ko je St. poklal tajnik ministrstva zunanjih zadev, je imel — kakor mnogi drugi -r- edino željo, da postane kurii- med Pariizom in Belgra-dom. Takoj je organiziral tihotapstvo. Uvažal je razno blago v BeJgrad tako, da je prevaral carinsko oblast. Kupil je mnogo svile in raznih luxuznih predmetov. Vse to je dobro spravil v 6 kov-čekov in pritisnil na te kovčeke pečat poslaništva SHS v Parizu. Na to je St. prišfel v Belgrad. Na carinarnici je rekel, da se nahajajo v kovčekih dokumenti z mirovne konference v Parizu. Postopal je — pravi list — na isti način, kakor Gluševič, ko je tiho-tapil platino v Švico. Nekemu carinskemu uradniku pa je bila stvar sumljiva in v prisotnosti ko misije so kovčeke ddprli in videli, da je bilo v njih samo šest pisem za ministrstvo izunanjih zadev, \'aa dstaU vsebina pa, je bila tihotapsko blago: ženski klobuki, plašči, suknje, bluze itd., kar je bilo vse lopo zavito v zavoje z napisom: 'diplomatska korespondenca", Ktvt "kui-iozum" je treba pripomniti še to, da so bila na za-
vojih zapisana imena Mihajla Jo-vanovi^ča, predsednika kasacijske ga sodišča in dr. Stanojla Vukče-viča, bivšega predsednika srbske Narodne s'Icupš'čine . . . Sedaj se ''Beogradski Dnevnik" vprašuje, da-Ii je mogoče, da se človeka kakor je Stanojevič, še trpi v državni službi. — Lepa go.spoda so ti "Idiiplomataki tihotapci!"
Neverjenosti. — V nekem slovenskem meščanskem listu je nekdo nekoč upravičeno zapisal besede, da je Jugoslavija država samih neverjetnosti. In bogme, tudi naslednji slučaj je ena izmed juigoslovanbkih neverjetnosti: — Državni cenzor v Subotici. neiki Pavle Kapiarski, je od lista "Ne-ven", ki iah?.ja v tem mestu, zahteval, da mu list daje mesečno plačo zato, ker mu, cenzurira in pleni članice! — Stvar izgleda kot šala, je pa gola resnica.
Napačna poročila o ljudskem štetju v Ljubljani. — Večina hr-vašikih listov poroča da se je pri ljudskem štetju v Ljubljani naštelo samo 30.000 prebivalcev, 'dočim so ji'h je v resaici naštelo 53.000. Da so nekateri cenili ob prevratu 1. 1918, ni nič čudnega, kajti ob tistem času je v Ljubljani še mrgolelo begunce iz Primerja, ki so se pa do letos naselili že po dragih krajih, oziroma so se vrnili na Primor'sko. Z vsemi pred mestji vred. ki pa zaenkrat še ne spadajo pod ljubljansko občino, ki so pa najgostejše naseljena, ima pa Ljubljana gotovo okrog 65.000 ljudi.
-1-o-
Misijonor-politik. — Pretekli teden se ,]c vršil v Metliki misi-jon. V četrlek je bila pridiga za može; Paler-frančiškan je sprva govoril (1 temi, ki spada res v cerkev in na. leco, a proti koncu, je krenil na politično polje. Svoj prehod je opravičeval nekako ta-ko-le: "Vem, da ne spada politika v cerkev in da pravijo višje o-blasti, da se prižnica ne sme zlorabljati v politične avrhe, toda katoliški duhovnik si ne morem kaj. da 'bi .ne storil svoje dolžnosti." In potem je začel govoriti o katoliško - politični organizaciji ter pozivati ljudi, naj pristopilo k nji. Takoj ko se je bil mož dotaknil politike, so nekateri poslušalci zapustili cerkev in odšli. Izražali so svojo nevoljo, zakaj prilšli so bili v cerkev in ne na politični shod. Pravijo duhovni-' ki, da se politika ne da strogo ločiti od vere! Samo poglejmo tega patra, kako dobro se je zavedal, kdaj je zapustil svoje pravo versko polje m zašel na politično stran, da se je celo vsled tega o-pravičeval!. Ali ,ni sam priznal.
da je kršil svojo pravo misijonsko nalogo. Kot katoliškega duhovnika je njegova naloga učiti in razlagavi verske resnice v cerkvi — kot katoliški politik ima pa priliKo pokazati na političnih shodih svoje zmožnosti in svojo ibojno naravo. Tudi ima na razpolago politične časopise, kjer se lahko na dolgo in široko razpiše, toda cerkve naj v te namene nikar ne zlorablja. Sami kažete, gospodje, zakaj se bojite kancelpa-ragrafa!
-o-
— Sinoči je pričelo goreti v sobi Rolanl Stuarta na 1104 Ches-nut ave. Ogenj je začutil pes, ki je bil zaprt v sosedni sobi im je na vse pretoge lajal, da bi zbudil gospodarja. Ko je prišla požarna bramba na mesto, je eden izmed ognjegascev pohitel v .goreče prostore in rešil iz ognja Stuarta in njegovega nemškega policij skega psa, ki sta bila oba omamljena od dimu. Ogenj se je pogasilo brez velike škode.
Našim naročnikom!
i __
Uprava tega lista je predkrat-kim pismenim potom opozorila vse zaostale nase naročnike, poravnajo svoj dolg, sicer sm" jim primorani list ustaviti. Veliko se jih je zavedalo kaj je njih dolžnost, ter nam poslali naročnino,, veliko jih je pa tudi, kateri se niso zmenili za opomin, in želijo, da se jim še nadalje posilj® list zastonj. To se pravi, direktno izkoriščati naše podjetje, katero močno trpi v teh slabih časih, drago mora plačevati papir in vse tiskarske potrebščine, toraj je absolutno nemogoče, pošiljati 1'®' zastonj.
Tem potom naznanjamo vsen* onim, kateri so bili obveščeni za poravnavo naročnine, a niso pl^' čali, da se jim ustavi list, ako n® storijo svoje dolžnosti. Izjen»® bodo le oni, kateri so brez del^ in nimajo sredstev za poravnavo, obvestijo pa naj upravo, da bod" poravnali kasneje.
Ženska suknje.
Obleke z žeketom, cele oW«k* — krila (kiklje) bluze, predp®*" nike, vso spodnjo obleko ,in vs® vrste drugo blago, katero je mo najboljše vrste, dobite sed»i pri meni po posebno znižanih c®* nah.
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
..............
AN ATOLE FRANCE:
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI.
Poslovenil OTON ZUPANČIČ
Cloveik vas vara, kakor malo se tudi za to potrudi. Na-tvezli so vam, da ima Mozajid stotrideset let, ko jih nima dosti preko šestdeset, da je živel v veliki piramidi, ko je imel v resnici v Lizboni menjalnico. In samo na meni je bilo, pa bi bila v vaših očeh veljala za Sala-mandro."
"Kaj, Jahela, ali govorite resnico? Vaš stric? ..."
"Da, in v tem tiči skrivnost njegove ljubosumnosti. On misli, da mu je tekmec abbe Coignard. Instik-tivno ga je črtil že na prvi pogled. A stvar je precej drugačna, odkar je ujel nekaj besed iz razgovora, ki ga je imel ta dobri abbe z menoj v trnju; sedaj ga lahko sovraži kot povzročitelja mojega bega in mojega odvoda. Zakaj, , navsezadnje sem bila vendarle odvedena, prijatelj moj, in to mi mora dati nekaj vrednosti v vaših očeh. O, bila sem pač zelo nehvaležna, da sem zapustila tako dobrega strica. Toda nisem mogla več prenašati robstva, v katerem me je držal. In potem sem si goreče želela obogateli, in. to je pač zelo naravno, ali ne, da si želi tako mlado dgkle velikega bogastva. Samo eno življenje imamo, in Še to je kratko. Mene niso učili lepih laži o nesmrtnosti naše duše. '
"Joj, Jahela?' sem vzkliknil v žareči ljubezni, ki jo njena trdosrčnost netila, "joj, jaz nisem v Sab-f";,; jlfrfelfcro gradu poleg vas ničesar pogrešal, česa vendar ' st* pogrešali za svojo srečo vi?"
Dala mi je znamenje, da naju gospod d'Anquetil opazuje. Nategalica je bila popravljena in kočija je dr-drala med vinskimi bregovi.
Ustavili smo se v Nuitsu za večerjo in za prenočišče. Moj dobri učitelj je popil pol ducata steklenic domačega
vina, ki mu je čudovito jezik razvezalo. Gospod d' An-quetil se je niteril ž njim s kupico v roki; ali, da bi se meril ž njim v razgovoru, temu pleitiič ni bil kos.
Jedli smo dobro, spali slabo. Gospod abbe Coignard je ležal v nizki izbi pod stopniščem v pernici, ki jo je delil z gostilničarjem in z njegovo ženo, in v kateri so hoteli vsi trije zadehniti. Gospod d' Anquetil je vzel z Jahelo sobo zgoraj, kjer je visela od tramov slanina in čebula. Jaz sem zlezel po lestvi pod streho in sem se iztegnil po slami.
Ko sem se bil %e kolikortoliko naspal, je luna, ki je sijala skozi odprtine v strehi, spustila en žarek med moje veke in jih je razklenila ravno prav, da sem zagledal Jahelo v nočni čepici, ki se je pomaljala skozi zaklopnik. Na vzklik, ki sem ga pognal iz prsi, si je položila prst na usta.
PstI mi je rekla. ''Maurice je pijan za enega nosača in markija skupaj. Tu-le spodaj spi Noetovo spanje."
"Kdo je to, Maurice?" sefn vprašal in si mel oči.
"Anquetil. Kdo hočete, da bi bil?"
'Nobeden. Toda nisem vedel, da mu je Maurice
ime.
Pa
Saj tudi se ni dolgo, kar vem to jaz sama. kaj to I"
"Prav imate, Jahela, kaj to I"
Bila je v srajci, in mesečnina ji je curljala kakor mleko po nagih plečih. Smuknila je k meni in dajala mi je najnežjsa imena in najstrahoviteje opolzka imena, ki so ji drčala v milfcm šepetanju z ustnic. Potem je u-molknila in^mi je začela dajati poljube, kakor je znala samo ona, in poleg katerih se zde, vsi objemi drugih žensk plehki.
Sila in tišina sta množila blazno napetost mojih živcev. Presenečenje, veselje nad osveto, iji nemara nekaka perverzna ljubosumnost so podžigala moje poželje-nje. Prožna čvrstost njene polti, okretna silovitost kretenj, s katerimi me je ovijala, sta prosili, sta obetali in zaslužili najžarovitejših ljubkovanj. Tisto noč sva spo-
znala naslade, katerih brezdajnost meji na bolečino.
Ko sem iz zarana stopil na gostilniško dvorišče, sem našel tam gospoda Anquetila, ki se mi je zdel manj zoperen sedaj, ko sem ga varal.
Njega zopet je po vsej priliki vleklo k meni bolj, nego spočetka našega popotovanja. Govoril je z menoj po domače, s simpatijo in zaupno, očitaje mi samo to, da kažem proti Jaheli premalo obzirnosti in postrež-nosti, in da se ne brigam zanjo toliko, kolikor se mora vsak poštenjak brigati za vsako žensko.
Pritožuje se, je dejal, ''zaradi vaše neuljudnosti. Varujte se, ljubi Vrtiraženj, meni bi bilo žal, če bi prišlo med njo in med vami kaj navskriž. To je lepo dekle in me ima nad vse rado."
Kočija je že eno uro drdrala, ko je pomolila Jahela glavo skozi okence in mi rekla:
"Kaleša se je zopet prikazala. Rada bi razločila obraze obeh mož, ki sta v nji. A ne posreči so mi." '
Odgovoril sem ji, da na tako razdaljo in v jutranji megli ni mogoče ničesar videti.
Ona je oporekala, češ. da ima tako ostre oči, da bi jih prav dobro razločila vkljub megli in daljavi, če bi le bili res obrazi.
"Ampak," je pristavila, "to niso obrazi."
' Kaj neki naj bi pa bilo?" sem jo vprašal in izbruhnil v smeh.
Ona zopet me je vprašala, kakšna neslana misel mi je sunila v glavo, da se tako bedasto smejem, in je rekla:
"To niso obrazi, to so krinke. Ta dva človeka inas zasledujeta in sta zakrinkana."	\
Opozoril sem gospoda Anquetila, da se mi zdi, da nas zasledujejo v nakazni kaleši. A on me je prosil, naj mu dam mir.
"In da nam je stotisoč vragov za petami," je za-vpil, "me ne bi to prav nič brigalo, ker imam dovolj o-pravka z nadziranjem tega debelega obešenjaškega ab-beja, ki preklada karte na posebno pretkan način, in me bo okradel za ves moj denar. * Se temu se ne bi čudil,
ce bi mi vrgli to nakazno kalešo med mojo igro, Vrtira' ženj, ker ste zgovorjeni s tem starim prevejancem. vas mora vznemirjati vsak voz, ki gre po cesti?"
Jahela mi je rekla čisto potihem:
"Prorokujem vam, Jakop, da nas doleti od te kal'" še nesreča. To slutim, in moje slutnje me niso še kdar varale."
Ali bi me radi prepričali, da imate proroški dar?
Odgovorila mi je resno:
"Imam ga."
"Kaj ste prerokinja?" sem vzkliknil z nasmeškoiH' 'To je pa čudno I"
Norčujte se, mi je rekla, "ih dvomite, ker nis'* nikdar videli prerokinje od tako blizu. Kakšne pa morale biti po vašem?"
Jaz sem mislil, da morajo biti device."
Ni potreba," je odgovorila z gotovostjo.
Neprijateljska kaleša je izginila za cestnim ovi" kom. A Jahelin nemir se je bil, ne da bi bil hotel priznati, polotil gospoda Anquetila, ki je velel postil'i" nom, naj gonijo krepko v galop, obetaj e jim dobro n®' pitnino.
Iz pregoreče skrbi je dal podati vsakemu po steklei^ic, ki jih je bil abbe shranil na dnu voza.
Kocijazi so prenesli ogenj, ki jim ga je dalo to no, na kqpje.
' Lahko se potolažite, Jahela," je rekel d Anquetil; kakor sedaj-le dirjamo, nas ta stariP^ kalesa, ki jo vlečejo apokaliptični konji, nika/kor ne
.k«'
hiti." abbe.
Saj gremo kakor mački po žerjavici," je
"Ako bo to le trajalo," je menila Jahela. , Gledali smo, kako beže na naši desni vinogra*^' ^ kor po bregovih. Ne levi se je leno lila Saona.
no smo preleteli mimo tournuškega mostu. Mesto se dvigalo na drugem bregu reke, na brdu, ki so g® ^ cali zidovi opatije, ponosne kako trdnjava.
(Dalje prih.)
March 29th 1921
V priznanj e| hvaležnosti, na tem mestu naj topleje priporočam rojakom slovenskega zdravnika kiropraktike

DR. ALB. IVNIKA, 6408 St. Clair Ave.
kateri je našo hčerko, dol go časa trpečo za vratno boleznijo ozdravil v primerno kratkem času.

mfii
Mrs. Frances Molla 1064 E. 61. St.
NAZNANILO!
"enakopravnost"
STRAN 9.
...................................................................................................................
MliraillEi
(Dalje)
Cenjenemu, občinstvu naznanjam, da sem pričel trgovino 8 atenskim papirjem. Imel bodem v zalogi vseh vrst papirja 01 tako da vam bodem lahko -postregel..
Kadar potrebujete papiranja, oglasite se pri meni.
DELO NAJBOLJŠE VRSTE.
CENE ZMERNE.
Se priporočam.
ANTON COLARIČ
Expert Paperhanger 5385 ST. CLAIR AVE.
ill ll ll i


liTinniniiiTiiTinniriirinitinniriirutiitsnitsn^
HWIWIIIIUI
M	Tel. Main 2063	0. S. Cent. 1690 1
B	iJoHn L-i. NliHelicH
0	SLOVENSKI ODVETNIK
III	902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. H PODRUŽNICA:
i	6127 St. Clair Ave., — Tel. 0. S. Princeton 355-R.
■ i

II ■ iiiiiii
■liiiBiiiiBiiiiiimaniiiimaiiiiMiiiiBtiifiiifiiiiBiiiiBitifii
iiaiiiiHiii

Nltfiiiliiii
iiiaiiiiBiii

ilaTiilaliimii
Union 330—"W

li li
HOMESTEAD SHEET METAL AND ROOFING COMPANY.
J. A. SMECHEWICZ, poslovodja. Postavljamo in popravljamo vsakovrstne forneze. Izdelujemo razno posodo za hotele in restavracije
Krovci, kleparji in popravljale! škriljevih streh. „ 7948 Broadway.
Tisti clan po Sedanu sta o.be-d've nemški armadi začeli valiti svojo čJovešlko povodenj proti Parizu; Armada z Meuse je prihajala na severu po dolini Mame, d očim je armada pruskega prestolonaslednika pri Villeiieuve-Saint-Georges prekoračila Seino marširahi na Versailles ter obkolila mesto od južne strani. Tisto mlačno sepftembroivo jutro, ko je general Ducrot, ki so mu bili poverili jedva postavljeni 14. orma-dni zbor, sklenil napasti presto-lonaslednikovo armado med njenim bočnim maršem, je Maurice, ki je s svojim novim, 115. polkom taboril v 'gozdih na levi strani Meudona, šele takrat dobil povelje za marš, ko je-bil poraz že gotova reč. Nekaj granat je bilo dovolj ; strašna panika je izbruhnila v stotniji zuanov, sestavljeni iz samih novincev, ostale čete je potegnil beg s seboj, in nastal je tak nered, da se je brezumni dir ustavil šele za obkopi, v Parizu, kjer je zavladala brezmejna potrtost.	,
Vse postojanke pred utrdbami na jugu so bile izgubljene; in še tisti večer je bila potrgana poslednja nit, ki je vezala mesto s Francijo, braojavna žica zapadne železnice. Pariz je bil ločen od sveta.
To je bil za Maurica večer, poln strašne žalosti. Da so si Nemci uipali, bi bili čez noč lahko taborili na Karuseljskem trgu. Toda bili so ljudje največjo previdnosti, namerjali so obiek po vseh pravilih vojne umetnosti in 30 bili že natanko določili glavne točke za obkoljen j o mesta: črta Meusine armade na severu od Croissy-a čez Epinay do Mar ne, nato druga črta tretje ar-
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 st. clair avenue.
made od Chennevierers-a do Cha-tillona in Bougivala, pruski glavni fitan, kralj Viljem, gospod von Bismarck in general van Moltke pa so vladali v Versaillesu. Ta ogromna blokada, ki niso verjeli, da bi bila mogoča, je bilo dovršeno dejstvo. To m^to s svojim bastijskim zidov jem v obsegu osem in pol milje, s svojimi petnajstimi utrdbami in šestorico sprednjih redut je tičalo zdaj kakor v ječi. In obrambna armada je štela samo 13. armadni zbor, 14., ki se je šele tvoril, pod poveljstvom generala Ducrota, obadva f skupnim številom osemdeset tisoč vojakov, h katerim je bilo treba prišteti štirinajst tisoč vojakov mornarice, petindvajset tisoč mož prostovoljcev, stoinpetnaj'st tisoč mož narodne garde, razideljenih po šesterih razdelih nasipov. A dasi je tvorilo vse to cel narod, vendar je manjkalo vojakov, vajenih boja in discipline. Moštvo se je obo-roževalo in vežbalo; Pariz je bil le še velikansko utrjeno taborišče.
Priprave za obrambo so postajale od ure do ure mrzličnejše; ceste — odrezane, hiše, ki so ležale na bojnem pasu, podrte; dve sto topov velikega kalibra in o-stalih dvatisočpetsto topov popravljenih in pripravljenih, vlivanje drugih, novih topov — docela orožarna, ki je rastla iz tal po'd velikim domoljubnim naporom ministra Doriana. Po }!)reki-njenju pogajanj v Ferrieres-u, ko je Jules Favre razglasil zahteve gospoda von Bismarck: od-stopljenje Alzacije, jefcništvo strassburške posadke in tri milijarde vojne od&kodnine, se je dvignil krik ogorčenja; nadaljevanje vojske in, odpor proti sovražniku je bil sprejet s krikom navdušenja kot neizogiben živ-Ijenski pogoj za Francijo. Tudi brez upa zmage se je Pariz moral braniti, da ostane domovina živa.
Neko nedeljd koncem septembra 30 Maurica službeno poslali na drugi konec mesta, in ulice, po katerih je hodil, trgi, ki je šel preko njih, so ga navdajali z novim upanjem. Zdelo se mu je, da so .It) po chatillonskem porazu srci še bolj navdušila za veliko delo. Ta Pariz, ki ga je poznal tako željnega uživanja, tako bližnjega najhujšim grehom, se .nu je kazal preprost, poln vese* le hrabrosti in pripravljen žrtvovati vse. Srečeval je samo uniforme, najmiroljubnejši ljudje 30 nosilr čepico narodne garde.
Kako orjaška ura, ki ji poči poro, je bilo namah obstalo družabno življenje, induavriia. trgovina in ves poslovni piomet: le ena strast je živela, velja do zma ge, edino, o čemer je šel razgovor, ediri, kar je razvnemalo sr. ca in glave v javnih zborovanjih kakor ponoči v stražnicah in n- naprestano .nabivajočo se množico ljudstva, ki je zapirala cestni hodnik.
Prevara samega ssoe je postala taco vsesplošna in je tirala vsa sr;a s seboj; razJ.raženost je pehala ta narod v nevarnost plemenitih brezumnosc'. .!'ojavlja-a se je že cela kri%a bolne ner-voznosti, nalezljiva groznica, ki je pretirala strah in zaupanje ter oh r.ajmaijjšem dihu odklenila v (loveku razbrzdano zver. In Maurice je bil v ulici Des ilar-tyrs pr;'ča prizora, ki ga je raz-, strastil: besna tolpa se je v prav catem naskoku vrgla, nad hišo, kjer se videli eno izmed visokih oken vao noč osvetljeno z jasno lučjo svetilke — očividno znamenje za Pruse v'Bellevue nad Parizom. Meščani, tki jih je mudi g.trah pred vohuni, so živeli po strehah, da pazijo na okolico. In še prešnji dan so hoteli v t iilerij-skem bajarja utopiti nesrečnika, ki je na klopi razgrnil in gledal načrt Pariza.
Tudi Maurica, ki je bil prej tako svobodnega duha, je v oma.i.a-nosti vsega, kar je bilo dotlej njegova vera, pograbila ta bolezen samoljubja.
Ni čveč' ni obupa val kakcr na večer chaitillonske panike, kjer ga je mučilo tesnobno vprašanje, ali pač najdejo francoske armade še i-.aterikrat dovolj moške moči, ria bi se borile: izpad 30. septembra na L'Hay in Chevilly in izpad 13. oktobra, ko so mobilne garde zavzele Begneux, ter na posled izpad dne 21. oktobra, ko se je njegov polk za kratek čas polastil Malmaisonskega parka, mu je vrnil vso njegovo vero, tisti plamen upanja, ki ga je mogla že ena sama iskrica razvneti iznova — plamen, ki mu je razjedal srce. Dasi so jo Prusi ustavili na vseh točkah, se armada zato ni borila nič manj hrabro; še je mogla zmagati. Toda Mau-ricevo trpljenje je prihajalo iz tega velikega'Parizfa, ki je omahoval med najskrajnejšimi sanjami in najhujšo malodušno-stjo, preganjan od strahu pred izdajstvom, v svoji strastni želji zmage. Ali nista sledila cesarju in maršalu Mac-Mahonu tudi general Trochu in general Du-c^rot kot nesposobna poveljnika, brezvestna povzročitelja poraza?
Isto gibanje, ki je porušilo cesarstvo, je pretilo, da poruši tudi vlado Narodne Obrane: bila je splošna nestrpnost nekat'irih vro čekrvnežev, ki so težili za oblastjo, da bi mogli o teti Francijo. Jules Favre in-drugi člani so bili že manj priljubljeni od padlih ministrov Nepoleona III. Ker niso hoteli pobiti Prusov, je bUo na ravno, da prepuste svoje mesto drugim, zmagezavestnim revolu-cijonarcem, ki so hoteli odrediti splošni vsanek ter radovoljno sprejeti izumitelje, ki so se ponujali, da podrujejo okolico mesta z minami ali pa uničijo sovražnika " novo ploho gršikega ognja.
Na predivečer 31. oktobra je u-nieila Maurica ta bolezen, suma in sanjavasti. Zdaj je veroval do misljijam, ki bi se jim bil včasih smejal. Zakaj ne bi? Ali neumnost in hudodelstvo nista bila brez mej ? Ali ni postajal čudež mogoč sreti teh katastrof, ki so preobračale svet? Dolg srd se je bil nabral v njegovih prsih, odkar je tam doli pred Muehihau-senom izvedel o Froeschweilerju; krvavel je zaradi Sedana kakor od žive, venoper razdražene r^ne ki jo nxpre najmanjša nezgoda zopet odpreti; pretresen je slehernega poraza se mu je bilo ohranilo; telo in glava sta bila oslabijo, na po tako dolgi vrsti dni brez kruha in noči brez spanja. Tako se je čutil vrženega v to strašno življenje, polno hudih sanj, in ni vedel ijiti, če živi.
(Dalje prih.)
---o--
ZDRAVSTVENI NASVET ZA VSE.
ževati vse obsežnosti svojih pljuč s tem, da dihamo globoko.
Sključena hoja ali sedenje s po-cenjenim hrbtom krčijo pt-sa in jako ovirajo pravilno dihanje, torej pravilno čiščenje krvi.
Kri ne more biti sčiščena s pol pljuč zraka, ravnotako kakor par poličev vodei ne zdostuje za pravilno kopel.
Privadite se na to, da sedite z vzravnanim telesom in dihate globoko. Dvakrat na dan — zjutraj in zvečer — vršite dihalno vaje. Napolnite pljuča počasi in, kar največ morate, ter potem izpraznite jih počasi.
Marsikateri šibki otroci so se razvili v močne in krepke moške ali ženske potom dihalnih \^j in telovadbe.
Zapomnite si, da najboljša o-bramba proti sušici je dvoje dobro razvitih pljuč.
Treba je zato paziti, da se ne pri-
dobi zla navada sključene postave, ako vaš poklic vas sili na delo pri mizi ali šivalnem stroju. Sključenost je odgovorna za napačen tok krvi in tudi za druga zla poleg slabega dihanja.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST^"
■■■■■■■■■■■■■m
ALI VESTE
da dobite sedaj pri meni jako fine in lepe spomladanske suknji« ce, bele obleke za sv. Obhajilo, volnene, svilene, in pisane gingham obleke, slamnike, rokavice, nogavice in vso drugo opmvo za deklice ,po posebno nizkih cenah.
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. »■■■■■■■■■■■■■■i
KDO SE POSLUŽUJE P AIN-EXPELLERJA ?
Delavec se ga poslužuje,, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tcgnile pri težkem dnevnem delu.
Farmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki ni druge stvari.
Tovarna.'.'.;.; delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo moč in en energijo revmatiČJie bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprjlike v njegovem težavnem poklicu.
Majnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu,
nevralgiji ali vseli bojeznih; katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo.
Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter se ranijo, zoper pike muh, in vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta.
Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER.
Pl.iuča so 'liravcata "pralnica" za zalogo krvi, ki je v t^jleau. — Ko tok krvi preteka skozi pljuča, kri izločuje nečistosti in sprejema kisik, ki je,v zraku.
Da se pa te "pranje" krvi vrši za vdihanj^ in se moramo poslu-
SPOMLAD JE TU
in vsak si želi prebarvati hišo bodisi zunaj ali znotraj. Lani je bila barva zelo draga in ker je letos mnogo ceneje si boste gotovo letos prenovili hišo. Imam tudi veliko zalogo žimnic, ki so tudi mnogo ceneje, avtomobilskih gumijastih obročev in mnogo drugih gospodarskih in hišnih potrebščin.
Pridite torej. k nam kadar kaj potrebujete. Postregli vam bomo prav prijazno.
Sedaj vam naj pa voščim
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
da bi se kaj dobro imeli I
KRIST MANDEL
15702 WATERLOO RD.
B
ipn
S
, SOKOLI, NA NOGE!
V sredo, dne 30. marca ob 8. uri zvečer se vrši prvi Sokolski sestanek v Slovenskem Narodnem domu na St. Clair Ave. in 64.
ulica. Namen tega sestanka je, da oživimo Slovenskega Sokola. Imamo krasno telovadnico na razpolago, vsakemu Sokolu pre-I skrbimo telovadno obleko. Pridite tprej v S obilem številu in pripeljajte s seboj svoje B prijatelje, ki se zanimajo za Sokolske ideje, g Pokažimo, da je Cleveland zaveden in na-
I preden —, ne pozabite torej na ta velevaž-ni sestanek.	ODBOR.
■■■■■■■■■■BBMllIUIllBlBlBlMlMHIMiHmilllU—Mill
Brezplačna ponudba vsem bolnim moškim in ženskam traja samo prihod. 7 dni
POSVETOVANJE IN PREISKAVA BREZPLAČNA.
PRIDITE DANES.
. Vsak moški ali ženska, ne ozirajoč se na kakšni bolezni trpi, naj pride k meni ta teden ,da jih skrbno preiščem in to seveda popolnoma ZASTONJ. Mnogim bolnikom sem že pomagal v prošlofati, ki so preje poiskusili brez vsakega uspeha vse (
druge zdravnike. Kar sem storil za druge,
storim lahko tudi za vas. Če mi pa vaše bolezni ni mogoče ozdraviti vam bo to takoj povedal. Prav nikogar ae ne maram podstopiti zdraviti ako vem, da mu ne 0*^ (loP- ilo 8. 2v. morem pomagati. Vsem bolnikom posve-	;
čam moje osebno pozornost. Ta teden OB NEDELJAH: bom za mojo postrežbo računal posebno Od 10 dop. do 2 pop, malo, tako, da bo imel vsak človek priliko pridobiti si zdravje zelo poceni.
URADNE URE;
NE ODLAŠAJTE.
Celih dvajset let sen* Spu;ijalizir&l samo na moildh in ženskih zastarelih in novih boleznih kot so, krvni, kožni ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi revmatizem. bolečina v križu, ali sklepih, glavobol, zahmeanon^. vrtoglavost, izpahki in katarh v ngs«. glavi in grlu. Jaz se poslužujem direktnew vbrizgavanja' sokrvlce vakdnov m bakte-rlnov, kad*r zahteva slučaj, in to vam zagotavlja gotov uspeh. Nihče bi ne smel obupati nad svojim lastnim polotajem ne gledp kako dolg* časa že boleh«. MoJe najboljše priporočilo je to. d» ml moji nekdanji bolniki pošiljajo nov« neprestano. Jaz Bcm uspešen zato ker vsakega bolnika nadvse natanko preiščem. Potom dopisovanja ne zdravim nikogar. Prinesite' s seboj ta oglas, kadar pridete. Ve» teden so cene zelo nizke.

ZDRAVNIK KENEALY
Vrata, zapadno od Star gledališča. DJUJQQ NADSTROPJE vzhodno od Bond's Cloth. Store
647 Euclid Ave. republic bldgJ. ' Cleveland, Oi
STRAN 4,
"enakopravnost"
MARCH 2&th 1921
Clevelandske novice.
—	V bližini'kraja, kjer sta bili najdeni uičiteljici Parma višje šole umorjeni še sredi meseca februarja, je naišel zadnjo nedeljo policijski kapitan Mato-witz okrvavljen žepni robec, na katerem so všite iste začetne črke kot so bile začetne črke imena nekega prijetega osumljeni. Madeži na robcu so od dežja že obledeli^ in da se prepriča Mato-witz, da-li so od krvi, jih je dal preisikati mestnemu ba'kceriolo-gistu. Po temeljiti preiskavi se je slednji izjav:!, da so madeži od krvi. Matowitz je našel robec kake pol mjlja od prostora, kjer še je izvršil umor. Stopinje v okolici so zelo podobne onim na pozo-rišču umora. Prav blizu kjer je bil najden- robec, stoji zaipuščena (koča, kjer se je morilec najbrže skril toliitio časa, da je postalo tema, nakar je v temi odšel naprej. ' , (
—	Na velikem semenju, katerega priredi Slovenski Narodni Dom v Clevelandu početkom meseca julija, bo tudi dvignjena srečka za krasen player piano. Srečke se dobijo tudi v našem u-radu in zavedne rojake se o-po-zftrja, da pridno sežejo po njih.
—	Nesreča nikdar ne počiva. Včeraj zjutraj je našel inženir Carney od The City Ice Co. na 1790 E. iiJ. cesti, na vspenjacki mrtvega desetletnega dečka Rudolfa Lamperta, sina udovele fo-j akin je Zofije Lampert. stanujoče na 1732 E. 43. St. Kako je prišlo do dečkove smrti, še ni dogna no. Zlomljen miu je vrat in je tudi drugače poškodovan, toda ma vspenjaču in naokoli ni nikakih znakov krvi. Ker je tovarna blizu železniške proge se domneva, da je deCk* n%orda povozil vlalk in da so ga prinesli do tovarne njegovi tovariši. Na drugi strani se pa policiji to spet zdi nemogoče, ker navadno otroci bežijo, ako se kateremu izmed njih kaj pripeti in si ne upajo blizu. Preiskalo se je železniški tir, - toda nikjer se ni našilo nikakega sledu o krvi. Dečkovo truplo se ie prepeljalo v mrtvašnico Flyn and Proelk, tu pa je je spoznal njegov 91etni brat John, nakar se je deč-Kovo truplo prepeljalo v Gvdino-vo mrtvašnico. Kot pripoveduje Mrs. Lampert, je prišel v nedeljo popoldne okrog 2 ure^po Rudolfa neki njegov tovariš po imenu Andrej in sta' šla skupaj ven. In od tedaj dečka ni bilo' več nazaj. Mati ne ve, kje stanuje deček, s katerim se je-njen sin večkrat igra), niti ne ve njegovega rodbinskega imena. , '
—	V dnevih, ko še ni bi!o pro-hibicije smo imeli v Clevelandu okrog 800 gostiln, sedaj pa ko se toči le sladka voda, jih je po celem. mestu celih 2600. To poročilo prihaja h urada licenčnega komisarja L. C. Cukra. Pri tem so vštete aeveda tudi vse candy-prodajalne.
—	Clevelandski sprevodniki in motormani na, pouličnih karah se bodo odločno borili proti temu, da ti se jim znižalo olače po prvem majniku. Predsednik unije, Kred Telschow, je podal včeraj prvo izjavo od strani unije, odkar je družba naznanila, da misli znižati plače in spremeniti delovne pogoje. Rekel je, da ne vidi nikakega vzroka, zalfjpj bi se dosedajno pogodbo spreminjalo. Prepričan je, da ako bi piebival-ci mesta Clevelanda natančneje poznali delavne razmere -uslužbencev, bi bili vsi nasprotni druž-binemu -predlogu za spremembo. Delavcem le hoče utrgati plače za 20 odstotkov, in če bi se oni podali vsemu kar družba zahteva, bi se jim plače lahko vsak čas spreminjale in nižale.,
—	Včeraj popoldne je umrl dobro poznani Slovenec Jos. Mr-var v starosti 52 let, doma iz
' vasi Krečat pri Žužemberku. Bil je član društva Ciril in Metod 5t. 18 S. D. Z. V Ameriki je bival 33 let. Tukaj zapušča soprogo, sina in dve sestri, v starem kra-
ju pa brata in dve sestri. Pogreb se vrši v četrtek dopoldne pod vodstvom pogrebnika Za-
kraj ska iz Glass Ave. še sožalje.
hiše žalosti na 6108 Družini izrekamo na-
ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA .REPUBLIC. ZDRUŽENJA.
Nesrečni album.
(Dalje.)
Dne 11. in 12. marca 1921 se je vršila v Chicagi v dvorani Slovenske narodne podporne jedno-te na 265 7 So. Lawndale Ave., četrta konvencija JugoslovanAe-ga Republičanskega Združenja.
Sklepi zadnje, to je tretje, konvencije J. R. Z. so bili važni in nič manj važni so sklepi četrte konvencije. S tem da smo v domovini pridružili naše delo Jugoslovanski Social - demokratični Stramki in oddali naše delo organizaciji, ki ima že moč in vpliv, smo seveda primorani spremeniti taktiko našega bodočega dela Delokrog organizacije se mora strniti v enakem smislu in nastopni sklepi četrte konvencije J. R. Z. pričajo, da so delegatje zavedali svoje' dolžnosti. Dub> ki preveva sugestije, sklep g in resolucije te konvencije, je edini, v katerem bo svobodno jugoslovansko ljudstvo.
•Naše delo torej ni končano in nikdar ne bo dokler se vresniči program J. R. Z. Pot v dosego tega cilja naj bo potom tega zapisnika pojasnjena vsakemu in komu je do realizacije programa J. R. Z , naj se ravna po tem.
Prijavljeno zastopstvo je bilo 34, udeležilo pa se je konvencije 26 zastopnikov.
ZAPISNIK
IV. konvencije Jugoslovanskega republičanskega Združenja, dne 11. in 12. Marca 1921, v Chicagi,
,	Illinois.
I. SEJA DNE 11. MARCA, 1921
, Otvoritev konvencije.
Glavni tajnik br. Frank S. Tauchar otvarja prvo redno sejo četrtega glavnega zborovanja J. R. Z. ob devetih dopoldne, pozdravi navzoče delegate in ekse-kutivo. Omenja, da četrta konvencija ni tako močno reprezen-tira^na, kakor tretja, pač iz vzroka, ker slalxo delavske razmere ne dopuščajo", da bi vse organizacije oziroma društva poslale svoje zastopnike; upa, pa, da bodo naloge tekoče konvencije rešene v zadovoljstvo in korist celokupnega naroda.
Tajnik br. Tauchar povabi odbor, "da pregleda poverilnice navzočih delegatov. Ka ta poroča, da so vse poverilnice v redu, predlaga br. Cainkar, da se sprej me, provizorični red, predložen konvenciji po eksekutivi J. R. Z. Konvencija predlog podpira in sprejme.
Provizorični dnevni red za IV. konvencijo J. R. Z.
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Konstituiraiije zbora in volitev odsekov.
3.	Poročila;
a)	tajnikovo;
b)	blagajnikovo;
c)	nadzornega odbora;
d)	centralnega odbora (sodr., Udovič, taj.);
e)	br. Zalaznika.
4.	Referati:
a)	Zunanje in notranje zadeve Jugoslavije (br. Jos. Za-verthik;
b)	gospodarska organizacija, br. Godina) ;
c)	pravila in bodoča formS"J. R. Z., (br. Tauchar).
5.	Razno.
6.	Volitve:
a)	eksekutive;
b)	centralnega odbora;
d)	nadzornega odbora;
7.	Zaključek konvencije.
Brat tajnik nadalje predlaga, da si zbor izvoli predsednika in podpredsednika. Delegatje podpirajo in sprejmejo predlog. No-minirani so: Jerant, Somrak, Jur-ca, Stefančič, Aleš. Nominacija na podpiran in s^prejet predlog zaključena. Sprejme br. Stefančič, ki je soglasno izvoljen predsednikom.
Pri nominaciji za podpredsednika so nominirani sledeči: sestri M. Aleš in Grilc, ter br. Turk, Zavertnik, Zornik, Jurca. Nomi-
nacijo sprejme br. Jurca, ki je so-felasno izvoljen podpredsednikom.
Izvoljena predsednik in podpredsednik zavzameta svoja mesta.
Predsednik pozdravi v lepem govoru navzoče ter otvori nominacijo za zapisnikarja, oziroma zapisnikarje. Nominirani so br. Turk, Furlan, Zalaznik, Cainkar, Somrak, s. Grilc. ^
Nominacijo sprejmejo s. Grilc, br. Furlan in Zalaznik. Seja sprejme predlog, da se potrdi nominacijo. Zapisnik prve seje prevzame br. Zalaznik.
Br. Zavertnik predlaga, da se nagradi zapisnikarje, kakor se je to vršilo na prejšnjih zborih in sicer po delu ob koncu konvencije. Sprejeto.
Nadalje svetuje br. Zavertnik, da se odda zapisnik, ko bo dokončan, "Prosveti", ki g^ pošlje v tiskarno, da se nastavi. Odtiske stavka je* mogoče dobiti za malo ceno, katere se potem za male stroške pošlje delegatom na zahtevo. Pravtako se priobči zapisnik v vseh naiših glasilih. Sugestija stavljena v predlog, ki je podpiran in sprejet.
Br. tajnik predlaga, da se voli pet članov ožjega odseka. Po sprejetju tega predloga otvori br. predsednik nominacijo za ta odbor; Nominirani so sledeči: br. Somrak, Zaitz, Lučič, Godina, Jerant, Udovič, JurCa, Aleš s. A-Aleš, Vogrič, s. Udovič, Furlan, Cainkar. Nooiinacijp sprejmejo sledeči: Lučič, Jerant, Jurca, Furlan, Aleš. Ker ni protikandidatov, štpvilo nominiranih, ki so sprejeli, jih br. predsednik proglasi izvoljenim.
Na predlog br. Tauchar j a se sklene, da se seje prično ob osmi uri zjutraj, ki/ trajajo do dvanajstih; popoldne se prične ob pol dveh ter se končajo ob pol šestih. Za slučaj potrebe se konvencija vrši tudi čez uro.
Br. Zalaznik poroča, da se je od članov nadzornega odbora revizije udeležil samo br. Todorovič. Ostala člana, br. SemroV in br. Krže nista prišla na povabilo. Br. Semrov je pojasnil svoje vzroke odsotnosti v pismu in potom delegata br. Jurca; seja vzame vzro ke na znanje, jih smatra upravičenim ter oprosti' odsotnost br. Semrova.	^
Bri Kržeta opravičba se glasi':
"Naznanjam Vam, da se.vsled nepričakovanih ovir ne morem u-deležiti konvencije J. R. Z. Izku-šal sem zadeve spraviti toliko v red, da bi si mogel odtrgati nekaj dni, a ni šlo. Radi tega storite pri reviziji, kot veste, da je najboljše. Mislim, da tistih par zneskov, kar jih je od zadnjič, lahko pregleda vsak, kogar zanima. ' Ker pridejo računi ilak v javnost, oziroma na podrejene organizacije, je revizija samo formalnost."
Br. Somrak vpraša glede odsotnosti nekaterih članov eksekutive. Br. Godina pojasni, da se že domalega za eno leto hrvaški člani eksekutive J. R. Z.^ne vde-ležujejo sej. To so: br. Biščan, Stakič, Kneževič in KukoVac. Vabila na seje so dobivali redno, pa se niso odzvali. Sestra Aučin, ki danes ni navzoča, se je oprostila, ker ji vsled nujnih zadržkov ni mogoče biti danes navzoči.
Br. Zavertnik predlaga, da se oprosti za nenavzočnost na konvenciji vse tiste člane, ki navedejo za vzrok, da jim delo ne dopušča. Iz vzroka, da je delo težko dobiti in bi se z odsotnostjo par dni delo lahko izgubilo, sprejme seja ta predlog soglasno.
Br. predsednik preide na točko "poročila" in da br. tajniku, Tau-charju, da započne s svojim poročilom.
Br. tajgik poda svoje poročilo, ki se glasi:
(Dalje prih.)
Začel je polagoma postajati druzih misli . . . Zenitne ponudbe, seveda v gotovih slučajih, le niso popolnoma nesmiselne. Nasprotno, zgodi se lahko, da prinese dvema najlepšo bodočnost. Bog ve, v kakšnih odnošajih je živela do sedaj ta gospodična, ki tu potom časopisja išče moža. Glede bogastva bi jih bila brez-dvomno dobila cel tucat in da se ni poročila, mora biti gotovo kak tehten vzrok. Morda so ji zgodaj pomrli stariši, njo pa so potisnili k kak samostan, kjer je mogla občevati le z nunami in svojimi sovrstnicami. Po dokončanih študijah je morda prišla v roke kakega strogega varuha, ki do njene polnoletnosti ni hotel slišati sploh o nobeni možitvi. Sedaj je najbrž polnoletna in ker ji manjka potrebnega znanja, hoče si pomagati na ta način, kar je čisto prav. Poleg svojega o-bilnega premoženja je lahko najboljša ženska na svetu, nepokvarjena, lepih lastnosti, pravi angel j. Na to njeno ponudbo se jih bo gotovo odzvalo kar cel bataljon, toda eden izmed njih bo pa le srečen — presrečen.
Zamislil se je in se skoro prestrašil lastnih misli.
"Ah, norost! Kaj vendar bu-dalim . . Naj poskušajo drugi, ki so še prosti. Jaz imam Minko in — amen!"
Toda peklenski izkušnjavec mu je začel zapeljivo šepetati na uho:
"Ako si pameten, poskusil — Mimo tebe se pelja zlat voz. Ti si mlad in čvrst, porabi ugodno priliko in skoči vanj, da ti ne od-drči dalje. Minka ima lepo premoženje, to je vse res; ali kaj je njenih dvajset tisoč, ima gotovo še kaj drugih pritiklin, ki pripomorejo, da je življenje še lepše in udobnejše. Morda poseduje kako posestvo ali celo graščino. Vse mogoče. Minka ima nekaj prav lepih lastnosti, da, izključeno pa ni, da ima ona še lepše. In če se to zgodi, no, Minka te pozabi kaj hitro. Snubačev bo i-mela dovolj in prav lahko bo izbirala po svoji volji. Sicer se pa do sedaj ni dogodilo med nama prav ničesar, kar bi nalagalo sveto dolžnost, vzeti Minko za ženo. Ako pa se vse skupaj izjalovi — nič za to. Cela zadeva ostane strogo tajna, v najslabšem slučaju dobiš svojo sliko nazaj in stvar je končana!"
Janko ni mogel več mirno sedeti. Poklical je natakarja, plačal in zapustil Kavarno.
Ko je šel Janko drugo jutro v urad, je mimogrede stopil na pošto. Plašno, kakor človek, ki ima slabo vest, se je ozrl po ljudeh, nato pa urno vrgel v nabiralnik drobr^o pisemce. —
Dež je polagoma škropil že ves. teden. Mrzla in pusta burja se je oglašala vedno pogosteje in vsa narava je tožno oznanjala^ da prihaja v deželo dolgočasna jesen.
Žagar se je tiščal pri veliki dobro zakurjeni peči in godrnjal sam s seboj:
"To pasje vreme, da ga ni konec! Sem že kar vedel, da ne bo miru, dokler ne dobim zopet tega spaka v noge. Hm, hm, kaj naj napravim? Danes nisem za nikamor in vendar bi moral v mesto. Vino mi že stoji dva dni na kolodvoru, bil bi skrajni čas, da ga vsaj jutri spravimo domov. Pa kako? Sam si ne upam. Trganje v nogah, to je zelo nevarna reč, zlasti v tem vremenu. Fant je pri vojakih, Minka tudi ne more biti povsod, hlapcem pa
ne zaupam niti živine niti bla-
• • •
v sobo je stopila Minka, ne-soč poln pladenj umitih kozarcev. Ko je videla očeta slabe volje, je bila takoj pri njem in ga vprašala sočutno:
"Očka, kaj pa noge? Ali vas še trga? Pa danes je že nekoliko boljše, ali ne?"
"Figo je bolje! Dokler bo takole cigansko Vreme, še misliti ni, da bi se i^ebil tega spaka!"
"To je res prava nadloga za vas, očka . Ampak to deževje mora j en jati še danes ali pa vsaj jutri. Ravno zdaj sem gledala na barometer, pa se je precej dvignil."
"No, čas, bi že bil. Sicer moram reči, da danes ni slabeje kot je bilo včeraj. Skoro bi rekel, da se nekoliko bolje počutim. Ce se razvedri, bom v par dneh dober. Ampak nekaj drugega me skrbi. Jutri je zadnji čas, da spravimo vino z mestnega kolodvora. Hlapcev ne upam pustiti samih . Moram z njimi, pa se prav res bojim, da se prehladim nanovo."
"Bog varuj, očka! Vi ne smete nikamor! Vino bo jutri brez vas doma, bodite brez skrbi! — Namesto vas, pojdem jaz s hlap-
CI.
Žagar je zadovoljno pogledal svojo hčer.
''Vidiš, Minka, saj sem mislil nate, ampak časa imaš malo, to je."
"Bežite no, eno popoldne že lahko izostanem, vsled tega se še ne bo podrla hiša."
Drugi dan se je Minka odpeljala s hlapci v mesto in vrlo na-mestovala očeta.
Preden so se hlapci vnovič vrnili, je imela Minka v mestu časa dovolj in tedaj se je spomnila na svojo, pred nekaj dnevi odposlano "ženitveno ponudbo." V duhu je izračunala, da so pretekli ravno štirje dnevi, odkar je bila ponudba objavljena. V začetku je sklenila, da počaka štirinajst dni in potem še le dvigne priporočila svojih čestilcev. Danes pa,-ko je slučajno v mestu in ima dovolj časa, bi šla prav lahko do glavne pošte in dvignila, kar se je že nabralo. Kar še pride, vzame prihodnjič.
Na pošti je stopila k okencu, pri katerem se je urejevalo vse, kar spada pod "poštno ležeče."
Sramežljivo je vprašala, če je že kaj došlo na naslov: "Diamantna bodočnost," na kar ji je poštni uradnik izročil troje pisem.
Prijetno iznenadena je hitela zopet proti kolodvoru. Čutila je že po tipanju, da so vsem trem pismom dodane slike.
(Dalje prihodnjič)
FARMA NAPRODAJ.
Bratje Slovenci in Hrvatje, kdor izmed vas želi imeti majhno farmo za majhen denar in si napraviti udobno življenje za svojo družino, ima sedaj v teh slabih časih priliko uresničiti si to željo. Farma se nahaja 3 milje od Uni-onville in 5 milj od Madison, O,, 3 milje od Pew Rd. Farma ima \lYl akrov zemlje, hiša ima sedem sob h'PV meri 40x60 usejane je 4 akre pšenice, 3 rži; cena samo $2.600, takoj se plača $1 300 ostalo pa je mortgage za 2 leti. Kdor želi pričeti z udobnim življenjem naj se zglasi pri JOHN ROBICH, 19303 Pawnee Ave. Nottingham, 1261/2 stop Shore
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTF
Radost in veselje
se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako spo-ročilo od domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar' prejmejo denarno pomoč od svojcev v Ameriki.
•AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, in tudi Se samo EN DOLAR pišite nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo v^ takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili.
Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja.
Za pojasnila pišite na
AMERICAN UNION BANK
John Nemeth, predsednik
10 East 22nd St. New York, N. Y.
MALI OGLASI
POCENI SE PRODA SLAD.^ČIČAR-NA IN GROCERIJSKA TRGOVINA radi bolezni. .Oglasite se na 5907 ST. CLAIR AVE,
(73
. POHIŠTVO
inaipa'odaj; jako poceni, dobro ohranjeno, — Nadaljne informacije dobite v našem uraru.
A. . B. STRAUS 14314 Sylvia Ave.
Izučena, izkušena in diplomovana BABICA
Se
priporočam rojakinjam,
Line kare.
(77
Jezelomnogo pomagal njegovemu svaku In rojaku, pravi Mr. Stipčič
West Raleigh, W. Va. *'Z ozirom na dejstvo, da je^ Nuga-Tone pomagal mojemu prijatelju in poslužil blagodejno mojemu svaku Galovicu, sem povedal o njem tudi ostalim mojim rojakom in ti so prepričani o dobrem uspehu vaŠih tablet. Priloženo dobite za O nadaljnih steklenic. Ljudje prihajajo k meni za NUGA-TONE kakor čebele po med, ker ima vsak zaupanje vanj. IVAN STIPČIČ.
Nuga-Tonc poživlja in pojačuje vse življcnske sile, čudodelno zdravilo jo za slabe, nervozne, hirajoče može in žene. Poživlja jetra in čreva, osvežuje Icdice, odvaja strupene zavržke, od pomore plinom in napenjanju, slabemu izdihavanju in odpravlja bctmo na jeziku. Povzroča nenavaden a petit, dobro prebavo, pomirjuje živce in osveževalno spanje,
Vs9l<a steklenica Nuca-Tono vsebuje ZA EN MESEC ZDROVLEJeNJA. Cena $1.00. Kupite steklenico ^ danes. Dobite Jo pri vsakem dobrem lemirju, jemljite ga 30 dni in če no boste popolnoma zadovoljni z uspchoni, Vam bo lekar drage volje povrnil novce. Co ga hcmoretc dobiti pri vašem lekarju, nam pošljite SI.00 in dobite zajamčeno zdravljenje za ves mesec, poštnino prosto. NATIONAL LABORATORY, 537 So. Dearborn St., Chicago, 111.
Spomlad je tukaj
in zaloga z vsakovrstnim spomladanskim blagom je sedaj popolna. Časi niso sedaj ravno najboljši, zatoraj sem se odločil za to leto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj so plačo, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v zalogi je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje.
Za obilen obisk se vam najto-pleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in pošteno postrežem.
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
FARME NAPRODAJ
Naprodaj imam nad sto farm v okolici Painesville in Geneva, Ohio, vseh velikosti, od 10 do 200 akrov zemlje ter z vsem o-rodjem,* blagom ih pridelki, kakor si izvolite. Cene so zelo u-godne; rodovitnost zemlje nepre-kosljiva. Mnogo se jih dobi le z majhno vplačnino $1.000 in naprej. Nekatere se tudi zame-njajo za hiše. Torej cenjeni rojaki, ako nameravate kupiti farmo se oglasite pri meni sedaj, ko je najugodnejši čas.
FRANK PREVEČ
964 ADDISON RD. ali 1266 E. 71sk Str.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
!l Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VEUKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm. Sitter
M05 ST. CLAIR
AVBNUH Cleveland, O.
UitftTite »e
pn tei nri la
•t« 0# Ugf
vera proiioru
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKlMO V CLEVELANDU, O.
»■■■■■■■■■■■■■■I
POZOR!
Prav po nizki ceni prodajamo Cement Blocks" za zidavo kleti in hiš. Se priporočamo hišnim gospodarjem.
EUCLID VILLAGE CEMENT
BLOCK COMPANY.
East Miller Ave. blizu Bliss Rd.
■■■■■■■■■■■■■■■■!
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini tako j.Simon, zanesljivi prekupčevalec, solJa 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer.	s
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rasedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in "pogrebe in druge prilike.
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na
D. STAKICH & J. KRALL
15813 WATERLOO RD.
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, d'k vam ne ustavimo lista.
je nevarna stvar, in komur postori hiša in vse imetje, ie velik siromak. Previdno in pametno narodi jo oni. ki se zavarujejo proti ognju. Vsi slovenski hišni gospodarji bi morali biti zavarovani proti ognju, ker nihče ne ve, kdaj ga doleti nesreča in je postavljen na cesto.
Cene na privatnih hišah so tako nizke, da navadni delavec lahko zasluži v enem dnevu toliko, da plača za $1000.00 zavarovalnine, in sicer za dobo 3 let. Ako nimate časa po dnevu., pridite zvečer, da se pogovorimo.
JOSEPH ZAJEC.
15605 Waterloo Rd. Telefon v oisar-nt Wood 228 R. na domu Wood 648K
Cenj. naročnikom v Akronu, Barbertonu Ohio in okolici
naznanjamo, da jih v ^kratkem obišče nas potovalni zastopnik
g. Jernej Aleš
kateri je pooblaščen pobirati na' ročnino za naš list. Rojakom p"' poročamo, da ae naročijo n® dnevnik "ENAKOPRAVNOST", zagovornika delavskih interesov*
upravniStvo.
■■■■■■■■■■■■■■■M