/p
.ASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at tbe post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
(F

Chicago, 111., 7. marca (March) 1913.
LETO-YEAR VI.
Agitacija s frazami proti S. N. P. J.!
Nekateri nasprotniki “Slovenske Narodne Podporne Jednote”, katerim se je skrhalo že vse orožje, so pričeli zadnji čas agitirati s frazo, da so prispevki previsoki. Vsi ti nasprotniki, ki govorijo o visokih prispevkih, ne omenijo nikdar, koliko se izplača članu v slučaju nesreče ali bolezni, ali pa njegovim dedičem po njegovi smrti. Taki argumenti agitatorja proti Slovesnki Narodni Podporni Jednoti dokazujejo, da protiagitator ne misli tako daleč, kakor sega njegov nos, ali pa da se za protiagitacijo skrivajo nečedni nameni. Zadnje pomeni, da se hoče z lažnjivimi argumenti odbijati nove člane od “Slovenske Narodne Podporne Jednote’’ in jih pridobiti za kakšno drugo podporno organizacijo, ki že obstoji, ali ki se snuje še kje v oblakih.
Za neznaten stalen prispevek $1.40 mesečno izplača S. N. P. J. en dolar bolniške podpore za prvih šest mesecev, za drugih šest pa po 50c na dan. Bolniška podpora se izplača, ako je bil bolnik bolan več kakor pet dni.
Za poškodbe, dobljene vsled nesreče, ne pa po lastni krivdi, izplača jednota sledeče zneske: za izgubo cele roki do zapesti, cele noge ali do členka in za otrp-njenje istih udov $200; za izgubo polovice stopala pa $100. Za zlomljeno hrbtenico, za izgubo obeh rok, obeh nog ali obeh očes se izplača cela posmrtnin?...Za pogubo enega očesa se izplača $200, za izgubo prsta do druzega členka na roki pa po $50. V slučaju smrti člana se izplača njegovim dedičem $600 posmrtnine. Od te vsote se plačajo pogrebni troski. Vrhtega dobi vsak član list, ki izhaja tedensko na osmih straneh in prinaša poleg podučenega, zabavnega in informativnega čtiva, tudi vesti o stanju in premoženju organizacije. Vsak član je torej popolnoma informiran o premoženju jednote., sploh o vsem, kar se vrši v nji. Poleg je priznala jednota popolno enakopravnost žene. članice imajo iste pravice, kakor člani. Kar se tiče pravic in dolžnosti, ni med člani in članicami nobenih razlik. Vsi enako plačujejo in vsi imajo enake pravice in dolžnosti. Za majhen mesečen prispevek lOc pa lahko vsak član ali članica S. N. P. J. zavaruje svoje otroke za 75 dolarjev posmrtnine v otročjem zavarovalnem oddelku, ki ima popolnoma ločeno upravo. Ti o-troci imajo ugodnost, da postanejo aktivni člani S. N. P. J., ko spolnijo 16. leto.
Štirimesečni in celoletni računi zopet izkazujejo, koliko tisočakov bolniške podpore, odškodnine in posmrtnine se je do danes izplačalo in da je vzlic ogromnim izplačanim vsotam ostala se precej lepa rezerva.
Zelo sumljivo pa je, da se pro-tiagitatorji največ oglašajo v državi, ki je sprejela takozvani “Mobile zakon’’ za bratska društva, po katerem mora vsaka bratska jednota, ki je inkorpori-rana v omenjeni državi, uvesti višje prispevke in po starostnih razredih, ker drugače sploh ne more postati korporacija v smislu zakona, ki vsebuje določbe za bratske podporne jednote ali zveze.
Iz navedenega je razvideti, da se agitira proti S. N. P. J., kar tjevendan, da bi se škodilo jednoti. Take vrste protiagitaeija ima 'hudoben in škodoželjen namen, ker se hoče z lažnjivimi argumenti, ki nimajo nobene realne podlage, učinkovati na stare člane, da bi odstopili od S. N. P. J., na Slovenke in Slovence, ki se hočejo pridružiti S. N. P. J., pa
vplivati, da bi se pridružili kateri drugi podporni organizaciji.
Resnice je, da ima vsakdo pravico agitirati za podporno organizacijo, za katero ima voljo in veselje. Nikdar naj se pa taka a-gitacija ne vrši z nedostojnimi sredstvi.
“Slovenska Narodna Podporna Jednota” ni kapitalistično podjetje, marveč je prava bratska podporna organizacija, ki se ravna po zlatem pravilu: “Eden za vse, vsi pa za enega!” Kako globoko je vkoroninjeno to zlato pravilo v srcih članov in članic S.
N.	P. J., je dokazala v minolem letu razprava o rezervnem fondu, pa tudi peta redna konvencija S. N. P. J. v Milwaukee, Wis. Kdor je s premislekom čital razpravo o rezervnem fondu, v katero so posegli bratje in sestre iz raznih krajev Zdr. držav, je našel v tej razpravi, da naj se jednoto po zlatem pravilu “vsi za enega in eden za vse”, postavi na zdravo gospodarsko podlago in ustanovi rezervni fond, za katerega se naj le malo poviša mesečni prispevek in razdeli na vse brate in sestre enakomerno. Delegatje in dele-gatinje, ki jih je izvolilo članstvo S. N. P. J., so vpoštevali te nasvete in zvišali mesečni asesment za šest in tri tretjine centov enako za vse člane S. N. P. J. S tem povišanjem niso obremenili preveč članov in članic, jednoti so pa dali trdno gospodarsko podlago.
Vprav to jezi nasprotnike S. N. P. J. Z zavistjo'opazujejo, kako se množe društva in članstvo, o-benem pa raste tudi premoženje naše podporne organizacije. Ako bi se krčilo premoženje jednote in bi odpadali člani od nje, tedaj bi ljudje, ki danes rujejo proti nji, molčali kot grob, ker bi se zavedali, da bo jednota propadla, dasiravno ne agitirajo proti nji. Ali množi se članstvo, raste tudi premoženje in S. N. P. J. postaja vsaki dan mogočnejši faktor v javnem življenju Slovencev v Ameriki, zato se pa vsi tisti jezijo, ki bi radi videli, da bi bili ameriški Slovenci tako razkosani kakor pred desetimi leti. Ta jeza narekuje rovarjem, da z vsemi močmi agitirajo proti naši podporni organizaciji in da niso v sredstvih pri protiagitaciji prav nič izbirčni.
Bratje in sestre, ki opravljate težko in nehvaležno agitatorično delo: pridobivate nove člane in u-stanovljate nova društva, bodete tudi zadnji argument rovarjev proti S. N. P. J. prav lahko ovrgli. Take protiagitatorje, ki pravijo, da so pri naši jednoti prispevki previsoki, vprašajte, koliko izplača jednota, ki je vstanov-ljena, ali_se bo še le ustanovila, in za katero agitirajo na račun S. N. P. J..bolniške podpore, odškodnine in posmrtnine. Vprašajte jih koliko znaša njena rezerva, pa bodete lahko ovrgli to nečedno agitatorično sredstvo. Dokazali jim bodete lahko, da njih člani nima jo tistih ugodnosti in da se njena rezerva percentuelno ne množi tako hitro, kakor pri S. N. P. J.
Naš namen ni škoditi nobeni drugi podporni organizaciji, ker se po našem mnenju vsakdo lahko zavaruje pri jednoti ali zvezi, do katere ima zaupanje. Ali proti takim argumentom, ki so sleparski in s katerimi se agitira proti naši jednoti, bomo pa vedno nastopili odločno.
Ako kdo ustanovlja zvezo ali jednoto in agitira za" njo z nizkimi mesečnimi prispevki, tedaj nima taka agitacija druzega namena, kakor hipno pridobiti zadostno število članov, da inkor-porirajo jednoto ali zvezo. Že na prvi konvenciji so pa delegati primorani povišati mesečne prispevke, ker so se tekom kratke dobe prepričali, da z nizkimi prispevki ne gre. Tudi naša jednota je
imela nekoč en dolar mesečnega prispevka. Dasiravno ni dajala svojim članom takrat takih u-godnosti, kakor jih imajo danes, se je moral vseeno zvišati asesment. Zato je pa bedastoča, ako kdo agitira za kakšno jednoto: Pridružite se nam, pri nas je najnižji asesment. Danes vendar živ krst ne verjame, da mogoče kakšno nadnaravno bitje nosi denar, ali ga pa “radodarni” kapitalisti dajejo jednoti, da izplačuje ž njim bolniško podporo, odškodnine in posmrtnine.
Vsaka bratska jednota ali zveza je nodjetje, ki temelji na vzajemnih dolžnostih in pravicah.
člani in članice plačujejo prispevke in iz teh prispevkov se plačujejo vse obveznosti, ki jih ima taka bratska zveza ali jednota napram svojim članom in članicam, kar preostaja, pa gre v rezervni sklad, čudežev pa ne zna delati dandanes noben človek. Zato se ne more tam, kjer so nizki prispevki izplačevati visoke bolniške podpore, odškodnine in posmrtnine. Kdor trdi nasprotno, pa ima sebične namene in hoče s sleparskimi argumenti zavesti ljudstvo na kriva pota, ne zmeneč se, če bodo člani za težko in krvavo zasluženi denar, ki so ga vplačali, kedaj dobili bolniško podporo ali odškodnino, ali če bodo njih dediči, kadar bodo za vedno zastil-nili svoje oči, dobili za njimi posmrtnino.
Bratje in sestre! Naša jednota je danes na zdravi financielni podlagi. Rezerva se množi, pa tudi vsakdo, ki se je ravnal po pravilih, je dobil svoje. Neštetim sirotam in vdovam je že obrisala solze in marsikateri je zadobil svoje zdravje, ki je že popolnoma obupal, ker se je jednota zavzela zanj in mu preskrbela dobre zdravnike, ali ga pa poslala v kraje z milim podnebjem, da je okreval. Številna zahvalna pisma, katere je prejel naš gl. tajnik od takih, ki so bili baje neozdravljivo bolni, pa so zopet okrevali, potrdijo to trditev. Naša jednota se lahko zavzame za vsakega v resnici bolnega člana, ker ima centralizirano bolniško podporo. Zato bratje in sestre na agitacijo! Argumenti so na vaši strani: primerno nizek mesečen prispevek, centralizirana bolniška podpora, odškodnina za dobljene .poškodbe, posmrtnina, lasten list, enake pravice za člane in članice, ustava, ki daje članom in članicam na j višjo moč pri upravi itd., so dejstva, s katerimi lahko z mirno vestjo priporočate Slovencem in Slovenkam, ki še niso pri nobeni podporni organizaciji, da se naj pridružijo S. N. P. J .j ako hočejo biti sigurno zavarovani za slučaj bolezni, nezgode in smrti!
Ameriške vesti.
* Mrzel in neprijeten je bil 4.
marec, ko sta predsednik Wilosn in podpredsednik Marshall odšla v spremstvu kongresnega komiteja v Belo hišo, da tam prisežeta uradno prisego.
Od drugod je prišlo kakšnih 200 tisoč tujcev, večinoma ljudi, ki žive o delu drugih, prodajat zijala in nasičit svojo radovednost v glavno mesto. Mesto je bilo o-kinčano v beli in zeleni barvi. Tako je baje želel Wilson. Belo hišo je stražilo regiment tajnih policajev, kakor da bi se bilo bati, da bi kdo ukradel predsednika.
Po mestu so priredili slavnosten sprevod v osmih oddelkih, kakor da bi bil nastopil vlado kakšen evropski vladar, ne pa da je prisegal prvi uradnik republike, da se bo točno in zvesto ravnal po zakonih.
Po storjeni prisegi je predsednik Wilson v kratkem govoru pojasnil, kakšna bo njegova uprava
Jedro njegovega govora so tvorile te le besede: “Mi bomo gradili in ne razdirali. Pravica, in le pravica bo naše geslo.”
*	Prav po pobalinsko so napadli v glavnem mestu sufražetke, ženske, ki se borijo za žensko volilno pravo. Bogati postopači in kapitalistični političarji so nahujskali drhal najnižje vrste, da so delali ovire sprevodu, v katerem je manifestiralo kakih 5000 žensk za volilno pravico. Med to drhaljo, ki je psovala ženske s psovkami, kakeršnih se ne sliši v dostojni človeški družbi, je bilo opaziti tudi “zlato ameriško mladino”, sinove bogatinov, katerih očetje sesajo živi jensko moč ameriških delavcev. Pred cedrom, na katerem je bila soproga Tafta, bivšega predsednika Tafta s svojo hčerjo, se je zbrala mladina in zabavljala manifesta j očim ženskam s takimi besedami, da je ženskam vdarila rdečica v obraz in da je soproga bivšega predsednika zapustila oder, še predno je bil sprevod končan. To je zelo slabo spričevalo za mladino iz tako zvanih boljših krogov.
Vzlic takemu sirovemu početju so pa sufražetke korakale pogumno naprej in se niso dale ostraši-ti od drhali v fraku in klaku. Končno je prišel na lice mesta konjeniški eskadron, ki je zasedel ulico in napravil red in mir.
Gospa dr. Ana Shaw, predsednica “Narodne ameriške lige za žensko volilno pravo”, je v dvorani Continental po končani demonstraciji, odprla shod Sterni besedami: “Še nikdar se nisem našega glavnega mesta tako sramovala kakor danes. Današnji sprejem je najboljši dokaz, da moramo ženske dobiti volilno pravo.”
Ana Shaw je povedala resnico.
*	Čisti dobiček ‘ ‘ Pressed Steel Car družbe” v McKees Rocks je znašal z zadnjem letu $970.343., kosmati dobiček pa $7,4'60.184. Vzlic takemu ogromnemu dobičku bo pa družba trdila, ko izbruhne prvi štrajk, da dela z izgubo.
*	V Indiana Harboru, Ind. je pri “Inland Steel družbi” za-stavkalo 450 delavcev. Delavci zahtevajo 15 odstotkov zvišanja mezde. Položaj, delavcev je zelo u-goden, ker je tovarna preobleže-na z naročili,, vodstvo pa ne more dobiti stavkokazev.
*	Zanimivo vprašanje je zastavil rev. E. Barret, rektor episko-palske cerkve petdesetim takozva-nim uglednim državljanom. Vprašal jih je, kaj bi se zgodilo s Kri-stom, ako bi bil minister v kabinetu predsednika Wilsona. Dobil j 41 odgovorov, med katerimi so naslednja zanimiva:
Viljem Allen White. — Pravega idealizma ne poznajo danes v politiki. Lincoln bi bil boljši kot Krist.
Podadmiral Viljem Gibson. — Doživeli bi drugo križanje, ker imajo v vseh političnih strankah (Menil je kapitalistične. Op. ur.) prvo besedo sovražniki Krista.
Ivan Burroughs. — Vsi veliki listi bi takoj udarili po njem.
Rev. Barnett je pa dejal v svoji pridigi v cerkvi: “Ako bi bil Krist danes v kabinetu, bi ga u-morili in leta 1953 bi mu gradili povsod spomenike.”
Mi k temu pristavimo. Ako bi Krist danes živel in bi govoril štrajkujočim delavcem, bi ga prijeli hlapci kapitalistov in. vrgli v ječo. Kasneje bi ga poslali na vešala ali pa električni stol.
* Usoda proletarcev. V New
Yorku na 126 ulici so našli zakon-] sko dvojico Jakob in Marija A-dams, 39 in 26 let stara, mrtvo v postelji. Iskala sta delo, pa ga nista dobila. S kupo strupa sta naredila konec trpljenju in preganjanju.
* ‘ ‘ Demokratični ’ ’ zastopnik 14. brooklyskega okraja James H. Garvey je v lesrislaturi predložil zakonsko predlogo, v smislu katere naj bi bil vsakdo, kaznovan s štirimi leti ječe, ki ob času štrajka poškoduje imetek kakšne železnice^ ako storjena škoda znese 50 dolarjev. Ako je škoda nižja, tedaj se lahko človeka, ki bi poškodoval imetek, kaznuje s šestmesečnim zaporom, ali pa denarno globo v znesku $250. Poleg lahko oškodovani toži civilnim potom za povrnitev trojne odškodnine,
V Evropi bi taka nazadnjaška zakonska predloga spravila vse delavce na noge. Tukaj se pa noben človek ne razburi radi zakonskih predlog, ki majo namen, u-kovati delavce še v hujšo kapitalistično sužnost.
* Pred Vera Cruz so imele bojne ladje Zdr. držav Vermont, Nebraska in Georgia strelne vaje. Mesto da bi streljali le v tarčo, so vbili enega človeka na suhem in ranili tri ribiče.
V mestu je vsled tega nastala panika, ker so ljudje mislili, da je nastala vojno in da je ameriška eskadra, dasiravno je bila daleč v zalivu, pričela bombardirati mesto.
* Pri porotni obravnavi, ki jo
je vodil zvezni sodnik Carpenter, sta. bila spoznana krivim Ivan Kenderes in Pavel Droppa, zem-ljiščna trgovca v So. Chicagi, da sta zlorabila ^ošto v sleparske namene. Obtožena sta bila, da sta Slovanom, večinoma farmarjem iz Minnesote, Wisconsina in Penn-sylvanije ponujala na prodaj novo “obljubljeno deželo” v državi Arkansas, v kateri dobi vsakdo brezplačen dom (homestead), na katerem obrodi ovočje, žito in zelenjava. Priče so izpovedale, da je zemljiškima trgovcema plačal vsakdo $125 za ‘rajski svet” in ko so naselniki prišli blizo Pet-tigrowa, Ark. niso našli druzega kot pusto skalnato gorovje in neščenino, na kateri ni bilo nobene vegetacije.
Mi ponovno priporočamo, da naj vsakdo, ki kupuje svet, hrani vsa pisma s kuvertami. Boljša je previdnost kakor prenozna “grt-venga”.
* Družinska. drama. V začetku teem tedna je majhen fantiček prišel v urad čikaškega župana. Oči je imel zalite s solzami, v rokah je pa 'mečkal čepico. Šel je direktno k pisalni mizi župana in ga vprašal: “Ali ste vi župan Harrison?” — “Da, mali mož,” je odgovoril župan. “Kaj naj pa storim zate?”
Deček je pričel sukati čepico in jokav glas je prišel iz njego-vego grla: “Moja mama je v ječi. Jaz in sestra sva sama doma. Želim, da bi mamo poslali domov, da bi sestra nehala jokati.”
Župan se je obrnil, ne da bi zinil besedico in napisal pomilo-ščenje za mater, ki se piše Marija Smokowski, katero so poslali dne 7. februarja na obtožnico njenega soproga v mestno bastiljo — Bridwell. Deček je France Smokowski. Povedal je županu, da je oče zapustil dom v družbi druge ženske, mater je dal pa zapreti. France je dobil ^red nekaj tedni delo v neki tiskarni in zaslužil je pet dolarjev na teden. S to vsotico je preživel mali proletarček sebe in svojo mlajšo sestro, ysaki dan, ko se je vrnil domov, je pa sestra jokala.
* Zvezni uradniki so v Chica gi zaplenili 250 tisoč funtov sirovega masla, ki je bil hranjen y-ledenicah. Sirovo maslo je vsebovalo preveč vode. V decembru je bilo v ledenicah 25 miljonov funtov masla. Zdaj je pa to maslo nakrat izginilo. Komisijonski tr-
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
ŠTEV.—NUMBER 10.
govci trdijo, da je bilo prodan* naravnim potom.
Zvezna vlada bo sedaj prijela velike mlekarne v državah Wisconsin, Illinois, Ohio, Iowa, Mi-nesotta in Nebraska,ker so baje ponaredile sirovo maslo. Kazen znaša $5000 in 10c za vsak funt ponarejenega masla. Poleg morajo pa še oni, ki ponarejajo maslo v veliki množini, plačati vsako leto še $600 danvka.
Inozemstvo.
Prvi streli ob mehikanski meji so počili. Štirje častniki devetega konjeniškega .polka so se sprehajali ob meji. Nakrat je 60 regularnih mehikanskih vojakov pričelo streljati nanje. Streli so takoj privabili 16 ameriških konjenikov, ki so na povelje častnikov začeli streljati na mehikanske vojake. Y tej praski je padlo baje šest Mehikancev. Komaj je brzo-jav raznesel to vest v svet, so pričeli nekateri kapitalistični listi hujskati za vojno z Mehiko.
Huerta, po svoji volji predsednik Mehike, vlada z železno pestjo, kakor nekoč zloglasni Porfirio Diaz. Opozicionelnim voditeljem vstasev noče priznati nobenih koncesij, temveč zahteva, da morajo brezpogojno odložiti orožje. Vstaški vodja Zapata je na to provokacijo odgovoril s tem, da je oddelek njegovih četašev napadel vojaški vlak in postrelil kakih 60 vojakov.
V	provinci Moreles požigajo in ropujo četaši Zapate in se obnašajo kakor gospo_darji Mehike. Getaši so izjavili, da bodo nadaljevali z vstajo, če tudi se Zapata podvrže Diazu.
1' severni Mehiki je pretrgan železniški promet. To dokazuje, da so tudi tukaj vstaši na delu. Ako bi bilo ljudstvo v Mehiki zrelo za svobodo, tedaj bi že zdavnej spodilo iz dežele razne Huerte, Diaze in druge četaške poveljnike, ki se trgajo med seboj, kdo bo predsednik, mejtem pa požigajo in ropajo po deželi:
V	Rusiji je policija brutalno razgnala ženske shode, na katerih so ženske manifestirale za volilno pravo. Car — batjuška in njegovi oprode ‘hočejo, da žena o-stane še bodoče brezpravno bitje v državi.
Britska mornarica bo prevzela turški nebojsenič Rechad I-Hamis, ki ga še le gradijo. Seveda je Nemčija vsled tega “ogorčena”, češ, da Anglija na tajen način množi svojo mornarico.
Po poluradnem poročilu iz Zofije bodo balkanski zavezniki le tedaj priznali posredovanje velesil, ako se zaveznikom izroče trdnjave Drinopolje, Skader in Janina, poleg pa še plača vojna odškodnina.
Na Dunaju krožijo nepotrjene vesti, da so se Albanci z orožjem uprli srbski okupaciji. Po teh vesteh je baje obnovljena zveza s trdnjavo in zunanjim svetom in posadka je zopet preskrbljena s strelivom in živežem.
Italijanska vlada je baje v pripravah za “splošno evropsko klanje” sledila drugim državam. Ob švicarski meji je vlada pomnožila vojaške čete in pionirske čete grade nove utrdbe. Pred predoromSimplon so na talijanski strani položili mine, ki se jih lahko zapali iz. daljave 20. milj.
Popolnoma v 'nasprotju s to vestjo je pa vest, daje avstrijska vlada poslala rezerviste domov.
Avstrija bo letos pomnožila rekrute za 30 tisoč. Do sedaj so jih vsako leto vzeli k vojakom 270 tisoč. Bodoče jih bodo potrdili pa 300 tisoč. Avstrijska vlada trdi, da je primorana pomnožiti svojo armado, ker Nemčija in Francija množita tudi svojo vojsko.
IPISL
Jenny Lind, Ark.
V postu smo in to je čas, ko je treba nam revnim zemljanom delati pokoro za storjene predpustne in pustne grehe in grehke. Moj patron, sveti Tone Puščavar, neki tam v deveti deželi, šel je delat pokoro v senco hrastovega pragozda, eldorado rodu ščetinar-jev, jaz pa sem si za pokoro izbral volneni jug in specijelno tem-perenčno državo Arkansas. Očesa, ki sem jih v predpustu tam ob Erie jezeru metal po bajnih nimfah, lilijah in šmarnicah, pokoril bom tu na ožganih Mehikankah zamorkah in mulatinjah, za preveč intimno prijateljstvo s plemenitimi vinskimi duhovi s cuyo-haškega okraja, pa bom delal pokoro v slavnoznani Kurji vasi, ki je del temperenčnega mesta Jenny Lind. Za spravno daritev ne koljemo kozličkov, kakor Izraelci svoječasno, ampak nabijemo sodček piva in če se vsled prevelike žeje pipa polomi, pretakamo ga kar brez nje v škafe in vedrice, odtain pa naprej v določenih smereh, ki vodijo po navadi vse navzdol. Razum (mest Little Rock in Fort Smith je cela država Arkansas temeperenčnega pokoljenja in o kakem saloonu je prepovedano celo sanjati in kaz-njivo je popiti sodček piva v kompaniji; tudi se ne vpraša kakšna je kompanija. Oni dan je bilo, ko so nekteri rojaki povabili v komnanijo tudi mladoletnega “boarderja”, nekega tukajšne-ga rojaka; pravzaprav ni pil v kompaniji, ampak je šele potem, ko je kompanija odšla, popijal ostanke in ne bodi len, pospravil je celo vedrico jecmenoyca. To pa je bilo za neizkušenega mladeniča vendar nekoliko preveč, revmatizem mu je prišel v noge in prijela ga je tako huda omedlevica; da je vse kazalo, kot bi se pripravljal za na dolgo pot v večna lovišča. Vsa hiša objokovala ga je že kot izgubljenega, kar na enkrat pa se kavalir postavi na noge, zakrohoče se prav na široko (pravzaprav na dolgo, ker ima želo dolga usta, ki se v prozi tudi rilec imenuj e joj) zasukne repek v umetniško figo in se spravi na v koritu mu servirano koruzo; danes je pa bolj zdrav, kot vsi vodo-filski apostoli. Zopet jasen dokaz koliko .je vredna postava o prisiljeni treznosti, ko se niti navaden plebejski prešiček ne zmeni zanjo.
Kar se delavskih razmer tiče to tu dosti zadovoljive, kajti dela se vsak dan in v splošnem še tudi precej dobro zasluži. Toda že pripravljajo premogarske družbe nov napad na delavce, ki s krvavimi žulji spravljajo na površje črni diamant iz zemskega osrčja. Strmoglaviti hočejo baje državno postavo, ki določuje, da se mora nlačati za. ves premog, kar ga delavec nakoplje, ne glede so li kosi ali prah, ter plačati le od premoga v kosih, kar ga ostane na mreži. Seveda bi pomenila vpeljava takega sistema veliko škodo za premogarje in zato se pripravljajo, da z združenemi močmi odbijejo ta napad nenasitnih kapitalistov ; ker je delavstvo vseh narodnosti tu zelo zavedno in dobro organizirano, upati je, da sc jim to tudi posreči. — V Jenny Lind imajo 5 slovenskih podpornih društev spadajočih k različnim jedno-tam in zvezam, med temu tudi prav lepo procvitajoče društvo “‘Šmarnica” št. 24. S. N. P. J.-Vsa društva skupno postavila so si lepo poslopje nazvano ‘‘Društveni Dom”, ki je krasen znak sloge in požrtvovalnosti jenny-lindških Slovencev. — Imajo tam tudi socialistični klub, ki šteje
okoli 40 članov.
Kakor vsa velemesta razdeli se tudi Jenny Lind v mnogo okrajev. Na Dunaju n. pr. so okraji označeni z suhoparnimi številkami, jennylindski meščani pa so mnogo bolj praktični, kajti dali so različnim okrajem tako izvirna in originalna imena, da si jih vsak krščanski človek lahko zapomni. Kurja vas je gotovo eno ta.'iih prijaznih imen, da človeku ne“ pade” zlepa iz glave, Dosebno če vidi cele regimente kur. ki manevrirajo po grmovju mestnih parkov. Kurje vasi se drži Žabja luža, kjer se nahaja več malih jezero, med njimi tudi kako “ Rdeče morje”, na obrežji pa sede debe-loglede dolgokrakice, ki za za-
bavo' ali pa iz dolgočasja skačejo v vodo, kar z glavo naprej in to z neprekosno eleganco in drznostjo. Tudi Svinjski parkelj, Pasja noga, Spodnji Štajer, Silvertoivn in Kumljarisko, vredni so odličnega spomina in o vsakem posebej dalo bi se napisati tri kolone dolg, v srce segajoč dopis, pa za enkrat ne zmorem vsega. Mesto je tako razsežno in kar se razsežnosti tiče celo Chicagi nekoliko podobno, vendar pa je med njima velika razlika. V Chicagi so ozke ulice in visoke hiše, tu pa so milje široke ulice brez imen in ma le lesene, ter platnene hišice; ali da vam po pravici povem, stokrat raje bi se vozil po Jenny Lind v samokolnici, kot pa v Chicagi v “striekari”. Skozi Jenny Lind teče potok, kojega nazivljejo “Blue Danube” ali višnjeva Donava, drugi pa Jenny Lind River. Toda po mojih mislih je potok višnjevi Donavi prav malo podoben, ker je “flečkajnarsko” rde če barve, kot prehlajena mlečna kava. — Različna evropska veličanstva nosijo poleg svojih Krščenih ali obrezanih imen zopet tiste dolgočasne številke kot Vil-če II., Jurce V. itd. Ako hočejo Jennylindcani kakega rojaka posebno odlikovati, pa ne jemljejo suhoparnih številk, ampak postavijo poleg imena kako drugo, lepše znamenje. Ali se ne čita lepše ako se, recimo za imenom Frank postavi znamenje moči, zmage in oblasti, kteremu se klanjajo kronane in nekronane glave, kras m znamenje vsemogočnega $. Torej, ali ni Frank $ v resnici sladko in častitljivo ime! Saj je pa dotičnik tudi vreden tega imena; naj eden le pogleda njegove zasluge za žejni narod, ki zložene v mogočno stavbo predstavljajo nekaj babilonskemu stolpu podobnega, na strani pa se joče, kot “vdova, tožna zapuščena”, bleda boginja vode. Ampak pri piramidi s sodčkov se še ne konča vse. Kadar je po izčrpanem programu domače veselice, treba kaj za posladkati, pozovejo samo njega in proti nebu zadoni tista krasna, večno nova: “Pa sem v Šiško v vas hodil, pa strašilo me je, holadrijodri... tako sladko in božansko lepo, da pridejo poslušat povodne vile iz Jenny Lind Riverja, da se smeji bleda luna na ažurnem nebu, zvezdicam nebeškim pa se od veselja svetle solze vtrinjajo in padajo na zemljo v obliki žarečih meteorjev. In prvo besedo pa glas ima pri tem vedno gospod $! Kadar pa se razjezi pa z očitajočim glasom povzame: ‘Tista prokleta Polon-Polončica ...”, ki se liki silna tožba, od vseli' strani podpirana, vzdiga pred prestol boga Amorja. On ($) in njegovi verni govore med seboj neke posebne vrste “esperanto”, čudovit jezik, ki je umljiv le izvoljencem; sestavljen je tako umetno kot ste-uografične čačke, da namreč v kratkih potezah mnogo pove. Jaz sem se ga učil sedem dni in pol, a na koncu sem. mesto mature, dobil ponavljalni izpet in red svetega Neznaniča.
Klima je južna in snega skoro ne poznajo; sredi februarja imeli smo tako lepe pomladne dneve, da bi ne delali nobene sramote božanskemu maju. Farmerji okoli pridelujejo večinoma bombaž in koruzo, vspevali bi tudi vsi drugi pridelki, toda poleti nastopi rada huda suša, ki večkrat posuši celo drevje. Gorko južnopodnebje vpliva tudi na naše slovenske cvetke tako blagodejno, da se razvijajo do bajne krasote. V Jenny Lind jih sicer ni veliko, a zato so tem lepše. Moja, no nežnem idealu koprneča malenkost, seveda ni mogla priti v poštev, ker sem, prvič preveč oplašen vsled milijarde tozadevnih neuspehov, drugič pa, ker se ne morem meriti z vi-sokorodnim. jasnimi gospodi baroni, s pridevkom “Samostojni-niki”, ki si v teh ozirih laste prvo besedo. Oprezal sem torej le od daleč, izza varnih plotov in jamral tisto jennylindsko: “Daj, daj srček nazaj...”! Kaj se hoče, to je pač idila štiridesetdanskega posta in kdo bo delal pokoro, če je ne bomo mi!
A. J. Terbovec.
Midway, Pa.
Že dolgo ni bilo dopisa iz na,še naselbine in še danies nimam poročati čitateljem druzega, kakor žalostno vest.
20. m. meseca je ponesrečil v
rovu (Primrose mine) rojak Peter Kavčič. Zjutraj je šel zdrav na delo, okoli pol dveh popoldne so ga pa še malo živega pripeljali iz rova in odposlali takoj v bolnico v Pittsburg. Po preteku nekaj ur je pa za vedno zatisnil svoje trudne oči. Nesrečo so pro-vzročile nezadostne varnostne naprave. Rajni rojak je prišel okoli dvanajste ure na prostor, kjer izmenjavajo s premogom naložene vozove s praznimi. Ko pride do izmenjavališča, pridrvi z nasprot-ne strani voznik s šestimi praznimi vozmi. Prvi voz skoči raz tračnice in zadene omenjenega rojaka s tako silo, da mu zmečka ves spodnji del telesa. Tako govore o nesreči.Tej govorici pa ne verjame noben izkušan rudar. Vbogi, zaslepljeni delavci, ki so bili priče pri nezgodi, zdaj tako govore, ker jim je tako naročil delodajalec, ako nočejo biti ob prvi priliki ob delo.
Pogreb se je vršil dne 23. februarja. Prepeljali so ga na pokopališče v Nobelstown, ki je od tukaj oddaljeno približno sedem milj. Spremilo ga je k zadnjemu počitku tukajštie društvo “Glas Naroda”, štev. 89 S. N. P. J. z zastavo in nekaj članov društva sv. Barbare, postaja 81., spadajočega v Forest City. Člani obeh društev so se po možnosti u-deležili pogreba, dasiravno ponesrečeni rojak ni bil član teh dveh društev. Zato pa v imenu! žalujoče soproge izrekam elanom obeh društev najtoplejšo zahvalo, ker ste vbogemu, ponesrečenemu trpinu izkazali zadnjo čast.
Prisiljen sem omeniti, da je bil rajni rojak član društva sv. Jožefa, štev. 21. K. S. K. J., ki ima svoj glavni sedež v Jolietu, 111. Omenjeno društvo je bilo pri pogrebu zelo “častno” zastopano — z dvema članoma, dasiravno je bilo uradnikom društva pravočasno naznanjeno, kedaj se bo vršil pogreb. Pokopališče je nekako sredi med našo naselbino in Federalom, kjer ima društvo sv.. Jožeta svoj sedež. Tukajšnnn društvom ni bilo predaleč spremiti ponesrečenega rojaka k zadnjemu počitku, zato bi bilo članom društva sv. Jožefa lož j e izvršiti svojo dolžnost za rajnim bratom.
Nekako pred petimi meseci sem nagovarjal ponesrečenega brata, da bi pristopil k društvu “Glas Naroda”. Razobložil sem mu koristi, ki jih ima pri naši jednoti. Ali mesto pričakovanega vspeha sem dobil naslednji odgovor:	“Vaša jednota je mogoče
dobra^. katoliška, pa ni.” Bil sem v resnici presenečen. Ali vseeno nisem obupal. Povedal sem mu, da. je lahko vsak katoličan član naše jednote, da mu nihče ne brani hoditi v cerkev, da lahko tudi svoj borni zaslužek deli s cerkvijo, oziroma z njenim voditeljem, ako ga je volja. Ali ni mu bilo mogoče, da bi spoznal luč resnice. Pristopil je k zgorai omenjenemu društvu, mene se je pa ogibal kakor človeka, ki ima nalezljivo bolezen. Zato mi je nehote prišlo na misel, ako bi mu bilo mogoče odpreti oči in bi videl, da ga spremljajo k zadnjemu počitku ljudje, katere je smatral za krivoverce, bi bil gotovo vzkliknil:	“Zdaj
vem, na kateri strani je resnica, kje ljubezen!” Zdaj ko to pišem, mi prihaja na misel, kaj bi neki rekla dva gospoda; eden v Chicagi in drugi v njeni bližini, ako bi mi tako ravnali s svojimi člani. Zopet bi ne bilo konca in kraja zastavic.
Martin Strupek.
Calumet, Mich.
Bratje in sestre društva “Sloga”, štev. 62.! Marsikdo st? je čudil, da ni ilo zadnjič seje dopoldne v navadni dvorani, ker ni bilo nič naznanjeno o tem v našem “Glasilu”. Stvar je prišla nagloma in nemogoče je bilo potom lista obvestiti brate in sestre zavoljo spremembe. Gospodar je oddal dvorano, ne da bi bil pogledal v knjigo, ako je dvorana oddana. Zdaj jo imajo popoldne v najemu unionisti, dopoldne pa finski socialisti. Do sedaj nam je bilo nemogoče oskrbeti dvorano, v kateri bi zborovali stalnp. Prosili smo za mestno dvorano (opera house). Do zdaj pa še ni nobeno društvo zborovalo redno v nji. To se pravi, da v nji ni prirejalo nobeno društvo svojih sej. Za to bo treba čakati seje mestnih svetovalcev. Vendar so nam pa do-
volili, da smemo obdržavati eno ali dve seji v omenjeni dvorani, ne da bi nam bilo treba plačati najemnino. Prihodnja seja se torej vrši dne 16. marca, točno ob dveh popoldne v tej dvorani (opera -house) na šesti cesti. Ko dobimo drugo dvorano* bom poročal v -‘Glasilu”.	L. J.
Roundup, Mont.
Sneg pada, burjo in mraz imamo, da škriplje pod nogami. Prisiljeni smo ostati doma in posedati okoli gorke peči, kjer si kratimo čas s čtivom in pogovori o raznih problemih. Dobra knjiga in stvaren razgovor o prečitani snovi, sta najboljše sredstvo za poduk in izobrazbo.
Seveda ne izrabijo vsi svojega prostega časa za poduk in pogovore. Nekaterim se zdi bolj važno, da pišejo opravljive dopise v časnike, ali pa obirajo druge, kakor kakšna stara klepetulja. Tako je danes menda povsod po svetu, ker izobrazba še ni prodrla tako daleč med ljudi, da bi ljudje najprvo pometli pred svojim pragom, potem pa še le šli gledat drugam, ako je tudi tam kaj smeti pred pragom.
Tako je tudi pri nas nekdo napadel društvo štev. 114 v nekem listu, dasiravno sam ni vedel zakaj. Mi se ne bomo spuščali v podrobnosti njegovega dopisa, ker je škoda za čas in prostor, pa ker bi s tem njegovemu dopisu priznali preveč važnosti. Navadimo se take napade prezirati in ljudje, ki ne morejo živeti brez tega, da ne bi napadali drugih, bi kmalu utihnili, ker bi spoznali, da se za njih otrobe nihče ne zmeni.
Y dopisih opisujmo življenske razmere, boj delavcev za več kruha in ugodnejše delovne razmere, naravno krasoto krajev, kjer živimo, itd., pa bo v javnosti kmalu umrlo zanimanje za dopisnike, ki prihajajo v javnost z osebnimi napadi, ali pa udrihajo kar križem po društvu. Zdražbar-je in rovarje prezirajmo, ki ne znajo kritizirati stvarno, pa bo v vsaki naselbini mir. Pojdimo mimo njih, kakor da bi jih ne bilo v naselbini. Naobratno pa zastavimo vse svoje moči za probujo naroda. Razpravljajmo, kako naj se slovenski trpini v Ameriki organizirajo gospodarsko in politično, pa bomo dosegli vspehe, o kakoršnih danes še ne sanjamo.
Šleve, ki ne znajo druzega, kakor v javnosti napadati svoje tovariše osebno, na pustimo pri miru, ker spreobrnili jih ne bomo nikdar. Storimo za svoje društvo in jednoto vse, kar je v naših močeh. Pridobivajmo vedno novih članov, ravnajmo se po pravilih in sprejetih resolucijah na konvenciji, pa bomo najhujše zadeli nasnrotnike društva in jednote.
Več članov dr. Ilirija št. 114.
Springfield, 11.
Na zadnji seji društva “Illinois”, štev. 47 smo sklenili pobirati izvanreden asesment v znesku lOc za dobo treh mesecev. Iz tega sklada se bo dajalo za kolekte in posojevalo članom za asesment, ako bi napočili slabi časi. Delavski položaj se bo skoraj gotovo poslabšal, ker že sedaj zapirajo rove, v drugih se pa ne dela s polno paro. Ko napoči poletje, bomo skoraj gotovo imeli dosti prostega časa.
Te počitnice ne bi bile slabe za izdelane in izmučene rudarje ako bi takrat, ko delamo, zaslužili toliko, da bi lahko gledali bodočnosti brez skrbi v obraz, kedar bi napočila doba neprostovoljnih počitnic. Ali današnji gospodarski sistem je tako urejen, da delavee komaj životari, o življenju ni govora, kedar dela. Neoženjenemu delavcu malo ostane od njegove borne plače, družinskemu očetu pa prav nič. Ta gospodarski sistem bo tako dolgo v veljavi, dokler . ga delavci ne bodo strmoglavili. Vladajoče stranke, ki o-pravljajo hlapčevska dela ameriškemu kapitalizmu, ga ne bodo odpravile. Stalna brezposelna armada, h kateri prištevamo tudi začasno odslovljene delavee, je blagoslov, s katerim je kapitalizem osrečil delavce. Stalna armada brezposelnih delavcev je tisto sredstvo, s katerimi .krotijo kapitalisti sestradane delavce, ako zahtevajo povišanje mezde.Za odpravo današnjih krivic je pa najboljše sredstvo trdna strokovna in politična organizacija
delavcev. Ako bi se tega dejstva zavedala večina delavcev, tedaj bi delavci dobili tudi celo vrednost svojega produkta. Kapitalisti bi ne mogli preprečiti te resnice, ako bi se zoperstavili z vsemi svojimi miljoni, ki so jih tekom let izsesali iz krvi in mozga delavcev.
Kdo?1 še ne spozna, da se je treba organizirati strokovno in politično, da zboljša delavski položaj. naj uvidi vsaj potrebo, da se je treba organizirati v podporni organizaciji, da se zavaruje za slučaj /bolezni in nesreče. Kratka bolezen lahko napravi delavcu take posledice, da jih občuti skozi leta. Pri izpolnjevanju njegovega poklica preže nanj vsakovrstne nevarnosti. Marsikdo je danes zdrav, prihodnji dan pa težko ranjen, ali pa mrtev. Ali ni dobro v takem slučaju, da je delavec pri podporni organizaciji, da dobi bolniško podporo.? Koliko lag-1 je umrje delavec, ki je član podporne organizacije ker se zaveda da bodo njegovi otroci ali pa osiveli stariši, katerim je bil mogoče edina opora na stara leta, obvarovani za nekaj časa pred najhujšim zlom, kakor delavec, ki ni zavarovan in zapušča svojo deco ali svoje stariše v največji bedi in pomanjkanju.
Kdor še ni član podporne organizacije. naj se ji nemudoma pridruži* ker ne ve, kaj mu prinese prihodnji dan. Vstop v našo jednoto je ’most vsem Slovencem, ne oziraje se na njih versko ali politično prepričanje. Naša jednota ima dobro finančno podlago in vsakdo dobi, kar mu gre po pravilih.
Vseh nas, ki smo že člani “Slovenske narodne podporne jednote”, je pa sveta dolžnost, da opozarjamo vse Slovence in Slovenke v Ameriki, ki so danes zunaj podporne organizacije, na ta dejstva, dokler jih ne pridobimo za jednoto.
John Podlesnik, tajnik.
Granville, 111.
Pred tremi tedni sem odpotoval iz Johnstown City, 111., in sem imel priliko videti precejšni južni del države Illinois. Prepričal sem se, da se v rudnikih slabo dela, ker so premogovniški maignatje nekatere popolnoma 'zaprli, v družili se pa le deloma dela. Delo se prav težko dobi. Kdor pa dela. pa zasluži komaj za sproti. Po daljšem križarenju na jugu sem se obrnil proti severu in se vrnil v priljubljeni Granville, kjer se poleti lahko leži v senci košatih hrastov in premišljuje ali pa razpravlja s svojimi tovariši o slabih delavskih razmerah' in drugih živi j enakih, vprašanj ih.
Premogokop E. M. in St. P. železniške družbe skoraj počiva. V njem se je do sedaj delalo stalno in vsaki dan. Zdaj je pa delo započasnelo. Nekateri pravijo, da je temu vzork sneg, ker ne morejo dobiti zadostno število voz, dru'gi se pa jeze nad demokrati, posebno nad predsednikom, katerega so dne 4. marca v Washing-tonu “štalirali”, kakor kakšnega fajmoštra na Kranjskem.
Po mojem mnenju pa demokrati niso nič krivi, ako se slalbo dela. Ako bodo slabi časi, kot so bili pod “slavno” republikansko vlado, tedaj so delavci to sami zakrivili. Delavci so imeli svoje kan didate. Zakaj pa niso glasovali zanje? Otresli bi se bili lahko moderne kapitalistične sužnosti, pa niso hoteli. Ob času volilne bitke SO' vsi pravi delavski listi povda-rjali: Glasujte za sebe in svojce, da bodete gospodarji svojega proizvoda. Delavci niso hoteli poslušati opominjajočega glasu in glasovali so protirn svojim interesom. Ogromni večini delavcev še' danes ne gre v glavo, da' je današnji sistem kriv, da mora delavee delati kakor živina, kadar ima delo. Ko ga pa delodajalec odslovi, pa lahko svobodno roma po Ameriki, strada in tudi lahko svobodno umrje, ako nima kaj jesti. V 'zadnji volilni bitki so delavci odločili z glasovnico, da naj tako ostane. Zato se pa ne hudujmo, ako se nam slabo godi, ker imamo, za kar smo glasovali.
Tukajšne društvo “Jugoslovan”, štev. 186 S. N. P. J., katerega Soustanovitelj sem bil, prav dobro napreduje. V kratki dobi svojega obstanka je precej pomnožilo število svojih članov. Rojaki in rojakinje, ki še niste pri podporni organizaciji, pridru-
žite se našemu društvu, da hode te preskrbljeni za slučaj boleznj in nesreče.
John Bergant,
Collinwood, Ohio,
Žensko društvo ‘Planinski Raj> je na seji dne 16. februarja zaključilo, da se pristopnina zniža za en dolar za dobo treh mesecev; marc, april in maj. Pristopnina znaša le $3.50.
Slovenske žene in dekleta! Ako še niste pri nobenem podpornem društvu, tedaj se pridružite ženskemu podpornemu društvu ‘Planinski Raj’. Naša jednota je pri. 'znala enakopravnost žene. Člani-ee imajo iste pravice kakor člani. S tem je naša jednota dokaza-la, da je res napredna in da ne smatra žene za brezpravno bitje.
Vsem sestram pa toplo priporočam, naj pridno agitirajo do prihodnje seje. Ako je le mogoče, naj vsaka s seboj pripelje vsaj eno novo kandidatinjo. Sestre, delajmo složno za društvo. Razložimo slovenskim materam, ki še ni-so članice naše jednote, da so storile nekaj dobrega za svoje ot-ro-ke, ako pristopijo k našemu dru-štvu. Ako bomo vse agitirale, se bode članstvo našega društva kmalu podvojilo. Zato pa na delo!
Frančiška Brajer, tajnica.
Cleveland, O.
Člane dr. “Naprej” št. 5 obveščam, da ni bila resnica, kar je pisal A. Grdina v- št. 15 “Cletv. A-merike, da so ostali trije socijali-sti, gadje, jzdajiee, kakor nas on naziva (pravzaprav uradniki dr. Naprej št. 5 SNPJ.) se upali še mene podpisati, ki kakor pravi, da še o temu ni vedel nisem.
Resnica pa je, da sem bil pri seji ko je društvo sklenilo, da se pošlje resolucija v tisk v “Glasilo” (Menda na ušesih vendar nisem sedel.)
In tudi jaz sem bil zato, da se resolucija spiše in podpiše.
Pripomnim pa še da sem jaz tisti čas delal v tovarni Iker od ka pitala ne morem živeti), ko je brat Graidišar prinesel resolucij/; v podpis. Jaz sam pa sem preje moji ženi naročil, da ako prinese brat Gradišar resolucijo naj me orla podpiše.
Toliko v naznanje! Moje ime pod resolucijo pa znači, da sem se strinjal s sklepom takratne društvene seje.
Ker sem bil napaden v nekem javnem prostoru od člana S. N. P. J., da zakaj sem se podpisal, da je. to grdo od mene itd. pa na tem mestu povem, da to ni moja dolžnost, da bi pravil, kdo in kaj se je podpisal. Tu je v “Glasilu”, pa naj berejo vsi.
Josip Birk.
blagajnik dr. “Naprej” št. 5 SNPJ.
Glencoe,. Ohio.
Čital sem dopis br. Johna Žvanuta z dne 21. februarja t. 1. in se popolnoma strinjam z njegovimi idejami z društvenega ali gospodarskega stališča.
Moje mnenje je, da bi se obe zvezi združili s S.' N. P. J. in da naj bi imeli tri razrede za bolniško podporo in posmrtnino. Po razredih naj bi se uravnal tudi a-sesment.
Mogoče bo.Aemu kdo oporekal. Ali oglejmo si razloge, ki govorijo za združitev. Zdaj imamo tri konvencije, tri ■ glavne urade k tri društvene seje. Ako bi se pa združili, petem bi imeli eno konvencijo, en glavni urad in po eno društveno sejo v meseeu. Tudi “Glasilo” bi lahko izdajali vsak dan.
Bratje torej na delo! Dokažimo, da nam je res za združitev vseh treh organizaciji v eno. Ravnajmo se po zlatem reku: V združenju je moč!
John Rebol
Springfield, 111-
Z veseljem pričakujem vsaki teden naš list “Glasilo”. Ali danes je bilo moje veselje še večje. k° sem brala dopis br. Johna Žvanuta, v katerem priporoča dva zavarovalna razreda. Že dlje čas» je bila moja misel, da bi Mio boljše, ako bi bili člani (iee) lahk° pri eni jednoti zavarovani za višjo vsoto. Po mojem mnenju k' bila korist trojna: Jednota b' namnožila svoje članstvo. Koristilo bi vsakemu članu, ker bi m® ne bilo treba zavarovati se Prl dveh ali treh jednotah. Mesto dva
ali trikrat v mesecu bi šel le enkrat na sejo. Koristilo bi tudi družinam, ker se seje vrše ob nedeljah in je nedelja dan počitka po trudapolnem delu v rudnikih, tovarnah itd., bi šel oče le enkrat v mesecu na sejo, druge nedelje-bi pa porabil, da kramlja s svojimi otroci. Dandanes pa oče redkoke-daj občuje s svojo deeo, ako mora dva ali-trikrat v mesecu-na sejo. Tekom tedna' mora zgodaj na delo, da zasluži za življenje. Včasi otroci še spijo, ko odhaja oče na tlako1, ali mu pa vsi zaspani kličejo “gqddby”. Ako se vrne zvečer zdrav z dela, je zopet truden. Preidno se malo odpočije od mukotrpnega dela, je že čas, da gredo otroci spat, ker primerno spanje najbolj krepi zdravje otrok. Tako mine teden in pride nedelja, ki jo mora žrtvovati društvu, ker je dolžnost vsakega dobrega člana, da se seje udeležil.
Ako se pri naši jednoti uresniči načrt br. John Žvanuta, potem ne bo družinskim očetom treba- hoditi skoraj vsako nedeljo na sejo in ohranjeni bodo družini.
Bratje in sestre! Objavite svoje misli o načrtu br. Johna Žvanuta v “Glasilu”, da se čimpreje u-resniči ta načrt. Naprej za pro-crit naše jednote!
Alojzija Golob.
Indianapolis, Ind.
“Glas Naroda” je v 26. štev. z dne 21. februarja prinesel vest glede br. Filipa Godina, ki je popolnoma zlagana. Junak — poročevalec v svoji zlobnosti neve, kako bi delal nemire in škodoval naši jednoti. Začel je torej dseb-no. Le tako naprej, dokler ne bodete dosegli svojega cilja. List “01. Nar.” bo tako dolgo kikal in vtikal se v zadeve, dokler ne bo dobil svojega plačila
Društvo “Studenček”, štev. 105. pri katerem je bil br. Godina član, dokler je bival v Indianapolisu. izreka svoje ogorčenje nad takimi lažnjivimi napadi.
F. E. Schaschl.
Collinwood, O.
Opominjam člane in članice dr. “Mir”, štev. 142, da naj v večjem številu prihajajo k sejam. Prihodnja seja se vrši dne 16. marca; to je tretja nedelja v mesecu. V smislu naših pravil nas veže dolžnost, da prihajamo k sejam. Po končani seji bi lahko razpravljali tudi o kakšnem drugem predmetu. Naj primernejša razprava bi bila o današnji neznosni draginji in kako naj se bojujemo proti nji. V zadnjem času je cena za življenske potrebščine poskočila skoraj za polovico, naš zaslužek je pa skoraj isti, kakor je bil pred nekaj-leti.
Zato opozarjam člane in članice, da naj vpoštevajo moj 'blagohoten opomin. Isto naj store tudi člani druzih slovenskih društev v ColMmvocdu. Po temeljiti razpravi o tej važni točki, bi se dalo marsikaj storiti v prid vsem članom, ker sloga jači, nesloga tlači. Martin Podgorelec, taj.
Clevelend Ohio.
Malo poročil zagleda v “Glasilu” beli dan, če vpoštevamo število -clevelandskih društev in članstva S. N. P. J. Ako je temu vzrok brezbrižnost ali suhoparnost, ne bom razmotrival, ker 'bi mogoče prišel do napačnega zaključka. Pri vsej. tej tihoti pa vseeno rastemo in kmalu bo napočil triumfalni dan, ko bo društvo “Napredne Slovenke” slavnostno razvilo svojo zastavo.
Da letošnjo sezono nimamo mnogo dramatičnih predstav, je obžalovanja vredno. Zdi se mi, da se mora stvar reformirati na ta ali drug način, kar pa prepuščam prizadetim faktorjem. Ako se o-zremo na prosvetne izobraževalne zavode, je treba rešiti dolžnosti za oni del ljudstva, ki stremi za napredkom.
V javni ljudski knjižnici je bila nekdaj precejšna izbirka dobrih slovenskih knjig. Danes lahko izbirka zadovolji le fanatične klerikalce, nikakor pa ne more nas — narodnih delavcev. To naj bere tisti, ki je naročil knjige, nikakor pa ne naše ljudstvo, ki potrebuje vse nekaj druzega. Kaj nimamo knjižnic pri naših listih? Neka snbljad je pa izpovedovala, da-se knjige naročajo direktno iiz “Katoliške tiskane”. Ali je knjižnica za vse, ali samo za enega? — Tipam, da bo storil potrebni korak tisti, ki je v stiku z Lake
Shore banko, do. razkrinka stvar in jo postavi v pravo luč.
V soboto se vrši v “Slov. nar. čitalnici” 1157 E. 61. St. zabavni večer in upati je, da se člani naše jednote odzovejo polnoštevil no, ker so mnogi nje člani. Vstopnina je prosta. Na 'zabavnem večeru bo vsakovrstna zabava, godba in ples.
Kdor se hoče zabavati neprisiljeno, naj to priliko vporabi in pride na zabavo. Za svoj želodec pa ni treba biti nobenemu v skrbeh, ker bo pripravljena fina in okusna večerja.
Nečlani porabite to ugodnost in postanite člani.
član jednote.
Aliguippa, Pa.
V tukajšni naselbini živi precej sme število Slovencev in imamo -dva podporna društva. Pri našem društvu “Grozd”, štev. 122 so bili društvenim odbornikom za letos izvoljeni naslednji bratje: Predsednik F. Mihoič, podpredsednik Joe Čemern, tajnik Geo. Smrekar, podtajnik F. Smerdelj, ■zapisnikar Evgenij Mikuš, blagajnik John Vrečar, reditelj Joe Smrekar. Nadzorniki so: Joe Marolt, Karel Lampel in John Sivec. Bolniški odborniki so: Anton Groznik, Mike Rupert in Anton Čush. Društveni zdravnik je dr. J. O. Stevenson, 341 Beaver Ave., Aliguippa, Pa.
Na seji dne 2. februarja je društvo sklenilo, da kdor ne pride prvič na sejo plača 25c v društveno blagajno, drugič 50c, tretjič se ga pa suspendira od bolniške podpore 'za dobo treh mesecev. Ako katerega brata zadržuje delo. naj pošlje denar br. blagajniku.
Vsak brat mora v smislu društvenega zaključka udeležiti se pogreba za umrlim brajom. Kdor se ne bo ravnal po tem sklepu, bo plačal $2.50 v društveno blagajno.
Bratje udeležite se redno vseh sej, da ne bo treba plačevati iz-vanrednih prispevkov v društveno blagajno, ali da ne bo kateri izgubil bolniške podpofe v slučaju bolezni.	ODBOR.
Chicopee, Kans.
Do 20. februarja sem prejel od raiznih društev naslednje zneske za podporo:
Štev. dmšt. 10 $5.00; št. 20 $3.; št. 24 $5.15; št. 26 $5.; št. 36 $2,-50; št. 41 $3.37; št. 44 $2.46; št. 35 $2.80,- št. 30 $5.; št. 51 $3.25; št. 62 $5.; št. 65 $3.25: št. 76 $5.; štj 80 $3.50; št. 102 $3.; št. 116 $2.50; št. 139 $4.00 ; /št. 169 $6.; št. 178 $2.40: št. 180 $1.25 št. 176 $5.; št. 88 $6.; št. 189 $1.75; št. 184 $2.
Vsem bratom in sestram, ki so priskočili s prostovoljnimi darovi na pomoč trpečemu bratu, ki je prišel po krivdi današnjega krivičnega družabnega sistema v tak položaj, izrekam najtoplejšo zahvalo.
Zdaj so me operirali znova. Odrezali so mi nogo nad stegnjeni in izrezali gnijoče kosti. Zdravniki so imeli malo upanja, da_ preživim operacijo. Vendar se mi stanje zboljšuje.
Blaž Bezgovšek.
Naznanila in vabila.
Cleveland, O.
Za društvo' “Brooklyn” štev. 135 so izvoljeni za leto 1913 sledeči uradniki: Predsednik Peter Wesel, podpredsednik John Kavčič, tajnik Frank Demšar, blagajnik Matija. Zajec. Nadzorniki so: Matija Zajb, Andrej Trček in Andrej Stanovnik. Vratarjem je izvoljen John Hočevar.
Frank Demšar, tajnik.
So. Chicago, 111.
Zelo važna seja društva “Delavec”, štev. 8 se bo vršila dne 16. marca ob dveh popoldne v dvorani br. Fulgina. Opozarjam posebno one člane, ki sei ne udeležujejo redno mesečnih sej, da naj se te seje zanesljivo udeleže, ker so v resnici važne točke na dnevnem redu. Kaj rado se zgodi, da se po seji ugovarja zaključkom, ako so- bili sprejeti zelo važni predlogi.
Tudi asesment naj se plačuje bolj redno. Do 25. v mesecu imh vsakdo dosti časa, da plača ob pravem času asesment.
‘Na seji dne 16. marca se bo razpravljalo o novi zastavi. Izvoliti bo treba odbor, ki bo vodil
slavnost dne 22. junija t. 1., in storiti bo treba druge važne zaključke, ki so v posrednem in neposrednem stiku s slavnostjo.
Bratje bodimo složni, ker v združenju je moč, v neslogi pa vpropast.
Josip Črvan, fin. taj.
Conenaugh, Pa.
Naznanjam vsem članom društva “M. Danica”, štev. 44, ki nameravajo vpisati svoje otroke v otroški zavarovalni oddelek, da bo dne 9. marca zdravnik točno ob eni popoldne (uro pred začetkom seje) v društvenem, prostoru, da preišče otroke. Prosim vsakega, da naj pride ob pravem čarni in pripelje s seboj otroke, ki jih hoče zavarovati za posmrtnino.
Vsem članom priporočam, da: naj točno plačujejo mesečne prispevke. Nekateri čakajo po teden dni, kar tajniku in blagajniku o-težkočuje delo. Kdor se ne more udeležiti seje. naj pošlje prispevek po drugem bratu; kdor je pa v slabih financielnih razmerah in ne mor-e plačati prispevka, naj to pravočasno naznani društvu, na kar -se bo zanj nlačalo iz društvene blagajne. Kateri se ne bo oziral na to pojasnilo, bo seveda suspendiran.
Ne prezrite teh vrstic!
Andr. Vidrich, tajnik.1
Great Falls, Mont.
Naznanjam Arsem članom in članicam društva ‘Narodni Bratje’, štev. 202, da se vrši redna mesečna seja dne marca ob osmih zvečer v prostorih br. predsednika Antona Stovaja. Na dnevnem redu imamo:
L Razdelitev polic. Dolžnost vsaJkega člana je, da sprejme zavarovalno polico na društveni seji.
2.	Volitev novega stalnega odbora. Pri tej točki bodite vsi resni in preudarni. Izvolite v odbor brate, ki bodo iz ljubezni do društva delali za napredek in prb-evit istega.
Poleg omenjenih dveh točk i-mamo še druge važne točke, ki jih bo treba rešiti na tej seji. Pridite na sejo vsi -z dobrimi in premišljenimi predl-clgi.
ODBOR.
Cleveland, Ohio.
Prihodnja seja društva “Balkan”. štev. 133 SNPJ. se vrši dne 9. marca ob dveh popoldne (soln-čni čas) v navadnem zborovalnem prostoru.
Seja je važna, 'zato- je v interesu vseh članov, da se s-e.je udeleže.
Anton S. Pozarelli, taj
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Zadnji akt rodbinske tragedije v Spodnji Šiški. Dne 18. januarja je vsled nezgode umrla v Spodnji Šiški soproga železniškega sprevodnika Marija Sevškova. Zaradi prepira med zakonskima na predvečer smrti so se vsled velike zbeganosti nesrečnega moža raznesle govorice o uboju ali celo o umoru, ki so se seveda takoj izkazale za popolnoma neos-novane in jih je ovrgel takoj komisijski ogled kakor tudi nadalj-na preiskava. Državno pravdništ-vo se je na podlagi preiskavnega materiala samo uverilo, da o uboju ali umoru ne more biti govora in je iz preiskovalnega zapora na svobodo izpuščenega’ J. Sevška obtožilo le po § 335 (pregrešek zoper varnost življenja), češ, da bi bil preprečil ženino smrt, ako bi jo bil pravočasno dvignil od tal. Na razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je zaključila žalostna zgodba s popolno -oprostitvijo obtoženca. Senatu jo predsedoval dvomi svetnik Pajk, J. Sevška je zastopal odvetnik dr. Tominšek, obtožbo pa državni pravdnih dr. Neuperger. Obtoženec izjavlja, da se ne čuti krivega. Oženil se je pred 11 leti in že od začetka je zapazil, da žena rada pije. Poskušal je na vse mogoče načine, da bi jo bil spreobrnil, pa se mu ni posrečilo. Da bi jo od pijače odvrnil, kupoval je tudi protialkoholična sredstva, katera je pomešal med čaj, a bilo je zaman. Nagovarjal jo je tudi, da jo bo peljal k zdravniku, da ji bo zapisal kakšna protialkoholična sredstva, nakar mu je ona odvrnila: “Bom pa šla, če imaš kaj
proč za metati.” Ženino napako je skrival, kar se je dalo in opravljal je celo ženska in gospodinjska dela sam. Ker vzlic ponovnim opominom žena ni odnehala od pijančevanja, zato je sklenil, da se loči od nje. Vloižil je v to svr-ho tožbo za ločitev zakona, do razprave ni prišlo, ker je žena prosila in mu obljubila, da se poboljša, Preselila sta se v sedanje stanovanje v Spodnji Šiški; ona s trdno nado, da bo začela novo življenje. Ali demon alkohol je ni izpustil iz svojih krempljev, padla je zopet v staro navado. Dostikrat, 'ko se je mož vrnil truden in lačen iz službe -domu, mu žena vsled pijanosti ni pripravila jedila, pač pa je dostikrat našel pol-litersko steklenico-, napolnjeno do polovice s špiritom, s katerim si je sama napravljala opojne pijače. Tudi osod-epo-lnega dne je žena popivala. Obdolženec se je mudil do 7. ure zvečer v Celarce-vi gostilni, izpil okolu štiri vrčke piva, nato pa šel domu. Do stanovanja sta imela vsak svoj ključ,-ker je pa od žene ključ tičal v ključavnici, mu ni bilo mogoče odpreti vrat. Šele na opetovano trkanje se mu je žena oglasila, Pol ure ga je pustila stati pred vratmi, nato šele obrnila ključ in z obema rokama vrata tiščala: ob dblže-ucu se je pa. posrečilo vrata odriniti, nakar ga je 'žena sunila. Od tega časa naprej, pravi Sev-šek. da ne ve, kaj se je zgodilo in kako je prišel v posteljo. Ko se je pa prebudil, ni videl žene v postelji, šel je pogledat v kuhinjo. kjer jo je našel na obrazu ležečo mrtvo. Misleč, da je on kriv njene smrti, je alarmiral domačine, potem -pa tekel v eni sapi k orožnikom se sam v zmeden osti javit, češ, da je svojo ženo ubil. — Priče potrdijo v celem obsegu obtoženčevo izpoved. Razmerje med Sevšekovima je bilo napeto in žalostno. Ona j-e 'bila skrajno zanikrna gospodinja, zapravljivka in pred vsem skoraj vedno pijana. Ravnala je s svojim možem brezobzirno in grdo. On je pa bil nasprotno dober, skrival je njene napake, trudil se, jo poboljšati in še celo opravljal prav pogosto domača dela. Glede trenotka y kritičnem večeru priznajo jiri-ee, da je bila tisti večer žena,, pijana, bil pa je tudi on malo vinjen. Slišali so njegovo trkanje in zmerjanje njegove žene, nato loputanje vrat, padec in kratko trkanje. Nato je bilo v stanovanju vse mirno, dokler ni prišel ob treh zjutraj, Seivšek sam klicat. Zanimiva je izpoved orožnikov, ki povedo, da je bil Sevšek v oni noči. tako zmeden in razburjen, da je vsako vprašanje potrdil. Ali si ženo ustrelil? Ja! — Ali si jo zaklal? Ja! — Sodna izvedenca sta izjavila, da je smrt.Sevškove zelo komplicirana. Žena je padla na tla; pri padcu je padel iz las glavnik iz ro-žine, nekaj zob glavnika je predrlo spodnjo ustno. Ker si vsled onesveščenja ni mogla pomagati, je kri iz te rane zašla v sapnik, kar je povzročilo zadušen-je. Nazadnje izjavljata izvedenca, da se je žena prav lahko zamotala v preprogo 'in padla po tleh. Udarjena ni bila in ni sledov tuje sile. Tudi ie mogoče, da je bil Sevšek tako razburjen, utrujen in še malo pijan, da je preslišal padete in takoj trdno zaspal, ali pa če je tudi slišal, da je padla, si ni mogel misliti, da bi 'bil padec usoden, pustil jo- ja, kot morda že večkrat, češ, prespi svojo pijanost. Po govorih državnega prav-dnika, ki ne izključuje nesrečnega slučaja in pa zagovornika, ki dokaže nedolžnost obtoženca, se je senat prepričal, da Sevška ne zadene najmanjša krivda in je po prav kratkem posvetovanju razglasil > oprostilno razsodbo.
—	Zasačena tatica. Po hišah o-kolo justične palače je že dlje časa zmanjkovalo mleko, kakor tudi vrečice z žemljami, ne da bi mo gli priti tatu na sled. Te dni je pa bila tatica zasačena v trenotku, ko je hotela zopet odnesti žemlje. Policija jo je spoznala za 171etno brezposelno služkinjo Antonijo Golob iz Kandije pri Novem mestu, ki jo zasledujejo zaradi različnih tatvin. Pri‘ hišni preiskavi je policija našla mnogo kositars-kih posod in vrečic za 'žemlje. Tatico so izročili sodišču.
—	Nove vojaške čete v III. armadnem zboru. Z dnem prvega marca t. 1. so ustanovili v Vipavi trdnjavski artilerijski ‘bataljon štey. 8., gorska havbično divizijo štev. 4. v Špitalu ob Dravi, gor-
ski trenski eskadron štev. 23. v Beljaku in gorski trenski eskadron štev. 13. v Tolminu.
—	Ubegla prisiljenca. Prisiljen-ea Bogomil Bratila in Jožef Idi-sta vdrla skozi okno na prosto in pobegnila na Dolenjsko. Pred par dnevi pa sta ukradla v Ortneku Koblerjevemu hlapcu za 100 kro-n obleke in izginila v noč.
—	Velika goljufija v klerikalni “Zadružni zvezi”. V “Zadružni zvezi” so prišli na sled veliki goljufiji, ki j-o je izvršil uradnik Iv. Polanjko. Kolikor je doslej dogna no, je “Zadružna zveza” oškodo^ v,ana za 40.000 K. Pred par tedni je prišel Polanjko v neko tamkajšnjo banko s čekom in si dal izplačati 40.000 kron. S poneverjenim denarjem je izginil brez sledu; ž njim jo je popihala tudi nje -gova žena. Ali je poneverba posledica nerednega gospodarstva, pokaže preiskava. Polanjko je baje znan in premeten slepar, pa vendar prijet v Ameriki.
ŠTAJERSKO.
—	Cigareta je povzročila smrt.
Delavec Karel Painsi v Gradcu je prišel vinjen domov. Vlegel se je v posteljo ter kadil v postelji cigareto. S prižgano cigareto v ustih je zaspal. Cigareta je padla na posteljo in vnela odeje. Kmalu je bila postelja v plamenu, pa tudi ostala oprava. Ko je prišla rešilna družba, je bil Painsi že mrtev.
—	Mlad požigalec. Iz Ljutomera poročajo : V okolici Ljutomera so bili v zadnjih treh letih silno pogosti požigi. Od leta 1909. je v ljutomerskem okraju pogorelo 100 kmečkih posestev. Letos 9. januarja, je pogorelo Tereziji Cvetko vse njeno posestvo in 30. januarja pa posestniku Jožefu Jurinecu v Verkoveib. Po dolgem iskanju se je posrečilo orožnikom, da so izsledili požigalca in sicer je požigalec desetinpolletni deček Al-Rep iz Prelogov. Na vprašanje: zakaj da je zažgal, je odgovoril: “Ker mi je ravno prišlo na misel”. Deček je duševno popolnoma zdrav in za svoja leta telesno zelo razvit. Navadno se je potepal okolo, delo in šola ga ni mikalo. Ko so ga aretirali, je legel na tla; bil okolo sebe in grizel orožnika v roke. Oddali so ga okrajnemu sodišču v Lj-utomoru.
—	Kdor pride na Spodnje Štajersko, je v nevarnosti, da ga primejo kot vohuna. Oblasti v Celju so zadnje- mesece polovile že skoraj tucat vohunov, ki niso bili vohuni. Ali vkljub vsem izkušnjam se še niso izmodrile. Na pustno nedeljo -sta dva uradnika hrvaške posojilnice v Zagrebu, Karl Pavlič in Edvin Meivner. napravila izlet na Spodnje Štajersko. Blizo, Trbovelj jima pridejo nasproti orožniki iu ju kratkomalo aretirajo. češ, da sta vohuna. Drugi dan so ju odvedli vklenjena v Celje. Tnkai sta uradnika brzojavila policiji v Zagrebu, hranilnici, kjer sta nslužbena in svojim starišem. Oblast v Celju je dobila brzojaven odgovor od vseh treh, da sta aretiranca povsem nedolžna človeka, ki nimata ničesar opraviti z vohunstvom. Ali v Celju so vse boljše vedeli in ju niso hoteli izpustiti. Šele ko se je pripeljal v Celje Pavličev oče, finančni svetnik Pavlič, so izpustili “vohuna”.
—	Pazite na otroke! Iz Sloven-jegradca poročajo: Na svečnico je bil dveletni posestnikov sinček, Franc Marzek v Podgorju nekaj trenotkov brez nadzorstva. V kuhinji je bila steklenica z oetovo kislino. Otrok je pil iz steklenice, takoj nato pa strašno zavpil in se zgrudil. Čeprav so fantiča takoj prepeljali v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli več pomagati. V groznih bolečinah je otrok še isti dan umrl.
—	Samomor. V Celju se je u-strelil bivši trgovec v Ljubljani Anton Bohinski. Pravzaprav se je pisal Bovha. Pred kratkim je prestopil k protestantizmu ter si svoje ime spremenil. V enem izmed pisem, katere je pred smrtjo pisal, zahteva, da se ga mora na protestantovskem pokopališču pokopati. Pustil je za nekatere osebe zelo kbmpromitujoče pismo, katero je vzela sodnija.
KOROŠKO.
—	Kako skrbi država za družine vpoklicanih rezervistov. Iz Leš
pri Prevalju poroča graški “Ar-beiitervville”: Da se ne godi našim vojakom ob mejah kar najbolje, to že vemo. Saj je morala celo
Oestereichische Militarzeitung’ ’ udariti na veliki boben, da se odstranijo nedostatki, ki so tako strašni, da je izginil še zadnji o-stanek patriotizma pri naših voja kih. Kako pa izpolnjuje država dolžnosti naproti družinam vpoklicanih brambovcev? Dovelj je, če povemo, da do danes še mnogo družin ni dobilo še prav nobene podpore, čeprav so njihovi reditelji že več kakor dva meseca od doma. Ali naj žive družine od zraka, kako naj nasitijo otroke? V kakšno razpoloženje! spravi pač očete rezerviste ob mejah dejstvo, da njihove družine doma stradajo? 17. deceinb. 1912 je bil vpoklican radar Andrej Vuga. Odšel je v Kotor. Doma je ostala njegova soproga s štirimi nedoraslimi o-tročiči. Od dneva vpoklican ja je potekel že reč kakor poldrag mesec, a žena ni prijela niti vinarja podpore. Vsakdo, ki pozna mezdne razmere našega delavstva,' ve, kaj to pomeni za ženo in otroke. Mož je zaslužil tako malo, da si ni mogel prihraniti prav ničesar. Država pograbi očeta, reditelja, za družino se ne zmeni. Že davno bi morala umreti lakote, da se je niso usmilili dobrosrčni ljudje. Kako bi se šele godilo družinam vpoklicanih, če bi bila res izbruhnila vojna, za katero bi porabila država ves denar.
—	Smrtna nezgoda na železnici. Iz Riharjeve vasi nam poročajo: V nedeljo zvečer se je zgodila na naši postaji strahotna nezgoda. Ko je zapuščal ošabni vlak štev. 416 postajo, je hotelo 25 letno dekle še izstopiti. Pri tem pa je padla pod kolesa, ki so ji zdrobila spodnji del telesa. S tovornim vlakom štev. 453 so nezavestno dekle prepeljali v Celovec, kjer je ob 10. zvečer v ordinacijski sobi na južnem kolodvoru umrla. Ime dekletovo še ni znano. Baje je šivilja iz velikovške okolice.
—	Smrtna nezgoda. 321etni posestnik Pirovec iz Goric v občini Žitaraves je vozil za najemnika Antona Lesjaka v Globasnici o-pravo za gostilno. Popoldne je prišel v gostilno in zahteval četrt vina. Ker Lesjak še ni imel vina pripravljenega, je šel Pirovec v vežo, kjer je stal sod s 100 litri vina ter zavalil ta sod sam po stopnicah v 2 in pol metra globoko klet. Pri tem pa mu je spodrsnilo in sod je šel čez njega. Piro-vec se je' ki j oj) temu še pobral in prišel do prve stopnice, kjer pa je moral sesti. Anton in Frank Lesjak sta ga peljala v kuhinjo, ko pa so mu' dali piti vode, mu je pritekla kri skozi nos in ušesa. Umrl je, preden je prišla zdravniška pomoč, v par minutah.
TRST.
—	Nesreča na morju. V tržaškem zalivu je. trčil vsled silne megle LIoydov parnik “Niopon” v laško jadrnico “Agneze”. Jadrnica je bila popolnoma porušena, če bi ne bil kapitan parnika v zadnjem trenotku opazil nevarnost in ukazal strojniku z vso silo nazaj. S tem je trčenje toliko oslabil, da je jadrnica samo lahko poškodovana. Vsled velike megle se je zgodilo tudi več manjših nesreč, vsi parniki pa so imeli velike zamude.
—	Ljubezniv sin. Z revolverjem je hotel ustreliti mater 171et-ni brezposelni fant v Trstu in sicer zato, ker ga je mati karala in mu ni hotela dati denarja. Nasilneža so sosedje na materin klic zvezali in izročili policiji.
—	Samomor. V bližini svetilnika je neki ribič našel v morju moško truplo, ki je bilo že precej nagnito. V utopljenem so spoznali 451etnega uslužbenca državne železnice Ivana Sila, ki je stanoval na Šalita di Gretta štev. 136. Silo so pogrešali že več mesecev.
GORIŠKO.
— Prijatelj je ustrelil prijatelja. V ulici Barsoni v Gorici je ustrelil Mihael Marega delavca Antona Pertota s tremi streli iz samokresa. Do polnoči sta Marega in Pertot skupaj pila na Mare-govem stanovanju. Po odhodu Pertota je Marega pričel streljati iz samokresa skozi okno. Na klic žene Elize je prišel na pomoč Pertot. Marega je odprl vrata in u-strelil v prša Pertota, da je kmalu nato izdihnil. Marego so aretirali. Pertota so pa prepeljali v mrtvašnico.
GLASILO
Slovence Narodne Podporne Jedrne
¡.edenake.
LÀ.8TN-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniitvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th A VE., Chicago, Ul.
Velja sa vm leto #1.00
OHOAN
OT THI
SLOYENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly,
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Clvieap", Dl.
Subscription, #1.00 per year.
iv£~. isZ'inuninm-■-*?...:>
Boj za kruh.
Spisal J. L. Engdahl. Za Slovence priredil J. Z.
Svoj argument, da ima Zveza pekovskih delavcev v tem boju boljše šanse, je organizator Schmidt podprl, da je navedel, da v njujorškem obratu “Ward Bread” družbe, ki je stal štiri mi-ljone dolarjev, delajo z izgubo. Trdil je tudi, da so njujorške tovarne “Ward Bread” družbe tako velike, da bi lahko celo mesto oskrbovale s kruhom. Nadalje je izjavil, da je bil to namen interesentov, ki go se združili v Ward družbi in katerega so nameravali doseči z obširno reklamo. Ali njih namenu je bila na poti velika o-vira: organizirani delavci. Za Warde bi bilo najboljše, da bi sprejeli v delo organizirane delavce. Ali “Ward Bread” družba je zaprla vrata svojih tovarn organiziranim deilavcem. Raditega je boj. Organizirani delavci trdijo, da so nalogi kos in bodo zmagali. Krušni trust pa raste in je trmoglav. Bodočnost bo pa rešila tudi to vprašanje.
Preteklost je naučila pekovske delavce, da se lahko v pekarski industriji uvedejo stroji, kakor v kateri drugi. To je danes občez-nana resnica. Vzlic temu se pa še najdejo ljudje, ki ne verjamejo, da trust za kruh že eksistira in raste z vsakim dnem. Dejstva, katera bomo navedli v tem članku, naj pa odločijo o tem.
Večinoma smo že vsi videli na stavbiščih stroje, ki mešajo malto. Težak z majhnim dnevnim zaslužkom meče v stroj pesek, cement in stolčeno kamenig, mejtem ko preko zmesi teče voda. Kmalu se zasuče plošča in zmes, ki je u-porabna za delo, teče v pripravljeno posodo. Pri tem delu je treba paziti le na to, da pride v stroj enaka mera peska, cementa, stolčenega kamenja in vode, drugo pa izvrši stroj. Testo za kruh napravljamo na isti način. Danes delajo tovarne za kruh še večinoma poiskuse, ki morajo končno voditi do tega, da bodo vsi stroji, ki so potrebni pri proizvodnji kruha, zvezani v celoto. Seveda se testo meša malo drugače kakor betonska zmes. Mogoče je treba večje izurjenosti in več pameti kot pri stroju pa betonsko zmes. Vsekakor bo pa kmalu napočil dan, ko bodeta lahko menjala delavca pri stroju za betonsko zmes in stroju za testo svoj posel drug z drugim, ne da bi se njima bilo treba dol,go učiti novega “rokodelstva”.
Da je to resnica, dokazuje izjava nekega lastnika velike pekarne v New York n, ki se ja norčeval iz ciljev in načel organiziranih pekov in pri tem dejal: “Ako hočejo naši peki štrajkati, tedaj naj kar zaštrajkajo. Ker imamo poboljšane stroje, lahko delavce poberemo na ulici in v par dneh napravimo iz njih dobre peke.”
Najboljše stroje, s katerim, danes delajo poskušajo, so v tovarni Warda v Chicagi. Tu imajo stroj, ki naj bi nadomestil 40 delavcev. Stroj potreboje le dva delavca: odraščenega delavca in fanta. Eden vaga, kar je potrebno za testo, dragi pa jemlje proč kruh, ko prihaja iz peči.
“Do danes še nismo dosegli popolnoma zadovoljivih vspehov,” se je izrazil zastopnik tvrdke na-pram uradniku unije pekovskih
delavcev, ko je prišel ogledati si tovarno.
Uradnik unije mu je pa hitro odgovoril. “Vspehe bodete takoj dosegli, ko bodete prisilili pekovske delavce do štrajka.” Zastopnik tvrdke je molčal.
O tem ne dvomi noben pame-meten človek, da je stroj najboljše orožje trustovcev v boju proti delavcem. Ti vzroki so pa merodajni tudi za pekovske delavce, da se proti trustu borijo kot na-pram industrielni združitvi in se nei rajejo proti stroju kot pomožnemu sredstvu pri produkciji, dasiravno so nekoč nevedni ljudje razbijali in uničevali stroje, ki so ljudem olajševali delo.
Trustovska uprava in strojno delo vstvarja prihranke. Radi teh prihrankov so zainteresovani tudi delavci, ker je krivično, da bi od teh prihrankov imeli koristi le trustjani, delavci pa nobenih. To je vzrok, zakaj zahtevajo delavci povsod, kjer se izdeluje s stroji, skrajšan delavnik in povišanje plače. Zakaj se to zahteva? Ker delavci nočejo, da bi bila polovica njih bratov brez dela in na cesti. To pa trustoveem ni všeč, ker iim krči profit.
V	New Yorku, kjer je sedaj sedež vedno naraščajočega krušnega trusta, se ie rodil tudi prvi odpor pekovskih pomočnikov v tej deželi proti izkoriščanju in izmoz-gavanju. Dne 2. maja 1881 je za-stavkalo 5000 nekovskih pomočnikov. Zahtevali so, da se 16 in 18 urni delavnik zniža na 12 ur in odpravi nedeljsko delo, kakor tudi stanovanje in hrana pri mojstrih. Ker se mojstri niso nad j ali take solidarnosti med pomočniki, so bili tako poparjeni in pobiti, da so priznali vse zahteve pomočnikov. Vsled nepričakovane in lahke zmage so bili zopet pomočniki tako veseli, da so pozabili ustanoviti organizacijo. Zdelo se jim je, da je po taki sijajni zmagi nepotrebno plačevati ’ mesečne prispevke in hoditi k sejam. Opustili so organizacijo. Ko so mojstri spoznali, da se pomočniki ne brigajo več za organizacijo, so uvedli stare razmere: 16 do 18 urno delo, nizke plače in stanovanje in hrano pri mojstrih, pa tudi delo ob nedeljah. Pomočniki |so bili zopet stari sužnji.
Seveda je med njimi ostala peščica zvesta organizaciji, in tej peščici se je zahvaliti, da je obstal temelj, na katerem je danes zgrajena “Mednarodna zveza pekovskih delavcev”.
V	juniju 1885 je strokovni list pekovskih pomočnikov priporočal, da naj se ustanovi narodna zveza. Za načrt so se zanimali pekovski pomočniki in Pittsburgu in v Baltimora so pa solon glasovali za načrt. Takrat so se pekovski pomopniki celo izrekli, da naj se prične z akcijo za osemurni delavnik z dnem 1. maja 1886, za katerega so se izrekli tudi delavci druzib strok v Ameriki. Pomočniki iz 20. različnih mest so se in-toiresirali za ustanovitev zveze, ko je pričela zborovati konvencija dne 13. januarja 1886 v Pittsburgu, Pa., ki je ustanovila organizacijo. Glavni namen te konvencije je bil, da se zboljša položaj pekovskih pomočnikov.
Do leta 1890 so bile razne podružnice pekovskih pomočnikov v Kanadi v zvezi. V istem letu so zahtevali pomočniki, ki so pekli kolače in sladčice: iste pravice, ki so jih že imeli pomočniki, ki so pekli kruh. Vsled te zahteve je unija spremenila svoje ime, da je lahko sprejela kot člane vse pomočnike, ki so izdelovali in pekli razno pecivo.
V	letu 1891 so pekovski pomočniki na svoji konvenciji izrekli, da strokovna organizacija ne more'delavcem za stalno poboljšati njih položaja in sprejeli so program tedanje socialistične delavske stranke, ki je le predpodoba današnje socialistične. Pričeli so sprejemati v organizacijo tudi zamorce. Od tega dne je organizacija vedno rastla in se spopolnje-vala. Po tem je prišel boj z “National Biscuit” dražbo, kot smo ga že opisali na dragem mestu.
V	letu 1905 je sprejela konvencija resolucijo s 198 glasovi proti 8Q, v kateri je priznala razredni boj in naročila uredniku svojega glasila, da naj prinaša članke o socializmu in naprednih idejah. Ta resolucija tvori danes nekakšen predgovor k ustavi “Zveze pekovskih delavcev”.
Leta 1908 je bila na konvenciji
obširna razprava zavoljo zavarovanja proti brezposelnosti. Vendar se je pa delegatom zdelo tedaj nemogoče, da bi se tak sklad vpeljal za celo zvezo. Od te dobe je na imela zveza nakrat pred seboj dva velika problema: hiter razvoj strojnega dela y pekarski industriji in snovanje trusta, ki pridobiva činmdalje več tal. Še pred desetimi leti ni bilo v nobeni majhni pekarni strojev. Danes imajo pa že najmanjše pekarije stroje: stroj za mešanje testa, za rezapje testa; stroje, ki mešajo jajca, in vsakovrstne drage majhne stroje, ki nadomeščajo človeško ročno delo.
V Chicagi, kjer so pekovski delavci dobro organizirani je dvojen delaven čas. V pekarnah, kjer se dela s strojem, je uveljavljen o-semurni delavnik, za drage pekarije, kjer se dela z rokami, pa velja deveturni delavnik. Splošno se prizna, da je delo v pekarnah z ročnim delom lož j e vendar pa delo v pekarnah s strojn. obratom učinkuje razrušujoče na živce. To pa ni edini vzrok, ki odloča pri odmerjenju delovnega časa. Sila stroja vendar izpodriva ročno delo in narekuje ure za delo. V pekarnah s strojnim obratom mora biti delovnik krajši, da dobi več delavcev delo.
Poleg se ie dokazalo, da strojno delo uničuje živce mož, žensk in otrok, katere ravnotako izkoriščajo v nekarni, kakor v vseh drugih industrijah. Kolikor dlje časa je delavec zaposlen pri stroju, tolikor laglje tudi ponesreči. Delavec, ki ni utrujen in katerega misli so zbrane, ni v toliki nevarnosti, da bi ponesrečil, kakor delavec, ki je utrujen in katerega živci so razdraženi.
Do tega zaključka, se pride, ako razmišljujemo o vzrokih, nesreče, ki je zadela Jožeta Reimerja dne 2. maja 1911 v Iiartfordu, Conn., ko je čistil stroj za mešanje testa.
Reimer je zlezel v stroj, da bi ga boljše očistil. Nakrat je pričel stroj delati. Zgrabil ■ je »Reimerja za roke in noge in jih počasi vlekel vase. Klical je na pomoč, da bi kdo prišel in ustavil stroj. Ali predno je prišla pomoč, je stroj zagrabil že njegovo telo. Vbogi Reimer se je upiral, kričal, jekleni stroj je pa vase vlekel vbozega delavca, kakor gad požira majhno žabico. Končno so u-stavili stroj, ki je bil tako umetno sestavljen, da ga je bilo nemogoče razdreti z navadnim orodjem. Stroj je potegnil Reimerja tako daleč notri, da je bilo nemogoče obrniti kolesovje, da ne bi noži urezali še bolj globoke rane v njegovo telo. Ysled bolečin je vpil tako glasno, da so se ljudje iz bližnjih hiš zbrali okoli tovarne in prestrašeni popraševali, kaj se je zgodilo.
Končno je prišla na lice mesta požarna straža. S seboj je prinesla svoje orodje, vendar pa ni vedela, kaj bi počela z umetno sestavljenimi kolesi in noži. Reimer ie bil ves čas pri zavesti. Potem so vendar poklicali bližnje strojnike, ki so stroj vzeli na kose. Mejtem časom se je policajski zdravnik trudil s hipoderničnim vbrizgavanjem omamiti ponesrečenega delavca, da ne bi čutil strašnih bolečin. Vzlic temu, da so prišli na pomoč tudi električarji iz hartfordske elektrarne, je trajalo dve uri, da so Reimerja jeklenemu gadu potegnili iz žrela. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je, trpeč strašne bolečine, kmalu izdihnil.
O tej zgodi je poročal strokovni list pekovskih delavcev:	“Ta
strašna nezgoda nas spominja na argumente, katere se je navajalo na konferenci čikaškili delodajalcev, ko smo razpravljali o skrajšanem delavniku za strojni obrat. Takrat so delodajalci na-glašali le ugodnosti, ki jih prinaša strojni obrat delavcu. Seveda smo morali pritrditi tej točki. Ko smo pa s svojimi argumenti prišli na dan, pa niso o njih hoteli nič slišati. Nikakor jim ni šlo v glavo, da je pri strojnem obratu treba skrajšati delovni čas. Naši, s človekoljubnega stališča opravičeni argumenti, da je treba skrajšati delovni čas, ker ‘železni tovariši” jemljejo delo našim brezposelnim sodrugom, in ker je treba skrajšati delovni čas, ker strojno delo uničuje živčevje delavcev in spravlja njih zdravje in življenje v nevarnost, so pri delodajalcih našli popolnoma gluba ušesa.”
Lastniki današniih ogromnih o-
bratov se brigajo le za svoj lasten dobrobit in prav nič jim ni mar, kako živijo, trpijo in umirajo drugi ljudje. Zato je čas, da se ameriški delavci vzdramijo in mislijo zase in svoje družine. Tudi ameriško ljudstvo v splošnem naj varuje interese in naj ne hodi po kostanj v ogenj za trustovce. Dokler se to ne izvrši, je nemogoče rešiti vprašanje kruha v dobro vseh.
Y prihodnjem članku bomo dokazali, da ima “Ward Bread” dražbo isto veljavo v krušni industriji, kakor “National Biscuit” družba v proizvodnji finega prepečenca, in da “Ward Bread” dražba osvaja z vsakim dnem proizvodnjo kruha, ki je glavno živi jensko sredstvo vsega ljudstva, da ni daleč doba, ko postane omenjena družba absoluten gospodar krušnega trga.
Kapitalisti v luči upornikov proti državni avtoriteti.
Ameriški delavci se organizirajo in bojujejo za svoje pravice, kakor njih tovariši v .Evropi Kdor ni slep in gluh za vse, kar se vrši v delavskih organizacijah in ki pozna bojna sredstva delavcev v boju za boljše življenske razmere, je prepričan, da hočejo delavci izvojevati svoje zahteve z zakonitimi sredstvi. Dasiravno razredno zavedni delavci vidijo v kapitalistih svoje smrtne sovražnike, vendar s? ne poslužijo v svetem boju za osvoboditev delavcev iz današnje mezdne suž-nosti nikdar nezakonitih sredstev, ako jih kapitalisti ne prisilijo do tega, da pri obrambi svojega golega življenja zagrabijo za sredstvo, s katerim so kapitalistični najemniki napadli delavce.
V Evropi se redkokedaj zvrši, da bi kapitalisti najeli drhal: profesionalne vbijalce in ljudi iz nižin človeškega življenja, ki jo potem oborože in spuste na štraj-kujoče delavce, da mori, kolje, vbij a in širi strah in grozo. Ako bi se v Evropi dogodilo kaj takega, potem bi vmes posegla drva, ker smatra za svoje izključno pravo, da skrbi za red in mir v državi.
Res je, da zija med delavci in kapitalisti nepromostljiv prepad in da imajo tndi v Evropi prvo besedo v državi kapitalisti. Ali vsaka evropska vlada bi smatrala sebe za ponižano, ako bi kapitalisti imeli svoje beriče, ki bi imeli nalog vprizarjati zločine, kjer jih ni, ali pa ob času štrajka napasti delavce z orožjem. Takega početja s strani kapitalistov ne trpijo v Evropi, ker bi dokazovalo, da vlada ni zmožna izvrševati svojih poslov in da je državna vsemogočnost napravila bankrot. Ortodoksna državna i-deja ne dovoli, da bi še kdo drugi poleg vlade delal mir in red v državi. V evropski državi bi romali predstojniki privatnih de-tektivnih agentur a la znani Pinkerton in Burns v ječo, kerJbi si lastili pravice države. Današnja moderna država ni vendar nič druzega, kakor posledica kapitalističnega razvoja in zavoljo tega lahko kapitalisti izročijo v varstvo svoje interese kapitalistični državi.
Ali v Ameriki je drugače. Dasiravno imajo kapitalisti vedno na rapolago vojaštvo in policijo, kedar je treba čuvati njih interese. vendar si domišljajo, da je državno varstvo v nezadostno in da morajo sami z železno pestjo čuvati svoje interese, ne zmeneč se, ako tako početje soglaša z državno avtoriteto, katero prikaževa j o vsem državljanom kot vsega mogočno silo v državi. “Doli z državo!” pravijo kapitalisti, ako država noče pošiljati delavcev na vešala in v ječe, ki zahtevajo zase in svoje tovariše človeških pravic. Kadar se v kapitalistih obudi želja, da bi ponižali delavce in državni avtoriteti dokazali, da znajo napraviti mir in red v državi, tedaj niso izbirčni v svojih sredstvih. V takem slučaju najamejo beriče, takozvane špeeielne policaje in vohune, med katerimi imajo nekateri nalog, da delavcem priporočajo dinamit kot bojno sredstvo, zopet dragi, da delavce ovadijo kot nevarne dinamitarde gosposki, tretji pa,
da s puškami in samokresi napadejo štrajkujoče delavce in jih pomorijo, kolikor jiii pride pred cevi pušk in samokresov. Tako očitno se nikjer na svetu ne norčujejo iz državne avtoritete, kakor kapitalisti'v Ameriki.
Pa to še ni vse. Kapitalisti najamejo ljudi, katerim je vsako sredstvo dobrodošlo, ako služi njih gospodarjem. Nekatere korporacije imajo v svoji službi ljudi, ki so vsaki trnotek pripravljeni potrditi s krivo prisego, da je ponesrečen delavec sam kriv svoje nesreče. Zopet dragi kapitalistični najemniki grozijo toliko časa ponesrečenemu delavcu, da ne bo dobil nič, da končno ponesrečeni trpin obupa in se s korporacijo dogovori za par dolarjev odškodnine, dasiravno bi mu bilo sodišče prisodilo nekaj stotakov, ako že ne tisočakov.
Tudi kaj takega, kot se je dogodilo v West Virginiji, je v evropskih državah nemogoče. Be-riči v službi kapitalistov šo naj-prvo potreliti en tucat štrajkujo-čih radarjev. Po dokončani moriji so ljudje, ki so dali beričem nalog, da naj streljajo, zahtevali milico, da napravi red in mir. Seveda niso kapitalisti zahtevali milice, da bi aretirala njih privatne beriče, ki so brez najmanjše provokacije pomorili nekaj delavcev, marveč da polovi voditelje stavke, jih odžene pred vojni sod, ki naj jih kaznuje po strogem zakoniku vojnega prava. Takih dogodkov se mnogo doživi v Ameriki, kjer državna avtoriteta vedno spi spanje pravičnega, kedar je treba nastopiti proti anarhističnim kapitalistom.
Kdor ne pozna ameriških razmer, bi mislil, da so ameriški delavci tolovaji, ki hočejo kapitalistom z orožjem v 'roki izsiliti denar, kapitalisti pa nedolžna jagnjeta, ki nobenemu ne skale vode. V resnici je pa narobe. Res je, da kapitalisti ne primejo za o-rožje in planejo po delavcih. Zato pa imaio najeto drhal najnižje vrste, same delomržnje ljudi, ki so pripravljeti za nekaj centov vpihniti luč življenja druzemu človeku.
Privatna policija v službi kapitalistov ob času štrajka, ni nič druzega kot organizirana tolpa najetih morilcev, ki vbija in zvr7 šuje zločine, da ustreže svojemu gospodarju in se na povelje svojega gospodarja roga državni avtoriteti. In če bi se naše država zavedala svoje avtoritete vsaj v toliki meri, kakor evropske države, bi bilo kmalu konec kapitalističnih četašev, ker profesionelni morilec, ki zavoljo denarja mori drage ljudi, ki mu niso storili nikdar kaj žalega, ne zasluži milosti. Država, ki trpi take morilce v svoji sredi, zvrši hudodelstvo nad vsemi državljani, ker so te vrste človeške zveri pripravljene moriti ob vsaki priložnosti za denar, ravnajoč se, da služijo onemu, ki jih plača boljše.
Ako gremo do dna tej stvari, tedaj se prepričamo, da so pravi uporniki proti državni avtoriteti kapitalisti, ki najemajo profesio-nelne pretepače in morilce. Ako bi kapitalisti ne najemali te drhali, notem bi jo tudi ne imeli. Marsikateri socialni boj bi končal mirno in brez krvolitja. Tako pa ne mine večja stavka, da ne bi morili delavcev, ker kapitalisti po vzora nekdanje inkvizicije in srednjoveške “sv. Perne” tvorijo s svojimi najetimi beriči “državno avtoriteto”, da kaznujejo štrajkujoče delavce, ker zahtevajo boljših življenskih razmer in iim s tem hočejo krčiti profit.
Kako naj potem delavec spoštuje državo, ako si vsak kapitalist lahko najame četaše, kakor so nekdaj najemali roparski vitezi in fevdni gospodje svoje oprode, da so napadali in plenili mirne potnike, ali pa se bojevali drag z dragim. Privatno če.taštvo je rakrana v vsaki državi, ker iziva po nepotrebnem krvave boje v prilog priveligiranim slojem, zato ie treba takemu eetaštvu napraviti konec tudi v Ameriki, kakor so to izvršile evropske države, pa se bodo socialni boji vršili bolj mirno, kakor sedaj.
Slovenci in Hrvati.
Štrajk v Akronu, O.
Štrajk v Akronu še vedno traja. Blizu 30 tisoč delavcev se bojuje za višjo mezdo, unijo in o-semumi delavnik.
Delodajalci se trudijo na vse načine, da bi zmagali v tej borbi med delom in kapitalom. V kapitalistične časnike so poslali vesti, da je štrajk končan. Agentom, ki se pečajo s posredovanjem dela, so naročili, da naj jih preskrbe s skebi. Delavnice so vse za-stražane s pomožnimi deputiji. Ena sama dražba je najela 600 ta kih fantov, ki služijo vsakemu, ki jih plača.
Vodstvo štrajka je dobro. Do danes so aretirali enega samega voditelja. Takoj, ko smo izvedeli, za protizakonito aretacijo, nas se je zbralo nad tisoč bratotv in smo mimo manifestirali proti temu na silju. Seveda soi ga takoj izpustili.
Tudi skebov ne morejo dobiti. Imajo pač nekaj tega izvržka človeške dražbe, ravnotoliko da -jim vsaki dan napravi škode za kakih pet tisoč dolarjev, ker ne zna delati. Saj je danes občeznano, da prihajajo iz človeških nižin. To so delomržnji ljudje, katerim smrdi delo.
Slovenci in Hrvatje ne hodite sem, dokler ne bo stavka končana. Ne verjemite kapitalističnim časnikom, da je štrajk končan. Kadar bo stavka končana, bom poročal v “Glasilu”. Vsakdo, ki bi sedaj prišel sem za delom, bi prišel iz dežja pod kap. Boljše, da sedaj ostanete jam, kjer ste. Ko bo stavka končana, bodo tovarne preobložene z naročili.
Vsem slovenskim in hrvatskim delavcem priporočam:	Organizi-
rajte se! Čitajte delavske časnike in proč od kapitalističnih. Združite se v organizaciji. Učite duševno speče tovariše druzib narodov, da se moramo delavci vselh narodov organizirati kot bratje, ako hočemo doseči, kar nam gre. Razložite jim, da so duševni delavci in delavci 'z rokami činitelji vsega bogastva na svetu. Ruda o-sttame rada, ako jo duševno in ročno človeško delo ne spremeni v jeklo, iz jekla pa zotpet v u-metno sestavljen stroj. Delavci na svetu smo ena družina, pa naj delamo v Afriki, Evropi. Aziji, A-meriki ali Avstraliji, pod zemljo ali nad zemljo, v tovarni ali pa v pisarni. Kapitalisti nas izkoriščajo vse eneko. Zato se moramo tudi vsi. ki delamo, boriti proti njim. To pa najložje izvršimo, a-ko smo organizirani.
M. Klarič.
* Velik požar v nekem hotelu v Omani, Nebr. je zahteval 75 žrtev. Po izvedi ravnatelja je bilo v hotelu do sto oseb, rešilo se jih je pa le 25. Ker je zgorel imenik gostov, je nemogoče dognati imena zgorelih oseb.
Posledice balkanske vojne v Avstriji.
Vsled balkanske vojne in vsled imperialistične politike Dunaja je avstrijsko gospodarsko življenje hudo udarjeno. Delavstvo čuti gospodarsko krizo na rastoči draginji in manjšem zaslužku, najhujše pa na rastoči nezaposlenosti. Društvo knjigovezov poroča'. da je v zadnjih treh mesecih minulega leta izplačalo brezposelne podpore za 5244 dni, v enaki dobi 1. 1911 le za 338 dni. —Zveza tiskarjev poroča, da je neza-noslenost mnogo večja nego prejšnje leto. V minulem letu je bilo nezaposlenim članom izplačane podnore za četrt miljona kron.— Centralno društvo trgovskih na-stavljencev javlja: Vsled mnogoštevilnih insolvenc in vsled skrčenja trgovinskih in obrtnih podjetij je na stotine nastavljencev ob kruh. — Centralna zveza kon-sumnih društev poroča, da se je stanje hranilnih vlog, zlasti v o-krajih tekstilne obrti, znatno zmanjšalo. Nezaposleni delavci, rodbine, katerih redniki so bili pozvani pod orožje, delavci, katerim se je vsled nezaželjenega praznovanja zmanjšal zaslužek, dvigajo svoje v konsumnih društvih naložene prihranke. V mnogih konsumnih prodajalnah, zlasti v okrajih, ki so od krize najbolj u-darjeni., se je zmanjšal tudi blagovni promet.
Tako avstrijska vlada s svojo imperialistično politiko tira avstrijske narode v gospodarsko pogubo. Statistični izkazi strokovnih društev dokazujejo določno, da je gospodarstvo v Avstriji zavoženo.
'VT\\
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
lnkorp. 17. junija 1907 v dri. Ulinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
? Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicaga, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, IH.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemsi spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grassi
slišale gospe!” ji je šepetala na uho Lamretta
“Ne bom tiho, ne, in ti bi boljše storila, če bi zmolila kako molitvico; in tisti tvoj oče ondi, ki gleda kvišku zamaknjen kakor čuk!”
“Molčite” ji je odvračala hči, “zmolite jo vi, če hočete, kako molitvico, toda bodite tihi!”
“Ne bom tiho, ne! Smramota je, da se kr isti j ari i tako vedejo v cerkvi! Da bi bila slišala, kaj je rekel sinoči tvoj brat! ... Pa ga nečejo poslušati. ’ ’
Ko je hči uvidela, da, če bi odgovarjala, bi jo le bolj dražila in bi se potem še glasneje prepirala, je obmolknila in jo pustila, naj se spase. In res je na to starka men j in bolj potihoma mrmrala in nazadnje je popolnoma potihnila.
Mej tem je bila Biče vsa zbegana, ne vemo ali bi rekli od veselja ali od strahu, da bo kmalu
Deveto poglavje.
Prišli so na trg sv. Ivana v Monzi proti večeru. Tam so zagledali velikomnožico ljudij okolo nekega duhovnika, ki je z neke klopi prav navdušeno propovedo-val. Ko je ljudstvo zagledalo potnike na konjih, je obrnilo ramena govorniku ter se vsulo okolo prišlecev, da bi zvedelo, kdo so, od kod prihajajo in kam grejo. Ko je Ermelinda zapazila, da je cerkev odprta, hoteča sei rešiti tistih nadležnih radovednežev, je dejala soprogu: “Me žensjke bomo tu notri čakale, mej' te^i ko pojdete iskat Ottorina. Poskrbite, da se zopet napotimo in da bomo, če mogoče že pred nočjo v Milanu.”
“Hočete iti v cerkev v času pre- ZOpet videla Ottorina. Vsakikrat povedi?” je dejal grof, vendar le v0 ji0 si}§ala za seboj odpreti in bolj potihoma, ker ni vedel, kake- j zap,re^j vrata, je mislila: sedaj je ga mnenja je bila tista množica |n. Rudečica ji je polila obraz in postopačev ondi okolo njega, in SfTesla se je p0 vsem životu. Pa-bi si ne bil rad naklonil kake ne-1 zjja ■na ¡o(}mey stopinj : dozdeva všečnosti.	^	'lo se ji je, da spoznava očetovo1 in
A Ermelinda, ne zmene se za .je ne]-0 drogo hojo. Dihala je tež-njegove pomisleke, je prijela za j-0 jn !grce jj je skoro hotelo iz prs roko hčer ter namignila Lauretti, slvočiti. Prišleci so šli mimo nje njeni materi Marijani in sokolar- _ njso oni. Tedaj je prosteje ju, naj bi jima sledili, in je šla dihala in je dvignila glavo, a le naprej ter vstopila v cerkev. > kmalu se je zopet stresala, ko je Na velikem žrtveniku so gorele spet slišala odpirati vrata in je sveče in svetilnice, za njim so peli spet kdo prihajal mimo nje. kanoniki kakor v rednih časih. V Toda mahoma se je zaslišal od Monzi so bili namreč tudi prav ZUnaj neki divji krik, ki je pre-tako kakor v Milanu vsi duhov- Vp j i jednakomerno petje duhovni-niki.na strani protipapeža Niko- j^v za žrtvenikom. Ljudje, ki so laja petega, in misleči, da je Ivan jjjji v cerkvi, so se jeli ozirati, ne-dvaindvajseti postavno odstav- ]filteri so se pobrali ven. Kanoni-Ijen, se niso menili za prepoved, ]fi so vsta.vili petje. Nekdo izmed katero je bil on proglasil.	j njih je prišel izza žrtvenika ter
Ermelinda se je za trenotek po- se približal k ograji in pogledal mišljevala, ali bi ne kazalo' vrniti doli po cerkvi — vse je bilo mir se, ker se je bala izobčenja, ka- no. Tedaj se je vrnil v kor in petje teremu bi zapadel, kdor bi bil je zopet pričelo A čuj! sedaj so prisoten božji službi, opravljeni se z velikim ropotom odprla vra po razkolniških duhovnikih v ča- ta. Ljudstvo je navalilo v cerkev 9u prepovedi. A potem je mislila oboroženo s kamenjem in gorja sama pri sebi: E, pa kaj, saj sem čarni, kakor kadar privre strašen prišla semle samo zavetja iskat, hudournik.
kakor če bi šla v kako hišo aii	Prvi je stopal tisti duhovnik
pod mostovž In ne da bi se pri-, je malo poprej propovedoval klonila ali prekrižala, se je ^kar na trgu. Bil je suh starec z raz vsedla na klop ter mignila hčeri, j mršenimi lasmi; držal je zazpelo naj se vseda tudi ona, zraven nje. \ v levi. in meč v pravi roki. Kričal A Laurettino mater, vso zmam-j je z'gromovitim glasom, ki je pre ljeno po prigovarjanju nekega j vpil ves tisti hrup: “Ven, raz drugega svojega sinu, Bernarda,! kolniki! ven, sinovi Beljala, du kateri se je bil naučil na pamet hovniki Molohovi!” Razburjena
temu činu naščuval, videvši, da so kanoniki pregnani, je stopil na neko mizo in začel zopet propo-vedovati. Hvalil je druhal za to, kar je bila storila, ter jo rotil, naj ne dela več kvaru. Toda on je lehko govoril, kar je hotel, ni-kdo se ni niti zmenil več zanj, ampak vse je tekalo in divjalo po cerkvi, kakor da bi plenilo po premaganem mestu. Tako so nekateri prodrli tudi v žagrad ter, raz-bivši z gorjačami skrinje, so grabili iz njih cerkveno obleko in posodo ter jo z velikim hrupom delili med seboj.
Neprevidni propovednik je hitel tja in vpil: “Bratje zvršili ste sveto delo, a zakaj si hočete sedaj umazati dušo z grdo pregreho? Pustite tisto blago!”
“Je tudi izobčeno treba ga je1 spraviti iz cerkve,” je zakričal neki šaljivec, in vsi so odobravali njegov dovtip z glasnim krohotom.
Ko je duhovnik videl nekega mladeniča, kateri, skrivši kelih pod plašč, je cepetal ž njim, ga je vstavil rekoč: “V imenu dveh oblastij, kateri predočujeta to razpelo in ta meč, ti ukazujem, o nesramni človek, da se vrneš.” A ta ga je lopnil, da se je moral zasukati. in mu je rekel: “Jaz pa v imenu te oblasti tu ti velevam, da me pustiš naprej! ’ ’
“ Ali ti jei dal sedaj dve oblasti, ne?” mu je zakričal nekdo drugi. — Duhovnik, ki jo je skupil, sel je repenčil in je klical z nebes vsakovrstna prekletstva na tiste hudobneže, kateri so ga pustili dolgo časa, da je govoril, a na zadnje so ga začeli tepsti, lasati in brcati in so ga spodili vsega strganega in pobitega.
Mej tem je bil zunaj drugi nič menj čudni prizor. Bernard, sokolarjev sin, kateri je bil tudi prišel z družbo iz Limonte, je naletel v mestu na nekega svojega znanca. S tem se je nekoliko pomudil, in kadar je dospel na trg sv. Ivana, se: je že tam vršil tisti trušč, kakor smo povedali. On je ugledal neke duhovnike raztrgane in okrvavljene, ki so bežali kamor so le mogli. Vprašal je, kaj da to pomeni, in izvedel, da duhovniki so kanoniki stolne cerkve katere je, ljudstvo izpodilo, ker so vkljub cerkveni prepovedi vendarle opravljali svoje molitve v koru. —- Kako je mogoče? — je mislil sam pri sebi — to mesto, ki je bilo vedno udarno Nikolaju petemu in dobri stvari, da je sei-daj mahoma prišlo do teh skrajnosti,)’? — Upal je, da bi utegnilo biti to le neko hipno vrvenje in da bi se tisti izgredniki dali še spraviti nazaj na pravo pot. Ogorčenost in domišljavost sta ga za hip zaslepili, česar bi ne bil nikoli storil v Limonti — kjer so bila srca ljudij utrjena v razkolu, kakor je on navadno pravil, in kjer se torej ni bilo nadejati dobrega vspeha — hotel je poskušati tukaj. Kakoršen je ravno bil, z železnim oklepom, nadetim čez dolgo suknjo, z nekim jeklenim pokrivalom, ki je obrobljevalo njekov bedasti obraz, s kopjem v roki, tako da je bil še najbolj podoben ptičjemu strašilu, je stopil na neko mizo in tam začel propo-vedovati
štiri razloge od nekega razkolne-ga redovnika, je navdala sveta jeza. Povlekla je za krilo hčer, katera, ko je videla, da so se, gospodinje vsedle, je hotela tudi takisto storiti. No, sedaj je morala poklekniti zraven matere. Ta je še kakor zmaj pogledala soproga, ki je bil ostal, stoječ, in sei je, drže roke za hrbtom, kratkočasil s tem, da je gledal šibile in pro-roke, ki so bili naslikani pod stropom. Konečno se ni mogla več zmagovati in je začela poluglasno
“Tako se vedete v eerrkvi, kakor bi bili stopili v kak hlev! Sram vas bodi!”
“Tiho bodite, da vas ne bodo
množica mu je pomagala: “Ven razkolniki! ven, hudobneži! ven!’ ter so tekli okoli in premetavali klopi, lučali kamenje v velika slikana okna, trgali prte z žrtve nikov, prevračali svečnike, križe sploh vse, kar jim je prišlo roke. Tako so pridrvili do velike ga žrtvenika, kjer so začeli še najhuje razsajati. Za žrtvenikom so izvlekli kanonike s stolic ter jih bili s prstmi in brcami, Krna lu je bilo videti jednega valiti se, po stopnicah, drugega so pa za lase vlačili; na vse strani so le tele srajce, kožuhi, kape in knjige.
Duhovnik, ki je bil ljudstvo
tleh ,a ljudstvo je na to kričalo in ploskalo od vseh stranij
Toda zaslišali so se neki glasovi: “Oj, pojte s poti, stopite v stran, pustite iti naprej !”.in hrup je. mahoma potihnil. — Bil je Ottorino, ki je jezdil na konju in ž njim grof Del Balzo in še kakih trideset vojakov.
Sodrga, ugledavši vojake, se je takoj mirno razkropila in poizguli il a na vse strani.
Lupo, ki je prišel s svojim gospodom, je zagledal brata, ki je ravno vstajal s tal, stresal oblateno obleko in pobiral železno pokrivalo. “Ne znaš držati jezika za zobmi,” mu jo rekel, “tako, prav ti je!”
“Če bi bil prišel prej,” mu je odgovoril Bernad, “bi mi bil lehko kaj pomagal z orožjem.”
“Pač si bolj potreben, nesrečnež, da bi ti pomagal kaj s pametnim svetom! ’ ’
Mej tem je bil Ottorino s svojim spremstvom na konjih vstopil v cerkev. Jezdil je gori in dolli po ladjah, stopal v kapelice in zopet iz njih, šel je tudi v zakristijo in na kor ter je z mečem in s suličnim toporiščem izganjal vso tisto roparsko sodrgo, ki se je pa bila ondi utaborila.
Naše ženske, ki so bile v cerkvi, kadar je bilo ljudstvo navalilo noter, so se bile zatekle v neko kapelico. Sokolar je bil urno zaprl ograje, da so bile zavarovane, kadar je druhal vse prevračala in razmetala. Marsikateri lopov je pač prišel tudi tja in se repenčil, da morajo odpreti. Toda Ambrož je s svojim mečem bil po rokah vse tiste, katerih ni mogel z lepa odpraviti proč. Ukazal je pa hčeri, naj prevrne svečnike, križ in kar je bilo na žrtveniku, kajti potepuhi so zahtevali, naj
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-===== bolj varno.	•—
Najlepše je pa bilo, ko je videl priti iz cerkve tistega duhovnika, kateri je ‘bil pr>vzročil celo nevihto, a potem ni mogel pomiriti razburjenih duhov. Videvši ga tako spuljenega in preganjanega od ljudstva, ki je drvilo za njim je Bernard mislil, da je tudi on jeden korarjev, trpečih za pravično stvar. Zato je stopil na tla, šel k nesrečniku in jel poljubljati njegovo obleko
Pa nekdo, ki je spoznal Bernardovo pomoto, mu je dopove dal, da tisti duhovnik ni monški korar, temveč da je ravno on ljudstvo nadražil proti korarjem Ko je to slišal Bernard, je odskočil od njega poln groze in je za klical: “Tako sem torej poljubljal strupenega gada meneč, da je go lobček!”
“Ti. ti si gad,_ zmaj in bazi lisk,” je jel na vse grlo kričati uni, “ti razkolnik in krivoverec.’
In tako sta besnela nadalje drug proti drugemu, kolikor sta le mogla, ne hoteča piti za las popustiti nasprotniku. Ljudstvo pa, katero se je pri tem prizoru prijetno zabavalo, ju ja še bolj dražilo Nazadnje je neki potepač nenadoma sunil od zadej sokolarje-vega sinu, da ga je pr e vrgel po
se jim odpre, da bi to opravili. Lauretta je ubogala takoj, dasi se je njena mati zelo hudovala, češ, da bi ona ne smela biti deležna tega bogoskrunstva in da bi bilo treba raje mučeništvo prestati.
Tako torej so naše ženske bile zaprte ta mdolgo časa, dokler jih niso zagledali nekateri iz grofovega spremstva, ki so bili prišli v cerkev. Ti so se razvrstili pred ograjo z golimi meči. Ko so to videli razgrajalei po cerkvi, jim je prešlo vsako veselje, da bi se zaletali tjekaj.
Težko nam je, da smo morali bralcu dolgo pripovedovati taka bedasta skrunjenja svetih prostorov. Žal bi nam bilo, ako bi nas kdo dolžil, da nismo tega opisali s primerno resnostjo. Podava je sliko izgredov, in sicer še; ne najhujših kakoršni so se cesto dogajali v tistih časih, smo skušali to tako storiti, da bi imel bralec kolikor mogoče istinito podobo pred očmi. Hoteli smo nalašč obuditi oduren in zopern vtis, kakoršen veje iz zgodovinskih bilježk tačasnih pisateljev. In da bi bil ta vtis pristen, se ga ni smelo pobla-žiti z nobenim vsklikom spoštovanja do svetih prostorov in sploh z nikakoršnim vpletanjem dobrih naukov. Kdor hoče iskati dober nauk, ga lehko sam zasledi.
Grofova družina je s svojim spremstvom nadaljevala pot v Milan. Ottorino, kateri hi imej več nikakega opravka v Monzi, se je seveda ponudil, da jih tudi on pospremi na tem potovanju.
Zagotavljam vas, da vam nisem pisal nikakega pisma po tistem, katero ste prejeli po mojem služabniku v Limonti, ’ ’ je dejal mladi vitez Bicinemu očetu, jezdeč zraven njega.
“In vendar”, je odgovoril grof.
“sta tista dva ribiča iz Vassene trdila, da sta imela neko vaše pismo in sta rekla, da jima ga je izročil Lupo tu na monškem trgu.”
Bil je ko j pozvan Luipo, kateri je povedal, da je bil on poslal pismo svojemu očetu in ga v njem opominjal, naj beži od doma. Napisal je, da je bil v Monzi neki duhovnik, njegov znanec. To pismo je bil torej on dal ribičema.
“A, seidaj umejem,” je dejal grof. In potem, obrnivši se proti mlademu vitezu, ga je prašal polglasno: “Povejte mi, kako je tista reč, o kateri ste mi pisali, da opat sv. Ambroža . . . .”
(Dalje nrihodnjič.)
Velika bitka.
Naj:večje bitke, kar je bilo kedaj bojevanih, so one, ki jih imamo bojevati s seboj, in le malo ljudi je vedno zmagalo v njih. Mnogo trdnosti in zatajevanja samega sebe je treba prestati, da ukrotimo svoje pohlepe in želje. Ti; je vedno bitka med Strastjo in pametjo. Če 'zmaga pamet, si človek obvaruje svoje življenje in svoje 'zdravje in v mnogih slučajih svojo čast. Pamet nam prepove kvariti svoj želodec, slabiti svoje živce in nam zapove rabiti primerna zdravila, kadar so potrebna. Ce imate svoja prebavila v neredu, svoje živce oslabele, svojo kri pičlo, pričnite takoj u-živati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo vam izčisti telo in je ohrani čisto, izpodbudi prebavo, okrepi ustroj. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Av., Chicago, 111. Da preženete bolečine iz mišic 'in sklepov, rabite Triner-jev liniment. — Adv.
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah. Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo draite. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka •, sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. ; Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni K promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:- l'
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
“VEDNO SE ZAHTEVA!
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
£
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Bi
Le malo zdravil je na svetu, katera se vedno zahteva v vsaki letni sezoni in vsakem kraju na svetu in za katera povprašujejo vsi ljudski ============ sloji. Najboljše zdravilo med temi zdravili je	■
Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino
Vzrok, da vedno povprašujejo po njemu, je iskati v tem, ker je to zdravilo pripomoček proti raznim boleznim človeškega telesa. Izdeluje se iz pristnega rdečega v na in izbranih zdravilnih zelišč. To izborno sredstvo ozdravi in ojači bolne organane za prebavo. Pomaga proti
Bolečinam v želodcu,
Slabim občutkom po obedu, Pehanju iz želodca, Vetrovom,
Neprebavnosti,
Zaprtja,
Nervoznosti,
Izgubi slasti do jela.
Slabosti,
in uravnava prebavni proces. Je zelo priporočljivo zdravilo proti vsem boleznim, pri katerih se opazuje naraščajočo oslabelost telesa in pomanjkanje krvi. Moralo bi se rabiti proti vsem boleznim želodca, jeter, črev in krvi.
Dobiva se v vseh lekarnah. Zavrnite slaba in ponarejena zdravila.
JOS. TRINER,
triner's
V ELIXIR 'W
BITTER-WIHE
TRINEROVO
Horré víno
d J OSE PH T RIN 616-622 S Ashland A-/*
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
32	1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
SBiBîBiBiBîBiBiBïBîBîBïffiBiBBiffiBBîffiBîBîBiaiBIBiBîBîBiBBîBîBïBîBBtBïBîKBi
üîtfgHiJîinüi ufBiïiianiniraiarafiUïHBigFgBaaffH^aMîHWBKtfWJiijaiiaraiaiîua^^	*
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
Deseto (poglavje.
—■ Lepi deček, ali sva še daleč proč od kovača? — je vprašal Tresiljan. svojega mladega voditelja.
—	Kako mi pravite? — je rekel deček in ga pogledal s svojimi ostrimi sivimi očmi Oid strani.
—	Imenoval sem te prijaznega dečka ... ali je to žaljivka?
—	Ne . . . ako bi pa bili v druščini stare matere in gospoda Holideja, tedaj bi lahko zapeli: Trije tepci so . . .
—	Zakaj, mali človek? — j'e vprašal Tresiljan.
—	Ker ste edini ljudje, ki pravite, da sem “lep”, — je Odgovoril grdi spak. — Star.o mati govori tako, ker je od starosti in vsied sorodništva slepa. Mojster Holi-dej se ji dobrika .s takimi besedia-rrii, da dobi polno skledo močnika in gorak prostor pid peči. Zakaj mi vi pravite “lep fant”, pa morate vedeti sami.
—	Vsekakor si pa pameten fant, č!e tudi nisi lep. Kako te pa imenujejo tvoji tovariši, s katerimi se igraš.
—	Nestvor, pošast mi pravijo, — je deček odgovoril hitro. — Vseeno mi je pa ljubši moj obraz, kakor njih butiee, v katerih je tako malo možganov kot v žabji glavi.
-— Ti se torej ne bojiš tega kovača ?
—	Njega naj bi se bal? — je
vzkliknil deček. — Ako bi bil hudič, za kar ga smatrajo ljudje, bi se ga vseeno ne bal. Dasiravno ima nekaj čudežnega na sebi, je pa vendar takšen vrag kakor vi . .	. Zdaj sem nekaj povedal,
kar ne rečem vsakemu.
—	Moj deček, zakaj si pa rekel meni? — je vprašal Tresiljan.
—	Ker ste druge vrste človek, kakor jih vidimo navadno tu; — je menil Rihard. — Dasiravno sem grd kakor greh, vendar pa nočem, da bi me vi smatrali za bedaka. Mogoče vas nekega dne poprosim za uslugo.
— Kaj pa hočeš deček?
— Zdaj ne smem povedati, ker bi me mogoče ne uslišali, — je rekel Rihard. — Čakal bom, da se vidiva na dvoru.
—	Na dvoru? Ali bi šel rad na dvor? — je vprašal Tresiljan.
—	Tak ste kakor drugi svet, — je odgovoril deče^i. — Vem, da razmišljate, kaj naj bi delal tak spak na dvoru. Pa le dovolite Rihardu Sluču, da dela po svoji glavi. Prepričati se hočem, ako ni pametna glava več vredna kot grd obraz.
—	Kaj bodeta pa k temu rekla tvoja stara mati in gospod Holi-dej.
—	Kaj bodeta rekla? Mati mora šteti in čuvati kokoši, učitelj pa pretepati otroke. Že zdavnej bi jim bil obrnil hrbet, da mi ni učitelj obljubil, da 'bom sodeloval pri prihodnji slavnosti, katero bo aranžiral. Slišal sem, da bodo kmalu velike slavnosti.
—	Kje pa, moj mali prijatelj?
—	Na nekefa gradu, na severu, —-je odgovoril deček. — Naš stari-gospod si pa domišlja, da ne bodo opravili nič, ako ne bo njega poleg. Njegova domišljavost ni mogoče pretirana, ker je priredil že marsikatero' glumo. Saj ni tako neumen, kakor izgloda. Verze zna 'deklamirati kakor gledališki igralec . . . Kadar je pa hotel goski ukrasti jajce, takoj ga je ujel gosjak.
—	Pri prvi glumi boš torej prevzel ulogo? — je vprašal Tresiljan, kateremu so se dopadli odgovori dečka.
—	Tako mi je obljubil, — je odgovoril Rihard Sluč. — Ako pa sne svojo besedo, potem pa gorje mu . . . Postal bom divji in pripetilo bi se nekaj . . . No, saj ne mislim tako hudo. Starec se je mnogo mučil z menoj, ko me je učil . . . Dosti o tem ... Tu sva pred vratmi Vajlandove kovačnice.
—	Prijatelj, ti se norčuješ, — je rekel Tresiljan. — Tukaj vidim le močvirje, ta le krog iz kamnov z velikim kamnom v sredi, ki je velik kakor kornvališki nagrobni spomenik.
—	Da, kamen sredi je miza kovača, na katero bodete položili denar.
—	Kaj neki pomeni ta bedasto-ča? — je vprašal potnik in gledal
jezno dečka, hudujoč se nad seboj, da si je izbral tako neumnega kažipota.
Zdaj se je režal Rihard in pričel: — Privezati morate svojega konja za visoki kamen, na katerem bodete našli železni obroč. Na ploščati kamen morate položiti srebrn denar. Potem pa stopite iz kroga in se usedite za tale grm. Tam ne smete gledati deset minut na desno in na levo ... Čakati morate, dokler ne slišite več udarcev s kladivom . . . Takoj, ko ste privezali konja, za-, žvižgajte trikrat. Za grmom pa molite “oeenaš”, ali pa štejte do sto . . . Potem stopite nazaj v krog in našli bodete konja podkovanega.
—	Moj denar bo seveda izginil, — je rekel Tresiljan. — Fant, nikar ne misli, da sem tvoj učitelj. Ako se boš šalil1 z menoj, ti jih bom pošteno naštel.
—	Seveda, ako me bodete prijeli- •— je pripomnil deček in zbežal tako. urno po travniku, da je Tresiljan spoznal, da ga nikdar ne bo dohitel v težkih škornjih. Najbolj ga je jezilo, da ni zastavil vse svoje sile. Čakal je, da ga je Tresiljan dohitel. Ko ga je hotel prijeti, takrat jc pa smuknil mimo njega, dasiravno je deček tekel vtedno v krogu in se zopet vračal, odkoder je pričel teči.
Ta gonja je trajala, dokler ni Tresiljan popolnoma izmučen obstal.
Deček, ki je stal na majhnem griču vpnav pred njim, je pokal s svojimi suhimi rokami in kazal s svojimi koščenimi prsti na Tresal jana. Pri tem j'e pa pačil svoj obraz in se režal, da je Tresiljan pričel že dvomiti, ak;0 nima pred seboj peklenskega sina.
Tresiljan se je tako ujezil] da se je vrnil h konju in skočil nanj, da bi laglje ujel dečka.
Komaj je fant zagledal Tresi-ljana na konju, mu je zaklical, da se vrne prostovoljno, ker noče, da bi Tresiljan pokvaril svojega kljuseta, vendar pa le pod po gojem, da se ga Tresiljan ne bo dotaknil.
—	S teboj se ne bom pogajal, grdi spak! — je odgovoril Tresiljan. — Kmalu te bom imel v rokah!
—	Hm, mojster Tresiljan, tukaj blizu je močvirje, — se je norčeval Rihard, — ki lahko požre vse konje kravljevega maršala .. . Tje bom tekel. Vi pa pazite ua sebe! Slišali bodete lahko divjo raco, preden vam bom prišel na pomoč.
—	Pogled na pokrajino, ki se je razprostirala za majhnim gričem, je Tresi!jaha prepričal, da je deček govoril resnico in odločil se je, da bo ž njim sklenil mir, ker ima urne noge in bister razum.
—	Pridi sem, hudobni spak in nebaij krokati! Storil ti ne bom nič. Zato zastavim svojo besedo.
Temu pozivu se je Rihard odzval in kmalu stal poleg Tresilja-na, ki je spehan in utrujen skočil raz konja, majtem ko na pegastem obrazu fanta ni bilo opaziti znojne kaplje in katerega 'koža je bila na glavi podobna napetemu' pergamentu.
— Zakaj ravnaš tako z menoj, hudobni škrat? — je vprašal Tresiljan. — Zakaj si mi hotel natveziti to bedasto bajko? Pokaži mi, kje je kovačnica, pa ti bom dal toliko denarja, da si boš za zimo lahko kupil jabolka,
—	Ako bi mi darovali kar celi sudni vrt, bi vas ne mogel voditi bolje, kot sem to storil. Položite srebrnik na mizo ... pa zažvižgajte trikrat . . . plotem sedite tjekaj, jaz pa sedem poleg vas. Odtrgajte1 mi glavo, ako ne bodete dve minuti kasneje slišati udarcev s kladivom.
—	Mogoče te bom moral loviti za besedo, — je rekel Tresiljan, — ako me boš imel za norca s takimi bedarijami! Tukaj' naj privežem konja, tje naj položim denar in trikrat naj zažvižgam . . Ali nisi rekel tako?
—	Da, pa žvižgati morate glasneje kot pegoden kos, — je pripomnil fant, ko je Tresiljan zvršil, kakor mu je povedal, poleg prav zaspano zažvižgal. — Žvižgati morate glasnejše. Kdo ve, kje tiči kovač, katerega hočete poklicati? Mogoče je v hlevu francoskega, kralja ... Ne čudil bi se.
—	Ravnokar si rekel, da je hudič, — jo odgovoril Tresiljan.
(Dalj* prihodnjič.)
Odlomki iz Zgodovine Zdr. držav.
Zdaj, ko je prišel Penn, SO’ sklicali zborovanje glavarjev Lenni Lenapes Indijancev na obrežju re ke Delaware in pod milim nebom. Indijanci so po svoji šegi sedeli v polkrogu pod veliko jelšo, ki je.bila sredi zime seveda brez listdv. V ta polukrog je prišel 'Penn, neoborožen v navadni kvakerski obleki. S pomočjo svojega tolmača jim je rekel: “Moji prijatelji! Srečali smo se na široki cesti zaupanja. Vsi smo eno meso in kri. Vsied tega ne sme ena ne druga stranka imeti predpravic. Ako bo prišlo' do nesporazuma, tedaj bomo take zadeve rešili na zborovanju. Med nami ne sme biti druzega kot odkritosrčnost in ljubezen. “Nato so1 odgovorili indijanski glavarji: Dokler tečejo reke in dokler bo sijalo sobice, bomo živeli v miru z o-troci Penna.
Pogodbe niso spisali, ker ni bilo treba. Zaključkov niso pisali na papir, marveč v srea mož. Več kot sedemdeset let, dokler je bila provinca pod vlado kvakerjev, ni bilo čuti bojnega krika Indijancev v Pennsylvaniji. Kvakerji so dokazili, da so bili boljši kul-turotoosei, kot ljudje, ki so prihajali z mečem ali puško v Ameriko.
Dne 4. decembra 1682 se je v Ch estru obdržavalo splošno zborovanje, ki je trajalo tri dni. Posvetovali so se zavoljo teritori-jalne zakonodaje. Po končanem zborovanju je Penn hitel v Chesapeake. da se z lordom Raltimor-jem dogovori zavtoljo meje. Po enomesečnem bivanju se je vrnil v Chester, kjer je izdelal načrt za glavno mesto. Izbral je krasno in slikovito pokrajino med Scbuy-Ikillom in Delawarom. V februarju 1683 so zaznamovali orehe in jesene-, ki so bili mejniki za ceste v Philadelphiji ~ v mestu bratske jubezni. Mesec kasneje se je že obdržavalo splošno zborovanje v novi stolici. Izdelali so ustavo na podlagi ljudskih pravic. Glavni uradnik je bil governer. Poslanci ožje zbornice so bili izvoljeni za dobro treh let, širše zbornice pa za eno leto. Penn je imel pravico vetirati take zakone, ki niso soglašali z ustavo.
Philadelphia je hitro rastla. V letu 1683 so bile tri do štire hiše. Srne so tekale skozi mesto in veverice so skakale po1 drevju Letai 1685 je bilo že šest sto hiš. Imeli so šolo in tiskarno. V prihodnjem letu je bila Philadelphia že večja kot New York. Penn je s svojim delom dokazal, kakšno velikansko privlačno silo ima za naselni-ke država, v kateri vlada svoboda in bratska ljubezen.
V avgustu 1684 se je poslovil od procvitajoče kolonije in odjadral na Angleško. Naselniki so mu ob slovesu priredili velikanske ovacije. Po njegovem odhodu so izvolili Tomaža Llovda predsednikom, da ga nadomestuje, dokler bo bival na Angleškem. Dodali so mn še pet komisarjev, ki jih je izvolil provincialni svet, da mu pomagajo pri vladi.
Mir v koloniji se ni kršil, dokler ni v letu 1691 Delaware zahtevala ločitev zase. Trije nižji okraji so se' 'združili s šestimi okraji v Pennsylvaniji, ko je prišel Penn v Ameriko. Vsied nekega zaključka ,katere ga je izvršila splošna zbornica, je zavladala v teh treh okrajih nezadovoljnost in ljudstvo ju zahtevalo ločitev. Delaware se je odtrgala od ¡zveze in dobila je podgovemerja. Take so bile razmere po odpovedi kralja Jakoba II.
Viljem Penn je bil prijatelj in ljubljenec Stuartov. Karel II. mu je dal pravomoč za Pennsylvani-jo. Zdaj. so Stuarti izgubili prestol, ali Penn je vseeno simpatiziral s spodenim kraljem in se ni hotel sprijazniti z novima vladarjema Viljiepn.om jn Marijo. Vsied zvestobe' do Jakoba. II., ki je živel v pregnanstvu, so Penna večkrat vrgli v ječo. Leta 1692 so mu vzeli lastninske pravice do Penn-sylvanije in kraljevska komisija je izročila vlado Pennsylvania Fletcheru v New Torku. Prihodnje leto je Delaware doletela ista usoda, Vse provincije med Connecticutom in Marylandom so bile pod avtoriteto Fletchera. Mejtem Sasom se je pa dokazalo, da so Penna po nedolžnem osumili vele-
izdaje in dobil je zopet vse pravice kot governer Pennsylvanije.
V	decembru 1699 je Penn ¡zopet obiskal Pennsylavnijo, ki se 'je razvila v državo. Vzlic temu, da je bil vsepovsod v provinciji Magostan, je zopet nastal spor. Nižji okraji zopet niso bili zadovoljni z nekaterimi zaključki splošne zbornice. V interesu miru je Penn izdelal novo in svobodnejšo ustavo. Mejtem je pa naselnikom v Delawaru nezadovoljnost prešla tako v meso in 'kri, da niso hoteli slišati nič o kakšni spravi. V letu 1702 sta se zbornici obeh provinc ločili popolnoma. Ali pravice Penna so vzlic ločitvi ostale nedotakljive in Penn j¡a bil governer obeh naselbin.
V	zimi 1701 se je Penn ponovno poslovil od naselnikov in se vrnil na Angleško. V Pennsylva-niji sta bila pri njegovem odhodu mir in blago,stan. Na meji ni bilo nikjer videti fort, ki bi branile naselbino ju* e d sovražnim upadi. Naselniki so smatrali policijo in milico za nekaj nepotrebnega. Nihče ni ukazoval1 naiselnikom. kakšno vero naj si izberejo, da bodo ¡po smrti šli v nebesa. Vsakdo je veroval, kar je hotel. Seveda ni bilo to všeč duhovnom anglikanske vere in pritožili so se pri vladi v Londonu. Pen je proti pritožbi duhovnov uložil ugovor in dobil’ popolno ¡zadoščenje. Mejtem časom sta v Pennsyl-vaniji vodila upravo podgover-nerja Andrej Hamilton in Ivan Evans. Zadnji ni bil prav zvest naukom kvakerjev in je v provinci provzročil nemir, ker je pričel graditi forte in je hotel organizirati en polk milice. Splošna zbornica je dvignila glasen protest proti tem pripravam, ki niso soglašale z načeli krakerjev in leta 1708 se j¡e moral Evans umakniti s podgovernerskoga mesta. Njenu je sledil Karel Gookin. Kmalu za tem je Penna njegov prebrisani agent spravil v dolgove in Penn je moral na njegovo obtožnico na stara leta v ječo. Po večmesečnem 'Zaporu so ga izpustili na svobodo. Ali njegovi dnevi so bili šteti. Y juliju 1718 je ustanovitelj Pennsylvanije p¡o trudapolnem delu in viharnem življenju za vedno zastisnil oči. Po njegovi smrti so p odel o v ali za njim njegovo obsežno in zadolženo premoženje njegovi sinovi Ivan, Tomaž in Rihard, ki so za-eno postali lastniki Pennsvlvani-je. Sinovi in njih podgovetmerji so upravljali Pennsylvanijo do ameriške revolucije. Leta 1779 je pennsylvanj'ska legislatura kupila od njih lastnike pravice za sto trideset tisoč funtov šterlingov.
Zgodovina o Viljemu Pennu in kvakerjih j;e radi 'tega toliko zanimiva, ker potrdi resínico, da stalen mir prinaša ljudstvu Magostan, vojna pa gorje. “Ustanovil bom svobodno naselbino za vse,” je rekel Viljem Penn in izvršil je svojo obljubo Kako temeljito je dokončal svojo obljubo, pa dokazuje neizpobitno dejstvo-, da so zvonovi v mestu, ki ga je ustanovil Viljem Penn, prvi proglašali ameriško neodvisnost.
(Dalje prihodnjič.)
—■ Druga delitev Poljske. Zgodovinsko znamenit je za poljski narod 4. januar — žalostna obletnica poljskega naroda. Na ta dan se je izvršila druga delitev Poljske. Prvo delitev so izvedli na podlagi Rusije, Avstrije in Prusije dne 5. avgusta 1772. Po tem dogovoru je izgubila Poljska iztočno Galicijo in Vladimirijo, ki je pripadla Avstriji. Rusija je dodobila litavsko področje, a Prusija zapadno Prusijo brez Gdanskega in Torunja. S tem je bila Poljska zmanjšana za 5,000,-000 prebivalcev. Druga delitev Poljske je bila izvedena dne 4. januarja. 1793. Pruske čete so zasedle Poljsko in pripojile Gdansko in Torunj k iztočni Pruski in tako ustvarile sedanjo provincijo Poznanjsko. Ruske čete so zavzele iztočne provincije Poljske (250, 000 kvadratnih kilometrov). Sedaj je počila vstaja za osvoboje-nje pod Kosciuszkim, ki je prevzel vlado Poljske kakor diktator. Vkljub obupni in junaški borbi Poljakov so Avstrija, Rusija in Prusija zlomile moč poljske vojske, da je dne 10. novembra 1794 položila orožje pri Radozy-ci. Nato so zvezne države dne 24. oktobra leta 1795 sklenile tretjO delitev Poljske. S tem je nehala obstajati neodvisna Poljska. Ubili so jo poljski plemiči.
Najbolši izdelek iz Pacifika.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
FT KORBEL OROS.
INKORPOR ARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fučch, manager.	Pišite v slovenskem.
Kupujte pri nas
umetne noge in roke iz kavčuka, berglje, elastične nogavice iz kavčuka ali gumija, pasove za kilo ... ^ pri edini tvrdki, ki ima v zalogi tudi importirane izdelke.
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879. Za dame postrežba dam. Odprto do osmih zvečer. Pišite po cenik?
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HOEWAT, JOLIET, tt.t.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, tt.t.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
--------(ADVOKATI-------	-----
DR. PERO PERIČ
Office Room 207, Union Bank Building 25 North Dearborn Street - Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraš a pri Mr. Martinu Potokarju. -:-Pišite v slovenskem jeziku.

EMIL BACH MA IV, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Na j več ja slovanska tvernica za ZASTAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. ▼ AmerikL Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki eenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, pišo slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar f »e je nstanovila.
mi
POROČILO GLAVNEGA POROTNEGA ODBORA.
Na podlagi neovrgljivih, dokazov je glavni porotni odbor izrekel soglasno, da se br. Franka Mali, člana društva Jo-lietska Zavednost,-štev. 115 S. N. P. J. črta iz SNPJ.
Razlogi:
Br. Frank Mali je prestar in pod tujim imenom pristopil v jednoto. Njegovo pravo ime se glasi John Sedej.
S tem razglasom preneha, biti član SNPJ.
V zadevi pritožbe Jakoba Bren-ce, bivšega člana društva “Lilija”, štev. 95 v Oglesby, 111. soglaša glavni porotni odbor popolnoma s sklepom glavnega upravnega odbora, ki mu ni odobril bolniške podpore.
Br. Jakob Brence se je pritožil ker mu ni bila izplačana bolniška podpora.
Anton Hrast, predsednik.
Martin Železnikar I. porotnik.
John Šare IT. porotnik.
Vsi bratje, ki pošiljajo pritožbe glavnemu porotnemu odboru, naj v pritožbi natančno navedejo, zakaj se pritožujejo in kakšna krivica se jim godi. Vsakdo naj zapiše tudi čas (datum), kedaj se je stvar vršila, da vem po katerih pravilih naj se reši njih zadeva. S tem se prihrani obilo nepotrebnega pisarenja in vsako pritožbo se reši hitreje.
Anton Hrast, predsednik gl. porotnega odbora.
Glede slovenskega zavetišča se je na zadnji seji gl. upravnega odbora vršila obširna razprava. Po daljši in temeljiti razpravi se je sklenilo, da se ostane pri zaključku pete redne konvencije, ker gl. upravni odbor nima pravicel razveljaviti zaključkov konvenei
je.
Peta redna konvencija je zaključila, da se prostovoljni pris pevki članov in članic za slovensko zavetišče hranijo obrestonos no na banki do prihodnje konvencije.
Ker brat gl. tajnik ne more voditi teh prispevkov v računih SNPJ,., je gl. upravni odbor izvolil blagajnikom br. Jožefa Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, 111. glavnega zapisnikarja, da hrani dopo,slane prispevke obrestonosno na banki do prihodnje konvencije in vodi o prejemkih natančen račun.
Vsi prostovoljni prispevki članov in članic za slovensko zavetišče naj se v bodoče pošiljajo br. glavnemu zapisnikarju Jožefu Kuhelj.
sa; $100 za prst do drugega členka na roki; $1200 za izgubo obeh rok, obeh nog, obeh očes, ene roke in ene noge in za zlomljen hrbet.
2.	Vsak član(ica), ki želi prestopiti v prvi razred, se mora prijaviti društvenemu tajniku (ici) in plačati $1.50 jamčevine. Društvo potem glasuje na svoji prvi seji o prestopu in če je sprejet(a) pošlje društvo na jednoto $1.50 v rezervni sklad in 25c za novo o-poroko poleg asesmenta. V slučaju, da se istočasno prijavi več prosilcev (ilk) za prvi razred, glasuje društvo obenem ne več kot za dva prosilca(ke); to pa velja le za stare člane (ice).
3.	Mesečni doneski za prvi razred so: smrtninski sklad 90c, bolniški sklad $1.30, poškodninski in odpravninslti lOc, rezervni sklad 20c in upravni sklad 20c, skupaj $2.70 mesečno. V slučaju da jed-nota razpiše izvanredni asesment, plačajo člani v prvem razredu dvojni znesek takega asesmenta.
4.	V slučaju bolezni je opravičen vsak čhm(ica) do podpore $2 na dan za dobo 6 mesecev, drugih 6 mesecev pa $1 na dan; v slučaju smrti ali pohabljenja telesnih u-dov pa do dvojnih zneskov seda-je posmrtnine in poškodnine kakor navedeno v prvi točki tega dodatka k ustavi. Članice ob času porodov so opravičene do $20 porodne podpore.
5.	Stari člani(ice), kakor novi prosilci(ke), morajo biti preiskani po zdravniku v svojem kraju v pričo dveh članov(ic), dalje jih mora sprejeti vrhovni zdravnik, večina članov (ic) na društveni seji in končno glavni urad Jedno tin upravni odsek sme zavrniti vsakega prosilca(ko) ako ima o-pravičene razloge za to.
6.	Člani(iqe), ki vstopijo ali prestopijo v prvi razred, so opravičeni do dvojne bolniške podpo re šele po preteku 90. dni in do dvojne posmrtnine po preteku 45. dni,- kakor že določijo glavna pra vila. Ako kateri član(ica), ki prestopi iz drugega v prvi razred zamolči kako bolezen, nosečnost ali če zboli ali umrje pred časom dobi podporo oziroma smrtnino v smislu glavnih pravil po $1 na dan za tisto bolezen ne glede koliko časa traja, ali $600 v slučaju smrti
7.	Novo-pristopli člani(ice), ki želijo vstopiti v prvi razred, pla čajo $7 pristopnine, kar se odpoš lje na jednoto. V ostalem veljajo za novo pristople člane glavna pravila glede pristopa kakor za druge i izvzemši prve točke v 14 členu “Članstvo” “od starosti 16 do 40” namesto “16 do 45”.
Ta dodatek k ustavi, ako bo sprejet, ima stopiti v veljavo šele potem, če se oglasi za prvi razred za dvojno zavarovanje najmanj 600 starih' članov (ic).
Komentar.
Nekateri tajniki še vedno pošiljajo asesment br. gl. blagajniku. V smislu novih pravil se pošilja asesment gl. tajniku, br. Johnu Verdebbarju.
Bratje tajnilki in sestre tajnice naj yse spremembe naslovov društvenih odbornikov redno in točno naznanijo gl. tajniku. Ako gl. tajnik nima pravilnih naslovov posebno tajnika in blagajnika kra j-evnega društva, tedaj je redno poslovanje zelo otežkočeno, včasi pa skoraj nemogoče.
Predlog za dodatek k ustavi.
Društvo Francisco Ferrer štev. 131 S.'N. P. J., Chicago, 111., predlaga v smislu ustave člen VII prva točka “Inicijativa” sledeče:
DVOJNO ZAVAROVANJE.
. Člani (ice) S. N. P. J., ki še niso prejeli nobene bolniške podpore za katerokoli notranjo kronično in ponavljajočo se bolezen in nobene odškodnine za poškod bo kateregakoli telesnega uda, dalje katerim ne majnka nobenega uda ter če vspešno prestanejo zdravniško preiskavo, kakor tudi če glasuje zato nadpolovična večina članov (ic) na seji, zamorejo vstopiti v prvi razred in se zavarovati za $1200 posmrtnine. $2 dnevne bolniške podpore; dalje se morejo zavarovati za dvojno odškodnino kot sledi: $400 za izgubo cele roke ali do pesti, cele noge ali do členkov in za otrpne-nje istih udov; $200 za polovico stopala; ,$400 za izgubo enega oče-
Ker mora v smislu ustave 7 člen vsak predlog za dodatek k ustavi in pravilom podpirati najmanj 10 drugih društev iz 10 različnih dr žav, apeliramo na bratske društva S. N .P. J., da podpirajo naš gori navedeni predlog če se z njim stri njajo. Društva, ki bodo podpira la predlog, naj čim prej to sporo čijo gl. tajniku in sicer s podpisi društvenega odbora in potrdilom pečata.
Za društvo Francisco Ferrer štev. 131 S. N. P. J.
Milan Hegji, predsednik John Molek, tajnik.
Felix Seljak, blagajnik.
odmevalo! v eni harmoniji tja čez hrib in dol.
S polja se vračajo vozniki s težkimi vozovi. Ponosno stopa kmetič za vozom, v svesti si, da ni zastonj njegov trud, da mu ga je narava poplačala stotero. Veselih obrazov stopajo fantje in dekleta, ti lepi slovenski korenjaki, sinovi Slave. Kako jim žare lica veselja in zadovoljstva, z njih odseva zdravje, nepokvarjenost; oj, vi junaki naše majke Slave, ljubite dom in ostali bodetei srečni — srečni, ki vam daje kruha, vsem pridnim poljedelcem. S prijaznimi smehljaji, cvetočih lic stopajo družbi fantov te lepe deve hčere Slovenije. Rudeča, zdrava lica, bistri pogled njih čistih očaraj o-čih oči, s cvetlicami na prsih, temi lepimi cvetkami, ki jih vzgaja narava sama tam sredi poljan in livad. Kako ste krasne! Tudi ve ljubite dom, tudi ve ste srečne v naročju matere Slovenije. In tako odhajajo s piolja,prepevajoč ve šele pesni, v mirna sela naše domovine, poslavljajoč se od zlatega solne a, dokler jih noč ne uspava v prijetni sen cvetoče tihe poe-zije ...
Med njimi se vračata tudi Ivan in Marica. Ivan, sin kočarja, Marica hči premožnega kmeta. Tudi ona ima okrašena prša s cvetkami in stopa a Sklonjeno glavo v družbi Ivana.
“Glej Marica, ljubim te in tudi ti me ljubiš. Vzljubila sva se, ker sva skupaj' vzrasla. Nisem kriv, da tebe ljubim, nisem kriv, da te imam rad, rajši kakor vse drugo na svetu. Ti si mi najdražja v življenju. Tvoja roditelja sta premožna, in jaz- sin kočarja. Ti veš, da tvoja roditelja ne privolita najino zvezo. Kedaj se vresnieijo najine- želje? Marica, ali mi boš zvesta, ali me boš počakala, da se vrnem? Odidem v tujino, v tuje kraje, kjer je toliko Slovencev, ki iščejo sreče, delati hočem, ker te imam rad Marica, delati, da si zaslužim toliko, da bodo tvoji stari ši privolili v najino zvezo. Oditi hočem, nocoj, nocoj -se moram posloviti od doma, od teh prijaznih holmov,, teh lepih cvetočih -livad, kjer nama je tekla zibelka prve mladosti, kjer sva skupaj trgala cvetke, kjer se nama je vcepilo najini duši ono čuvstvo, euvst-vo nerazdružljive ljubezni. Ostani te mi vedno v spominu._ vi nezab-ijemi bobniči in logi.”
Po cvetočem mladostnem licu mladenke je pritekla solza, solza srene rane, ki jo -je vcepil Ivan ko ji je povedal, da odide v svet v bojazni, ki ga čuti le ljubeče srce, da ga morda ne bo videla več, jo je ranilo v srce, v dno dn še. Iz nedrij vzame cvetko, cvetko “ne zaibi me”, in jo poda njernui “Ivan, samo ti si mi drag, tako drag. Zakaj odhajaš, zakaj me pu stiš veneti kot ranjeno cvetlico na polju1?” In nove solze ji priteko na cvetoča lica.
se vrnil.
Spisal Hočevar.
Jesensko solnce se je posljav ljalo s svojimi -zlatimi žarki od bljižnjih, prijaznih holmov in eve točih livad, zelenih pašnikov, rav nega -polja in veliča-stvenih go zdov. Poslavljalo seje tako pri južno, tako ljubeče, od teh pri jaznih, tako lepih holmov in rav niim kot bi klical slovenskemu kmetiču: hiti, hiti s polja s pri deilki, s katerimi te je obdarila narava, za katere si se trudil znojnim čelom in katere boš užival mirno, ? veseljem; glej, jaz odhajam, odhajam, da tudi dru gim razsvetlim dneve, katerih se vesele, bliža -se noč, uspavalna noč, ki prinese počitek in novih molči, naravi in utrujenemu slovenskemu kmetiču.
S pašnikov proti vasi sem je prihajalo govedo. Pastirji s piščalkami, zvonenje bingljajočih zvoncev, videčih na vratu goveda, vrisk in petje veselih pastirjev je
Solnce je že daleč za gorami Krog in krog noč. Mirno, tiho leži vas; noč — uspavanka je uspavala vaščane v mirno spanje. Le tu pa tam zalaja pes — čuvaj, zvesti varuh gospodarja. V bližnjem go zdu skovika sova, plahutka sem in tja, tako da nočnega potnika zona sprehaja. Sicer vse mirno. V dalji se sliši votli grom. Včasih se zabliskne, a samo trenotek. in zo pet vse mirno. Idilični mir leži nad vasjo, oni mir, ki ga najdemo samo ¡nad seli, med naravnimi za kladi pridnih poljedelcev.
Sem po vasi se sliši petje-, vmes ukanje. Idilični mir nad mirno va sjo prevaja ukanje 'in petje va škili fantov, ki pojejo pesmi, pe srni —■' podoknice. Marsikatero okno se odpre in med omrežjem razcvetelih svežih -cvetlic se prika že prisluškujoč mladosten obraz zaljubljene mladenke. Tako sluša-io večer za večerom. Tako pojejo fantje vsako noč in njih hrepenen je se izliva v petje, ki plava nad mimo vasjo, da odmeva v bliž njem gozdn v veseli, cvetoči poe ziji srečnih prebivalcev . . .
Tudi Ivan je med njimi, neod ločni ¡so njegovi koraki, ko stopa s fanti, svojimi dragi, ki ga spremljaj-o tja na konec vasi.
“Prijatelji”, reče Ivan, “tudi vi' veste, da odidem nocoj v svet . . . tudi vi veste, da se imava rada z Marieb, katero ljubezen nama je vsadila V najini mladosti, narava s svojimi lepimi logi in holmi.” “Vemo”, hite prijatelji, in iz njih grl zadeni globoko čuteča pesem, Ivanu v pozdrav, da
se razlega tja v nočni idilični mir.
Okno Marične sobe se odpre, in med cvetkami še prikaže njena glavica. Tudi ona prisluškuje. Fantje pojejo glasneje, pojejo od-hodnico, spremljajo Ivana, njih druga to-li lepe, cvetoče mladosti. K Maričnem oknu pristopi Ivan: ‘Zdrava Marica”, in med cvetlicami ji stisne roko, mogoče v zadnji pozdrav, kdo ve . . . “Zdrav Ivan; vrni se prej ko
prej, brez tebe mi ni —----------”
Solze srčne bolesti ji zaduše na-daljne besede. In Ivan je odšel v svet . . . Pesem drugov, njegovih dragih ga spremlja. Spremlja ga Marica s solzami . . .
Tako odhajajo v svet — v tujino, sinovi naši, sinovi Slave. Zapuščajo te, pozabljajo, in ti pla-kaš, plakaš za njimi, ki si jih rodila, vzgojila, odhajajo v svet in
ne vračajo se več . . .
•
Tam daleč onkraj morja, kjer so iz domovine odšli Slovenci, gradijo svoje domove — nova domovina, j-e Ivan, hoteč si vstvari-ti srečo. Z drugimi sodelavci izgublja moči, od jutra do večera globokih premogovih rovih, in bogati ameriški kapitalizem. Truden in -z-mučen se vrača domov, kako t-udi ne? Globoko pod zemljo, kjer s,o premogovi rov.i napo ln j eni ¡z smradi ji vimi razstrelivni mi plini; naporno delo pri svetilki premogarja, katera e-dina je solnce premogarju v globokih premogovih rovih. Kolikokrat mi sli Ivan, ko odhaja v rov, na lepe domače holme in livade, kjer vene in toči solze njegova ljubljenka. Kolikokrat, ga prešinejo slutnje tam -doli v rovu po-d visečimi ska lami, v grozi, da se mogoče ne vrne več iz rova, da mora umreti daleč od dragih, v tujini, v globokih podzemeljskih rovih.
Koliko nesreč -se dogaja med premogarji ameriških delodajal-ecv, ker ti ne skrbe za zadostne varnostne naredbei! Koliko raz strelb se dogaja, ki bi se dale pre prečiti, ko bi delodajalci skrbeli za večjo varnost svojih delavcev Slutnje Ivanove so se uresničile Čil in zdrav je šel doli v rov kopičiti profit ameriškemu kapi talu, a vrnil se ni več. Dohitela ga je neizprosna smrt. Grozna strašna raž-strelba je Uničila rov in pokopala doli globoko pod zemljo delavce — premogarje. Med nji mi, daleč od dragih, od doma je našel Ivan svoj — grob. Tako umirajo naši sinovi, sinovi Slave v tujini . . .
#
Zopet sije jesensko solnce po holmih in livadah, zopet se po slavlja od teh prijaznih logov in livad, zopet kliče kmetiču, kakor vsaki dan: hiti, hiti.
S pašnikov se sliši ukanje in pe tje pastirjev. S polja se vračajo vo-zovi, fantje, dekleta. Danes ni so veseli tako kot drugikrat; njih obrazi izražajo bol, bol žalosti Dekleta niso okrašena, s cvetlicami; njih lica -so bleda. Tudi Ma ri-ca se vrača, bledih lic, v lepem očesu se ji zdaj pa zdaj- zasveti solza. Nima cvetlic. Čemu tudi. saj ga ni, ni Ivana, ki bi mu po dala cvetko: “vedno tvoja”. Pia ka deva, plaka njeno srce za njim ki ga ni in nei vrne -se- več. Vene vene deklica v lepih logih in liva dah. Njega ni, ki bi jo osrečil.
Tako venete slovenske deve za dragimi, ki bi vas osrečili in ki so pokopani daleč v tuji zemlji.
Tako žaluješ Slovenija za odha jajočimi sinovi, ki najdejo v tuj1 ni grob — in se ne vrnejo več ..
nje imenovana disciplina je za socialne uradnike razširjena v glavni predmet, prav tako tehnologič-na -predavanja. Želeti bi bilo, da bi se taka predavanja tudi v naši državi vpeljala, zlasti na vseh te -hniških visokih šolah, -da bi se dala na ta način mlademu inženirju že na tehniki prilika, da se razvije V dobrega upravnega tehnika z. globokim pogledom v komunalne zadeve.
— 650 strelov na minuto. Zvezna vlada je nakupila 500 Coltovih pušk, da jih preizkusi. Coltova uuška odda na minuto 650 strelov. V puški je avtomat) ki spravlja po 30 in 30 patron v cev. Puška je le nekoliko težja od sedanjih.
Zdaj si lahko vsakdo predoči, kakšno bo morjenje v bitki, ako se to najnovejše morilno orodje obnese.
Zmes.
— Visoka šola za socialno in komunalno upravo. Kako temelji to namerava Nemčija reformirati študije upravnih uradnikov, sle di iz tega, da že ustanovi ja visoke šole in fakultete za vzgajanje uradništva za občinsko in socialno upravo. Tak zgled nam nudi viso ka šola za komunalno upravo Kolinu o. R., ki je nameščena poslopju trgovske šole in ki izka zuje že po komaj dveletnem svo jem obstanku lepe uspehe. Pole abiturijentov je sprejemalo na to visoko šolo tudi inženirje in juriste kot posluišatelje. Zavod se deli v dve fakulteti, ena za komunalne, druga za socialne uradnike. V obeh se poučuje: nacionalna ekonomija, javno pravo, posebno komunalno, upravno in ustavno pravo, finančna veda, računstvo! in socialno zavarovanje. Posled-!
liko sprli. Na ženo, ki se ni mogla goniti iz postelje, so vsi v hiši pozabili. Nekega dne se je pa vendar hišnica spomnila nanjo, ker je bil prišel čas za plačanje stanarine. V stanovanje bolnice so morali s silo vdreti in potem so odpeljali ženo v bolnišnico, kjer se je čez nekaj ur zopet zavedla. Ravno 21 dni je bila brez hrane.
— Zadnji mraz je napravil v Kaliforniji za 30 miljono-v dolarjev škode na citronah in oranžah. Tako se glasi poročilo, katerega je še le pravkar izdelal A. Cook, predstojnik državne univerze.
— 21 dni brez hrane. V Parizu so dobili v bornem predmestnem stanovanju ženo, ki je kazala le še slabotne življ-enske znake. Uboga žena je imela hrome noge in ni mogla nikamor iz sobe. Pred tremi tedni jo je zapustila mlada sorodnica, s katero sta se bili neko-
— Približno 12 do 15 tisoč ljudi je v pondeljek popoldne kljubovalo viharju, ki je divjal s petdesetimi miljami v eni uri čez ravan in plan. Ljudje so prihajali iz Patterso-na, N. Y., v katerem štrajkajo tkalci in barvarji svile, in so odhajali v gozdič Haledon, v katerem se je vršil piknik v prilog štrajkujočim delavcem in na katerem so govorili socialisti.
Med govorniki j-e bil tudi Pal-mer A. Braeckmann, socialistični župan iz mesta Haledona. ki je pozdravil štrajkujoče delavce 'z jedernatim, nagovorom. Priporočal jim je, 'naj se ne dajo provocirati od kapitalističnih najemnikov, marveč naj se -z uma svitlim mečem, kakor se spodobi za zav-e^ dne in izobražene delavce, bojujejo za Svoje pravice. Izrazil je tudi željo, da bi rad pozdravil štrajkujoče delavce in njih prijatelje v- Haledonu.
Vsi govorniki so bičali z ostrimi besedami brutalni nastop policije v Pattersonu napram štrajkujočim delavcem.
♦♦♦
f t
t
f
f
f
t
USTA
grlo, zobe nos in druge dele života vzdržuje čiste vsakdanja raba
4
f
f
?
f
T
f
T
f
f
f
T
?
f
t
t
Severovega Antisepsola %
(Severa’s Antisepsol)	♦1«
Rabite ga kot izmivalo, grglalo ali vbrizgalo. Knjižica, ki je ovita okoli vsake steklinice opiše vse. Cena 25c.	•*“
ČREVA
lahko vzdržujete v redu ter s tem prepričate ali odstranite mnogo bolezni, ako uživate
Severove Jetrne Krogljice
(Severa’s Liver Pills)
Cena 25 centov.
OBISTI
lahko vzdržujete zdrave in jetra v redu ter stem odpravite bolečine v hrbtu in omedlevico, ako rabite
Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra.
(Severa’s Kidney and Liver Remedy)
Cena 50 centov in $1.00.
Kupite Severova Zdravila od vašega lekarnarja. Ako jih nima, naročite jih od:
i
T
T
f
f
T
T
f
t
f
T
t
T
y
f
f
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

FARME NA PRODAJ
pri Chases Laku, N. J.!
Cena 10 dolarjev aker, za zemljišča, na katerem stoje 'jf poslopja pa 16 dolarjev aker.
Zemlja je rodovitna: črna zemljina, pomešana s peskom.
Zemljišča so blizo N. Y. C. železnice, poštne, brzojavne in t lefonske postaje. Cerkve, šole, žage in tovarne so v bližini. Nizki davki. Naseljenci iz Evrope žive v tem kraju.
Pišite za pojasnila:
E. MICHALI, Chases Lake, Levis County, N. Y. .'^-X~Xrt**X"X"X"X"X"X~X"X"X~X**X**X**X**X**X”X~:<"X“X~X**X**X~X"
Pazite ita la oglas, kadar Izide
■£=> FRANK STONICH
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, Illinois
Samomori na Avstrijskem.
Samomori naraščajo na Avstrijskem od leta do leta. Čim bolj se množi prtbivalstvo, tem pogostejši so samomori. Doslej nismo imeli pregleda o poizkiušenih in izvršenih samomorih na Avstrijskem; lansko leto je pa dr. Hans Kuttel-waseher objavil delo, kjer je razvrstil samomore po letih, mesecih, starosti, poklicu in veroizpoveda-nju. Preiskal je tudi samomore med vojaštvom.
Do 17. januarja 1850 .1. je bil na Avstrijskem vsakdo kaznovan, kdor se je poizkusil usmrtiti. Ob času Marije Terezije so 'bile kazni za poizkusen samomor zelo ostre. Kdor se je hotel s samomorom odtegniti kazni zaradi storjenega zločina, so njegoPo truplo strli s kolesom, ali pa obesili ali na grmadi sežgali. Ako je bil samomorilec brez krivde, tedaj so njegovo truplo le “uničili”. Ob času' Jožefa II. je pokopal samomorilca konjač ,ako pa se je samomorilec odtegnil s samomorom kazni, tedaj so nabili na vešala njegovo ime in zločin. Šele od 1. ledna 1803. dalje ni veljal samomor več za zločin; samomorilec, čigar poizkus je ostal brezuspešen, je 'bil kaznovan. L. 1850. je izšel cesarski patent, ki je odpravil kazen za poizkusen samomor. Celo kazen ni mogla preprečiti, da bi ne bili samomorci do 1. 1850. vedno naraščali. Mnogo pogostejši pa so samomori od 1. 1862. dalje. Od tega leta se ji© tudi prebivalstvo v Avstriji hitreje množilo in statistika samomorov se je vodila natančnejše. Seveda je mnogo samomorov tudi utajenih ,ker sorodniki dostikrat navajalo drug smrtni vzrok.
' Leta 1854 je bilo izvršenih na Avstriskem 1078 samorov, 1. 1910, pa 5488. Letni prirastek je bil v letih od 1871 do 1880 največji. Go spodarska kriza v letih sedemdesetih je skoraj gotovo prispevala k hitremu naraščanju samomorov v tej dobi.
Razmeroma največ samomorov, če jih razdelimo po poedinih deželah, je v Trstu. Na miljon prebivalcev odpade povprečno v letih 1905 do 1910 v vsej Avstriji 181 samomorov, v Trstu pa 441, na Nižje v Avstrijskem 302, na češkem 288, v Galiciji le 51.5 in v Dalmaciji celo le 46.3. Čimbolj je dežela gospodarsko razvita, čim večjo industrijo ima, tem pogostejši so samomori. Skoraj v vseh avstrijskih deželah naraščajo samomori, ne le absolutno, temveč tudi v razmerju s številom prebivalstva. Najhitrejše je naraščalo to število v Trstu, potem na češkem, 'Nižje Avstrijskem, padalo je le v Bukovici, Galiciji in Dalmaciji.
Izmed mest, z razmeroma visokim številom samomorov je skoro na prvem mestu Praga in nekaj vieič j ih mest na Češkem. Praga le zato, ker umrje v praških bolnišnicah mnogo samomorilcev iz o-kolioe. Gališka mesta izkazujejo najnižja števila somomorov.
Od leta 1851 do 1910 je bilo v Avstriji 178,000 samomorov in sicer je 140,246 samomorilcev in 37,681 samomorilk. Število samomorilk narašča zelo. Pred šest desetimi leti je, bilo le 20 procentov samomorilk, v zadnjem desetletju že 30 procentov. Število ženskih samomorov narašča razmeroma hitreje nego število moških samomorov. Na Dunaju je prišlo 1. 1910 na sto samomorilcev 36 samomorilk, v Pragi 53, vJTrstu 49. 5, v Ljubljani le 5.8. Ženske so izvršile največ samomorov v starosti od 20 do 30 let in v starosti čez 70 let. Pri moških narašča število samomorov, čim starejši so, a tudi pri moških so samomori med 20 in 30 letom pogostejši nego med 30 in 40 letom. Od 40, leta dalje pa zopet narašča število samomorilcev. Da so ravno samomori v starosti tako pogosti, je pač sramoten znak za naš družabni red, ki ne oskrbi starim ljudem vsaj količkaj brezskrbnega življenja
Značilno je tudi to, da je med vdovci in ločenimi možmi razmeroma največ samomorilcev, prav tako tudi v letih pred zakonom, a oženjeni moški so razmeroma redki samomorilci. Med ženskimi samomorilkami so pa vdove redke, a med ločenimi ženami so samomorilke v velikem številu.-0-možene ženske izvrše samomor malokdaj.	,
Po veroizpovedanjih razvrščeni so samomori najpogosteji med protestanti, tem slede katoličani in za tem Židje. Na Salcburškem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem, Moravskem in v Šleziji je število samomorilcev Židov ■ večje kakor število samomorilcev katoličanov. V Galiciji in Bukovini je prav malo Židov samomorilcev. Največ samomorov je spomladi, najmanj ob začetku leta.
Zelo važen odstavek Kuttelwas-cherjevega dela j,e statistika samomorov v armadi. Od leta 1870 do 19.10 je število vojakov samomorilcev absolutno in sorazmerno nazadovalo. Čeprav j;© število vojaških samomorom nazadovalo, vkljiub temu je v Avstriji od vseh evropskih držav najvišje število vojaških samomorov. Leta 1903 je bilo na 100,000 vojakov v naslednjih državah samomorov: v Avstriji 105, v Indiji 30, v 'Nemčiji 26, Italiji 24, na Angleškem 23, Francoskem 18, Ruskem 13. Vojaki, ki služijo prvo leto, izvrše na Avstrijskem največkrat samomor, oni pa, ki služijo čez tretje leto, najmanjkrat. Vzroki vojaških samomorov so: strah pred kaznijo, nesrečna ljubezen, mržnja do služ bovanja, a za več kakor polovico vojaških samomorov je vzrok neznan. Od 1. 1866 do 1890 še pri 38 odstotkih vojaških samomorilcev niso vedeli za vzrok, a čez eno* desetletje vojaška oblast že za 66 procentov ni vedela vzroka. To le dokazuje, da vojaška uprava noče poiskati pravega vzroka. Pred 20 leti so vedele vojaške oblasti še za 62 procentov samomorilcev vzrok njih dejanja, siedaj ga vedo le še pri 33 procentih in čez nekaj let sploh ne bomo več izvedeli, zakaj da si konča toliko vojakov življenje.
Razne vesti.
— Železniški voz za prevažanje zlata. Za prevažanje zlata iz johannesburških. zlatih rudnikov v Južni Afriki so nedavno vpeljali nov voz, ki so ga nalašč v to svrho zgradili v železniških delavnicah v Pretoriji. Voz je 12:1 m dolg; v notranjosti stoji oklepna skrinja, in sicer čisto svobodno tako, da se nikjer ne dotika sten voza in tudi ne tal, ker stoji na precej visokih nogah. Prostor pod njo je vedno električno razsvetljen. Zgodilo se je namreč ob številnih napadih na vozove z zlatom tudi to, da se je tat vtihotapil pod voz, prevrtal dno in kradel zlato. V skrinji je prostora za 22.500 kg. zlata, kar znaša po povprečni ceni 2800 mark za 1 kg 63 mil. mark. (V johannesburških zlatih rudnikih se vsak mesec pridobi 18.000 kg zlata v vrednosti nad 50 miljonov mark). V voz za-pro oboroženega stražnika, ki ne more ven prav do Kapstadta, kjer mu zopet odpro. Pri kaki železniški nesreči, bi se mož ne mogel nikamor pomagati. 'Sicer je pa za njegovo udobnost preskrbljeno z mehkim ležiščem, pripravo za kuhanje itd.
— Kapital in rokodelstvo. V
Lvovu so brezposelni čevljarji pred trgovino tovarne za čevlje, razbili izložbena okna, razstavljene čevlje pometali iz izložbe in jih uničili. Policija je seveda čevljarje takoj razgnala, aretirala in nekaj mesecev zapora bo izgred čevljarjev poravnal. In vendar je tudi ta izgred le epizoda v velikem zgodovinskem boju med ročnim delom in stroji, med rokodelstvom in kapitalom. Vsak nov stroj izpodrine mnogo delavcev od dela in kruha. In še vedno mislijo delavci, da se železnega sovražnika iznebe, če razdenejo stroje in blago, ki ga stroji proizvajajo. Od bombažnih tiskarjev iz let 1846 in 1848, ki so razsuli prve Pero-tinske stroje, pa do lvovskih čevljarjev — vedno enaki, brezupni poizkusi! Tudi lvovski čevljarji se bodo morali uveriti, da je njihova roka slabotnejša od železnega bata parnega stroja. Kakor vozniki ne preprečijo gradnje železnic, kakor se niso mogli ubraniti stari domači prejci ob kolovratu samoprejke, prav tako bo v čevljarski industriji strojno delo izpodrinilo ročno delo. Tudi lvovski čevljarski pomočniki bodo kmalu razumeli, da ni stroj njihov sovražnik, temveč kapitalizem. In da ni cilj našega boja razdejanje strojev in njihovih pro izvodov, temveč da je naš cilj:
vse proizvode tehnike, ki Razširjajo bedo in brezposelnost, ker so last kapitala, izročiti družbi, ker šele potem postanejo sredstva, ki bodo množila blagostanje vseh in lajšala delo vsem.
— Avstrijska lokomotivna industrija. Avstrijska lokomotivna industrija je v letu 1912 izdelala za avstrijske državne železnice in za avstrijsko privatno industrijo skupaj 237 lokomotiv in 85 jon-derjev, eksporta ni zabeležiti nobenega. Z letom 1911. se je za lo-komotivne tovarne slaba konjunk tura očividno zopet končala. Nabave za domače potrebe, na katere je avstrijska lokomotivna industrija, ker ji dela v inozemstvu Nemčija občutno konkurenco, skoro izključno navezana, so nekoliko narasle. Vkljub temu pa je zaposlenost lokomotivnih tiovarn še zmerom zelo nezadostna. Stanje avstrijske vagonske industrije v letu 1912 ni bilo tako neugodno, kakor se je še koncem leta 1911 domnevalo, ker je bilo železniško ministrstvo vsled vedno večjega pomanjkanja vagonov primorano svoje nabave zvišati. Prvotno je bilo sklenjeno nabaviti 500 osobnih, 180 službenih in 700 tovornih voz, naposled pa se je nabava zvišala za 113 osobnih in službenih in 4424 tovornih voz. V celem je bilo torej za avstrijske državne železnice naročenih 512 osobnih, 281 službenih in 5124 tovornih voz. K temu pridejo še naročila obstoječih privatnih železnic in privatne industrije, pa tudi nekaj eksportnili naročil je bilo. Vagonske tovarne so tedaj v preteklem letu izdelale okroglo 6800 prometnih voz, s čemur so za svojo produkcijsko možnostjo — izdelajo namreč lahko na leto 16,-000 voz — še zmerom zaostale za okroglih 9200 voz.
— Protialkoholni boj v delavnicah. Zadnje letno poročilo vir-temberškega obrtnega nadzorstva omenja, da cenena ali brezplačna prodaja limonade, čaja, kave, mleka itd. po tovarnah in delavnicah močno izpodriva uživanje alkohola. V fabrikah tvrdke Gminder v Reutlingenu je bilo v enem letu prodanih 113.436 polli-terskih steklenic limonade po 6 pfenigov in 2319 steklenic sodavice po 2 pfeniga. V neki usnjami je prodaja limonade nanovo uvedena; uspeh je povoljen in kon-sum piva je močno nazadoval. Tvrdka Schober v Feuerbachu je v svoji trikotni tovarni postavila napravo za izdelovanje limonad in uvedla prodajo toplega mleka, povpraševanje po mleku je tako veliko, da tovarna komaj dobavlja zadostno množino. Cementarna Blaubeuren je v vseh svojih obratih uvedla, da dobivajo delavci v poletnih mesecih hladno kavo ali hladen čaj v poljubnih množinah.
— Na švabski železnici. Pred nekaj meseci ie bila prometu izročena novozgrajena železnica Goeppingen-Gmuend na Virtem-berškem. Železnica je lokalna in vodi skozi idilične pokrajine, katerih prebivalce še ni kdove kako oblizala moderna kultura. Novo prometno sredstvo pa jim zelo u-gaja. Postaj enačelnik v Birenba-chu, ki je obenem prodajalec voznih listkov in imetnik še drugih železniških časti je bil ugledna o-seba, ki pride takoj za župnikom in še pred občinskim predstojnikom. Nekoč je poskusilo več kmetov s svojimi “boljšimi” in deloma tudi precej težjimi polovicami novo prometno sredstvo. Z neko tajno grozo so svoje telo zaupali vlačku, dušo pa priporočili bogu. V “besnem diru” je šlo proti Birenbaehu. Za Birenba-bhom pa mora železnica premagati večjo strmino. S sikanjem, puhanjem in škripanjem je vla-ček plezal navzgor, ter skušal pripeljati veliko težo čez hrib. To je bilo dela! Vedno počasneje je šlo, tako da je nazadnje skoraj popolnoma prenehala vožnja. Kmetom in njih mehkosrčnim tovarišcam se je sopeč strojček v srce smilil. Po nekaterih vzpodbujevalnih sunkih med rebra od strani svojih “boljših polovic”, so se možje končno Odločili, da p Omagajo Aa-ku. Splezali so iz vozov in se z ramami uprli v zadnjo steno in odbijače zadnjega voza. Kdor ni več našel prostora, je svojega prednika tiščal tam, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. In glej, šlo je izvrstno! Ko so pririnili vlak do
vrha, so veseli in vsi potni zopet vstopili v voz, vlak pa je zbezljal navzdol proti bližnji postaji. Tam pa je dobrosrčne pomagače in po-rivalce vlaka čakalo neprijetno iznenadenje. Mož za možem so bili zapisani in pozneje kaznovani z denarno globo. Nehvaležnost je plačilo sveta tudi na švabski železnici !
APVERTISEMENTS •
Rad bi izvedel, kje bivata Jože Povše, doma iz vasi Stara Bučka, na Dolenjskem, in Rozalija Šu-mar iz vasi Germovlje na Dolenjskem. Ako kateri bratov ve za naslov enega izmed njiju, ga prosim, da mi ga naznani.
Charles Žabkar,
1303 East Laurel St.
Springfield, 111.
VINSKE TRTE, dolge od 5 do 15 čevljev na prodaj. Kdor bo ravnal ž njimi po mojem navodilu, mu bodo rodile prvo leto in bo imel kmalu vinograd.
Joe Lipovšek
R. R. 8	Pittsburg, Kans.
DELO DOBI 30 mož pri na-pravljanju drv. Od “korta” se plača $1.25. Šuma ni strma. Pridite ali pa pišite za pojasnila.
J. Gornik, 66 Bx.
Piokens, W. Va.
FARMA NA PRODEJ.
Sto 'in šestdeset akrov zemljišča, 9 konj, 10 glav goveje živine, prašiče, perutnina, hiša s tremi sobami hlev za konje in govedo, svinjak, hlev za perutnino, žitnico, 3 vozove, 3 konjske oprave, mašinerijo itd. proda iz proste roke:
Math. Žagar 35 Box, Hayden, Utah.
Sena se dobi od 75 do 100 ton, do 17 bušljev jabolk. Dosti dobre pitne vode.
IŠČEM PRIJATELJA Franka Kolenca, doma iz Št. Ruperta na Dolepjskem. Pred osmimi leti je bival v Frontenac, Kans. Ako kateri rojakov ve za njegovo bivališče, naj mi naznani njegov na-sloV.
Joseph Berk 106 B.
Frontenac, Kans.
linijske smodke najfinejše ka-kovosti z znakom S. N. P. ¿7
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9 $ od stržen« vsote gre v rezervni fond S. N. P. J, ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 .po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
V^Važno uprašanje!
TJ fl mi opravi
wdp najbolje in najceneje
2 2 0 '/z Grove st
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično strok« spadajoča dela dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
DR. ADOLF MACB
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Naročite si knjigo:
Cvetke iz papeževega vrta
OD
A. H. Skubic,
2710 So. Clllton Park A., Chicago
STANE 50c.
Ali socializem razdira dom? Ta knji ga Vam pove kdo razdira dom.
Farme Farme Farme
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-siovanska zemljiščna družba
l 3815 West 26th Street,	Chicago, 111. t
r
t t i
f T T T T
t
T ♦>
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE £
Narodna Tiskarna
2/46.50 Blua Island Jive., Chicago, Ul.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
%
T
T
t
t
f
T
t
t
♦	oV
*i**^*i**i**l**i*-i*>;**;**i-*;-»;*.i*.><.<».:*.;«"t*.>«><..;*«;*-;.,*.
FRANK J. PETRU
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovainica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na lete ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-
bfi
£

$
S m æ ffi k
tfi
I
“I	Ustanovljeno leta I960
skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-/ vo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	»»
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
NEBO
Imajo fini okns
turškega tobaka
10 za Sc
Na prodajv vseh prodajalnah tobaka.
Na koncu z ovitkom iz zamaška.
CIGARETE
Najboljše cigarete na svetu
Pir
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA! Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo 'veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
___Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za
čiščenje glave in proti izpadanju las.
* Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasulj,iko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD 2202 So. 40th Ave., Chicago, Ul.