95. številka.
Ljubljana, t četrtek 26. aprila 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta o K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od štiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo !pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Deželni zbor kranjski.
II. seja dne 26. aprila 1900.
Predseduje deželni glavar pl. D e t e 1 a. Vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Došle predloge se odkažejo pristojnim odsekom, po predlogu posl. Murni k a se sklene, odkazati vse peticije, ki še doj-dejo, dež. odboru v rešitev.
0 prošnji kmetijske družbe za zvišanje letnega prispevka in za podporo v svrho osnovanja živinorejskih zadrug je poročal posl. Lenarčič. Poročevalec je omenjal lepo napredovanje kmetijske družbe. Število udov rase od dne do dne, in to je najboljši dokaz, da ustreza ljudstvu. Posli družbe so se silno pomnožili. Samo prometa z raznimi potrebščinami je bilo 300 vagonov na leto. Vrhu tega ima družba na Viču nekako vzrejo bikov in ti so prav dobro uspevali. Naravno je, da potrebuje družba za tako delovanje sredstev. Doslej je dobivala naša kmetijska družba le 2400 kron, torej nekoliko manj, nego dobivajo druge družbe od svojih zastopov. Res, da ima družba poleg državne podpore še dražih sredstev, a teh ne dobiva v družbene namene, nego v izvršitev gotovih nalog. Popolnoma umestno je torej, da se podpora 2400 K zviša na 4000 K. Družba se je tudi odloČila za osnovanje živinorejskih zadtag. Pridobitno zadružništvo je jedino sredstvo, vzdržati kmeta saj znaša zadolžitev kmetijskih posestev od polovice do treh četr-tink vrednosti. S čim naj kmet pokriva obresti, davke, popravke in pri tem še živi ako nima prilike, pridelovati take pridelke, ki imajo višjo ceno na svetovnem trgu. Misliti je, kako povzdigniti kvaliteto kmetijskih pridelkov, v prvi vrsti živine. Z živino se da dohodke povzdigniti. Mlekarske zadruge so postopale nekako moderno. Ponekod delajo z velikim uspehom, a koder so oddaljene od prometnih sredstev, se skrči njih dohodek, a nekaj se dobi vendar na korist kmetiji. Se veliko večji uspehi pa se bodo dosegli z živinorejskimi zadrugami. V drugih deželah se te zadruge mogočno razvijajo in imajo najlepše uspehe.
Zlasti v Švici. V tej mali deželi imajo 184 zadrug, ki izrejajo plemensko živino. Snovanje živinorejskih zadrug se pa mora pospeševati pred vsem v tem, da se poskrbe tiskovine. Poročevalec je predlagal, naj se dovoli za napravo tiskovin kmetijski dražbi 1000 K, in naj se zviša redna podpora na 4000 K.
Posl. L e n g k je priporočal, da se napravijo jednotna okrožja, ker so razmere v raznih deželah jako različne, ževsled tega, ker se obdelovanju travnikov ne posvečuje skoro nikaka pazljivost. Govornik je ostro grajal, da se dež. odbor v tem ozira za nič ne briga Stavljeni predlog je toplo pozdravil, a rekel, naj se tudi za bolje obdelovanje travnikov kaj stori. Na to je posl. P o v š e odgovoril, da dež. odbor stori kar mu je mogoče.
Sprejeta sta bila odsekova predloga.
Po poročilu posl. Murnika se je prošnja višjega ubožnega ravnateljstva v Gradci za podporo odstopila s toplim priporočilom deželnemu odbora v rešitev.
Po poročilu posl. dr. Maj ar ona se je prošnja Polone Brvarjeve v Novem mestu za zvišanje miloščine odklonila.
Posl. Šubic je poročal o preložitvi okrajne ceste Radeče Dvor na progi med Dvorom in Gomilo v rade&kem cestnem okraju, in je zbornica odobrila dotični zakonski načrt ter dovolila radeškemu cestnemu odboru v ta namen podpore 3000 K.
Isti poročevalec je poročal o dovolitvi 5% naklade na najemščino od stanovaliSč v mestni občini Črnomelj. Poročevalec je predlagal, naj se dovoli ta naklada za dobo 10 let. Ta predlog je bil sprejet
Posl. dr. Maj ar on je poročal o uvedbi doneska od zapuščin za bolnične namene dežele Kranjske. Financijalne razmere so take, da treba resno misliti na nove dohodke. Med dragimi naraščajo zlasti stroški za zdravstvene potrebe, vsled česar se je deželni odbor odločil predlagati, naj se v ta namen uvede naklada od zapuščin nad 2000 K. V drugih deželah se pobira taka naklada samo v nekaterih mestih. V
odseku so bile radi tega predloga velike razprave in se je nasvetu močno ugovar jaio. Govornik je vso zadevo vsestransko pojasnil in je predlagal, naj se zakonski načrt vrne deželnemu odbora z naročilom, da se dogovori z vsemi poklicanimi faktorji in potem predloži nov načrt.
Posl. baron Schwegel je pritrdil temu nasvetu, povdarjaje, da imamo tacih davkov v državi že več kakor preveč. Treba je skrbeti za nove dohodke, a s tem še ni rečeno, da se mora to storiti potom novega davka. Sploh ni treba, da bi ravno Kranjska morala pri novih davkih biti vedno prva in nakladati davke, katerih drugod nikjer nimajo. Tako se na pr. povsod tudi v najbogatejših deželah plačujejo manjše naklade na zapuščine za šolske namene, kakor na Kranjskem. Na Dunaju imajo pač neko tako naklado, kakor jo na-svetuje deželni odbor, a tista je dosti milejša in tudi ne nese mnogo. Posledica sprejetja bi bila, da bi se našla pota in sredstva, odtegniti zapuščine obdavčenju. Govornik je rekel, da bi bilo boljše počakati s tako naklado, dokler se kje drugod ne poskusi s tako uvedbo in se ne vidi, kako se tam obnese in zastopal stališče, da bi se tak davek smel pobirati samo v prid gotovim bolnicam, ne pa v prid cele -2sže!9i Dntelz im?» drago srHstvo> da nadomesti teh 20 000 K, na katere računa, s tem, da štedi, da ne meče denarja za subvencioniranje železniških postajališč. To se je zgodilo glede postajališča na Preserju. Jednak slučaj se je zgodil z bolnico v Kandiji. Na tak način se potrosi več ko 20 COO K Če bi se štedilo, bi se še kaj več prihranilo.
Pasi. dr. Schaffer je kot poročevalec deželnega odbora odgovarjal na posamezne ugovore in opravičeval deželni odbor, da je zadevni predlog stavil. Že 1788. se je upe-ljala prva naklada na zapuščine. L. 1874. se je hotelo obstoječo naklado za šolske namene zvišati, čemur se je vlada protivila. Takrat so bili v zbornici možje (Posl. baron Schwegel: Ki so z navdušenjem davke plačevali!), ki so bili odločno za
znatno naklado na zapuščine, a izvršil se ni ta namen, ker se je vlada protivila. Zbornica je vedno stala na stališču, da se naj zapuščine obdavčijo. Res, da imajo drugod samo za posamne kraje tako naklado, a pri nas imamo samo jedno samo veliko deželno bolnico. Torej je naravno, da se hoče zanjo skrbeti. Deželni zbor je je naročil deželnemu odboru, naj poišče novih dohodkov. S tem sklepom vendar ni hotel reči, naj jih dobi s štedenjem! Sploh je čudno, da se sploh negativno kritikuje, da pa nihče ne stavi boljšega konkretnega predloga če bi se naklada upeljala, bi bila prav malo občutna, a dežela bi iz nje zbrala nov zaklad — to je bil namen deželnega odbora — iz katerega bi lahko sčasoma skrbela za mnoge zdravstvene potrebe. Govori se vedno o štedenju, a denar se često brez premisleka izdaja, in govori se tudi, uaj se dobe novi dohodki, a kadar se taki nasvetujejo, je vse proti njim. Položaj je tak, da bomo čez nekaj let morali naložiti še dosti hujši davek nego bi bila nasvetovana naklada na zapuščine.
Po8l. vitez Langer je dejal, da ima Ljubljana največ koristi od deželne bolnice; a dala je zanj samo 36.000 gld. Ljubljana ima 40.000 prebivalcev, a nobene mestne bolnice, in vsled tega plačuje dežela za mesto. Prav bi bilo, da se od Ljuoljane zahteva prispevek za stroške deželne bolnice. Ko je šlo za šolsko doklado. se je reklo: Dajte, za uboge otročiče gre! Zdaj se zopet pravi: Za vboge bolnike gre — in vpeljati se hoče deželni davek od zapuščin!
Poročevalec dr. Maj aro n je pojasnil, da je dedščinski davek zadobil v zadnjih letih veliko več simpatij v znanosti, kakor jih je imel nekoč, in odgovarjal na razne pripomnje tekom debate ter zagovarjal stališče, da, če se pritegnejo zapuščine, naj se pritegnejo iz cele dežele. Napram posl. vitezu Langerju je pripomnil, da dotični prispevek Ljubljane lahko dobi, naj se le sprejme predloženi načrt, ker bi najmanj polovico plačala Ljubljana. Tudi zdaj prispeva Ljubljana dosti, ker plačuje polovico
LISTEK.
Knjige „Hrvatske Matice".
Najimenitnejše in najplodovitejše jugoslovansko književno društvo je nedvomno „Hrvatska Matica" v Zagrebu. Vajeni smo, da izdaja to društvo za pičlih šest kron veliko število leposlovnih in popularno znanstvenih knjig, letos pa je nadkrilila „Hrvatska Matica" sama sebe. Izdala je namreč nič manj kakor 13 obsežnih zvezkov, med temi 10 rednih za omenjeni letni prinos, potem dvoje knjig, bavečih se s staroklasičnim slovstvom in končno še IV. zvezek hrvatskih narodnih pesmij. Vse tri zvezke dobe člani za ničevno ceno. Skupaj prejmd torej letos 272»/« tiskanih pol, to je 100 pol več kakor v minolih letih.
To je pač najsijajnejši dokaz, da stoji .Hrvatska Matica" na toliki produktivni višini, da zremo lahko nanjo s ponosom vsi Jugoslovani; — narodna dolžnost vsakega izobraženega Slovenca in Hrvata pa je, da stopi med člane tega dičnega književnega društva.
Koliko bogastva in koliko raznovrstnosti je v teh letošnjih knjigah bodisi v leposlovnem, bodisi znanstvenem ozira! To je cela biblioteka,  katero, je razposlala
„Hrvatska Matica" v vse sloje hrvatske inteligence.
Odbor skrbi vedno, da so knjige čim naj razno vrstnej še vsebine, da so zastopane vse stroke znanosti in vse vrste leposlovja. »Hrvatska Matica" je izdala doslej že nešteto knjig zgodovinske, zemljepisne, me-tereorološke, zvezdoslovne, medicinske, li-terarnohistorične, modroslovne, prirodoslovne, jezikoslovne, obrtnotrgovinske, socialne in druge vsebine. Objavila je Študije in eseje, povesti, drame in pesni najrazličnejših tujih in slovanskih pisateljev. Tu so zastopani tudi Homer, Demosten, Sofoklej, Platon, Ksenofon, Salustij, Ciceron, Herodot, Virgilij, Cezar, Tacit, Plutarh, in drugi. „Hrvatska Matica" pa je tudi, in sicer v prvi vrsti, središče izvirne hrvatske književnosti. Najodličnejši hrvatski pisatelji in pesniki izdajajo prav potom .Matice" svoje romane, povesti in pesmi. Tu se zbirajo in so se zbirali vedno najstarejši in najmlajši hrvatski literati. Tomić", Kumičić, Novak, Harambašić, Sundečić", Tresič* Pavičić, Šan-dor-Gjalski, Osman-Aziz, Arnolđ, Kranjčević", Leskovar, Badalić in mnogi dragi so objavili v knjigah „Hrvatske Matice" svoja najboljša dela. Zato pa ustreza „Matica" tudi vsem različnim zahtevam, zadovoljuje vse literarne struje ter združuje v sebi malone celokupno hrvatsko slovstvo. Odbor
„Matice Hrvatske" ne pozna nikakoršne tesnosrčnosti, nobenega klikovstva in literarnega strankarstva, nego stoji na stališču popolne umetniške svobode. Prav zategadelj pa z veseljem sodeljujejo vsi hrvatski literati na neprestanem napredovanju tega veleodličnega društva.
Pridržuje" si obširnejšo oceno vsaj nekaterih letošnjih knjig za prvo priliko, omenjam danes le splošno, da je tudi za 1. 1899. izdano število knjig po svoji vsebini jako raznovrstno, po svoji vrednosti pa nedvomno na vrhuncu dosedanjih edicij.
Kot XXIV. knjiga „poučne knjižnice" so izšle letos dr. St. Gjurašina prirodo-pisne in kulturne črtice „Ptice", I. del s 107 slikami- Na 313 straneh opisuje avtor ptice Hrvatske in drugih dežel v zanima-jočem in živem, lahkem slogu.
Profesor dr. Mili voj Š r e p e 1 je podal v VI. zvezku „slik iz svetovne književnosti" opis italijanskega preporoda (renaissance) v XV. in XVI. sto letju. Avtor izvrstne knjige „Ruski pripovjedači" (izšla v „Hrvatski Matici" 1.1894.) je naslikal na 283 straneh duhovito in v sijajni dikciji vpliv Danteja, Petrarke, Ari-osta, Savonarole, Boccaccia, Cosima in Lorenza de Medici, Eneje Silvije, Michelangela in Rafaela. Dr. Šrepel kaže pa tudi,
kakšen upliv je imela italijanska renesansa na Slovane, zlasti na Hrvate.
Kot osma knjiga svetovne zgodovine je izšel I. del zgodovine novega veka (1453.—1789), spisal Franjo Vali a. Ta del obsega (na 333 straneh) dobo razkritja Amerike in reformacije.
Bare Po par i d je zanimivo opisal pomorsko silo Hrvatov za dobe narodnih vladarjev, t. j. od 1. 642. do konca 11. stoletja. Delce obsega 140 str.
Sedma knjiga slovanske knjižnice pa obsega kmetske pripovesti maloruske pisateljice Marije Evgenije Markovičke, ki je pisala pod imenom MarkoVovčok. Dr. A. Harambašić je napisal životopis pisateljice, ocenil njena dela ter prevel 18 njenih najboljših povestic. „Hrv. Matica", ki je izdala dela Puškina, Turgenjeva, Šev-čenka, Potapenka, Baranceviča, Čehova, Ščepkinove-Kupernikove, Hippiusa i. dr., je s to knjigo prav umestno pomnožila rusko slovstvo v hrvatskih prevodih.
Takisto umestno je izdala „Hrvatska Matica" ob stoletnici Puškinovega rojstva velik izbor njegovih prevedenih poezij, njegovo klasično povest „Kapita-novahči" in njegovo tragedijo „Boris Godnnov". Temeljit vvod k tej 392 str. obsegajoči knjigi je napisal izvrstni poznavalec ruske literature dr. prof. Šrepel.
/
vseh deželnih doklad. Resnica je, da se premalo Stedi, a če se bo tako naprej delalo, bo vendar dobro, da se vprašanje o dedščin-skem davku dobro pretehta.
Zbornica je sprejela odsekov predlog, po katerem se načrt vrne dež. odbora. (Konec prih.)
V IJubijani, 26 aprila. Korberjev jezikovni načrt
ni ljub niti Cehom niti Nemcem in prav kakor žogo ga mečejo drug drugemu. Mla-dočeški poslanci so že izjavili, da začno proti Korberjevemu načrta najostrejso ob-8trukcijo, ker ga smatrajo za nečuveno žaljenje svojega naroda, nemški listi, na čela jim Wolfovo glasilo „Ostdeutsche Rundschau", pa ga smatrajo za izzivanje Nemcev in za združitev Badeni Gautschevih naredeb. Wolf misli, da Mladočehi samo zategadelj protestirajo, da bi jim vlada v svojem jezikovnem načrtu primaknila sekaj. Zato poživlja Wolf svoje somišljenike in vse nemško časopisje na najhujši odpor proti Korberju ter na neizprosen boj v parlamentu. Kdrberjev jezikovni načrt nima torej nikakega zagovornika, in pokopan je prav za prav že danes. Pokopana pa je tudi češkonemška sprava, kar se je vnovič pokazalo te dni v češkem deželnem zboru pri debati o Paca-fcovem jezikovnem načrtu.
Grozovitosti v Kongu.
V belgijski zbornici se je predvčeraj-šnim začela debata o interpelaciji poslanca Loranda, ki je razkril strašne grozovitosti desetorice agentov belgijskih trgovinskih družeb, bivšega poveljnika ondotne posadke Lothaireja in nekaterih častnikov v Mon-galli (Kongu). Zamorce strahovito trpinčijo ter postopajo ž njimi kakor z živino. Lo-thaire se je pripeljal osebno v Antverpen, da se zagovarja. Belgijska vlada je jako slabotno odvračala očitanja, da premalo pazi na svoje uradništvo v Kongu ter ni mogla podati nikakega opravičenja naštetih zločinov evropskih kulturonoscev. Gotovo bodo Belgijci sedaj še hujši nasprotniki kongo-škemu podjetju kralja Leopolda. Sedaj pa javljajo najnovejše vesti, da so se zatirani zamorci v Mongalli dvignili ter se maščevali s tem, da so več evropskih žen, otrok, pa tudi moških trpinčili in umorili. Trgovinskega zastopnika Van Lvckena so mučili do smrti. Tako povračujejo zamorci Bundjanci surovost Belgijcev z jednako surovostjo.
Knez Hohenlohe v Parizu.
Nemški državni kancelar knez Hohenlohe je v Parizu. Šel si je baje ogledat razstavo in, kakor vsako leto, je posetil tudi svojega zdravnika. Tako poročajo iz Berolina. V Parizu pa sodijo, da ima Hohen-lohejev prihod .v francosko stolico večjo važnost in političen namen. Trdijo, da je prišel Hohenlohe pripravljat sprejem cesarja Viljema II., ki namerava priti sredi maja v Pariz na razstavo. Cesar namerava priti popolnoma incognito pod imenom grofa Eleva.   Te vesti še noben berolinski
Izvirne leposlovne knjige so izšle letos štiri, in sicer:
Arnold: Izbrane pjesme. (Zabavna knjižnica svez 220—223.) 240 str.;
Novak: Poslednji Stipančidi. Povijest jedne patricijske obitelji. (Zabavna knjižn. sv. 224—226.) 254 str.;
Šandor Gjalski. Diljem doma. Zapisci i priče. (Zabav, knjiž. sv. 227—229.) VHI. i 259 str.; — in
Tomić J. E.: Melita. Pripoviest iz novijega doba. (Zabav, knjižn. sv. 230—233.) 358 str. 0 teh spregovorimo več kmalu v listku.
Kot založne knjige pa so končno izšle še te knjige:
K seno fon: Izbrani spisi. Dio drugi. (Anabaza. Spomeni Sokratovi i knjiga o gospodarstvu.) Preveli i bilješkama popratili Stjep. Senc i Mart. Kuzmić. )Prievoda grčkih i rimskih klasika sv. XVII.) IV. i 414 str. (ciena za članove .Matice" 2 krune);
Šrepel: Klasična filologija. (Knjižnice za klasičnu starinu knj. IV.) XVI. i 192 str. (ciena za članove .Matice" 1 kr. 20 fil.); — in
Hrvatske narodne pjesme. Dio prvi: Junačke pjesme (Muhamedovske). Knjiga četvrta. Uredio dr. Luka Marjano vid. VIII. i 736 str. (ciena za članove .Matice" 3 krune).
To je torej bogati letošnji sad ,Hrv. Matice". Naj bi se je oklenilo čim največ slovenskih členov! xy.
list ni prerekel, zato se splošno veruje. Hohenlohe ostane v Pariza do 3. maja, potem »e vrne v Barolin, ker mora biti prisoten pri sprejema našega cesarja. Vojna v Južni Afriki. Od vseh strani hitd angleške čete na pomoč obleganemu meatu Wepener, in tajiti ni, da ao mu prišli Se prav blizo. Kakor poroča Roberta, je dospel general Chermi-side 25. t. m v Dewetadorp, ki je ključ do \Vepenerja. Dewetadorp leži okoli 15 milj aevernozahodno od Wepenerja. A tudi od juga prodirajo Angleži General Brabant je dospel že do Bushmanskopa, t j. okoli osem milj pred Wepenerjem. Vendar pa Buri vstrajajo v svojih pozicijah ter tudi obleganja mesta Wepener nočejo opustiti. Roberta je poslal do malega vse svoje čete, da preženo Bore z leve strani, a Buri so se pokazali sedaj tudi na njegovi desni strani ter obkolili lorda Methuena v Boshofu. Sin ujetega generala Cronjea ima zahodno od Boshofa 2000 mož, par tisoč Burov pa stoji tudi pri Spitzkopu, 12 kilometrov pd Boshofa. Na velikonočni ponedeljek je dospelo v Beiro pet parnikov s 1100 jezdeci, 1200 mulami, vozovi, materialom za stavbo železnice in z velikim številom delavcev iz Avstralije. V maju pripelje 22 parnikov govejo živino, živila in še nekaj tisoč mož. Vse te bode peljal general Carrington preko Mozambika od severa proti jugu do Bulu-waya v Rhodesiji in dalje proti Mafekingu. Neki Bur pa je sporočil v , Allgemeen Han-delsblad", da je podjetje Carringtona blazno in malone neizvršljivo. Železnica do Salis-burvja je na mnogih krajih nerabna in sploh taka, da dospo potniki do končne postaje napol mrtvi. Potem pa se začne strašna pot skozi pragozde in v podnebju, ki je za Evropejca morilno. Neznosna vročina po dnevi, hud mraz ponoči, milijarde moskitov, iz močvirja vstajajoči, mrzlico provzročajoči plini in popoln nedostatek vode, — vse to onemogočuje redno marširanje. Celo domačine pobira v teh krajih mrzlica kar tru-moma, tujci pa bodo onemogli še mnogo prej. če dospe Carrington do 24. maja v Buluwayo, je lahko vesel. Tam pa se bodo morali njegovi vojaki, kolikor jih ostane živih, zdraviti vsaj mesec dni.
Dopisi.
Iz Vevč, 25. aprila. Namenili smo se podati nekaj vrstic iz delavskega kroga papirne tovarne na Vevčah s prošnjo, priobčiti jih v vašem cenjenem listu. Po dolgem molčanju menimo, da je čas, da pride malo med ljudi, kar se tiče ravnanja naših gospodov predstavljenih z delavci. Zlasti v poslednjem času so nastali zares pasji dnevi za nas. Ravnajo z nami kakor z robi. Posebno delavci, kateri služijo 20 ali celo 30 let, so pravi trn v peti tem gospodom. Ti reveži, ki so se postarali v delu in izgubili svoje moči v tovarni, so poti rani iz kota v kot in oblagani z delom, katerega niso kos. Gotovo je namen gospodov, da bi ti starci sami pustili delo, potem bi jim ne bilo treba dati kak do-služek. Zgodi se včasih, da se nekateri delavci osrčijo in protestujejo zoper to ravnanje, pa gospoda mu zavrne „sie sind faul zu arbeiten, wenn es ihnen nicht gefallt, so konnen sie gehen, vor der Fabrik war-ten viele junge Krafte, die gerne um 60 kr. arbeiten." Zares laskavi odgovori! Ti gospodje menda ne vedo, da živijo od delavskih žuljev. Glavno nalogo zbral si je, mislim, gospod Maver, šef tovarne, pruski državljan. Menda je pozabil, da je prišel za kruhom na Kranjsko, ker tako zatira tukajšnji rod. Bilo bi že jako potrebno, da kdo tudi pogleda v kazenski register v tovarni, ako ga sploh peljejo. Zdi se nam, da denarne kazni se samo nakladajo tja v en dan, pa velikokrat ne po določbah obrtnega zakona. Prišel je popreje večkrat kaki gospod inspektor in pri tej priliki tudi iz-praševal delavce po njih stanju, ali kako se upa revež povedati resnico, ker se mora bati, da ga spode iz službe. Čas bi bil, da se proti tem gospođom navede malo § 133. lit d) obrtnega patenta od 20. dec. 1859. državni zakon št. 227. Upamo, da bo ta tobak našim gospodom vendar malo pod nos šel, čeravno ne umejo slovenščine, ali, kakor oni pravijo .gemeine Sprache". Jim ga bodo že njihovi vohuni raztolmačili.
Iz Kamnika, 24. aprila. (Kam ni S ki salonski orkester.) Nedeljski koncert našega vrlega orkestra, oegar Cisti prebitek
je bil namenjen v korist našega »planinskega društva", se je povsem prav lepo obnesel. Sosebno mnogo tujcev — kot Se nikoli — je to pot počastilo nafto godbeno muzo. Sosebno mesto Kranj se je res bogato odzvalo našemu vabila; osrednji odbor slovenskega planinskega društva je bil zastopan po g. M. Verovšku. Ljubljana in vsa tukajšnja okolica seveda tudi to pot ni zanemarila našega orkestra. Odbor domače podružnice se je pavkljub velikega .medvedovega lova" vdeležil polnoštevilno. Pogrešali pa smo to pot veliko našega domačega občinstva — zakaj, ne vemo!?
Okusno sestavljenemu vabilu je na čelu rezko stopala nova — času primerna
— toga koračnica »Buri pridejo", kom-poniral Člen orkestra g. Josip Škorpik Ta koračnica s svojim markantno orisanim taktom ostro označuje hrabre Bure. .Buri pridejo" je skladatelj prijateljsko poklonil členu g. J o s. Ni k Sadni kar j u. Burni klici na poklonitelja in poklonjenca so zahtevali, da se je res lepa koračnica morala ponoviti. Obema gospodoma pa častitamo!
— Efektna ouvertura k krasni Rossinijevi .Sem i ram i s" je vkljub velicih zahtev, katere stavi ta ouvertura, krasno uspela.
— Zajcev .Večer na Savi" in valček .Sanje" sta s svojo fineso žela veliko zadovoljstva in hvale. .Mladi vojaki" se je po vsaki točki burno klicalo tako, da je dirigent moral vstreči — in komaj ko je zadonel prvi akord, je občinstvo tako navdušeno ploskalo — da .Mladih vojakov" skoraj slišali nismo. Po lepem melodičnem Ilack-hovem »Jutranjem pozdravu" se je res umetniško sviral veliki Komzakov potpouri .Pikantni listi", posebno flavta je v tej točki obujala s svojimi prijetno rahlimi in vabljivimi akordi veliko pozornosti. Krasni prehodi krasijo ta potpouri in ga vsled tega, dvigajo visoko nad druga slična dela. — Parmova četvorka »Trigiav" je nam že pač znana, toda tako lepo, kakor je to ljubko domačo četvorko sviral naš orkester — je še nismo slišali. Čuje se, da se prihodnji koncert našega orkestra napravi v blago korist »Dijaške kuhinje v Kranju". Upamo pa, da si ohrani kamniški salonski orkester še nadalje dosedanje simpatije, katere ga tako bogato podpirajo k izvršitvi njegovih blagih namenov! —.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 aprila.
— Kranjski deželni zbor je v današnji seji razen tistih točk, o katerih že danes poročamo, odobril tudi novi zakon o pokojninskih užitkih osebja ljudskega šolstva, o katerem je poročal posl. V i š n i k a r in proračun učiteljskega pokojninskega zaklada. Vrh tega je dež. zbor rešil tudi daljšo vrsto peticij. Prihodnja seja bo v soboto.
— Deželni kulturni svet. V današnji seji dež. zbora je bil predložen vladni načrt zakona, s katerim se hoče klerikalcem na ljubav ubiti naša cvetoča kmetijska družba in na njeno mesto postaviti neke okrajne zadruge in deželni kul turni svet. O tem vladnem načrtu, ki je mej poslanci napredne narodne stranke obudil skrajno ogorčenje, bomo še obširneje govorili. Za danes le omenjamo, da vlada svojemu načrtu ni dodala niti besedice utemeljevanja. To je jako značilno. Ali je vlada v zadregi za utemeljevanje, ali ima slabo vest, ker se je lotila takega neodpustnega naskoka na kmetijsko družbo.
— Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor kranjski razdelil je ta mesec iz stražno gasilnega zaklada nastopnim gasilnim društvom podpore, in sicer so prejeli: Zvezni odbor 1200 K; Ljubljana 600 kron; Kamnik, Komenda, Novo mesto, Postojina, Ribnica, Gorenji Logatec, Moste, Bohinjska Bela, Vinica, Škofljica, Sodražica. Voglje, Novavas, Št. Jurij pri Kranju, Cerklje, Selce pri Šempetra in Štepanjavas po 300 kron; Šiško 240 kron; Borovnica, Brdo, Cirknica, Črnivrh, Doljsko, Gorje, Ig, Trnovo, Kranj, Kropa, Mengeš, Mokronog, Polhovgiadec, Poljane, Radeče, Radovljica, Senožeče, Škofja Loka, Šmarje, Toplice, Trebno, Tržič, Šent Vid pri Ljubljani, Žiri, Žužemberg, Preddvor, Koroškabela, S tari trg pri Loža, Selce, Črnomelj, Železniki, Dobrova, Brezovica, Rateče, Mozelj, Mošnje, Onek, Metlika, Rovte, Dolgavas, Semič, Razdrto in Kočevje po 200 kron; Begunje, Belapeč, Bizavik, Bled, Krka, Leekovec, Krško, Šmartno pri Litiji, Vio, Vipava, Vilnjagora, Vrhnika, Zagorje in
Breznica po 160 kron; Dob, Dol, Dovje, Horjul in Št. Vid pri Vipavi po 140 kron; Do-lenjavas pri Ribnici, Kranjska gora, Starilog in Kočevska reka po 120 K; Litija, Mojstrana, Planina, Staracerkev, Verd, Kamna-gorica, Svetlipotok, Reinthal in Koprivnik po 100 kron. Poleg še občina Leše 160 K in občini Sv. Jošt in Račna po 100 K, toraj skupno 20.420 K. Dobila so podporo vsa društva, ki so vložila svoje prošnje.
— Msrijina bratovščina. Piše se nam iz kroga členov Marijine bratovščine: V poročilu o zadnjem občnem zboru, ki ga je obelodanil .Slov. Narod", je rečeno, da je nastal razpor zaradi tako majhnih diferenc, da ne presegajo dosti vrednosti ene vir-žinke. Razpor ni nastal radi visokosti diference, nego zaradi slabega gospodarstva g. Karola Lahajnarja. Na občnem zboru dne 18. februvarja t. 1. je g. Štefan Klun navedel samo jeden slučaj, če je še kaj druzih, bo pokazala revizija knjig. Na tistem občnem zboru je g. Klun očital bivšemu predsedniku in blagajniku, da je zidarskemu računu pripisal jednega delavca, kateremu je v resnici manj plačal, nego je vpisal v knjige. Govoril je tako, da je na časti žalil g. Lahajnarja. Ta je tudi vložil tožbo proti g. Klunu, slednji pa je nastopil dokaz resnice. Dne 28. marca t. 1. bi se bila morala vršiti obravnava. Sodišče je bilo zahtevalo, da se mu predlože knjige in računi za leto 1899, g. Klun pa je hotel povrh še s pričami dokazati, da je pobožni g. Lahajnar račune bratovščine sebi v korist spreminjal. Toda kaj se je zgodilo? Gosp. Lahajnar je dan pred obravnavo svojo tožbo brezpogojno umaknil. Naravno je vsled tega, da je zavladala mej členi velika nezaup-nost, ne proti vsem odbornikom, saj je več gospodov v odboru, ki so vzvišeni nad vsak dvom, ali členi hočejo dognati, če so vsi računi v redu, in če je sploh gospodarstvo dobro in varno. To je vzrok razporu. Če odborniku Grilcu ne bo treba plačati tistih goldinarjev, ki jih je ponujal za vsak neiz-kazani ali poneverjeni krajcar, bo zanj prav dobro, in mu bodo to vsi členi privoščili.
— Uradovanje slovenskih občin na Spodnjem Štajerskem. .Domovina" piše : Že tolikrat se je zahtevalo od slovenskih občin slovensko uradovanje, da je že res sramotno, če se vzlic tem zahtevam še vedno nahaja cela kopica občin s slovenskimi odbori, katerim se zdi potrebno občevati z raznimi višjimi oblastmi, kakor z okrajnimi glavarstvi, z deželnim odborom itd. v nemškem jeziku. Rad bi samo vedel, iz kakšnih vzrokov dajejo na ta način slovenskim občinam nemški značaj? Ali so potem še potrebni boji pri volitvah v občinski odbor, ako postane tudi potem, ko je občina v slovenskih rokah, vse pri sta rem? Nemški ur<»doval bi vendar laglje nemški župan? Smatra se najbrž to, v kakšnem jeziku, da se uraduje, za malenkost. Toda temu ni tako! Le slovensko uradovanje da občini šele pravo lice. Naj se mi imenuje le edna občina, v kateri imajo Nemci večino, ki bi uradovala slo vensko! Nemci bi smatrali naravnost za budalost, ako bi se od njih kaj tacega zahtevalo. A mi? Kje si odločnost, kje narodni ponos? Povsod doni sedaj geslo: .Proč od Gradca!" Ali ni potem smešno, ako slovenske občine v odmevu tega klica dopisujejo graškim uradom, če hočemo vzeti te skupno za vse druge, v nemščini. S tem vendar silijo »v Gradec", a ne .od Gradca"! Slovenske občine, pokažite, da ste solidarne s svojimi poslanci tudi s tem, da občujete e vsemi uradi, posebno pa z Gradcem le v slovenskem jeziku. Takozvana .slovenska" deputacija obstoječa iz par obskurnih nemčurjev, ki je zadnji četrtek romala moledovat k graškim Wolfovcem, je tam prosila, naj jih vendar osrečijo s poukom blažene nemščine, da tudi oni postanejo pri vojakih — „frajtarji"! (Kako visoko se je pospela njih častilakomnost!) Ta izjava obžalovanja vrednih renegatov proglaša se sedaj kot srečna želja celega slovenskega naroda Ali se ne bode ravno tako iz nemškega uradovanja slovenskih občin sklepalo, da goje tudi one isto željo, kakor omenjeni odpadniki. Torej občine, ki še ura dojete nemško, pokažite, da temu ni tako, vložite protest proti laži-slovenski deputaciji s tem, da uradujete zanaprej le v mili slovenščini. To zahtevamo v prvi vrati od Ponikve. Vzemite vendar Ponkov-čani za vzgled novi občinski odbor sosednjega Št Jurja ob južni železnici, ki se v
tem ozira lepo razlikuje od prejšnjega. Na dan Škofjavas in Se drage slovenske občine, katerih sedaj Se nočemo z imenom navajati; pač pa se to zgodi brez pardona, ako se v kratkem ne poboljšajo. Še več bi seveda imeli pometati pri občinah krog Ptuja in Maribora. Tndi to se zgodi, ako se ne ugodi temu pravičnemu klicu. Bolj Čudno je še seveda, če popolnoma slovenski okrajni odbori pospešujejo nemško uradovanje. Neumljiv nam je ta pred vsem okrajni odbor Brežice. Zaključujemo torej s pričakovanjem, da vsi odbori takoj zamenjajo svoje nemško uradovanje s slovenskim in tudi tako pokažejo, da odobrujejo edino pravo postopanje svojih poslancev.
— Romanje v Rim. Poroča se nam: Da so romale v Rim le lahkoverne, od ka pelančkov zapeljane ženice — koje so si s težkim trudom po možu prislužen denar spravile v žep — to kaže naslednji slučaj: V Ložu živi mož, koji opravlja ob skromni plači službo občinskega tajnika v bližnjem Starem trgu. Mož ni napačen, očitati se mu ne more ničesar, kakor to, da baje preveč sluša svojo boljšo polovico. Poseduje v Ložu precej lepo, a zadolženo premoženje in posledica tega je, da se mu je to premoženje že cenilo in se bode v kratkem času baje tudi že sodnoizvršilnim potom prodalo — seveda ako ne bode prej ogromnega vknjiženega dolga poravnal, kar pa ni verojetno. Vsak naj primiti vnejši kmet skuša z malo svoto zvršitelja pomiriti in zvršitev vstaviti. A tu je vse kaj druzega. Kar Peter reče, to velja. Dasi je tudi zvršenčeva bolja polovica pri tem prizadeta — ne briga je, da pride ob svoj dom — le da roma v Rim. In šla je! Tedaj za Rim ima, za hišo ne! To je pač preslepljenost.
— Nemški romarji na potu v Jeruzalem. Iz Trsta se nam piše: Včeraj prišlo je s posebnim vlakom kacih 500 nemških romarjev in romaric iz Linca v Trst. Spremlja jih nad 20 duhovnikov. S kolodvora so šli naravnost v cerkev k sv. Antonu staremu, kjer so jim tržaški tatovi prav pridno žepe praznili. Romarji imajo svojo godbo seboj, da jim je čas krajši. Seveda svira ta godba same pobožne komade, tako da se nam je zdelo, kakor da prisostvujemo kakemu pogrebu . ko so ti romarji z godbo na čelu korakali mimo nas. Ladja „Poseidon" je romarje odpeljala v Jafo. Bog ve, kako bo kaj Vašemu Školu pri srcu, ko izve, da je linški škof vendar-le spravil romarje v Je ruzalem skupaj, mej tem ko se ljubljanskemu škofa to ni posrečilo.
— Iz Novega mesta se nam piše: Iiesni trgovec g. K. je napravil dobro kupčijo. Naš kapitelj je rabil denar in prodal mu je smreke. Ravno nad kolodvorom in ob najlepšem sprehodu našega mesta je lepa kapiteljska smrekova hosta. Smreke so v najlepši rasti. Še dobrih 20 let bi lahko rastle in tedaj vrgle lep denar. 80, reci osemdeset teh smrek je naš milostljivi prost gosp. Z. prodal, in jih zdaj, ko je drevje v mozgu, sekajo. Navadno se les seka po zimi. Morala je biti huda stiska v kapiteljnu, ali kak star Novomeščan, ki je še živel, ko je proštoval prost Arko ali bil kanonik Jelovšek, bi rekel, da so moli prišli v kapiteljsko kasto. Kako je škoda teh dreves! Če bi se vedelo, da v prostiji tako nujno rabijo denar, bi naša občina in naš olepšalni odbor prihitela na pomoč, da bi ta lepa drevesa obvarovala sekire. Krasno lego ima Novo mesto. Novomeščani skušamo, kar se da, da spravimo mesto na noge, da privabimo več ljudi, da dobimo penzioniste, toda malo imamo še blizo mesta host, sence. Kaj hočete, kapitelj je lastnik najlepšega holma in drevja na njem!
— Šulferajnsko šolo v Štoreh si prizadevajo ondotni nemškutarji s pomočjo deželne politične in šolske oblasti vriniti slovenski občini teharski. Šola bi ostala to, kar je sedaj, dobila pa bi naj pravico javnosti in Teharčani naj bi jo zdrževali sebi v sramoto in škodo. Vsi pošteni Teharčani so seveda odločno proti temu narodnemu madežu, za — glasovali so le oni siromaki, ki so bili v to — prisiljeni.
— Iz Dola se nam piše: Zadnjič ste poročali, da se v Dolu prodajajo razglednice e podobo vevške papirnice in samonemškim napisom. Temu ni tako. Tiste razglednice se prodajajo samo v Vevčah. Pri nas znamo bolje skrbeti za narodno Čast, četudi nismo krščanski socialisti. Naročili smo razglednice, toda te bodo imele samoslovenski napis.
— Dijaške demonstracije. Is Tista
se nam poroča- Včeraj popoludne so se na tukajlnji trgovski in nautiški akcdemiji primerile velike deaaonstracije proti profesorjema Gelcichu in. CObretovichu. Dijaki so v Soli in na cesti žvižgali in razgrajali, da je bilo kaj. Povod temu je dalo dejstvo, da je bil neki dijak naznanjen državnemu pravd-ništvu radi žaljenja Veličanstva. Državno pravdniStvo je dijaka tndi obtožilo, toda sodišče ga je oprostilo. To oproščenje je laško časopisje spretno izkoristilo proti nekaterim profesorjem, a posledica tega so bile včerajšnje, jako hrupne demonstracije.
— II. mestni otroški vrtec se otvori v Cerkvenih ulicah St. 21 na desni 1. maja s primerno slovesnostjo.
— Godba ljubljanskega gasilnega društva Šteje že 24 mož in kapelnika. Vaje so vsak teden parkrat v .Mestnem domu".
— Novi razglednici, Triglavska skupina od Save pod Globokim (izdelal \Vagner) in Triglavski vrh s severne strani (izdelal Holub) je izdala knjigotrž-nica Ig. pl Kleinmavr in F. Bamberg v Ljubljani. Obe razglednici sta izvedeni v umetniškem stilu v barvotisku in imata samoslovensko besedilo. Reči smemo, da spadata obe dovršeno izdelani razglednici mej najbolje domače proizvode te vrste. Dobivati se po vseh trgovinah z raglednicami; vsaki je cena 10 kr. ali 20 vinarjev.
— Nezgode. Ivan Štempihar, kamnoseški vajenec pri Vincencu čamerniku, se je včeraj popoludne ponesrečil. Prenašal je Še z jednim drugim vajencem kamenje na no-silnici. Ko sta se hotela odpočiti, postavila sta nosilnico s kamenjem na tla, in Štempihar je bil tako neroden, da je dobil desno roko pod nosilnico. Zmečkalo mu je Štiri prste in so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Luka čat, kamnoseški vajenec pri Feliksu Tomanu pa je pri prevažanju kamnja padel in si je najbrže zlomil nogo. Tudi on se je prepeljal v bolnico.
— Kamnje lučala sta včeraj zvečer na prostoru Knežjega dvorca v Vegove ulice dva fanta. Jeden kamen je priletel na Marijo Terčekovo in jo poškodoval.
— Kaznovana tata konj. 18Ietni Jožef Strniša iz Benečije pri Trebnem je početkom leta ukradel v Blanci na Spodnjem Štajerskem par konj in voz ter vse skupaj v družbi očeta prodal na Kranjskem. Oče in sin sta bila v Celju te dni obsojena, in sicer oče na dve leti, sin pa na 15 mesecev poostrene ječe.
— Požar. 21. t. m. zvečer je pogorela v Gornji vasi pri Kočevju kajža Matije Mau-serja do tal. Gasilno društvo iz Srednje vasi je ogenj omejilo. Škode je za 2000 kron.
— Kaznovana neprevidnost. Iz Opatije se nam piše: Te dni se je tukaj primerila dogodba, ki obuja veliko smeha. Neki gospod, imenujmo ga A., je prijel trgovca B., da   se je ta   napram   nekemu gospodu
C. o njem jako nečastno izrazil. Trgovec B. je zatrjeval slovesno, da tega nikdar ni storil in se naposled z g. A. domenil, da pokličeta g. C, da se stvar pojasni. Tako se je tudi zgodilo. Vsi trije se šli v neki hotel in začela se je razprava. Gospod C. je z vso odločnostjo trdil, da mu je g. B. dotične, za gosp. A. nečastne besede rekel, dočim je g B. to ravno tako odločno tajil. Beseda prinese besedo, pes pa kost — pravi star pregovor. Tako tudi tu. Beseda je prinesla besedo, oba gospoda sta se razgrela in naposled je g C ponudil g. B. zauSnico. Posledica tega je bilo, da je g. B. vdaril g.
D, da sta se oba gospoda spoprijela in se tepla, kar se je dalo. Potem sta se razšla. A zdaj pride najlepše. Dobro uro po ljutem boju pride g. A. zopet k g. B. in mu spo roči: Zdaj je bil g. C pri meni in mi je rekel, da mu niste vi dotičnih, mene ža-lečih besed rekli, in da se je zmotil, ko je Vas tega dolžil. Tableau! Ali se je čuditi, če se smeje cela Opatija?
* Pesnik Gabriele d' Annunzio se je
tekom zadnjega zasedanja italijanske komore, ko se je skrajna levica z največjo močjo borila proti reakcijonarni vladi, pridružil opoziciji. Pri tej priliki je bilo zanimivo opazovati, kako sodijo reakcijonarci umetnike. Talent ne velja tem .poklicanim" kritičarjem nič, vse pa politično stališče; oni ne sodijo dela, ampak moža po politični simpatiji in antipatiji. Italijanski reakcijonarci, ki so doslej slavili d' Annunzia kot bogonadarjenega pesnika, ne najdejo sedaj dosti blata, da ga obmečejo * đJim.
Neki list je le nekaj dni, predno se «!• Annunzio pridružil levici, pisal: . Gabriele d' Annunzio! Ponos in čast Italije! Knes italijanskih pesnikov... dijamantni kist umetnika ... njegove pesmi cizelirana rada .. . čudeži sloga ... duša Foscola, pero Leopar-dijevo, fantazija Ariostova, veličanstvo Mi-hela Angela". Teden pozneje pa je pisal isti list o njem: ,Obžalovanja vreden slabot-než . .. človek brez resnobe ... plitek salonski brbljavec . .. ljubljenček histeričnih bab ... politična ničla .. . duševno siromaštvo ... uboStvo iznajdbe ... zoprna manira ..fl To se imenuje pri klerikalcih „pravična kritika, literarno prepričanje in nepristranost." Prav kakor pri nas!
* Gorka večerja za vojake. Od l.jan. 1900. dobe vojaki dvakrat v tednu za večerjo po jedno porcijo konserv, za ostale dni pa po dva novčiča. Ta denar se mora porabiti v to, da vojaki dobe gorko ali kako drugo večerjo.
* Grozodejstvo blaznika. Te dni je zadavil nakrat zblazneli cevkveni ključar Ivan Finkbeiner v Operpalu pri Stuttgartu svojega 141etnega in dvaletnega sina. Žena in pet otrok mu je komaj ušlo. S vojo mater pa je blaznik davil tako dolgo, da je omedlela. Finkbeiner je bil sila pobožen človek in je znorel iz samega pobožnjaštva. Sedaj pravi, da je hotel darovati svojo rodbino Bogu.
* Boj dveh družin. Družini Bozzi in Ruglioni pri Putignanu pri Pizi sta se sovražili kakor Montecchi in Capuletti v znani Shakespearovi žaloigri Vedno sta se prepirali in pretepali. V velikonočnih praznikih sta se rodbini sešli slučajno v neki gostilni, a po kratkem prepiru so Ruglioniji odšli. Bozziji pa s tem niso bili zadovoljni ter so začeli hišo Ruglionijev oblegati. Najmlajša Bozzija, 11 letni Giuseppe in lOletni Lionello sta metala kamenje ter pobila vsa okna. Potem so vdrli vrata in v hiši se je začel pravi boj. Prvi je padel U lis se Ruglioni. Kroglja mu je predrla srce, potem 181etni Evgenio Ruglioni, kateri je bil zadet v pljuča. Leonildi Ruglioni so s srpom prerezali vrat in na starega Attilia se je vrgel 11 letni Giuseppe Bozzi in mu zabodel nož v telo. Tako so bili ubiti vsi Ruglioniji Bozziji pa so sedaj vsi v ječi.
Književnost.
— Jos. Stritarja zbrani spisi. Izšel je VII. zvezek z dodatnimi spisi, pesnimi, soneti, pismi, eseji in dramo .Logarjevi". Cena zvezka je 5 kron, v platnu 6 kron 40 vin., v polukožnem vezu 7 K. Poštnina 20 vin. Zvezek ima 388 stranij ter je tiskan na posebno finem papirju in z jako lepimi črkami Naroča se pri založniku Kleinmavr Bambergu in pri vseh slovenskih knjigotržcih. Več spregovorimo prilično v listku.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kamnik 26. aprila. Vzlic vsem zaprekam je danes storil obljubo kot župan moravski nadučitelj Toman s svojimi svetovalci.
Dunaj 26. aprila. Trgovec Izrael Araten, kateremu so redovnice v Lvovu skrile hčer Mihalino, je bil danes v avdijenci pri cesarju. Araten je pokleknil pred cesarja ter ga prosil pomoči. Cesar ga je vprašal, če je iskal pomoči pri oblastvih, in Araten je odgovoril, da je justični minister odredil preiskavo, ki pa je ostala brez uspeha. Cesar je obljubil, da se bo o zadevi sam natančno informiral ter dal oblast vom strog ukaz, da vrnejo očetu odvedeno in v neznanem samostanu skrito hčer.
Beligrad 26. aprila Bivši minister Tavšanović, kateri je v ječi ter je obdolžen goljufije, je vložil ugovor.
Berolin 26. aprila. Knez Konstantin Konstantinovič bode o priliki proglašenja polnoletnosti nemškega prestolonaslednika zastopal ruskega carja Madrid 26 aprila. V bližini Barcelone so našli veliko skladišče orožja, 500 pušk in bajonetov, ki so bili namenjeni Karlistom.
London 26. aprila. Mesto Wepe-uer je prosto. Buri, okoli 5000 mož, pod poveljstvom generala Devveta, so vzeli seboj vse topove in vozove. Nevarni so jim le konjeniški oddelki generala Friencha. I
London 26. aprila Roberts javlja iz Bloemfonteina, da so Buri obleganje mesta Wepener opustili ter se mu umaknili v severnovshodni smeri.
London 26. aprila .Temps" javlja 25. t. m., da so se umaknili Buri v smeri proti Ladvbrandu. Angleži jih ne preganjajo.
VVashington 26. aprila. General Otis javlja, da je padlo v bojih, ki so se vršili na Filipinih od 15. do 17. t. m, 333 Filipincev in 6 Američanov. Mali boji se dogajajo z vstaši skoraj vsak dan
Poslano.**
Gospodu Fr. Breskvarju, knjigoveškemu mojstru v Ljubljani.
Kaj vas je napotilo v včerajšnem poslanem v .Slovencu" moje ime zlorabiti?
Resnica je, Kvas se je pri meni učil knjigoveštva. Šolo imel je ravno isto kot drugi, ki so še pri meni pošteni in spretni delavci. Laž je, da je Kvas imel kot pomočnik le 2 gld. tedenske plače. Vplačilna knjiga je vam in vsakemu na razpolago. Kvas je bil slabotnega telesa, malo muhast, a vsled tega težak za učenje, v delavnici pa lepega vedenja. Stanoval je pri stariših. Kvas je po svoji lastni odpovedbi vstopil 31. januvarja 1898 v vašo knjigoveznico. Po preteku več ko dveh let name va liti kako odgovornost, in to ste vi, gosp. Breskvar, z imenovanjem mojega imena hoteli doseči, je skrajno nesramno. G. Breskvar, ko bi si morali tako trdo in pošteno kruh služiti kakor ga moram jaz, gotovo bi nadzorovali bolj svoje delavce, in zgodilo bi se težko tako bogoskrunsko dejanje v vaši luknji. Ne bil bi v vaši delavnici naš odre-šenik od takih mladih paglavcev preklinjan in sveta cerkev radi posta na tak ostudno grd način zasramovana. Gospod Breskvar, stopite čez prag moje delavnice in prepričate se takoj, da se še senca tacega dejanja tu ne more zgoditi. Gosp. Breskvar, kakor sem rekel, vi lahko zaslužite, zato se je to zgodilo. Verjemite narodnemu knjigovezu, da je Bog pravičen. Sicer pa le po pepelu brskajte, saj je še dosti žrjavice! _ Iv. Bonač.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (831)
ZavardValne vesti.
„JAItfUS"
vzajemna  zavarovalnica za življenje na Dunaju, I., VVipplingerstrasse 30.
V I. četrtletju 1900. 1. vložilo se je 1635 ponudb z zavarovalno svoto okroglih K 4,881000—, in se je na podlagi teh ponudb izgotovilo 1362 polic z zavarovalno svoto K 3,683 000 -.
Dohodki I. četrtletja iznašali so na premijah in obrestih kapitala K 1,125000-—, temu nasproti je bilo plačati na zapadlih zavarovalnih svotah K 417.000-—.
Od obstoja zavarovalnice do sedaj se je izplačala svota K 44,168000 —.
Pojasnila daje ter sprejema ponudbe:
generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Rimska cesta št. 7, II. nadstropje
Darila.
Uredništvu naSega lista je poslal:
Gospod Štefan Klun, posestnik v Ljubljani (razun včeraj izkazanih 2 K za PreSernov spomenik) še za družbo sv. Cirila in Metoda 2 K; za učiteljski konvikt v Ljubljani 2 K; za dijaško kuhinjo v Kranji 2 K: za podporno zalogo vseučiliščnikov na Dunaju 2 K; za podporno zalogo vseučiliščnikov v Gradcu 2 K. — Živio rodoljubni darovalec! — Svote odvedemo na dotična mesta.
— ttO.OOO kron,  15.000 kron in
f S.OOO kron so glavni dobitki invalidske zahvalne loterije, kateri se izplačajo v gotovem denarju z 20°/0 odbitkom. S tem opominjamo naše častite čitatelje, da je I. žrebanje nepreklicno dne" 19. maja 1900.
Ze z« Mture mamice cmmov bila je obče priljubljena Rogaška Slatina, katera se imenuje po pravici biser zelene Štajerske. Napredek deželnega zdravilišča pod vodstvom novega ravnatelja g. Viktorja Trotterja, se je v minolem letu pokazal ne samo glede mnogobrojnega obiska, temveč pred vsem drugim s tem, da se je nenadno večje število rogaške slatine prodalo. Posebno bode razvese'ila vse obiskovalce vest, da se zgradi normalnotirna železnica >z Št. Jurja do štajersko hrvatske meje, s katero dobi Rogatec nove svetovne zveze. Stanovanja so tako po ceni, (od 1 krone naprej) da tudi manj premožni lahko pridejo s svojimi rodbinami za nekaj tednov v te južne Karlove vari, katere posebno priporočajo najimenitnejše medicinične kapacitete za želodčne in črevesne katare, Brightovo vnetje ledvic itd. Ravnateljstvo skuša življenje vsem gostom čim prijetneje narediti z naj razno vrstnej širni zabavami in izleti v okolico. Kdor je enkrat bil tam, se rad vrne v Slatino.
Pri Ervlnu Burdyeh-u, lekmrja v Sltegi IiOivI se dobiva (321—22)
katero je sestavil zobozdravnik dr. _ Frlan, katera ohrani zobe smiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSčajoča za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti t-05 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
23. aprila: Neža Ogrin, koCijaževa žena, 46 let, Rimska cesta St. 21, naduha. — Hubert Lavrenčič, železniškega uradnika sin 2'/s leta, Križevniške uhce št. 7, vnetje sopil. — Aleksa Marija Mestek, usmiljenka, 27 let, Radeckega cesta St. 11, jetika. — Valentin Mihler, razna-Salcev sin, 5 mesecev, Hrenove ulice St. 7, kron. vnetje sopil.
Dne 25. aprila: Franc Popp, umir. železniški uradnik, 69 let, Dolenjska cesta št. 40, srčna hiba.
V hiralnici: 23. aprila: N. N., gluhonema ženska, 50 let, pljučnica. _
Meteorologično poročilo.
Viiins nad morjem 806-am. Srednji »račni tlak 7«60 nun.
Marcij j	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura v "C.	Vetrovi	Nebo	11 Is * »
25.	9. zvečer	728-7	10-2	si. jug	jasno	1
26	7. zjutraj	7304	61	si. vzhod	oblačno	L
n	2. popol.	732 5	84	sr. jug	dež	
Srednja včerajšnja temperatura 105', nor-male: 1T3°.
ZD-u-n-ajslsia borza
dne 26. arpila 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 98 K 60 h
Bkkpni državni dolg v srebra ... 98 n 40 ,
Avstrijska zlata renta...... 118 „ — „
Avstrijska kronska renta 4°/0   •   •  • 98 , 40 „
Ogrska zlata renta 47....... 117 „ — ,
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 92 „ 70 a
Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 „ 75 „
Kreditne delnice........ 733 , 75 „
London vista......... 242 „ 80 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 35 „
80 mark........... 23 , 65 ,
20 frankov.......... 19 „ 26 „
Italijanski bankovci....... 90 „ 82 „
C. kr. cekini.......... 11 » 36 „
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš preljubljeni oče oziroma tast in stari oče, gospod
Josip Modic
po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi včeraj ob lo. uri zvečer, rnirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega umrlega se bodo v petek jutro ob 9. uri na pokopališče tukajšnje farne cerkve prenesli.
Svete maše zadušnice darovale se bodo pri tukajšnji farni cerkvi.
(830)
Novavas dne 25. aprila 1600.
Žalujoča rodbina
Bg. kr. mMjtfct jfe gjgg fttatei
Izvod iz voznega reda
▼•JJavsa od
L oktobra 1M-. lata.
Odkod Is LJublJans joi. kol. Prog* oom Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frmnzenafeete, Ljabno; eei Selsthal v Aobmo, Solnograd; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; 6es Selsthal v Solno-graa, eez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljab in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, ces Selsthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gen evo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga ▼ Hoto mesto In v Koćovjo. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ Izubijano juž. kol. Prog-a ls Trbiža. Ob 5. tui 46 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Aassees, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fransensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-lndne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga Is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane dri. kol. v »Tamnih Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
s štirimi sobami in vrtom v Bobovniku pri Kamniku št. 1
se prostovoljno proda.
Več se izve pri lastniku. (828—1)
Stanovanji
jedno s 4 sob i mi in vsemi pritiklinami v moderni, novozgrajeni vili v Spodnji Šiški št. 107 ter
drugo z 2 sobama in pritiklinami v Kolodvorskih ulicah št. 34 (Vodnikova hiša) L nadstropje, kjer se dajo vsa pojasnila. Obe stanovanji oddaš ta se s 1. majem
tek. I. (792—2)
Prašno olie
kakerSno se vporablja za vpuHranje tal _ v tovarnah, prodajalnah, k a var- p nah, retstavrantlh, bolnišnicah, itd.
priporoča (735—6)
M klf|. K 1-20
tovarna oljnatih barv, firneža, laka ter kita.
co
co
od'
Svojo Spzcezij&Ao fzcfovino
na Sto™™- trgu št. 21 * % * * * * * * * * * opustim j današnjim dnem
in So^cm cSotej oamo Se itnef trgovino
na ^Dunajski cesti štev, 8
poprej (Schober).
%>aA>vaćjuj&M  oe  najCepSe &a  Sosčcj i&fia&ano zaupanje in pzcoini daJjneaa pzija&nega poseta v oedanji fagovini.
Jfarol Planinšek
S^unajofia cesta St. S (popzej ScAoSczJ.
-2)
] kron, jjj (in() iroii in 19 (](](] ton
Glavni dobitek
v gotovem denarju z 20% odtege.
(716—8)
Invalidske zahvalne srečke I '• J!0?-
, ^ . I II. žrebanje:   7. julija 1900.
3 1 kTOnOi IIII. žrebanje: 10. novembra 1900.
Srečke priporočat     C MAYEB v IJiibljanl.
Štajerska              A  ^ A	Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (B73-ii)
| krepčmlna pijača. Nepnkošena zdravilna voda.	
Dve meblovani sobi
vsaka za se3in s posebnim vbodom (jedna večja z razgledom na Vodnikov trg in jedna manjša) se oddasti takoj v Studentovskih ulicah št. 2 v II. nadstropji. — Več se izve istotam. (818—2)
se iz zdravstvenih ozirov proda.
Več se izve pri lastniku J. Zim mer.
(814—2)
Anton Schuster
v Ljubljani, Špitalste ulice
založnik
uslužbencev c. kr. priv. južne železnice
priporoča
po čudovito nizkih cenah
največjo izber
najnovejšega
blaga za damske obleke
prekrasnega črnega, gladkega in desiniranega
blaga la obleke
angleškega, francoskega in domačega
modnega blaga za gospode
ceneje kakor so sleparsko napravljeni ostanki,
blaga za pohištvo, zagrinjal, posteljnih  oprav (garnitur),
preprog, barvastih Mousseline-zagrinjal a Secession
mm«*««- po 30 kr.
Zaloga lynolejskih preprog.
Originalne tovarniške cene itd.
Spoštovanjem (501—11)
»pri Tončku".
Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto.
Elegantno stanovanje
s 5 sobami, v pritličju hiše štev. 20 na Bleiweisovi cesti odda se s 1. avgustom.
Povprašati je v pisarni F. Supančiča, Rimska cesta št. 20, na dvorišču. (823-2)
Malo rsLtDljer^o
Durkopp-Diana kolo
Zfs dame. najboljše vrste, se po nizki ceni proda.
Žargi, Kamnik.
(824—1)
2 lepi konjski staji
se oddasta s 1. majnikom t 1.
Staja suha. Natančneje se poizve v zalogi budjeviškega piva na Marije Terezije cesti št. 2. (798—2)
Na prodaj je
malo posestvo
z že poslujočo usnjarijo in popolnoma na novo opravljeno delavnico v nekem večjem trgu ob železnici blizu Ljubljane, in sicer po ceni in po ugodnih plačilnih pogojih takoj, ali pa se tudi tla v najem.
Več se izve v posredovalni pisarni A. Kališ-a na Jurčičevem trgu. (799—2)
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
Ls. Maček & Co.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143 -37)
Proda se takoj iz proste roke v Novem mestu
obstoječa iz 4 sob, 2 kleti, 1 svinjskega hleva in 2 vrtov. Ista stoji poleg novozgrajene justične palače in je jako pripravna za gostilničarski obrt.
Več se poizve pri Karolu Duller-ju v Novem mestu. (829—1)
Dunajska izdelovalka oblek za dame
ki je bila kot ravnateljica mnogo let v prvih damskih modnih salonih na Dunaj i in tudi v Berolinu, se priporoča častitim damam za izdelovanje najfinejših in tndi najpriprostejših toalet po zmernih cenah
Tudi se dame po nizki ceni v kratkem času lahko nauče risanja vrezkov in izdelovanja oblek po najlažji metodi. (791—2) Za prav mnogobrojna naročila se najudaneje priporoča z velespoštovanjern
Antonija Jekel, Emonska cesta št. 10, I. nadstr.
0ia%nanilo.
Q&>cjam si naznanjati p. n. oSčinstvu, Sa SoSctn Snć /. maja /. /. očpič na novo
hotel in restavreent
,Mational"
v Sjttbljani, na Jpanajski cesti.
JS><*  is>6ozna jc8i£a  in  najSočjSc pijače -tet pa&no po&fae&So oc SoSc &&%4>e&> najtocnejc.
£>a  mnocfo&zojcn   o&iofi  pzo&i z vcfzi>počytovanjc*n
(825_1) cA. SchmoHner, najemni.
v
I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo.ip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
4
3862