Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
</r
K
n posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI L J'
Časopis as** trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno !80 D, za pol leta 90 D, za v a — Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v I jun.. ni.
LETO VI.
Telefon štev. 552S	[
LJUBLJANA, dne 10. novembra 1923.
j Telefon štev. 553	|
ŠTEV. 133.
Obtok novčanic se ne poveča.
(Poročilo o seji Narodne banke.)
Na torkovi seji upravnega odbora Narodne banke je padla odločitev, da se obtoka novčanic ne pomnoži, kakor je zahteval en del industrijskih organizacij in denarnih zavodov. Bilo je že poprej skoro gotovo, da k povečanju ne bo prišlo, ker je bila znana odločna izjava finančnega ministra dr. Stojadi-noviča in ker se je bil tik pred sejo tudi ministrski svet odločno izjavil proti povečanju. Vendar je za sejo vladalo med gospodarskimi krogi veliko zanimanje, kakor smo že poročali v zadnji številki, ker pomenja ta seja važen mejnik v naši kreditni In denarni politiki in bodo določbe dalekosežnih posledic za vse panoge našega gospodarstva.
Akoravno novinarstvo na seji ni bilo navzoče in je bil o poteku seje izdan le kratek službeni kumunike, je potek seje, ki je bila mestoma zelo burna, prilično znan. Iz interesantnih izvajanj posameznih govornikov na seji podajamo v naslednjem kratko vsebino:
Stališče srbskih izvoznih
krogov.
Prvi govornik grof Miroslav Kul-mer je v obširnem govoru očrtal stališče denarnih zavodov, ki je bilo precizirano na konferenci saveza novčanih zavoda dne 23. oktobra v Zagrebu.
Na to konferenco, na katero so bili vabljeni tudi beograjski denarni zavodi, predvsem Izvozna banka, je Izvozna banka odgovorila, da je proti konferenci, na kateri bi se razpravljalo o pomanjkanju denarja, ker bi imela taka razprava na mno-gobrojne vlagatelje kvaren vpliv in bi bila njena posledica, da bi v nervoznosti zahtevali od denarnih zavodov izplačanje svojih vlog, kar bi obstoječo krizo še bolj povečalo. Izvozna banka je mnenja, da ne obstoja pomanjkanje denarja, marveč da je samo nastopila kreditna kriza ki pa je nastala vsled tega, ker so posamezniki in denarni zavodi v zadnjem času preveč investirali v gradbena in industrijska podjetja, jd niso dala onega donosa, ki se ga je od njih pričakovalo.
. Izvozna banka je mnenja, da lastniki in banke, ki so gradile industriji, ska m druga podjetja z ozirom na celoto, niso glavna stvar, ker podjetja ne bodo propadla, marveč propadejo lahko samo lastniki, medtem ko podjetja preidejo v drugo ali v tretjo roko, in sicer pod ugodnejšimi Pogoji in ceneje, tako da bo njih obrat omogočen.
Indush ijskim podjetjem se po njenem mnenju sme dajati samo obratni kapital, ne pa tudi investicijskih kreditov. V to svrho naj bi se vsako podjetje samo obrnilo direktno na Narodno banko, ne pa preko drugih bank. Narodna banka je že izdala po zakonu ji dovoljeni in odobreni kontingent novčanic. Za vsako povečanje bi morala dobiti pooblašče-nje šele od občnega zbora delničarjev, dalje od finančnega ministra kakor tudi od Narodne skupščine. Izvozna banka je mnenja, da gre vsako izdanje nadaljnjega papirnega denarja na škodo vrednosti dinarja in lesumira vsa svoja opazovanja v sledečih točkah:
Valutni program srbskih gospodarskih krogov.
1.	Cilj nas vseh mora biti jačanje dinarja. 2. Pot za ojačanje dinarja so normalni radikalni ukrepi, ne pa upeljava zlate valute, kakor nekateri predlagajo. 3. Da bi se dinar pojačal, je treba predvsem, da plača država Narodni banki svoje dolgove, in sicer bodisi na ta način, da proda en del državnih posesti, ali da najame v inozemstvu posojilo, ali pa, da se v to svrho votirajo v proračunu potrebne vsote.
Mora se ločiti kredit, ki je dovoljen državi, od kredita za Narodno banko. Treba je dati popolno svobodo izvoza brez carine ter prostost trgovanja z devizami in valutami na borzi in izven borze. 4. Treba je imeti zaupanje v našo državo in v naš dinar. Momentana kreditna kriza naj posameznikov in denarnih zavodov ne odvrne od pravega pota, po katerem je treba iti.
Stališče zagrebških denarnih zavodov.
Ta izjava Izvozne banke je bila predmet razprave konference denarnih zavodov v Zagrebu, katere udeleženci so potrdili da želijo konsolidacije gospodarskih razmer in zahtevajo, da se nadaljuje deflacijska politika, spravi proračun v ravnovesje in da država odplača svoje dolgove domačim industrijam in končno, da se izravnajo davki in uredi agrarno vprašanje. Glede pomanjkanja denarja pa se denarni zavodi niso strinjali z izvajanji Izvozne banke in so koštatirali, da pomanjkanje gotovine faktično obstoja in da je treba začasne pomoči.
Na zagrebški konferenci je g. ravnatelj Nikola Berkovič iz Sarajeva podal obširen ekspoze o pomanjkanju gotovine in poudarjal, da vzroka ni mogoče iskati v tem, da se nahaja gotova množina dinarjev v inozemstvu, niti na tezauriranju bankovcev med prebivalstvom, marveč da leži pravi vzrok denarne krize v finančni, davčni ter pristoj-binski politiki države, ki vedno bolj in bolj podražuje trgovsko režijo in s tem izzivlja vsesplošno draginjo.
V zadnjem letu je draginja narasla za 50%, medtem, ko se je obtok novčanic povečal samo za 25%. Ako bi se pustilo v prometu še za 20% bankovcev, to je približno eno milijardo dinarjev, potem ne bi imeli pomanjkanja denarja. Nastala pa bi inflacija, ki bi povzročila padec dinarja ter padec njegove kupne moči in to se mora za vsako ceno preprečiti. V ekspozeju se nadalje opisuje odnošaj in razvoj izvoza in uvoza napram pomanjkanju gotovine in konstatira, da je trgovinska bilanca plačanja pasivna. Dinar se mora stabilizirati, toda ne samo potom deflacije.
Da bi se torej pomanjkanje na denarnem trgu ublažilo, se je treba v primerni obliki zateči k inozemskemu kapitalu in kreditu, da se ino-zemci udeležijo v naših podjetjih, lo bo povečalo našo produkcijo. Strah pred tujim kapitalom je nerazumljiv, če se ve, da se bo tuj kapital podvrgel naši trgovinski in so-
cijalni politiki in da je pod kontrolo ministrstva trgovine in industrije. S pridobitvijo tujega kapitala bi se zboljšala naša plačilna bilanca povečala naša produkcija, kar bi dvignilo kupno moč dinarja in povzročilo padec cen ter ublažilo jaomanj-kanje denarja. Toda za to je treba časa in dela in se v letošnji jesenski kampanji ne da izvesti. Na podlagi teh izvajanj ravnatelja Berkovi-ča je zagrebška konferenca denarnih zavodov formulirala svoje stališče v sledečih sedmih točkah:
Resolucije zagrebške konference.
1. Politike inflacije se je treba v vsakem slučaju izogibati in sicer ne samo na ta način, da se preneha izdajati nadaljne bankovce v promet, ker to še samo po sebi ne more prinesti zaželjenih rezultatov, marveč je ireba, da se sporedno s tem skladno izvaja cela finančna politika. Posebno pa je treba: a) da se ne povišujejo indirektni davki, ker je posledica tega povišanje cen živ-ljenskim potrebščinam, kar zopet marveč se morajo potrebe države, pri katerih je treba največje štednje, pokriti potom direktnih in pravilno na najširše mase razdeljenih davkov, tako da bi ga oni, ki jih davek zadene, ne mogli več prevaliti na konzumenta; b) Tudi naj bi se več ne poviševale železniške tarife, posebno ne za blagovni promet.
2. Treba je končno pravilno urediti agrarno vprašanje. Pri najmanjšem je treba vsaj dovoliti posameznikom, da smejo svobodna zemljišča prodati, ker bi na ta način prišel v promet denar, ki je danes spravljen doma po kmetih.
3. Država mora čimpreje izplačati svoje dolgove, posebno domači industriji, ki trpi vsled neplačanja brez ikake odškodnine veliko škodo, ker so ji odvzeta promeina sredstva.
4; Tujemu kapitalu je treba dati možnosti udeležbe pri domačih podjetjih, posebno v industriji.
5. Država naj plača svoje dolgove napram Narodni banki, kar bo zelo povoljno delovalo na pojačanje našega dinarja.
6. Narodna banka naj se pooblasti, da sme v jesenski sezoni začasno povišati obtok novčanic v
svrho izvoza in industrijskega izkoriščanja prirode za 500 milijonov dinarjev in naj za jamstvo služijo trgovske rimese izvozničarjev iz ži-rovih bank, ki morajo tekom pomladi rimese odkupiti za gotovino. Eskomptne obresti ne bi smele iti v korist Narodne banke, marveč v ko-ristrist države. Narodna banka bi imela od časa do časa v sporazumu s finančnim ministrom odrediti obrestno mero. Višina obrestne mere bi se imela gibati blizu obrestne mere, se zaračuna za posojila v splošnem prometu. Izredni kontingent 500 milijonov dinarjev naj se ne bi uračunaval v Narodni banki zakonito določeni kontingent. V na-daljnih izvajanjih se ta predlog pojasnjuje in uiemeljujej s primerom v Italiji in na Holandskem.
7. Narodno banko naj bi se pooblastilo za lombardo na valute po dnevnem tečaju in proti hiperpokrit-ju z menjicami.
Grof Kulmer je po tem obširnem poročilu objasnil in podpirol sklepe zagrebške konference denarnih zavodov, da jih Narodna banka osvoji.
Stališče finančnega ministra dr. Sfojsdinovica.
Po izčrpnem govoru g. Kulmera se oglasi k besedi finančni minister dr. K. Stojadinovič, ki je v dolgotrajnem govoru obširno obrazložil stališče vlade proti izdajanju novih bankovcev. Minister pravi, da je inflacija prehodna stvar in da bi industrija ne imela od nje nikakih koristi. Posledice inflacije bi bile visoke obresti, zmanjšanje kroga odjemalcev in zmanjšanje blagovnega prometa v trgovini. Glede pritegnitve inozemskega kapitala za potrebe gospodarstva in industrije v naši državi, izjavlja, da vlada ni nasprotna plasiranju inozemskega kapitala pri nas, marveč bi mu dala polnopravno zaščito. Samo bi želela vlada, da ta kapital prihaja iz prijateljskih in zavezniških držav, ali pa iz nevtralnih.
Pri vprašanju dolgov države posameznim dobaviteljem poudarja minister, da država nima dolgov, ki bi ne bili vsaj deloma plačani. Nato pojasnjuje razloge, zakaj posamezni ni dobavitelji dosedaj še niso bili izplačani. Državni dolgovi na plačilih dobaviteljem znašajo okrog 70 milijonov dinarjev. Zavrača trditev, da bi bila država dolžna podjetjem prve hrvatske štedionice 65 milijonov dinarjev, ker se gre le za kakih 10 do 15 milijonov, ki so jih ji dolžne različne oblasti. Da ti dolgovi še niso bili izplačani, je vzrok počasno delovanje državne uprave kakor tudi sam način sklepanja pogodb. Nekaterih dobav se ni moglo izplačati, ker še niso bile efektuirane.
V nadaljnih izvajanjih primerja mister kontingent novčanic pri nas z inozemskimi državami in ugotavlja, da pride pri nas na glavo prebivalca 500 Din novčanic, medtem ko pride na češkem 610, v Franciji pa celo 900. Razlogi za tiskanje novčanic pri nas niso upravičeni, ker so potrebe v teh državah različne. Na Češkoslovaškem, ki je industrijska država, je treba mnogo več novčanic, kakor v agrarni državi, kakor je naša, kjer ni treba tako velikih množin denarja.
Naša kreditna kriza je prehodnega značaja. To krizo so že preboleli Francozi, Angleži, Amerikanci in tudi celo Japonci. Minister se spominja pri tem primera, da je leta 1920 na Japonskem v 24 urah bankrotiralo 64 bank ter da so morali zapreti tudi borzo, pa so vendar krizo premagali. On smatra, da pri nas ni tako strašno, ako so propadle posamezne banke in tvrdke, in pravi ,da je to pričetek probuja-nja iz inflacijskih sanj. Samo slabost našega dinarja otežuje prehod iz inflacije v deflacijo. Ako bi se sprejelo stališče tiskanja bankovcev, porasla bi draginja in s tem bi bil prevržen ves državni proračun.
Naše gospodarsko stanje se polagoma popravlja. Proračun je sedaj stvaren. Kriza industrije je nastala radi tega, ker je bila industrija osnovana z nezadostnim denarjem. Anglija ima večjo industrijsko krizo in je tam poldrugi milijon delavcev nezaposlenih, česar pri nas ni. Naša industrija se inora polagoma dvigali, ne pa se zadolževati. Minister smatra, da je inflacija nevarna, kar smo že imeli enkrat priliko konsta-tirafi, da je vrednost inozemskih valut vedno rastla, kadar smo tiskali bankovce.
Po govoru ministra dr. Stojadino-viča je govoril vice-guverner Na-
rodne banke Drag. Prolič, ki je zastopal isto stališče, kakor finančni minister in je izjavil, da je Narodna banka proti povečanju kontingeta novčanic.
Izjava trgovinskega ministra.
Nato je sledil interesanten govor ministra trgovine in industrije dr. D. Kojiča, ki je izjavil, da se popolnoma strinja z naziranjem finančnega ministra. Naš izvoz od dne do dne raste in je znašal že za prvo polletje okrog 3 milijarde dinarjev. Do konca tega leta bo dosegel vsoto okrog 6 milijard dinarjev. Prepričan je, da se bo na ta način izvoz izjednačil z uvozom. Naglasa, da ni pesimist in da upa, da se bodo razmere hitro popravile in da bodo kmalu prišli do aktivne mednarodne plačilne bilance. Glede kreditne krize pledira tudi on za tuji kapital, ki bi bil v stanu preprečiti to krizo. Inflacijsko politiko smatra za dinar škodljivo in je zato proti vsaki izpremebi pravilnika Narodne banke, katerega namen bi bil povečanje kontingenta bankovcev.
Za njim je povdarjal član upravnega sveta Narodne banke Miloš Savčič, da bi bilo treba industriji rrenolno pomagati s kakimi 300 milijoni dinarjev, za katere naj bi država dala Narodni banki podlago, ali pa naj bi Narodna banka izdala kratkodobno kredite na menjice. Smatra, da denarna kriza ni samo začasna, marveč, da se bo še po-
večala, in pojasnjuje potrebo tujega kapitala.
Nato so nekateri člani uprave iz južne Srbije zahtevali, da naj Narodna banka skupno z denarnimi zavodi cele države in pod zaščito vlade najame novo posojilo v inozemstvu, ki naj bi se uporabilo za ublažitev denarne krize.
Sklep Narodne banke.
Ker je grof Kulmer odstopil od zahteve, da bi se o njegovem predlogu glasovalo, se je po govorih še nekaterih članov uprave ugotovilo, da ne obstoja pomanjanje denarja, marveč le slaba uporaba kreditov. Zato se je v popoldanski seji sprejela resolucija, ki se glasi:
»Glavni upravni odbor Narodne banke je ugotovil na današnji svoji seji po zadostnem razmotrivanju kreditne krize, katero se sedaj čuti, da ta kriza ni izzvana vsled pomanjkanja, marveč vsled slabe uporabe kreditov in da vsled tega lek proti tej krizi ne more biti povečanje obtoka bančnih novčanic, marveč le-čenje vzrokov, ki so izzvali to krizo. Narodna banka ugotavlja, da obtoka novčanic v nobenem primeru radi dovoljevanja kreditov ni treba povečati, marveč da mora ostati pri dosedanjem načinu izdajanja novčanic.«
Izvajanja finančnega ministra so danes predmet obširnih komentarjev v vsem političnem in gospodarskem časopisju.
Poostritev pogojev za snovanje novih industrijskih podjetij.
Ministrstvo trgovine in industrije zahteva v predlogu finančnega zakona za 1. 1923-24 v čl. 123. nastopno pooblastilo:
»Ovlaščuje se Ministar trgovine i industrije, da na teritoriju kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca izuzetno od postoječih zakona može jedino davati odobrenje za podizanje industrijskih i fabričkih preduzeča. No za fabrike špirita r karata za igranje potrebna je saglasnost Ministra fi-nansija.«
Dasi je to pooblastilo za cel naš gospodarski položaj največje važnosti, ker bi bilo, v primeru da obvelja, edino od ministrstva odvisno, ali se dovoli osnovanje novo nameravanega industrijskega ali fabriš-kega podjetja, jo hoče ministrstvo uveljaviti potom kratkih določil v finančnem zakonu brez predhodnega zaslišanja gospodarskih krogov in korporacij in o tem izpremeniti fun-damente našega prava. Obstoječi pravni položaj, kakor ga ustvarjajo določila sedaj veljavnih obrtnih zakonov, bi bil naenkrat pri kraju. V vsakem konkretnem primeru bi bilo treba dovoljenja trgovinskega ministra za ustanovitev novega obrtnega podjetja. Jasno je, da je to vprašanje osobito za Slovenijo, katera je obsolutno navezana, da se smotre-no razvija v industrijskem pogledu, največje važnosti. 2e sedaj obstoja v naši državi centralna struja, katera smatra, da Slovenija vsled svoje eksponirane lege ni pravi teren za celo vrsto industrij. V tem pogledu so nazori tako ostri, da se celo tovarni za špirit v Ljubljani zaradi eksponiranega položaja Ljubljane, odreka eksistenčna pravica. Podjetje navzlic vsemu prizadevanju, ne more dobiti dovoljenja za izdelovanje špirita za domačo potrebo. Celo glede projekta tovarne za platno v kamniškem okraju, so bili izraženi pomisleki. Pa ne samo gleda novih podjetij se delajo težave, ki prihajajo do veljave zlasti pri snovanju akcijskih družb, za katere je potrebno izrecnega dovoljenja ministrstva. Celo zaradi že obstoječih podjetij metalurgične in kemične stroke, se je zastopalo mnenje, da jih treba prenesti v bolj centralno ležeče kraje noše države.
Zaenkrat je to le meglena teorija, ki pa vendar slabo uplivo na podjetnike, kateri spričo ugodnih prometnih, upravnih in delavskih raz-
mer izbirajo Slovenijo za nova podjetja. Po sedanjem obrtno-pravnem položaju, je glede nastajanja novih obrtnih in industrijskih podjetij, v kolikor jih snujejo posamezniki, stvar gladka, ker je treba ali samo obrtne zglasitve pri našem obrtnem oblastvu, ali pa dokaza o izpolnitvi v zakonu predpisanih pogojev. Popolnoma drugače pa bodo razmere, čim bi bilo treba za vsak novi projekt industrijskega ali fabriškega podjetja izrecnega dovoljenja trgovinskega ministrstva. V takem slučaju bo odvisno samo od svobodnega preudarka trgovinskega ministrstva, ali se sme ustanoviti nameravano podjetje ali ne. Naravno je ,da se na ta način otežkočuje snovanje novih podjetij. Podjetnikom se jemlje čas in ugodno konjunkturo ter se jim nalaga velike stroške, saj je znano, da je brez intervencij težko spraviti celo obične tekoče posle hitro v red. Nastajajo pa tudi druge nevarnosti: reputacija, čistost naše uprave.
Stvar je za razmere v Sloveniji najaktualnejša in res vitalne važnosti. Ne smemo imeti pred očmi samo fabrike in velike industrije. Besedilo čl. 123. novega finančnega zakona je tako, da govori o »o po-dizanju industrijskih i fabriških po-duzeča«. Razmejitev obrtnega in fabriškega podjetja, odločitev, ali gre v konkretnem primeru za fabri-ko ali za obrtno podjetje, nareja v obrtni praksi že pri nas svoje težave. Celo pri nas je včasih v konkretnih primerih težko odločiti ali gre za tovarno ali za obrtno podjetje. So podjetja, kakor n. pr. v kemični stroki, ki so fabrike že ob razmeroma majhnem Številu delavcev. Pri tem pa treba imeti pred očmi, da je naziranje o tem, kaj je industrija in kaj je obrt v Srbiji drugačno, nego pri nas. Spričo razmeroma skromnega obrtnega razvoja v krajih pod Savo, je doli sodba o tem, kaj je industrijsko in kaj obrtno, odnosno rokodelsko, prav lahko drugačna, nego pri nas, kjer pod fabriko in industrijo razumemo res le velika podjetja. Nevarnost je, da se bo izraz »industrijsko podjetje« jako široko tolmači v praksi in da bo treba iskati odobrenja v mistrstvu celo za manjša nova obrtna podjetja. Ta nevarnost je tem-večja, ker je izraz »industrijsko po-duzeče« jako širok in obsežen, zla-
sti za take urade, kjer so uradniki, ki imajo francoske študije, saj je znano, da romanski narodi rabijo izraz »industrija« tudi za manjša podjetja, glede katerih se pri nas vsekakor pod vtisom nemških pojmov rabi izraz »obrt« v nasprotju z »industrijo«.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je iz teh razlogov opozorila v posebni spomenici naše poslance in finančni odbor Narodne skupščine na velike neprilike za naše gospodarske razmere, ako postane navedeno določilo zakon.. O svojem koraku pa je obvestila tudi ostale zbornice, da se prepreči velika nevarnost, ki preti neoviranemu razvoju novih industrijskih in tovarniških podjetijj.
Poslano.*
Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Dne 30. oktobra t. 1. se je končala obravnava po § 104. s. kaz. zak. pred deželnim sodiščem v Ljubljani proti meni na ovadbo ravnatelja Kocmurja radi od mene napisanega članka v »Trgovskem listu« , »Taboru«, »Novi Dobi« in »Obrtnem Vestniku« v avgustu
1.	1922. pod naslovom: »Nečuveno gospodarstvo bivšega odbora delavske bolniške blagajne v Ljubljani«. Kritiko sem pričel radi prvotno zasnovane palače v Ljubljani in navedel med drugimi inkriminirane stavke:
» Tako je Kocmurjeva klika povzročila milijonsko škodo bolniški blagajni in tisti Kocmur se še danes usoja sedeti s svojo debelo kožo na ravnateljskem mestu zavoda, akoravno se mu je cela vrsta nelepih reči že dokazala.«
Pri deželnem sodišču v Ljubljani nastopil sem dokaz resnice, kar se mi je tudi v glavnem posrečilo. Bil sem obsojen le radi preostrega izreka na 25 Din kazni.
Dokazal sem Kocmurju, da je Kocmurjeva klika delila denar v obliki nagrad pod raznimi imeni, med katerimi je bil Kocmur največjih vsot deležen.
Dokazal sem mu, da je imel Kocmur neopravičeno visoke vsote pred-ujemov.
Dalje sem mu dokazal, da je izrabljal bolniško-blagajniški avtomobil za privatne vožnje, da je sklenil z istim odborom pogodbo, na podlagi koje bi bil lahko postal mladi penzionist z vsemi rednimi in izrednimi prejemki definitivnih nameščecev.
Da so nakupovali delnice strankarske tiskarne z bolniško - blagajniškim denarjem.
Da so delili podpore za neki strokovni list.
Da niso na drugi strani dali bolnikom vožnje iz bolnice, ako so bili v isto poslani.
Da so nastavljali uradnike brez razpisa in brez kvalifikacije, da celo sorodne osebe, ozirali so se izrecno na socijaldemokratske strankarske voditelje.
Da ni še do danes Kocmur pojasnil računa o vožnji z avtomobilom na Rab čez Cerkvenico.
Da je prikrival zapisnike članu sosveta, iz strahu pred javnostjo.
Da so brezvestno špekulirali z zgradbo palače v Ljubljani.
Da je žugal v preiskavi z maščevanjem.
Da se je pod Kocmurjevo vednostjo nabiralo pri uradnikih za zlate ure in verižice za Kocmurja in načelnika Rožanca. (Kak pomen ima taka podaritev, si vsak lahko predstavlja.)
Kar pa nisem pri sodniji iznesel, je še tudi to, da se je denar nalagal v splošnem kreditnem društvu, čigar vodilni član je bil Kocmur.
To so dejstva, ki gotovo ne dopuščajo zaupanja možu na ravnateljskem mestu in je dolžnost merodajnih čini— teljev, da narede remeduro.
Celje, dne 4. novembra 1923.
Ivan Bizjak.
* Opombe: Za vsebino tega članka odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
gnnnut
Trgovski koledar
aa leto 1024
^ izda v kratkem Slovensko trgov-| sko društvo »Merkur« v Ljubljani, tj Gradišče 17/1., kamor je nasloviti a	naročila.
Buutmumtmissui__________________________
Trsouina.
Naša trgovinska politika in proračun ministrstva trgovine in industrije. V trgovinskem ministrstvu je bila 8. t. m. od 15. do 18. zvečer seja 111. sekcije finančnega odbora, ki je razpravljala o proračunu ministrstva trgovine in industrije. Člani opozicije so bili soglasni v tem, da je proračun ministrstva trgovine in industrije skrbno pregledno in sistematično sestavljen, vsled česar je sekcija odobrila proračun z nekaterimi malimi izpremembami. V sekciji se je pa razvila daljša debata o naši zunanji trgovinski politiki. Opozicija je v svoji kritiki opozorila vlado, da mora skrbeti za definitivne zunanje trgovinske pogodbe osobito s sosednimi državami. Minister trgovine in industrije dr. Kojič je priznal, da še niso sklenjene definitivne pogodbe, toda njegova trgovinska politika gre v tem pravcu, da se čim preje vzpostavijo normalne trgovinske zveze s sosednimi državami, pri tem delu pa ima velike težkoče s sestavo carinskega tarifa, ki še ni definitivno izdelan. Na in-cijativo trgovinskega ministra se ofvori v Parizu iz propagandističnih razlogov umetniški pavilijon. — Od vlade predložen proračun izkazuje za ministrstvo trgovine in industrije na rednih izdatkih 56,729.149.03 Din in na izrednih izdatkih 23,582.138.50 Din, skupaj tedaj 80 milijonov 311.287.53 Din. Redni izdatki za Slovenijo znašajo 2,091.286 Din in izredni 3,089.470 Din. Budget za Slovenijo izkazuje v rednih izdatkih: 1. podporo obrti 67.984 Din; 2. za trgovske šole 655.662 Din in 3. za obrtne šole 1,046.532. V izrednih izdatkih je določen za trgovske šole znesek 939.855 in za obrtne šole 1,497.595 Din. Med rednimi izdatki proračuna so navedene tudi podpore in sicer 200.000 Din, od katerih prejme srednjetehnična šola 120.000 dinarjev in ostanek 80.000 Din je namenjen za obrtno nadaljevalne šole in razne obrtne kurze v Sloveniji. Na intervencijo s slovenske strani se podpora za obrtno nadaljevalne šole zviša in je ministrski svet na včerajšnji seji dovolil znesek 200.000 dinarjev.
Aktivnost poljske trgovinske bilance. V mesecu septembru je dosegla vrednost uvoza na Poljsko 78,300.000 frankov v zlatu, medtem ko je veljal izvoz
102,160.000	frankov v zlatu. Tako je bila trgovska bilanca Poljske v tem mesecu za 23,860.000 frankov v zlatu aktivna.
Ukinjenje izvoza živine iz Rumunije. Po poročilih rumunskih listov namerava rumunska vlada prepovedati izvoz živine iz Rumunije in dopustiti izvoz samo živine v zaklanem stanju in izvoz predelanega mesa. Ta namera bi zadostno podprla industrijo mesnih izdelkov v Rumuniji, toda škodovala bi kmetom, ki zbog prepovedi izvoza ne bi mogli uporabljati dobrih izvoznih konjuntur. Zbog tega so zastopniki kmetov napravili potrebne korake, da se ta namera vlade ne izvrši.
Trgovinski dogovor med Avstrijo in Belgijo. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo in Belgijo so dovedla do sporazuma med omenjenima državama, ki bo vpisan v pogodbo, ki se tiče izseljevanja kapitala in industrije.
Industrija.
Novo podjelje. Trgovinski minister je odobril ustanovitev družbe »Orani-ca«, tovarna za poljedelske stroje s sedežem v Zagrebu. Osnovna glavnica 1 milijon dinarjev.
Denarstvo.
Narodna banka SHS. — Stanje 31. oktobra 1923. — Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju 22. okt.): kovinska podlaga 444.8 C— 12.5), posojila 1612.9 (— 6), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 373.2, državni dolg 2959.4, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3, saldo raznih računov 253.1. Skupno 9020.2. — Pasiva: vplačani del glav-
Siev. 133.
- *9mmt*mBammMmmmaaavsm
TRGOVSKI LIST, 10. novembra 1923.
9#uex%rjtxeKc3si nammmmmmmmmmmKBimmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmHmmaBmmmma
Stran V
niče 21.9, rezervni fond 5.4, novčanice v obtoku 5880.7 (+6.0), državni račun začasne razmene 3/3.2, terjatve države po raznih računih 44.4 ( — 131.6), razne obveznosti 507.8 (+ 69.1), terjatve države za založene domene 21.38.3, nada-vek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 48.1. Skupno 9020.2.
Davki.
Vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina v Ljubljani. Te samostojne davščine se pobirajo po višini najemnine brez ozira ria to ali je povišanje najemnine zakonito omejeno ali pa nima hišni posestnik glede najemnine ni-kakih omejitev. Vsled tega plača najemnik od stanovanja v stari hiši izdatno manj mestnih davščin, nego od enakega stanovanja v novi hiši. Razlika je naravnost ogromno, ako se upošteva, da znaša najemnina za stanovanje, obstoječe iz treh sob s pritiklinami v stari hiši, povprečno na leto kvečjemu 3000 do 4000 kron, v novih hišah pa nad
30.000	kron. Razlike obstoje, čeprav ne v takem obsegu, tudi glede lokalov. Mestna občina hoče kazati veliko umevanje za socijalno pravičnost. V teh primerih ima zadosti prilike, da odpravi socijalno krivico, ki obstoji v tem, da plačujeta dva najemnika, eden v stari, drugi v novi hiši, za enako porabo vode, različne zneske in da gre razlika v tisoče. Edino pravično bi bilo, da mestna občina odmerno podlago za pobiranje omenjenih davščin maksimira na način, da se bodo dajatve vsaj približno izenačile, s tem, da se bodo pobirale od najemnin v novih hišah davščine le od zneskov, ki vstrezajo povprečni najemnini enakih stanovanj in lokalov v starih hišah.
Davek na poslovni promet v čehoslo-vaškL — čehoslovaška namerava v doglednem času povišati davek na poslovni promet na 2%, za luksuzne predmete pa na 8%.
Davčna konvencija z Italijo. Na konferenci, ki se je vršila pretekle dni v Ljubljani, se je izdelal načrt za konvencijo o plačilu davkov v krajih, kateri so bili okupirani. Konvencija se nadaljuje v Rimu, kjer se konvencija tudi podpiše. O nalogah ljubljanske konference smo poročali v št. 78.
Izterjanje davkov v Ljubljani. Pod tem naslovom smo v št. 131. med drugimi tudi grajali, da davčna administracija v Ljubljani že dalje časa zadržuje predložitev dohodninskih prizivov, vsled česar so občutno oškodovani davkoplačevalci, katerim se je dohodnina previsoko odmerila. Na ta članek smo dobili od finančnega delegata g. dr. Savnika pojasnilo, v katerem povdarja, da smatra to zavlačevanje kljub izvest-pim dajševalnim okolnostim za popolnoma nedopustno in da je dal administraciji že v oktobru t. 1. ponovni in sicer to pot peremptorični ukaz, da mu spravi stvar v red. Gospodu delegatu se za to pojasnilo prav toplo zahvaljujemo ker nam daje garancijo, da se bodo nekateri že celo leto pri davčni administraciji ležeči prizivi v najkrajšem času rešili.
Povišane pristojbine in takse. Z dnem 15. t m. stopi v veljavo zakon o izpre-membah in popolnitvah zakona o pristojbinah in taksah, s katerim so nekatere takse izdatno povišane (za vloge na 5 Din, za odločbe 20 Din, za priloge 2 Din), nekatere takse na novo uvedene {polletna taksa za pravico točiti pijače), druge, ki so se dosedaj pobirale le v bivši kraljevini Srbiji, pa proširjene na -teto državo. Glavna določila tega zagona priobčimo v prihodnji številkah.
Promet.
Naročnina za telefon, ki ga postavi (»ročnik na železniški postaji. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se plača za telefon, ki si ga da naročnik za svojo potrebo postaviti na železniški postaji, naročnina po kategoriji iakega naročnika. Ce si napravi tak telefon več naročnikov skupaj, se plačuje naročnina vedno po kategoriji a) telefonskih naročnikov.
Podržavljenje vicinalnih železnic. V naši kraljevini je več vicinalnih železnic,
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
katerih vodstva se nahajajo še vedno v nekaterih centralnih mestih inozemstva, tako na Dunaju ali v Budimpešti. Največ vicinalnih železnic je na Hrvatskem in v Slavoniji, dalje v Sloveniji in v Dalmaciji. Te železnice donašajo dotičnim družbam velike dobičke, ki se stekajo v dobro izven naše kraljevine. Prometno ministrstvo sedaj proučeva načrt in predloge oz. pogoje, kako prisilili te družbe, da prenesejo svoje sedeže v našo kraljevino. V kratkem bo pozvalo prometno ministrstvo posamezne družbe vicinalnih železnic na prenos central v našo kraljevino in na izvršitev naci-jonalizacije teh podjetij.
Zlati tarif za nemške železnice. Vsled brezvrednosii marke so nemške železnice uvedle izza dne 1. novembra t. 1. v osebnem blagovnem in paketnim prometu zlato tarifo. Podlago za ta tarif tvori dne 20. avgusta t. 1. uvedena in že 18. septembra t. 1. za 100% zvišana temeljna tarifa. Pomnoževalna številka za ta tarif se dnevno objavlja.
»UDDHA< [
fi • i 1 •
' n ■
D
TRADE MARK C
D
'.»»vsa,	s»)
Razno.
Za borzo v Ljubljani. 2e večkrat so naši gospodarski krogi in trgovsko -obrtniška zbornica sprožili vprašanje ustanovitve efektne borze v Ljubljani. Ne glede na vsa prizadevanja je ostal ta pereči problem dosedaj nerešen. Slovenski gospodarski krogi energično nadaljujejo svojo akcijo za ustanovitev borze v Ljubljani. Te dni so se ponovno obrnili na finančno ministrstvo z zahtevo, naj se merodajni činitelji resno zavzamejo za to vprašanje in tako omogočijo končno otvoritev ljubljanske borze, ki bi bila tretja v naši kraljevini. Finančno ministrstvo namerava v sporazumu z ministrom trgovine in industrije v kratkem ponovno razpravljati o tej zahtevi slovenskih gospodarskih krogov in definitivno določiti, da-li in kdaj bo sploh mogoče ofvoriti efektno borzo v Ljubljani.
Nakup železniških pragov. Po poročilih iz Budapešte potrebuje ogrska državna železnica nad 1.25 milijona železniških pragov. Ravnateljstvo drž. železnic namerava nakupili omenjeno količino pragov potom javne konkurence, pri kateri pridejo v poštev tudi ino-zemci. Ponudbe je staviti do 15. novembra pri ravnateljstvu drž. železnic v Budapešti.
Dobava plomb in zapornic. Poštna direkcija v Ljubljani potrebuje 50.000 plomb in 150.000 zapornic v obliki 9 x 6.5 m. — Podatke o vzorcih in pogojih daje ekonomski odsek poštne direkcije, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 2, soba 41. — Ponudbe naj se pošljejo do 30. t. m.
Gostilničarski zadrugi za Celje in okolico sla se minuli torek končno spojili v eno zadrugo. Do zdaj so se temu upirali celjski nemški gostilničarji.
Iz mednarodne konference dela v Ženevi. Po poročilu, ki ga je poslal delegat industrijskih korporacij na mednarodni konferenci dela v Ženevi, je na konferenci te dni razpravljalo vprašanje o statistiki dela in njegovi inšpekciji.
Zahteva o spremembi sestava Društva narodov, italijanski listi poročajo, da zahteva Italija radikalno spremembo v sestavi Društva narodov in to za to, da bi Italija dobila večji upliv pri podelitvi izpraznjenih mest Društva narodov. Tudi se naj sedež Društva narodov prenese iz Ženeve, kjer niso prava nevtralna tla.
Razstava v Torontu. V Torontu se bo vršila letna razstavav septembru 1924. Na razstavi bo rezerviran poseben prostor za razstavljalce iz Jugoslavije. Naš generalni konzulat za Kanado prosi naj bi mu interesenti vposlali vzorce za razstavo najdalje do meseca maja 1924. V poštev bi prišli: vozovi, razni ročni izdelki, preproge itd. Za vina se naj pošlje po dva vzorca od vsake vrste. Vzorce je poslati na: Consul General of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, — Montreal, Canada.
Tržna poročila.
Zagrebški tedenski sejem (7. t. m.) Slab. Izostal je dogon bosanske živine, ker so cene živine v Bosni poskočile, v Zagrebu pa oslabele. Tujih trgovcev ni bilo. Cene za kg žive teže: voli 1. 13.25-14.50, II. 10-13, 111. 10 do
11.50, bosanski 7.50—10.25, mlada živina 10.25—12.50, krave 1. 10—11, II. 9—10, svinje sremske I. 28—28.25, domače 25-26.50, II. 22.50-23.75, III. 21.50 do 22.50, teleta I. 22.50-22.75, II. 18 do 2.0. Krma: seno 95—160, otava 100 do 125, detelja 125—150 Din za 100 kg.
Tržišče moke, žita itd. (Zagreb). Trgovina s pšenico je v pretečenem tednu skoro zastala, ker so vsi mlini obral reducirali. V Avstrijo se je pač izvozilo nekaj vagonov, vendar tudi iamošnji mlini ne kupujejo preveč. Producentom pa se tudi s prodajo ne mudi, ker so dobro podkovani ter raje čakajo na porast cen, katere pričakujejo, ker računajo s padcem dinarja. — Trgovina z moko je istotako oslabela, vendar se že kaže pojačenje iste, ker so se konzu-menti prepričali, da cene ne bodo nadalje padale. Cene moke so itak že skrajno nizke ter je na kako nadaljno znižanje komaj upati. Nasprotno bodo cene takoj poskočile, čim bo trgovina živahnejša ter povpraševanje po blagu močnejše. Trgovina s tekstilnim blagom je bila zadovoljiva. Vsled porasta dinarja so cene nekoliko nazadovale. Vsled nastalega hladnega vremena se pričakuje, da se bo promet v iekstiliji v kratkem povečal. — Z ozirom na sedanji težki položaj naše mlinske industrije namerava trgovsko ministrstvo na inozemske mlinske izdelke uvesti zopet uvozno carino. Tudi na uvoz inozemske masti bo uvedena carina.
Sladkor. (Po poročilu tvrdke Fried-rich-Schonau). Prazne zaloge so se napolnile ter je nastalo na sladkornem trgu nekako mrtvilo. Terminski trgi so mirni, celo slabši. Vse čaka ter špekulira. Willet & Gray cenita pridelek na Kubi 3.7 milijonov ton, presežek pridelka na celem svetu pa se ceni na 1.2 mi-ljona ton, številka, ki ne daje nikakega povoda za nazadovanje cen. Vprašanje cen pa odvisi od prodajne taktike Kubancev, ki bodo skoro gotovo vplivali na višje, kot na nižje cene in to vsled velikih dobičkov, ki so jih napravili lansko leto. Splošno mnenje inozemstva je, da so sedanje cene nizke in so možna presenečenja v obliki porasta istih. Sedanje cene čeških tvornic, ki pa s prodajo nikokor ne hite so 3.35 do 3.40 za kristalni sladkor, v kockah primerno višji. Avstrijske tvornice pa cen niso spremenile.
Zagrebška vinska borza (7. t. m.) Vino hrvatsko, belo, novo, 8—9 maligana ab postaja Zagorje, blago 3.50; isto »šiler«, novo 7—8 mal., blago 4; vršaško, novo, 11 — 12 mal., franko postaja, blago 2.50 do 3; »otelo«, črni, novi, 11 — 13 mal., franko postaja, blago 3—4; baško, novo, 10 mal., franko postaja, blago 3; dalmatinsko, novo, belo, 11 — 12 mal., franko Dalmacija, po hektol. stopinji, bla-
Kr. krajni komisar za agrarske operacije.
St. 795/23.
go 32.5—33.5; dalmatinsko, črno, novo, 11 — 12 mal., po hktl. stopinji, blago 35 do 37.50.
Tržišče jajc. Kupne cene za jajca so se v naši državi v zadnjem pretečenem tednu notirale: štajersko blago 1.80 Din za komad; v vojvodini 1.70 Din, v Srbiji 1.60 Din za komad. V posameznih metih so notirale sledeče cene: Zagreb, Din 2—2.50, Beograd 1.50—2.20, Ljubljana 2, Novi Sad 2, Celje 2—2.25, Maribor 2.25, Sarajevo 1.75, Subotica 1.75, Osijek 1.75-2.
PASTA za čiščenje zob, ohrani zobovje lepo in zdravo.
Seno na zagrebškem trgu. Na zadnji tržni dan se je dovozilo na zagrebški trg zelo mnogo sena, toda vpraševanje je bilo zelo slabo. Cene so stale iste kakor prosii teden. Plačalo se je: seno Din 70 do 100, ohtavo 100 do 125, detelja Din 125 do 145 za meterski stot.
Dunajski živinski sejem (8. t. m.) Goveja živina: Dogon 683 glav; od tega iz Jugoslavije 507 komadov. Za kg žive teže notirajo (v tisočih aK): voli 11 — 16, biki in krave 11 — 16, slaba živina 6.5 do 10.5. — Svinje: Dogon 162 komadov. Notirajo za kg žive teže (v tisočih): debele 20—22, mesnate 27—29.
Zvišanje cen železu. Iz Dunaja poročajo: Alpinska montanska družba je z veljavnostjo od 28. oktobra zvišala cene železu v šibikah in fazonskem železu za 100 aK. Ostale cene ostanejo zaenkrat neizpremenjene, vendar se pričakuje tudi podraženje istih. Glede določila skupnih cen se vršijo pogajanja med Alpinsko montansko družbo in češkimi družbami, ki bodo skoro gotovo uspešno končala. Za Čehe pridejo v poštev v prvi vrsti izvozne cene. Pri pogajanjih se je posvetovalo tudi kako oslabiti konkurenco. Posebno v Jugoslaviji in deloma v Bolgariji se bije boj * med češkim in avstrijskim blagom. Belgijci in Angleži, ki so tudi že začeli ponujati svoje blago, nimajo posebnih uspehov.
Omare z žaluzijo,
eno- ali dvodelne iz hrastovego lesa, svetle ali črne.
THE BES £0., 11 UBIJ,m
Državna Borza Dela. Pri vseh »Državnih Borzah Dela« v Ljubljani Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. oktobra 1923 dela 230 moških in 119 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 193 moških in 72 ženskih delavnih moči. Posredovinj se je izvršilo 161. Promet od 1. januarja do 27. oktobra 1923 izkazuje 39.631 strank in sicer 18.096 delodajalcev in 21.535 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 11.760.— Dela iščejo: Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani: 2 vrtnarja, 1 steklar, 1 kamnosek, 7 kovačev, 4 kleparji, 3 železostrugarji, 4 stavb, kjlučavničarji, 1 vodovodni inštalater,
1 zlatar, 6 stroj, ključavničarjev, 2 mehanika,
4 elektromonterji, 14 mizarjev ,3 žagarji, 4
kolarji, 2 sedlarja, 2 tapetnika, 8 krojačev,
10 čevljarjev, 2 knjigoveza, 3 mesarji, 12 zi-
Ljubljana, 8. novembra 1923.
Ofertaina dražba lesa.
VsJcd sklepa občnega zbora agrarne zajednice Dovje-Mojstrana, se bo prodat potom pismene (ofertalne) dražbe les na panju v skupnih gozdih imenovane zajed-mce in sicer:
a) v »Nizki dolini« okrog 500 plm* mehkega porabnega lesa in okrog 400 plm8 drv, večinoma bukovih, po v dražb enih pogojih določenih sortimentih;
b) v »Belci« približno 15.000 plm’ mehkega in 5000 plm" trdega lesa po v dražbenih pogojih določenih sortimentih (doba sečnje 8 let);
c) na »Belem polju« približno 500 plm" mehkega porabnega lesa, povprek, kakor je že zaznamovan po gozdarskih organih.
Pismene ponudbe je vložiti do 25. novembra t. 1. ob 12. uri pri načelniku
Gospodarskega odbora imenovane zajednice na Dovjem. — Ponudbe naj
bodo v zaprtih ovitkih z geslom:
ad	a) »Ponudba	za	razpisani	les v ,Nizki dolini’«;
ad	b) »Ponudba	za	razpisani	les v .Belci’«;
ad	c) »Ponudba	za	razpisani	les na ,Belem polju'«.
Ponudbe se	bodo odprle	dne 25. novembra t. 1.	ob 13. uri v šoli na Dovjem
ob navzočnosti zastopnika komisarja za agr. operacije, gospodarskega odbora in ponudnikov. Upravičenci zemljiške zajednice imajo prost pristop. Minimalne cene in podrobni pogoji so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so razpoloženi pri županstvu občine Mojstrana, pri načelniku Gospodarskega odbora imenovane zemljiške zajednice na Dovjem in v uradu komisarja za agrarske operacije v Ljubljani, Poljanska cesta 28 (Marijaniščc). Istotam se dobe tudi prepisi dražbenih pogojev.
Kr. krajni komisar za agrarske operacije v Ljubljani.
Dr. Spiller-MuYs, okrajni glavar*
darjev, 1 pleskar, 1 dimnikar, 3 tesarji, 1 tiskarski strojnik, 10 strojnikov in kurjačev, 5 trg. sotrudnikov, 1 oskrbnik, 1 risar narodne ornamentike, 1 delovodja lesne stroke, 4 knjigovodje, 1 knjigovodja-praktikant, 1 kontorist-praktikant, 5 skladiščnikov, 18 pisar moči, 20 uradnih slug, vratarjev, čuvajev in paznikov, 27 vajencev, 12 vajenk, 1 vzgojiteljica, 4 trgovske sotrudnice, 2 kon-toristinji, 1 restavracijska blagajničarka, 5 natakaric, 6 šivilj, 1 hišnica, 8 delavk 1 gospodinja. — Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: 3 gospodinje, 41 hlapcev, 21 viničarjev, majarjev, 4 ekonomi, 3 drvarji, 2 rudarja, 5 vrtnarjev, 1 kamnosek, 6 podkovskih kovačev, 1 kotlar, 13 stavb, in stroj, ključavničarjev, 4 železostrugarji, 5 kleparev, 1 zlatar, 1 ktučavničar za tehtnice, 6 monter-
jev, 11 mizarjev, 4 kolarji, 3 sodarji, 1 žagar,
1 usnjar 1 sedlar, 22 krojačev in šivilj, 8 peric, 13 čevljarjev, 1 brivec, 2 mlinarja, 5 pekov, 1 slaščičar, 7 mesarjev, 1 laborant, 4 zidarji, 1 eksporter jajc, 8 slikarjev, 2 tesarja, 8 strojnikov, 12 slug, 22 trgov, sotrudnikov in sotrudnic, 6 kontoristk, 110 pom. in tov. delavcev in delavk, 10 hišnikov in hišnic, 25 pis. moči, 18 vzgojiteljic, 1 bolniška strežnica, 60 kuharic, služkinj, sobaric. —
Pri državni borzi dela v Ptuju: 2 ekonoma, 1 šafar, 3 viničarji, 6 hlapcev, 1 lončar,
4 ključavničarji, 1 kovač, 1 klepar, 1 zlatar,
2 mizarja, 1 kolar, 2 sedlarja, 4 krojači, 1 čevljar, 1 klobučar, 1 knjigovez, 2 mlinarja, 1 pek, 1 slaščičar, 1 mesar, 1 laborant, 1 strojnik, 1 kurjač, 1 sluga, 1 skladiščnik,
5 dninarjev, 1 paradni kočijaž, 1 voznik, 1
hišni hlapec, 1 pisar, moč, 1 bolničar, 3 natakarice, 1 sobarica, 11 služkinj, 2 blagajničarki, 2 strojepiski, 2 kontoristinji, 31 vajencev in vajenk. — Pri Državni borzi dela v Murski Soboti: 1 ključ, mehanikar, 1 krojač, 1 mlinar itd. — V delo se sprejmejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 100 gozdnih delavcev (drvarjev), 1 steklar, 2 kotlarja, 15 čevljarjev, 1 čevljarski prirezovalec, 1 -čevljarski delovodja, 1 klobučar, 1 ščetar, 1 sodavičar, 13 zidarjev, 10 tesarjev, 2 strojevodja, 2 Bagger-mojstra, 4 šumski manipulanti, 1 nočni čuvaj, 21 vajencev, 7 služkinj, 2 postrcžnici, 1 kmečka dekla itd. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: 68 hlapcev in dekel, 3 gospodinje, 6 viničarjev, majar-jev, 25 drvarjev, 95 rudarjev, (kopačevi, 1 rud. nadzornik, 1 kovač za nože, 1 podkov-
ski kovač, 4 železo-strugarji, 2 stroj, ključavničarja, 4 mizarja, 2 sodarja, 1 lesni strugar, 2 gaterista, 4 krojači, 10 čevljarjev, 1 mlinar. 1 pek, 4 tesarji, 2 kurjača, 3 sluge, 1 kočijaž, 23 kuharic, 54 služkinj, 5 sobaric* 1 vzgojiteljica, 3 varuške, 20 tov. delavk, 4 natakarice, 30 šivilj za perilo, 2 postrežnici, 40 vajenk za šivanje perila, 21 vajencev itd.
— Pri Državni borzi delav Ptuju: 3 pristavi za posestvo, 5 viničarjev, 6 hlapcev, 104 rudarji, 1 vrtnar; 1 lončar, 2 mizarja, 1 kolar, 1 strugar za izdelavanje pip, 30 pletarjev, 1 jermenar, 6 čevljarjev, 5 zidarjev, 3 hišni hlapci, 4 kmečke dekle, 6 kuharic,1 gospodinja, 3 sobarice, 18 služkinj, 15 vajencev itd.
— Pri Državni borzi dela v Murski Soboti: 1 hlapec, 1 krojaški pomočnik, 1 krojaški vajenec, 1 služkinja, 1 kuharica itd.
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA
Skril j a in
ELEKTRARNA.
DRUŽBA Z.O.Z.
L A/S KO
Msiovenija
vrasla,
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
Kamenii sestoji iz azbesta (kamen) in poriland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša
in ne zahteva nobenega popravila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe je. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
KAMENITA = ETERNITA.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Točna i
IVAM ZAKOTNIK
Telefon 5t. 378.	meslni	tesarski 'mojster	TelfilSD	M.	378
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešje za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi razna, tla. sfopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jazov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Telefon 436.
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popraN*la in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
NA. VELIKO IN MALO!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
i=iii=iii=iii=iii=iii=i
Telefon 436.
FR. ROZMAN
ft.
Pozor! ■
Ilci 1 S
■ Poaorl
■ Amerlkanci obrtniki I ■
g Naprodaj ftrgrovslka hiša |
S enonadstropna, na glavnem trgu v Cerknici, z vsem trgovskim inven- *
■ farjem; v pritličju 1 kuhinja, 1 soba in trgovski lokal s kletjo, v L ■
■ nadstropju 5 sob. K hiši spada poslopje s tremi sobami, kuhinjo, ■ S malim vrtom, hlevom za 18 glav živine in vodovodom, skadišče za jg B nekoliko vagonov blaga, navadni hlev s trgovsko tehtnico, šupa ■
■ in skedenj z lepim vrtom. Hiši pripada gozdna in pašniška pra- ■ 9 vica. Pri hiši je že vpeljana trgovina z živino. — Vprašati: IVAN g f'	ZGONC, trgovec v Cerknici pri Rakeku.
Madbor, Aleksandrova c. 57
priporoča
VSE VRSTE KAND1TOV (BONBONOV)
po najnižjih tovarniških cenah.
ZAHTEVAJTE CENIKI
EH
A. VICEE
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo !	Na	drobno!
TVRDKA
f,v%
LJUBLJANA
Veletrgovina žila in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEV Al TE PON1IBBE I
[J Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, 5 koks za kovače ter livarne, bencin in d amerikanski petrolej vedno v zalogi.
u	Čilski	soliter,
Lj / žveplo in modra galica.
mafo
uuburna
SIN0N GREGORČIČEVA ULICA 1? Telefon štev. 552T
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
Izvršitev točna in solidna!
Raffiriaite JI1G8IHI LIST"!
&
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906'
M« PIU2
wiah ntt ^
LJUBLJANA
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotain igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malo?
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ljubljana
Gradišče št. 10
m
liiMiP
Zagreb
Duga ulica 32
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«: trgovsko-industrijske d. d.