■o Its io ■T len icn ï in itn !o iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 1 jtf^ • >,ï. i Zaradi sečnje dreves ogrožen I projekt Rimskih term? ® Št. 17/ Leto 65 / Celje, 2. marec 2010 / Cena 1 EUR □ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Izrežite, izpolnite in pošlj'ite kupon. Najtežje doslej, toda najslajše Celjske košarkarice so sedmič slovenske pokalne prvakinje. Do zadnje lovorike so prišle najtežje doslej, v soboto so namreč ugnale Maribor, v finalu pa še Kranjsko Goro. Foto: SHERPA Andrej Žnidaršič, »okužen« s konji Znana letošnja skupina v ■ ■ ■ ■ I ■ v ■ akciji hujšanja Brez januarskih plač tudi v Gradisu Prva psihološka pomoč za odrasle v stiski 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Prva psihološka pomoč za odrasle VC4. ■ ^ If ■ Svetovalnico Tu smo zate bo Zavod za zdravstveno varstvo Celje odprl 4. marca - Ob stiski 9 11 9IVI na pogovor s strokovnjaki brez napotnice V četrtek bodo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje odprli vrata nove psihološke svetovalnice Tu smo zate. V njej bodo lahko odslej odrasli prebivalci celjske regije poiskali prvo psihološko pomoč v stiski in strokovno oporo ob različnih življenjskih preizkušnjah. Svetovalnica bo delovala vsak ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 18. ure. »Na pogovor s strokovnjakom lahko pridejo posamezniki kadarkoli v okviru delovnega časa svetovalnice, lahko pa se tudi vnaprej naročijo (osebno v svetovalnici, po telefonu 031 778-772 ali po e-pošti svetovalnica@zzv-ce.si). Napotnice ne potrebujejo,« je na včerajšnji predstavitvi povedala vodja projekta Svetovalnice Tu smo zate, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na ZZV Celje in vodja regijske skupine za preprečevanje samomora Nuša Konec Ju-ričič. »Pridobitev nove svetovalnice zbuja optimizem, saj v Celju in regiji glede na osrednjo Slovenijo že vrsto let zao- Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva krajši svetovalni proces, sestavljen iz največ štirih do šestih srečanj posameznika s strokovnjakom in ni namenjena zdravljenju ali dolgotrajni psihoterapevt-ski obravnavi. stajamo v ponudbi psihološke in psihoterapevtske pomoči posameznikom in skupinam. Svetovalnica je zrasla iz realne potrebe v regiji po novih virih pomoči, na katere bi se lahko oprli odrasli, kadar se znajdejo v kriznih situacijah in svojim težavam niso več sami kos,« je izrazila zadovoljstvo. Takšnih stisk doživljajo ljudje ogromno, pa naj gre za stiske v družini in partnerskih odnosih, ob življenjskih preizkušnjah in krizah, čustvene stiske, izgubljanje življenjskega smisla in druge, ki jim sami niso kos. Pomagala jim bo strokovna svetovalna skupina, v katero so vključeni izkušeni psihologi različnih specialnosti in psihoterapevtskih smeri ter psihiatri. »Pridobitev pomoči bo za uporabnike zelo dostopna, saj bodo za 45-minuten svetovalni pogovor s strokovnjakom prispevali le pet evrov. Denar za pilotno delovanje svetovalnice v začetnem obdobju od marca do decembra 2010 bo zagotovil naš zavod ob podpori ministrstva za zdravje,« Nuša Konec Juričič, prof. dr. Onja Tekavčič Grad in mag. Drago Tacol je poudarila vodja projekta in izrazila pričakovanje, da bodo po zaključku tega obdobja denar za delovanje svetovalnice primaknile lokalne skupnosti na Celjskem. Lepo urejena prostora nove svetovalnice sta razkazali Ksenija Lekić in Petra Tratnjek, ki bosta sodelovali pri sprejemu vseh tistih, ki bodo iskali pomoč v svoji stiski. ZSAM - SOLA Z NAJBOLJŠIM USPEHOM V B-KATEGORIJI Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Ob vpisu v tečaj CPP ena ura vožnje brezplačno. Seminar za izbris kazenskih točk 11.3.2010 ob 16. uri Tečaj CPP A, B, C, D, E in AM-kategerife v sredo, 3. 3.2010, ob 16.uri. www.zsam-celje.si Vrata bodo odprta za vse »V svetovalnici si bomo strokovnjaki prizadevali, da bi s svetovanci vzpostavili zaupen, varen, čustveno topel in sprejemajoč odnos, kar je osnova za lajšanje njihove stiske. Znali jih bomo poslušati, njihove probleme pa bomo skušali razumeti in opredeliti na osnovi strokovnih in znanstvenih spoznanj ter svojih izkušenj. Pri svojem delu bomo uporabljali učinkovite metode in tehnike psihološkega svetovanja, ki je usmerjeno na klientovo osebnost, na krepitev njegovih sposobnosti za sprejemanje in premagovanje težav. Človek z osebnimi stiskami in problemi lahko ob pomoči svetovalca doseže pozitivne spremembe v svojem duševnem stanju, doživljanju, samospoštovanju in vedenju. Svetovalnica je zasnovana tako, da naj bi vsakdo že ob sprejemu začutil, da je prišel v ustanovo, kjer bo našel pomoč ali okrepil svoje upanje. Ne vemo, kdo vse bo potrkal na naša vrata, odprta pa bodo za vsakogar, ki se bo znašel v duševni stiski ter bo imel občutek, da svojih težav ne more več obvladovati. Svetovalnica ponuja priložnost, da bi čim več ljudi v življenjskih preizkušnjah našlo hitro in ustrezno strokovno pomoč,« je povedal mag. Drago Tacol, specialist klinične psihologije, eden od svetovalcev v novi celjski svetovalnici. Nekajletne izkušnje s podobno svetovalnico v Ljubljani je predstavila prof. dr. On-ja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, psihote-rapevtka in supervizorka ter znana slovenska suicidologi-nja. Center za psihološko svetovanje Posvet so ustanovili leta 2006 in ga obišče vsako leto več ljudi, ki so se znašli v taki notranji stiski, da so po- trebovali strokovno pomoč, ne pa še zdravljenja v zdravstvenih institucijah. »Tako kot Ljubljana je tudi Celje potrebovalo podobno svetovalnico za pomoč ljudem v duševnih stiskah, še posebej zato, ker je celjska regija ena tistih v državi, ki so najbolj obremenjene s samomorilnostjo. To je treba preprečevati in zmanjševati takoj, ko se pojavijo problemi, ki lahko vodijo v to smer, posebno še takrat, ko posameznik ne dobi takojšnje in strokovne pomoči,« je poudarila prof. dr. On-ja Tekavčič Grad, ki vodi tudi prvo slovensko telefonsko krizno linijo Klic v duševni stiski. MBP, foto: GrupA Občine so hitele zaman Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je zafrknila župane ne le naše regije, temveč cele Slovenije. Konec tedna jih je obvestila, da nobena regija ni uspela pravočasno prijaviti projekte. Z drugimi besedami, na prvo odpiranje se nobena regija ne more prijaviti, ker SVLR še ni uspela pregledati izvedbenih načrtov. Pojasnilo, ob katerem ostaneš brez besed. Predsednik Sveta Savinjske regije slatinski župan mag. Branko Kidirč je več kot razočaran. Pravzaprav je dobesedno ostal brez komentarja. Povsem nerazumno namreč je, da so vsi »padli skozi«, ker SVLR ni uspela opraviti svojega dela. »Ko je minister vse župane povabil na Brdo, o takšnem scenariju ni bilo ne duha ne sluha,« pravi Kidrič. »Dejali so, da bodo v 14 dneh uspeli pregledati vse izvedbene načrte. Zdaj pa nam na naše poizvedovanje, kdaj bodo to storili, niti odgovoriti nočejo.« Kdaj jih torej vendarle nameravajo pregledati, ni znano, novo odpiranje pa je že ta mesec. Je pa takšen razplet dogodkov voda na mlin Regionalne razvojne agencije Celje (RRA). Je dokaz, da so župani pretiravali z opozorili, da bodo zaradi RRA-ja zamudili prvo odpiranje. Ker je bil ravno to eden izmed glavnih razlogov za odvzem statusa RRA-ju, direktor Boris Klančnik meni, da zdaj tudi ni več razloga, da bi agenciji odvzeli status. RP PONEDEUEK TOREK SREDA ČETRTEK 'll f th % lil' •!•■•ll',!' o ty mtn 3 lEinni 3 V Laškem spet na Partijski »liberalec« v knjigi pohodu zle duše? V laški Thermani, kjer gradijo zadnji objekt novega kopališkega kompleksa, to je kongresni hotel, naj bi se po nekaterih namigih znova zatikalo. Laščani naj bi za gradnjo zadnjega objekta morali vrniti vsa pridobljena evropska sredstva. A to so po besedah direktorja mag. Romana Matka spet le zlobni namigi. »A so spet na pohodu zle duše,« je bil prvi komentar direktorja Romana Matka. Obsežna gradnja v Laškem, vredna kar 75 milijonov evrov, gre že od vsega začetka marsikomu v nos. Malo tudi zaradi obnovitve zdravilišča v Rimskih Toplicah. Res pa je, da so z državno birokracijo bili kar veliko bojev, preden so z gradnjo sploh lahko začeli. Največja prepreka je bil obalni pas Savinje. Nato pa pridobitev nepovratnih sredstev. Te so prejeli le za prvo in tretjo fazo gradnje, torej za termalni center ter kongresni hotel, wellness hotel pa so začeli graditi prehitro, zato do denarja niso bili upravičeni. Zdaj so se pojavile govorice, da bodo morali za kongre- Želijo Romanu Matku spet le nagajati? sni hotel nepovratna sredstva vračati, kar po zagotovilih Matka nikakor ne drži. Obljubljenih imajo sicer 4 milijone evrov, toliko kot so od države prejeli tudi za termalni center. Do dejanskih izplačil pa vedno pride šele takrat, ko so projekti gotovi. Do danes so tako za kongresni hotel uspeli počrpati 400 tisoč evrov nepovratnih sredstev, ostalo bodo dobili po zaključku del. Konstrukcija kongresnega hotela, vrednega 20 milijonov evrov, je že zaključena. Izvajalec je bilo velenjsko podjetje Vegrad. Dokončanje objekta pa bo izvedlo podjetje Remont, ki je bil na javnem razpisu najugodnejši ponudnik. Nov hotel naj bi odprli septembra. Največja dvorana bo lahko sprejela 462 ljudi, poleg tega bo na voljo še sedem dvoran za 20 do 90 ljudi, uredili bodo tudi novinarsko sobo. V Laškem napovedujejo, da bo to eden najsodobnejših kongresnih centrov. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA V Muzeju novejše zgodovine Celje so pred kratkim predstavili knjigo Pred časom: portret Staneta Kavčiča. Delo o prvem partijskem reformistu sta napisala zgodovinar dr. Božo Repe in dr. Jože Prinčič. Njena tema je življenjska pot in usoda, zlasti pa politični vzpon in padec Staneta Kavčiča, vodilnega slovenskega »partijskega liberalca« na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta 20. stoletja. Nastala je na podlagi Kavčičevega dnevnika, arhivskega gradiva, stenogramov sestankov in številnih pričevanj njegovih sodobnikov. V času Kavčičeve vlade so bili v Sloveniji zastavljeni moderni projekti, na katerih temelji tudi današnja slovenska gospodarska usmeritev. Toda, Kavčičevo gibanje je bilo v partijskih bojih poraženo, konec leta 1972 je bil prisiljen odstopiti; odtlej ga je vse do smrti nadzorovala Služba državne varnosti. Skrivaj je pisal dnevnik, v katerem je ocenjeval politične razmere in svoje politične sodobnike. Delo sta v pogovoru predstavila dr. Tone Kregar in soavtor knjige, zgodovinar dr. Božo Repe, občinstvo pa je živahno sodelovalo v razpravi, ki se je razvila ob predsta- vitvi tega pomembnega in ne zgolj zgodovinopisnega dela. BS, foto: GrupA Zrečani bodo pripravljeni na univerzijado Kljub vsem pomislekom, na katere je v slovenskem prostoru naletel projekt zimske univerzijade leta 2013, se v zreški občini nanj resno pripravljajo. »Na Rogli bomo pripravljeni na tekme v smučarskih tekih,« poudarja župan Boris Podvršnik. Razumljivo, saj je tekaški center na Ro-gli konec preteklega leta že gostil svetovni pokal in z njim najboljše smučarke in smučarje tekače na svetu. Tekaške proge so torej že pripravljene. Imajo jih sicer že domala 20 let, v zadnjih dveh letih pa so jih prilagodili veljavnim predpisom in uredili z evropskim in državnim denarjem. Dela se nadaljujejo: »Moramo dokončati še akumulacijsko jezero s 25 tisoč kubičnimi metri vode, ki bo omogočalo zasneževanje dela tekaških in drugih prog, in servisni objekt. Letos bomo zgradili še rolkarsko stezo za letne priprave in letni štadion pri ciljnem prostoru, kako bo z večnamenskim objektom, pa še nismo dorekli,« razlaga Boris Podvršnik. Vprašljive so predvsem spalne kapacitete, medtem ko garderobam, večnamenskim prostorom, restavraciji in wellnesu dobro kaže. Naložba v tekaški poligon, težka 6,4 milijona evrov, je tudi ena večjih v zreški občini. Seveda brez evropskega denarja ne bi šlo in temu denarju se v nobenem primeru tudi ne bi odpovedali. Ne glede na to, ali univerzi-jada bo ali ne. »V organizacijskem odboru smo prepričani, da bo,« poudarja Pod-vršnik. »Zdaj smo sicer močno omejeni pri denarju za naložbe. Po zadnjih ocenah potrebujemo najmanj 15,5 milijona evrov. V ta znesek Zgodovinar dr. Božo Repe je soavtor knjige Pred časom: portret Staneta Kavčiča. niso vključene naložbe, ki so že v teku, pa tudi ne vse tisto, kar bodo dodale občine.« Čeprav univerzijada ne uživa ravno velike podpore v slovenskem prostoru, organizatorji verjamejo vanjo: »Kot športna prireditev ima pozitiven naboj. V občinah in regiji potrebujemo širše športne prireditve, univerzi-jada pa je kot prireditev pomembna ne le za štajersko regijo, ampak za promocijo športa v Sloveniji,« je prepričan zreški župan. MBP Foto: SHERPA (arhiv NT) Kam na »faks«? Celjski mladinski center v sodelovanju s Študentskim servisom Celje pripravlja danes, v torek, za vse dijake zaključnih letnikov v celjski regiji informativni dan pred nadaljevanjem študija. Kot je znano, morajo dijaki prve prijave za vpis v visokošolski študij oddati do 8. marca. »Info dan smo naslovili Kam na faks, na njem pa bodo ob 12. uri v dvorani Union v Celjskem domu dijaki lahko dobili še dodatne informacije o fakultetah, na katerih želijo nadaljevati študij. Predstavitve smo si zamislili v obliki sejma, saj bo imela vsaka fakulteta na voljo svoj predstavitveni prostor, kjer bodo na voljo študentje za vse informacije, ki bi utegnile zanimati dijake,« pojasnjuje Špela Božinović, ki skrbi za odnose z javnostmi v CMC. Dijaki bodo med drugim lahko izvedeli, kakšne so izkušnje študentov s študijem na izbrani fakulteti (prednosti, slabosti); kakšna so predavanja in izpiti (težavnost); kje dobiti literaturo; podrobnosti o zahtevnosti profesorjev, smereh študija, bivanju in študentski prehrani ter nenazadnje, kje poiskati zaposlitev po končanem študiju na določeni fakulteti. IS Smučarske tekaške proge na Rogli so na tekmi svetovnega pokala konec decembra že preizkusili smučarji in smučarke. - Št. 17 - 2. marec 2010 r§zc regionalna gospodovi zbornic« edit rln m^rir * r~i-.pnfl.utkp j^mlct ïdçvrruji Javno povabilo k sodelovanju RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V CELJSKI REGIJI ZA LETO 2009 Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) nadaljuje s projektom Podelitve priznanj in diplom inovacijam v celjski regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja RGZc. Dobitniki zlatih priznanj se uvrstijo v izbor najboljših inovacij regionalnih in območnih gospodarskih zbornic na nacionalni ravni. Prijave do 31. marca 2010. Več na spletni strani http://www.rgzc.si/slo//47980. Kot pri vsaki vlogi na razpis je tudi tu pomembno, da prijavitelj razume merila za ocenjevanje in kriterije ter pripravi vlogo v skladu z njimi. V ta namen bo v četrtek, 4. marca 2010, ob 13. uri na RGZC, Ljubljanska 14/II, Celje, organizirana brezplačna pripravljalna delavnica. Več informacij: Andreja Semolič, RGZC, Ljubljanska 14/ II, 3000 Celje, tel. 03 426 74 06, fax 03 426 74 10, e-pošta: andreja.semolic@rgzc.si, URL: www.rgzc.si GOSPODARSTVO IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Brez januarskih plač tudi v Gradisu »Moramo potrpeti, saj nismo edini.« - Še možnost za stečaj? Še eno gradbeno podjetje na Celjskem (poleg Vegrada, op. p.) ima trenutno tako velike likvidnostne težave, da delavcem ni moglo izplačati plač. Malo manj kot 200 delavcev celjskega Gradisa že nekaj dni čaka na januarske plače. Kot je slišati, od vodstva ni konkretnih obljub o tem, kdaj naj bi plače sploh dobili. Podrobnosti, od tega, kako so se težave sploh začele, do tega, kdaj bodo plače, naj bi bile znane danes. Predsednik podjetniškega sindikata Fabil Imamo-vič informacij o tem, kdaj bodo plače, še nima, je pa včeraj kolege tolažil, da zadeva vendarle še ni pretirano huda. »Moramo malo potrpeti, saj nismo edini. Podobne težave ima še veliko podjetij v državi,« pravi Ima-movič. Direktorice Lidije Žagar nismo uspeli priklicati, saj je bila ves dan v Ljubljani na sestankih. »Že ves pretekli teden intenzivno delajo na tem, da bi plače čim prej izplačali,« je pojasnil sindikalni zaupnik Srečko Ča-ter. »Podjetje ima kar nekaj Lidija Žagar mrzlično išče možnosti za plače delavcev. Medtem se podjetje, katerega največja lastnica je ona sama, lahko znajde v stečaju. odprtih naročil, zato izplačila plač v bodoče ne bi smela biti večja težava.« So pa v podjetju pojasnili še, da bodo zaplet in rešitev javnosti predstavili danes. Kot pravijo, gre za večplasten problem, vendar trdno ver- Biva vendarle v stečaj. A zakaj šele zdaj? Direktor podjetja Biva hiše Peter Golob je včeraj stečajnemu upravitelju Tonetu Kozelju, ki po nalogu sodišča bdi nad podjetjem, povedal, da sodišču ni predložil niti predloga prisilne poravnave ne dokaza o dokapitalizaciji. Kozelj je zato celjski stečajni pisarni poslal poročilo, v katerem predlaga stečaj podjetja. O njem naj bi sodišče odločalo že ta teden. delež odprodal laikom, ko pa naj bi imel na voljo tudi druge kupce. V tem tednu naj bi se podjetje vendarle znašlo v stečajnem postopku. Zanj se lahko sodišče odloči že brez naro- »Da, podjetje bomo doka-pitalizirali v potrebni višini,« nam je še pred mesecem zatrdil direktor Biva hiš Peter Golob. Pa čeprav je bilo že takrat jasno, da večinska lastnica, podjetje Lesne gradnje, z blokiranimi računi ravno ne more zagotoviti svežega kapitala. Pravzaprav sta bila predstavnika Lesnih gradenj Peter Golob in Jolanda Lešnik nekaterim že od vsega začetka sumljiva. Menda nista znala brati računovodskih bilanc, predvsem pa sta vse zavajala s svojim znanjem. Kot se govori, naj bi bil Golob po poklicu tesar, ki je opravil tečaj za gradnjo pasivnih hiš. Lešnikova pa naj bi na ljudski univerzi predavala o tem, na kaj vse mora biti posameznik pozoren, ko se odloči za gradnjo. To deloma dokazuje tudi pregled spletne strani Lesnih gradenj. Tam, na primer, v rubriki reference, ni navedenega niti enega objekta. Zakaj so jima mnogi, celo sindikalisti, zaupali, ni znano. Predvsem pa ni znano, zakaj je Unior svoj Etol ne bo tvegal Etol iz Škofje vasi je decembra pristopil k dokapita-lizaciji družbe Finetol, ki je nastala z razdelitvijo Eto-la na finančni in ostali del. Za dokapitalizacijo je namenil 2,3 milijona evrov, kar bo nekoliko zmanjšalo končni poslovni rezultat leta 2009. Ta je bil sicer zelo dober, pravi predsednik uprave Zdenko Zanoški, o konkretnih številkah pa še ni govoril. »Konkretno o letu še ne rečem, da bomo imeli iz os-smem govoriti, saj smo borz- novne dejavnosti zelo dober no podjetje. Mirno pa lahko rezultat, ki pa bo zmanjšan za portfeljske naložbe,« je povedal Zdenko Zanoški. Si pa v Etolu tudi letos obetajo dobro poslovanje. »Načrti za letošnje leto so tudi smeli. Če ne bo kakšnih večjih pretresov na trgih, kjer delujemo, upam, da jih bomo uresničili. Radi bi realizirali preko 43 mi- Št. 17 - 2. marec 2010 jamejo, da so bo zadeva kmalu uredila. Lahko sledi stečaj? Podjetje je sicer na predlog vodstva od konca decembra v prisilni poravnavi. To je v petih letih že njihova druga prisilna poravnava. Prav danes naj bi se sestal tudi upniški odbor, ki bo odločil, ali se strinja z načrtom poplačil, ki ga predlaga uprava, ali ne. Sodeč po zapisniku prve seje upniškega odbora, upniki načrtom uprave, po katerih naj bi letos ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov, najbolj ne verjamejo. Vprašljiv je tudi razplet spora s Tiborjem, s katerim so gradili Planet Tuš v Kranju in iz katerega naj bi bili navadni upniki 20-odstotno poplačani. »Predlog prisilne poravnave se mi ne zdi realen, zato bom glasoval proti,« je že na prvem upniškem odboru povedal Marko Femc iz podjetja Plan-net. Kako bodo odločali danes, pa je še vprašanje. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Negotovost privedla do korekcije Na kapitalskih trgih se je negotovost v zadnjem tednu dni odrazila na nižjih cenah delnic. Tako so se delnice na praktično vseh večjih delniških trgih pocenile za okrog odstotek do dva. V Evropi so bili trgi podvrženi padcu predvsem zaradi padca poslovnega zaupanja v Nemčiji, kar se je zgodilo prvič po 11 mesecih. To je dodatno podkrepila še objava poslovnih rezultatov druge največje nemške banke Commerz-bank, ki je s svojim slabim poslovanjem razočarala tudi analitike. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 22.2. IN 26.2.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0.00 CETG Cetis 0,00 2,70 4.43 GRVG Gorenje 13,18 48,30 ■0.90 PILR Pivovarna Laško 25,92 22,30 6.72 JTKG Juteks 45.00 3,90 4.26 ETOG Etol 130,00 3,90 0.00 Dvig diskontne obrestne mere, po kateri ameriška centralna banka posoja denar komercialnim bankam, je pretekli teden vplival na rast vrednosti dolarja v primerjavi z ostalimi valutami. Tako je bil evro v zadnjem tednu vreden le še 1,35 dolarja, kar je 6 odstotkov manj kot ob začetku leta. Indeks Zadnji tečaj SBI20 4.117,78 ka. Uprava je namreč imela dva meseca čas, da podjetje doka-pitalizira ali pripravi predlog prisilne poravnave. Včeraj, po preteku roka, sodišče ni prejelo niti slednjega. RP Vse to ni pustilo ravnodušne tudi vlagatelje na domači ljubljanski borzi. Tako je osrednji delniški indeks borze SbI 20 v petih trgovalnih dneh izgubil 1,8 odstotka. Bodite odgovorni do svoje prihodnosti in začnite varčevati za šolnino vaših otrok, pokojnino ali stanovanje pravočasno. V ILIRIKI smo za vas pripravili novo storitev ILIRIKA Varčevanje, ki vam to omogoča! ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. V Biva hišah, ki so nekoč zaposlovale 60 delavcev, uradno ni nobenega zaposlenega več. Precej jih je po več mesecih brez plač, kljub prihodu novega vodstva z velikimi načrti, bilo prisiljeno podati odpoved. Ostali so podpisali za nekatere odvetnike sporno pogodbo (vključevala je celo obresti), na podlagi katere so dobili avans plače, ter pristopili k hčerinskemu podjetju Biva pro. Kaj se bo zdaj zgodilo s temi, ni znano. Oprema in prostori, v katerih je hčerinsko podjetje, je namreč v lasti matere oziroma večinske lastnice, podjetja Lesne gradnje, ki je pred meseci nase prepisalo opremo. Ta pravni posel bo v primeru stečaja upravitelj zagotovo izpodbijal. lijonov evrov, kar je v primerjavi z lanskim letom več kot 8-odstotna rast. V tej gospodarski situaciji bo sicer težko. Pasti so nastavljene, posebno na področjih, kjer nimajo evra, se lahko marsikaj zgodi. Namreč, čedalje težje je določene posle zavarovati. Zato se prav gotovo ne bomo odločali za največje rizike. Raje bomo imeli manjšo realizacijo ter manjši rizik.« ROZMARI PETEK Indukcijsko kuhališče IT 604 ASC gorenje www.gorenje.si PRODAJNI SALON Partizanska 12, Velenje Ko tekajo pobesneli psi, lovijo pasje sprehajalce Globa za (ne)odgovornega lastnika - Beg pred nevarnima psoma na sprehajalni poti Psi in njihovi lastniki so v zadnjih dneh pogosta tema debat, razpredanj in sodb. Na videz banalna primera s sprehajalnih poti v Mozirju in Celju pa sama po sebi govorita o kaotičnem stanju, ko na eni strani nevarni psi prežijo na sprehajalce in na drugi policisti na (ne)odgovorne lastnike. So se policisti za polnjenje blagajne po novem namesto prometnih prekrškar-jev odločili »loviti« pasje sprehajalce, medtem ko mimo njih tekajo pobesneli psi? Kazen za lastnika psa iz Mozirja, sicer tudi kinologa in velikega ljubitelja psov, bi v policijskem žargonu opisali kot vestno opravljanje delovnih nalog. Tisti, ki krši zakon, mu je naložena kazen. Lepo in prav, če zgodba ne bi vsebovala tako očitno banalnega ravnanja policistov in če ne bi bilo na drugi strani cel kup srečanj stanovalcev s spuščenimi psi v najbolj naseljenih ulicah ali pa zgodbe o sprehajalki, na katero sta pre-žala pobesnela psa, policijskega posredovanja pa ni dočakala. Vsakodnevni obred naposled zmotil policiste Štirinožec je vestni spremljevalec svojega lastnika na njuni že tri leta isti poti. Lastnik se z njim po urejenem sprehajališču v Mozirju vsak dan odpravi na jutranji in večerni sprehod ali tek. Pot pe- Lastnik ubogljivega in prijaznega malega angleškega hrta je po treh letih sprehodov, srečanj s sprehajalci in z lastniki psov dočakal kazen policije. Svojega ljubljenca bi moral voditi na povodcu. Sicer vzgojna kazen nastavlja ogledalo dvojnim pravilom in ravnanju policistov, inšpektorjev in ostalih odgovornih. lje med drugim mimo policijske postaje, kjer so vsakdanja srečanja s policisti običajna. Pes pasme mali angleški hrt ima opravljen kinološki izpit s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in je po mnenju njegovega lastni- Lisica ni bila stekla Iz republiške veterinarske uprave so nas obvestili, da lisica, ki jo je v Škofji vasi pri Celju Ivan Matoša udaril z lopato, ni imela stekline. Do odmevnega dogodka je prišlo sredi februarja, ko se je lisica pojavila pred njegovim dvoriščem. Vse kaže, da je bila žival preprosto lačna. V Odseku za gozdne živali in lovstvo v območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v zadnjih letih opažajo, da se je število lisic močno povečalo, predvsem v okolici naselij večjih mest, kjer živali med drugim najdejo hrano iz smetnjakov. Panika je seveda odveč, saj se nevarnost stekline pojavlja predvsem na obmejnih območjih s Hrvaško, kjer preventivnih ukrepov ne izvajajo. Vsekakor morajo biti občani pri ravnanju z divjimi živalmi previdni, tako zaradi možnosti stekline kot zaradi morebitnega mučenja živali, ki je po zakonu kaznivo. In kako naj občani ravnajo? »Če se znajde lisica na domačem dvorišču, jo poskušamo - če je to mogoče - zapreti ali zagraditi v del dvorišča ali v kakšen prostor, kjer počaka na lovca, ki ga je treba poklicati, da žival ustreli,« odgovarjajo iz republiške veterinarske uprave. »Streljanje ali drug način ubijanja živali brez omamljanja spadata med prepovedana dejanja,« opozarjajo iz veterinarske uprave. V primeru, ko lisica napada človeka ali domače živali, pa je v Zakonu o zaščiti živali določena izjema, ki usmrtitev živali dovoljuje. Seveda ne kakršnokoli. »Za dopustno usmrtitev se šteje postopek, ki povzroči živali hitro izgubo zavesti in smrt brez trpljenja. Usmrtitev je dovoljena, če je žival za okolico nevarna oziroma povzroča občutno škodo in tega drugače ni mogoče preprečiti ali če tako odredi uradni veterinar,« opozarjajo iz Ljubljane. BRANE JERANKO ka za sprehajalce povsem nenevaren. Lastnik ga zato ne vodi na povodcu, čeprav ima tega vselej s sabo, v primeru, da naletita na spuščenega, in še zlasti, nevarnega psa, pojasnjuje Mozirjan. Če policiste doslej spuščen hrt ni (z)motil, pa so se pred dnevi odločili drugače. Trije v patruljnem vozilu so se v jutranjem mraku odpravili za »sprehajalcema«. Po uvodnih formalnostih je sledilo slabe pol ure pogajanja, ki je policista, medtem ko sta druga dva molčala, navdalo z dilemo, po katerem zakonu in členu naj bi kršitelja kaznoval. Zadrego je rešil tako, da mu je nekdo na drugi strani mobilnega telefona narekoval podatke za plačilni nalog, ki ga kršitelj ni hotel podpisati. S kaznijo se je naposled sprijaznil in globo v višini 200 evrov sprejel kot vzgojni ukrep, obenem pa kot nepotrebno kaprico »malih bogov v modrem«. »Kot kinolog bi moral dajati vzgled. Toda gre za banalno kazen in nepotrebno žu-ganje sprehajalcem psov in najlažji način iskanja zaslužka,« pravi v bran. V beg Dogodek s sprehajalne poti na celjskem koncu pa govori o povsem drugačnem načinu dela. Celjanki, ki je na povodcu vodila psa z nagobčnikom, sta med sprehodom po urejeni in znani sprehajalni poti v Zvodnem pot prekrižala nevarna psa. V napadalni drži in renče sta čakala na žrtvi. Prestrašena sprehajalka se je v hipu obrnila in s psom začela teči nazaj, od koder je prišla. Psa sta ji sledila, vendar je med tekom uspela izvleči telefon in na pomoč poklicati policijo. Dejali so ji, naj počaka na kraju do njihovega prihoda, kar se je zdela njej sila nevarna in tvegana odločitev. Policistom se je predstavila, kar pomeni, da bi morala sodelovati v postopku, opisati dogodek in se v primeru, da bi policisti izsledili lastnike nevarnih psov, soočiti z njimi. Toda kmalu zatem je prizadeto ugotovila, da policisti na kraj dogodka sploh niso prišli. Ne le, da v omenjenem primeru ostaja ugan- Na območju Policijske uprave Celje so v letu 2008 obravnavali 79 kršitev določil Zakona o zaščiti živali, v letu 2009 pa 97 primerov. Policija kot prekrškovni organ ukrepa v primeru neustrezne vzreje, vzgoje, šolanja, fizičnega varstva in vodenja živali, ki so nevarne okolici, kakor tudi za prepovedana ravnanja z namenom mučenja živali. Postopki policije v primerih ugotovljenih prekrškov so določeni v Zakonu o prekrških. Postopki so torej enaki kot za cestno prometne prekrške ali npr. prekrške zoper javni red in mir (možnost polovičnega plačila globe, uporaba pravnega varstva itd). Policija o vsakem ugrizu psa obvešča Veterinarski inšpektorat RS. ka, kdo so lastniki nevarnih psov, za svojo brezbrižnost bodo ostali tudi nekaznovani s strani policije in veterinarskega inšpektorja. Nevarni psi prežijo in prosto tekajo tudi na stanovalce zlasti v celjski Novi vasi in na Hudinji. In ni daleč od resnice, da tam veljajo drugačna pravila za pse in njihove lastnike. MATEJA JAZBEC Sentjurčane bo manj motil hrup vlakov Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo bo, kot je napovedala, celostno reševala vprašanje onesnaževanja s hrupom. Nekaj ukrepov bodo deležni tudi Šentjur-čani. Gre za državno investicijo, ki se bo izvajala na podlagi poročila inšpekcij glede onesnaževanja s hrupom po vsej državi. Tako na primer v Laškem že gradijo protihrupno ograjo, medtem ko bodo v Šentjurju dobili protihrupno zaščito z drugačnimi ukrepi. Proga Celje-Ma-ribor sicer sodi med najbolj obremenjene tako s potniškim kot s tovornim prometom. Pogodba za izdelavo podrobnejših načrtov je že bila podpisana, v Šentjurju pa naj bi zajela skupno 168 stanovanjskih objektov na območju Vrbnega, mesta Šentjur, Grobelnega, Tratne, Hotunj, Dobovca pri Ponikvi, Ostrož-nega in Dolge Gore. Tako se bodo kmalu tudi v teh krajih začeli popisi in meritve stanovanjskih objektov, nato pa se bo izdelal načrt sanacijskih ukrepov. Ti bodo verjetno obsegali predvsem menjavo oken in stavbnega pohištva, vendar bodo morali krajani na to še počakali. Čeprav je izvedba predvidena v obdobju med leti 2010 in 2012, je odvisna predvsem od zagotovitve državnih proračunskih sredstev. PM 1 Zdravniško društvo Celje Tradicionalni valčhov ples 2010 Rarodni dom Celje, 6. marea 2010 ob 20. uri Nastopajo: Ansambel Oliver Twist in Nuška Drašček Izkupiček plesne prireditve bomo podarili v dobrodelne namene. PRODAJA VSTOPNIC: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia, Celje, Krekov trg 3, telefon: 03 428 79 36, 031 610 537, fax: 03 428 79 31, od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 in ob sobotah med 9.00 in 13.00. Pokrovitelj prireditve: Mestna občina Celje Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK & RADIO CELJE V Celju dražje najemnine grobov? Veking s sedanjimi cenami najema grobov ne more pokriti vseh stroškov, zato predlaga 8,45-odstotno podražitev Celjski mestni svetniki bodo danes odločali o podražitvi najemnin grobov v Celju in na Teharjah. Najemnina grobov na pokopališčih v Celju in na Te-harjah bo, če se bodo s tem danes strinjali celjski mestni svetniki, dražja. Podražitev za 8,45 odstotka je predlagal Veking, ki ima s celjsko občino sklenjeno koncesijsko pogodbo za urejanje pokopališč ter pogrebne in pokopališke dejavnosti. Kot glavni razlog za zvišanje cen najemnin v Vekin-gu navajajo negativne poslovne učinke pri izvajanju dejavnosti urejanja pokopa- lišč, saj s sedanjimi cenami najema grobov ne morejo pokriti vseh stroškov. Lani so imeli v Vekingu pri izvajanju dejavnosti dobrih 18 tisoč evrov izgube, kar je 8,45 odstotka njihovih prihodkov. Ravno za toliko želijo zdaj podražiti najemnine grobov v celjski občini. Hkrati pojasnjujejo, da so med najcenejšimi upravljal-ci grobov pri nas. Cene najema grobov so sicer v celjski občini nespremenjene že od leta 2007, predlog za podražitev pa je Veking mest- nemu svetu posredoval že lani, a ni bil sprejet. Poslovilne dvorane ni v občinskih načrtih Takoj, ko se bo vreme ustalilo, bodo tudi prepleskali fasado in dokončala sanacijo stropa in odpadajočega ometa na mrliški vežici na celjskem mestnem pokopališču, kjer je poslovilna ploščad, obljubljajo v Vekingu. Sedanja barva fasade se namreč nekaterim občanom zdi neokusna. Že v prejšnji mandat mestnega sveta pa sega pobuda, da bi Mestna občina Celje na celjskem mestnem pokopališču zgradila poslovilno dvorano. Vendar nič kaj ne kaže, da bodo Celjani dvorano sploh dobili. Mestni svetnik Emil Kolenc je na zadnji seji mestnega sveta ponovno spomnil na ureditev poslovilne dvorane na celjskem pokopališču, ki bi prisotnim na žalnih svečanostih nudila zavetje pred mrazom, dežjem in tudi pred poletno vročino. Kot je dejal, ni nujno, da bi bila dvorana tako velika, kot je na primer v Velenju, bi pa bilo prav, da bi tudi Celje končno dobilo poslovilno dvorano. V občinskem oddelku za okolje in prostor so odgovorili, da so strokovne službe izgradnjo poslovilne dvorane pred leti načrtovale, vendar je bila nato sprejeta odločitev, da se zaradi predvidenih visokih stroškov projekta namesto dvorane ra- Na pokopališčih v Celju in na Teharjah je skupaj 9.245 grobov, pri čemer Ve-king najemnino zaračunava za 8.041 grobov (1.873 žarnih in 6.168 ostalih grobov). Iz prihodkov od najemnin koncesionar na grobovih opravlja letno in zimsko čiščenje, košnjo zelenic, striženje žive meje, vzdrževanje poti in zapuščenih grobov, prekope, varovanje pokopališča in vodenje katastra grobov. je uredi pokrit prostor na južni strani obstoječega poslovilnega objekta. »Izveden je bil natečaj za izbor idejne rešitve, vendar odločitev o izboru variante ni bila sprejeta,« pravijo na MOC in dodajajo, da bo »strokovna služba s potrebnimi postopki za pokritje opredeljenega območja ob poslovilnem objektu nadaljevala, ko bodo za te namene v proračunu zagotovljena sredstva. Trenutno je možno uporabljati poslovilno dvorano v objektu kon-cesionarja, v neposredni bližini mestnega pokopališča.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Kot opažajo v Vekingu, ljudje še vedno ne ločujejo odpadnih nagrobnih sveč od drugih odpadkov, čeprav so pokopališči v Celju in na Teharjah že pred novim letom opremili s posebnimi zabojniki za sveče. S tem delavcem Vekinga nalagajo še dodatno delo, ki morajo sveče, preden jih predajo Simbiu, ločiti od drugih smeti. Cena za letni najem v evrih (brez DDV) Kraj Enojni grob Dvojni grob Grobnica Žarni grob Celje - obstoječe cene 13,86 28,22 74,25 9,82 Celje - nove cene 15,03 30,60 80,52 10,65 Ljubljana 26,42 52,84 158,51 15,85 Maribor 13,53 18,94 30,70 37,89 Velenje 21,32 38,03 58,57 14,46 Šentjur* 15,96 32,49 85,50 9 ,1 9 Laško 16,67 25,00 - 12,50 * Šentjur: cena je preračunana na grob, sicer znaša 5,7 EUR/m2 brez DDV. Za lepši pogled turistov in meščanov Skrajni čas je že, pravijo v Laškem, da nekoliko polepšajo mestno jedro. Strinjajo se, da pogled na večnamenski objekt na Valvazorjevem trgu ni ravno takšen, kot bi si ga želeli v izrazito turistično naravnani občini. Na objektu je popolnoma dotrajala streha, ki pušča, prav tako okna, uničena so tudi vrata, neurejena je okolica. Odslužile so tudi granitne kocke in plošče na občinskem dvorišču, ki so zaradi številnih prireditev močno poškodovane. Pa tudi na grad Tabor bi se gotovo napotilo več ljudi, če bi jim bila omogočena varna hoja oziroma dovoz za večja vozila. Vse to želijo Laščani čim prej obnoviti, zato se bodo prijavili na razpis za razvoj regij, na katerem bodo poskušali pridobiti več kot 70 odstotkov sredstev vrednosti projekta, ki so ga ocenili na 835 tisoč evrov. Skrbeli pa bodo tudi za obnovo vaških jeder, kjer se obetajo sredstva z razpisa ministrstva za kmetijstvo. Začeli bodo z Malo Brezo in Zgornjo Rečico, kjer želijo zgraditi pločnike, vodovod in razsvetljavo. V Mali Brezi se bodo dela začela že letos, v Zgornji Rečici, kjer si krajani želijo predvsem bolj spodobno cestno povezavo, pa v naslednjem letu. Seveda sredstev vedno zmanjka za vse, ki bi jih želeli, zato so laški svetniki opozarjali na nizke postavke pri športu in veteranskih organizacijah. A kot pravi župan Franc Zdolšek, bodo občani pač morali razumeti, da občina ne more poskrbeti za brezplačne aktivnosti vseh rekreativcev: »Dogaja se tudi, da se kdo z mercedesom pripelje pred dvorano, kjer ima omogočeno brezplačno uro igre tenisa. Tako pač ne gre.« Odprto je še tudi vprašanje, kje točno se bo gradilo večje športno igrišče ... Hkrati pa je Zdolšek, v šali sicer, pripomnil, da je občini kar prav prišla kriza, ki je zajela tudi gradbenike. Na ta račun so Laščani namreč kar nekaj projektov uspeli speljati po precej nižji ceni, kot je bilo prvotno načrtovano. PM Šoštanjčani so se dodobra nadrsali V Šoštanju so zaključili uspešno sezono na približno 300 m2 velikem drsališču s pravim ledom. Tudi letos je bilo drsališče izjemno dobro obiskano, na njem pa so organizirali številne prireditve in koncerte, ki so kljub mrazu privabili veliko obiskovalcev. Za zaključek so pripravili celodnevno prireditev Dan D s koncertom Tapravih falotov. Dogajanje se je začelo s šolo drsanja, nadaljevalo s tekmovanjem, na katerem so se drsalci pomerili v hitrosti, spretnosti in tudi umetnostnem drsanju. Tekmovali so predvsem otroci, ki so pokazali, kaj so se naučili v letošnji sezoni. Videti je bilo kar nekaj skokov, piruet in lastovk, skupne zmage pa se je veselil Šoštanjčan Mladen Ilič. V občini so prepričani, da je ob rednih tedenskih animacijah in šoli drsanja ter posebnem programu v času šolskih počitnic vsak našel kaj Šoštanjsko drsališče celo zimo ni samevalo. - Št. 17 - 2. marec 2010 zase. Na drsališču so si lahko obiskovalci za evro drsalke tudi sposodili, a je hiter pogled pod noge pokazal, da so Šo-štanjčani drsališče že vzeli za svoje, saj je vedno manj značilnih oranžnih sposojenih drsalk, vedno več ljudi se je namreč odločilo za nakup lastnih. Ker je drsanje brezplačno, je praktično nemogoče poznati natančno število obiskovalcev, ocenjujejo pa, da je drsališče obiskalo več kot 10 tisoč ljudi. Največ je bilo seveda otrok, ki so postali že pravi mojstri drsanja in tudi hokeja, seveda pa so se na drsalkah rekreirali tudi starejši. Več kot deset osnovnih šol iz Velenja, Koroške in Savinjske regije je na drsališču organiziralo športne dneve. Občina Šoštanj je s projektom Pravljično mesto z drsališčem začela pred tremi leti v upanju, da bo rokometno igrišče, kjer je drsališče urejeno, postalo priljubljeno zimsko zbirališče. Z odzivom so več kot zadovoljni, zato bodo tudi v prihodnje ponudili možnost ljubiteljem drsanja. US, foto: DEJAN TONKLI IZ NAŠIH KRAJEV - AKCIJA Zaradi sečnje dreves ogrožen projekt Rimskih term? Sklad kmetijskih zemljišč oziroma delavci Gozdnega gospodarstva Celje v Rimskih Toplicah na območju med Senožetami in zavarovanim območjem zdraviliškega kompleksa na podlagi odločbe zavoda za gozdove, krajevne enote Laško, že od minulega tedna sekajo drevje. Kot opozarjajo v Civilni iniciativi (CI) za oživitev zdravilišča, lahko to početje resno ogrozi 50 milijonov evrov vreden projekt Rimskih term, saj naj bi obstajala velika nevarnost plazenja tal proti zdraviliškemu kompleksu. V zavodu za gozdove pravijo, da je sečnja nujna in z njo nikakor ne ogrožajo zdravilišča. CI je na Inšpektorat RS za okolje in prostor in Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila poziv za takojšnjo ustavitev sečnje dreves v državnem gozdu nad zdraviliškim kompleksom. »Grob poseg v gozdni sestoj že povzroča erozijsko žarišče, ki utegne sprožiti posledice po pobočju navzdol, torej proti samemu kompleksu zdravilišča,« opozarja CI, svojo bojazen pa utemeljujejo z dogodkom izpred Civilno iniciativo za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah skrbi sečnja gozda nad zdraviliškim kompleksom, zato zahtevajo takojšnjo ustavitev posegov v gozd. Na celjski območni enoti zavoda za gozdove pa pravijo, da so skrbno pretehtali strokovne argumente za sečnjo in proti njej. dveh let, ko je hribina že pla-zovito zdrsnila proti zdraviliškemu kompleksu za približno 30 centimetrov in ogrozila revitalizacijo zdravilišča. Plaz v gradbeni jami so na podlagi strokovnih študij in obsežnih geoloških raziskav tega območja sanirali več mesecev. Poleg tega, opozarjajo v CI, je inšpektorat za gozdarstvo leta 1995 že prepovedal posege v gozdni sestoj na tem območju. V celjski območni enoti zavoda za gozdove odgovarjajo, da sečnje ne nameravajo ustaviti. Kot pravi vodja območne enote Miran Orožim, so za državne gozdove v okolici term izdelani podrobni gozdnogojitveni načrti, ki so bili predstavljeni tako upravi term kot tudi predstavni- kom občine. »V letu 2009 smo v gozdovih v okolici term v Rimskih Toplicah v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti za sečnjo odkazali 2.368 kubičnih metrov dreves. V začetku leta 2010 smo za tri objekte tudi izdali odločbe za sečnjo. Gozdovi nad termami imajo zelo poudarjene socialne funkcije, ki narekujejo način gospodarjenja. Tako so predvidene sečnje manjših intenzitet, podaljševanje proizvodne dobe, varovanje dreves zanimivih oblik in izrednih dimenzij, omejeno gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami, nadstandardno vzdrževanje gozdne infrastrukture in nadstandardno izvajanja varstvenih del. Prilagaja se tudi čas sečnje glede na možen obisk gozda. Odstranjuje se starejša z glivami in insekti napadena drevesa, ki bi predstavljala potencialno nevarnost za obiskovalce. Količina poseka predstavlja okoli desetino lesne mase na tej 55 hektarjev veliki površini,« pojasnjuje Orožim in dodaja, da so vse te zahteve zapisane tudi v izdani odločbi. V termah brez komentarja Nadalje Orožim navaja, da je plaz pri izkopu gradbene jame iz težišča spravil tudi posamezna drevesa, ki še dodatno trgajo stabilno hribino. Zato je razbremenitev pobočja predvsem z nagnjenimi in že destabiliziranimi drevesi po besedah Orožima strokovno nujna, zato sečnje ne mislijo ustaviti. »Bolj kot sama sečnja je nevarno nestrokovno izvajanje tehničnih ukrepov na gradbišču. Ustavitev sečnje bi nujen ukrep samo odložila za nekaj let, ko bo zaradi oživitve term vse še bolj moteče za okolico in obiskovalce. Zavedamo se, da je gospodarjenje z gozdom v takih območjih še posebej zahtevno. Zato smo skrbno tehtali strokovne argumente za sečnjo in proti njej. Poslušali in seznanjali smo tudi krajane Rimskih Toplic. Podobno kot oni tudi mi želimo, da projekt revitalizacije term uspe. Odprtje novih term želimo pričakati s skrbno gospodarjenimi, zdravimi gozdovi in z urejeno gozdno infrastrukturo,« pravi Miran Orožim. In kako na sečnjo gozda nad zdraviliškim kompleksom gledajo v Rimskih termah? Kot pravi direktorica term Marjana Novak, »problematika nima neposredne povezave z našo investicijo, zato je ne komentiramo. Verjamemo, da so pristojne inštitucije, ki so poseg načrtovale in odobrile ter ga izvajajo, ustrezno preučile vsa dejstva in vse možne posledice. Ravnanje v skladu z zakoni in predpisi pričakujemo tudi od inšpektorata«. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA HUJŠAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Skupina nared za delo! ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Dobili smo jo. Skupino za hujšanje, sedmo po vrsti v akciji Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Enaindvajset posameznikov se bo v tri mesece dolgem boju in spoznavanju s samim s seboj opremilo z znanjem za drugačen vsakdan. Vsem tistim, ki niste bili izbrani v skupino, želimo, da ne obupate ter da s pomočjo objav in oddaj v časopisu in na radiu skupaj z nami in z veliko volje začnete spreminjati svoje življenje. Ali ste odločeni trdo delati, vsak teden obiskovati delavnice, vsaj petkrat tedensko obiskovati fitnes in skupinsko vadbo? Potem ste udeleženec letošnje skupine zdravega huj-šanja! Približno s temi vprašanji sta odločitev za sodelovanje v akciji na petkovih razgovorih preverjali prim. Jana Govc Eržen in inštrukto-rica fitnesa Nataša Šuster. Pripovedi o nenehnem boju v začaranem krogu odvečnih kilogramov, o nizki samopodo-bi in slabem počutju so bile tudi tokrat glavni motiv za spremembo. Skoraj vsi se zavedajo, da je vzrok prekomerne teže v nepravilnem prehranjevanju in premalo gibanja. Toda, volje, znanja in moči niso zmogli nikoli združiti v uspeh. In da ne boste mislili, da je to edini povod za sodelovanje v akciji. Ena od kandidatk se na primer avgusta želi odeti v poročno obleko in pred oltar z bodočim mo- žem stopiti v prikupnejši in bolj zadovoljni podobi kot bi sicer, druga je odločena okroglo obletnico rojstva praznovati za obloženo mizo zdravih jedi, zakonski par pa si najbolj želi, da se ne bi več toliko »pohalo« domači kuhinji. Moško vrsto v letošnji skupini zastopa samo en kandi- dat in še tega bo vestno pri delu spremljala njegova »boljša polovica«, ki je prav tako udeleženka akcije. Prva delavnica se bo začela čez teden dni, 9. marca, ob 18. uri v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Na njej bodo udeleženci izvedeli, kdo so izvajalci akcije, se seznanili s programom, prisluhnili medsebojnim zgodbam in se spoznali med seboj. Čakala jih bo tudi prva meritev krvnega tla- ka, tehtanje, merjenje višine in obsega pasu ter anketa o prehranskih navadah in dejavnikih tveganja za kroničen nastanek bolezni. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Akcijo hujšanja boste lahko spremljali tudi v tedenski reportaži vsak četrtek okrog 6.30 v Jutranjem programu Radia Celje. Zgodbe letošnjih kandidatov se med seboj niso razlikovale. Vsi so obremenjeni s svojo podobo, nepoučeni o pravilnem prehranjevanju, gibanje jim je pogosto tuje in njihovi dnevi so prežeti s slabim počutjem. Objavljamo seznam udeležencev akcije zdravega hujšanja (v skupino je bilo izbranih 21 udeležencev za primer, da bo kdo v času akcije izstopil): 1. Danica MEDVED, Ponikva 2. Janja PLANKO, Celje 3. Anamarija KRIŽNIK, Celje 4. Darinka GRGURIČ, Laško 5. Branka SELČAN, Celje 6. Cvetka KOPITAR, Šentjur 7. Roman PODLESNIK, Petrovče 8. Mojca PODLESNIK, Petrovče 9. Sanja ZUPANC, Vojnik 10. Polona HREN, Zreče 11. Marinka FERLIČ, Štore 12. Irena BANOVŠEK, Celje 13. Polona OCVIRK, Podčetrtek 14. Milenka OSET, Šentjur 15. Simona JANČIČ, Ljubečna 16. Viktorija JEZOVŠEK, Teharje 17. Ivana ŽABERL, Celje 18. Mojca JURIŠIĆ, Celje 19. Andreja BRECL, Ljubečna 20. Martina BANFIČ, Žalec 21. Anja JANŽEKOVIČ, Celje V Rogaški Slatini, nov parkirni red - Občinski svet je pred časom sprejel sklep o ustanovitvi stavbne pravice na ime Celjskih lekarn, pogodba je po zemljiškoknjižni plati izvedena, lekarnarji pa so pohiteli s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri zdravstveni postaji bo po novem vsega skupaj nad 90 parkirnih mest, od tega ena tretjina v podzemni garaži Promenada, saj se objekt nahaja ob takoi-menovani novi zdraviliški promenadi. Gradnji parkirne hiše bo takoj sledila gradnja novega poslovnega prostora Celjskih lekarn, saj je obstoječi preutesnjen. Zaradi zagotavljanja nemotenega dostopa do zdravstvene postaje hkratna gradnja ni mogoča. kjer gradijo garažni hiši, ustvarjajo Prihajajo lisice Parkiranje v Rogaški Slatini po novem ne bo več povsod zastonj. Občina Rogaška Slatina je začela s pravnimi postopki, s katerimi bo parkiranje vozil prilagodila novi možnosti v parkirni hiši Janina pri največjih hotelih, kjer bo treba plačati parkirnino. Občinski svet je zato sprejel na zadnji seji nov odlok o ureditvi cestnega prometa brez posebnih pri- V občini Rogaška Slatina je vsega nad tisoč parkirnih mest v občinski lasti, od tega 16 za invalide. Vsega skupaj imajo blizu dva tisoč parkirnih mest. Tudi Šentjurčani varčujejo Šentjurska upravna enota je pripravila predstavitev dela v minulem letu. Tudi to enoto, ki s 25 zaposlenimi sodi med srednje velike enote, je lani zaznamovalo varčevanje. Ravno zaradi tega še niso uspeli realizirati ukrepov za bolj prijazno ter uporabnikom dostopnejšo upravo, ki so jih zastavili ob podpisu namere o sodelovanju z Občino Šentjur ter ministrstvoma za javno upravo in finance. Kljub temu so uspeli vse zadeve lani rešiti brez zaostankov, ves čas pa merijo tudi zadovoljstvo uporabnikov. Število upravnih postopkov se je lani glede na leto 2008 povečalo za odstotek, tako so lani reševali skoraj 12.800 upravnih zadev, vse pa so rešili v zakonitem roku in brez zaostankov. Zmanjšalo pa se je število drugih upravnih nalog, in sicer za 1,5 odstotka. Lani jim je uspelo rešiti vseh 152 denacionalizacij skih zahtevkov. Uvedli so varčevalne ukrepe pri materialnih stroških, splošna ocena kakovosti storitev s strani uporab- nikov pa v Šentjurju znaša kar 4,68 na lestvici od 1 do 5, kar pomeni nadaljevanje trenda povečevanja zadovoljstva. Lani so začeli izdajati nova vozniška dovoljenja v obliki polikarbonatske kartice, izdali so več novih vozniških dovoljenj zaradi vpisa nacionalne poklicne kvalifikacije, gradbenih dovoljenj za manj zahtevne objekte ter izpeljali več postopkov na področju kmetijstva. Manj postopkov pa je bilo na področju žrtev vojnega nasilja. PM Ob zdravstveni postaji v Rogaški Slatini, ob zdraviliški promenadi, se bo v prihodnjih tednih pojavilo gradbišče Celjskih lekarn. Poskrbele bodo za novo lekarno ter podzemno garažno hišo Promenada. Celjske lekarne s parkirno hišo V skrbi za zdravje pomb, obenem so po hitrem postopku sprejeli sklep o določitvi splošnih in posebnih parkirišč v občini Rogaška Slatina, s katerim natančno določajo območje, kjer parkiranje ne bo več dovoljeno. »Dokler ne bo zaživela parkirna hiša Janina, nimamo v mislih, da bi se posluževali tega režima. Prav tako moramo izbrati izvajalca, ki bo opravljal odvoz nepravilno parkiranih vozil,« pojasnjuje župan mag. Branko Kidrič. Jeseni, ko bo Janina zgrajena, bodo začeli z opozorili, če ta ne bodo zalegla, se bodo pozneje poslužili lisi-čenja ter odvoza nepravilno parkiranih vozil. BRANE JERANKO Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, vodi pa ga Žalčanka Viktorija Rehar, je ob tednu boja proti raku pripravilo brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in določanje indeksa telesne mase. Merjenje sta v petek izvajali Barbara Dimnik in Tončka Zimšek. Udeležba je bila nad pričakovanji, priložnost pa so v največji meri izkoristili starejši. TT Barbara Dimnik in Tončka Zimšek pri merjenju krvnega tlaka, sladkorja in holesterola Po kuhinjah bo dišalo Turistično društvo občine Polzela je v okviru svojega izobraževalnega programa pripravilo dvodnevni kuharski tečaj, ki je bil v gospodinjski učilnici OŠ Polzela. Prvi dan, ko je tečaj vodila Barbara Mraz - Cokan, so pripravljali različne močna-te jedi, kot so cvetača po madžarsko, krpice z gnjatjo in zeljem, prosena kaša z zelenjavo, ribana kaša z grahom, zeliščni žličniki, ajdova kaša z jurčki in radičem. Drugi dan je tečaj vodil izkušeni go- bar. Franci Uratnik. Pripravljali so različne gobje jedi, kot so goveji zrezki v gobji omaki, piščanec z gobami v paradižnikovi omaki, krompirjevi svaljki z jurčki, gobova juha s krompirjem, svinjina z gobami in rezanci, gobe s koruznim zdrobom, gobova potica in drugo. Vsi udeleženci, bilo jih je 25, so se na tečaju dobro počutili, skuhano pojedli in odšli domov z marsikatero novo izkušnjo in idejo. TT www.radiocelje.com Udeleženci tečaja na Polzeli - Št. 17 - 2. marec 2010 Imena na plakatu otrok iz celjskega vrtca Zarja so povsem običajna za te čase, bolj nenavadno bi bilo, če bi bila med njimi kakšen Franc ali Marija. Devet tisoč Katarin in osemsto Mirov v Sloveniji Zakaj so Hrvati v zmoti? - Najmanj Udov in Jošk - Ni iz Udin, ampak je Izudin »Pridružite se nam,« vabi ekipa Maximala. V Maximalu After work party z vrhunskimi čaji Choi time Choi time zabava je uspela in dosegla svoj vrhunec večera, ko so mične hostese postregle z vrhunskimi pravimi čaji s Kitajske - Choi time. Za gurmanski užitek je poskrbel Hotel Evropa. Tako smo poleg vrhunskih čajev različnih okusov poskušali tudi njihove dobrote. DJ je obiskovalce ogrel z zvoki house glasbe. Ob zaključku večera so vsi obiskovalci After work partyja dobili majhno presenečenje v obliki Choi time čajev. After work party je vsak četrtek od 17. ure v Maximalu v Celju. Pridružite se ljubiteljem dobre družbe! Lahko se boste sprostili in zabavali ter sklepali nova poznanstva. Spoznajte svoje sodelavce v sproščenem vzdušju in postanite še bolj usklajena, motivirana in visoko produktivna ekipa, ki gre novim podvigom naproti ... O Piki Kavs, rojeni Pofuk, ter o posameznikih, ki se pišejo Drk, Drekonja, Šiška, Tič ali Ritonja smo pisali že lani, ko smo se lotili najbolj seksualnih, živalskih ali »prehranskih« priimkov. Tudi o Cuckih (pač v tem obdobju bolj odmeven priimek) ... Tokrat pa smo nos vtaknili v raziskavo osebnih imen. Sicer nismo ugotovili nič posebnega ali seksualnega kot pri priimkih, smo se pa prepričali, da se Hrvati motijo, ko nas kličejo Janezi. To sploh ni najbolj pogosto ime v Sloveniji. Največ je Francev, Frančkov in Fran-celjnov. Francev je namreč več kot 30.500. No, nismo jih lastnoročno šteli, da ne bo pomote, ampak smo brskali po spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije. Francem sledijo Janezi (25.028), Antoni (21.902) in Ivani (21.555). Med ženskimi imeni kraljuje Marija, teh je 71.093. Sledijo Ane (29.177) in Maje (12.786). Laičen pregled najpogostejših slovenskih imen pokaže, da matere za svoje sinove v večji meri izbirajo starejša imena kot za hčerke. Med pogostimi moškimi imeni so še Jožef, Marko, Andrej in Marjan, med ženskimi pa Andreja, Irena, Mateja in Barbara. Na lestvici 200 najbolj uporabljenih imen so tudi bolj »eksotična«. Elvisov je okoli tisoč, Hasanov je 751, 745 pa Mirsadov. Sirota Jerica je bila resda le ena, drugače pa je pri nas Jeric 929 in 934 Roz. Ob siroti Jerici smo se seveda spomnili tudi slepe Esmeralde, ki je pred leti obnorela Slovenijo in nekatere mamice so po njej imenovale svoje otroke. Pa smo preverili, kolikim je tako ime. Našli smo jih 17, največ v jugovzhodnem delu države. Ko bodo starejše, jih bodo lahko klicali Esma, na primer. Že v mladih letih pa so desetletja nazaj dečka po imenu Sandokan na Šentjurskem klicali lepo po domače Sandi. Francev in Marij je pri nas največ zaradi večje starejše populacije, se pa to vendarle spreminja. Čeprav kar nekaj staršev še ceni tradicijo in se še vedno odloči svoje otroke krstiti z imeni starejšega izvora, pa so po letu 2001 najbolj pogosta imena novorojenčkov Luka, Nika, Jan, Sara, Nejc in Eva. In na seznamu je spet Jerica, le da so ji v modernejšem obdobju odvzeli »i« in je postala Jer-ca. Se pa po letu 1991 pri nas noben starš ni odločil za Ge-novefo, Frideriko ali Radoslava. Bolj malo ali pa sploh ne boste srečali najstnika(-ce), ki bi mu bilo ime Jozo, Ramo, Borka, Bosiljka ali Jo-lanka. In če vam ta imena ne dišijo po slovenskem poreklu, so vseeno v registru imen našega območja. V devetdesetih letih so pri nas povzemali predvsem tuja imena, tako da je zdaj že 330 Tia-nov in 108 Kiar. Eno zanimivejših imen je tudi Noah (17). Nasploh je videti, da starši pogosto radi potujčijo imena (tako Timotej kar naenkrat postane Timotei, Taj da pa Taida) ali pa dajo otroku ime po najljubši pevki - Enya. Najmanj pa je v Sloveniji Ćamil, Ulfet, Ut, Ok-tavij, Ozvaldov, Udov in Jošk. Da bi bili čim bolj aktualni, smo za vas zbrali še te podatke: v Sloveniji je več kot 9 tisoč Katarin, okoli 800 Mirov in okoli 400 Borutov, nismo pa preverjali pasjih imen ... Ob koncu še peripetija naše znanke: svoji mami je morala kar nekaj časa razlagati, da njen mož ni iz Udin, ampak da mu je Izudin ime ... In ko smo ravno pri Italiji naj se malo s pepelom posuje še avtorica tega članka: Simona ima v italijanščini prav poseben pomen, saj mona pomeni pogovorno ženski spolni organ . SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Možno je seveda tudi spremeniti svoje ime. To lahko stori vsak polnoleten državljan Slovenije, v imenu mladoletnikov pa njihovi starši. Imena pa si kar tako ne more spremeniti na primer kak obtoženec hudega kaznivega dejanja. O prošnji za spremembo osebnega imena odloča upravna enota. Ta pa - razumljivo - ne bo ravno (zlahka) dovolila, da se nekateri preimenujejo v Jezusa Kristusa ali Pikapolonico. Mik Celje, eno vodilnih slovenskih podjetij na področju proizvodnje stavbnega pohištva, bo na letošnjem sejmu Dom predstavilo kar nekaj novosti. Poleg že uveljavljenega programa PVC- in ALU-stavb-nega pohištva so letos pod blagovno znamko Mik začeli tržiti tudi lesena okna in okna v kombinaciji lesa in aluminija. Med letošnjimi novostmi v programu PVC- in ALU-oken velja izpostaviti visoko energetsko učinkovit 6-komorni PVC-okenski sistem, popolna novost pri Miku pa so lesena okna. Okna iz smrekovega lesa so zaščitena z okolju prijaznimi debeloslojnimi lazurami na vodni osnovi, ki ščitijo les pred UV-žarki in zagotavljajo njegovo dolgotrajnost. Tako kot PVC-okna so tudi Mik lesena okna energetsko učinkovita in se uvrščajo v energetski razred A. Poleg vseh omenjenih novosti bodo na letošnjem sejmu predstavili tudi razširjeno ponudbo vrat, obstoječ program PVC-vrat so namreč razširili z notranjimi lesenimi laminatnimi vrati. 10 INTERVJU NOVI TEDNIK Andrej Žnidaršič je edini Slovenec, ki je šolanje za učitelja jahanja naredil na zelo priznani nemški jahalni akademiji. Pred leti je izumil pripomoček za učenje jahanja. Zanj je dobil zlato priznanje na obrtnem sejmu v Celju, zlato je za inovacijo prejel tudi v Nurenbergu na sejmu inovacij. »Okužen« s konji Andrej Žnidaršič: »Življenje je prelepo, da bi ga izgubil zaradi drobnega reza« - Zaradi tuberkoloze na pipo Pet let je od takrat, ko se je iz Logatca v naše loge preselil dobro znani Ranč Kaja in Grom. Sprva je mogoče še kdo pomisli, da gre za neke vrste »high« ljudi in konjenike. Tisti, ki so ustanoviteljema ranča bili pripravljeni prisluhniti, pa so na stereotipe hitro pozabili. Sploh je svet zakoncev Žnidaršič prepleten z zelo različnimi nitmi. Ovojnico pa resda že več kot dvajset let tvorijo konji. Darjo Žnidaršič so bralci našega vati, kaj bi naredila za goste, ki bodo časopisa že imeli možnost spoznati. Vira njene okužbe s konji pa ravno ne. Saj najbrž tudi Andrej Žnidar-šič pred leti ni vedel, da bodo prav konji krojili njegovo življenje. »Mislim, da skorajda ni človeka, ki si enkrat v življenju ne bi želel imeti svojega konja. Ampak žal se vsakomur ne uresniči, meni se je. Kot mladenič sem obiskoval najprej eno, potem drugo jahalno šolo, potem sem na konje kar nekako pozabil. Prišla so leta alpinizma, surfanja. Šele ko sem dokončal študij, sem uresničil svojo otroško željo, da bi imel svojega konja. S prijateljem, ki se bolj spozna na konje, sem šel kupovat prvega konja. Izbral sem si, jasno, lepega in mladega. Da bi ga sam učil in vzgajal. In če ne bi bilo prijatelja, bi naredil tipično napako. V konje-ništvu velja zlato pravilo: z mladimi konji naj se ukvarjajo izkušeni jahači in obratno. Tako je bila moja prva kobila, Kaja, stara devet let. Grom pa je bil Darjin nemški ovčar,« pripoveduje Andrej. »Ko sva se >stozdi-rala<, poročila sva se namreč še v bivši skupni državi, sva v zakon pripeljala vsak svojo žival. In ko smo našemu posestvu morali dali neko ime, sva se pač odločila, da bi ranč poimenovala po njiju. Ranč je sicer tujka, zato mi ni najbolj všeč. A po njem vsak ve, da gre za kmetijo, povezano s konji. V slovenščini namreč ni pravega sinonima za to.« Tako ste se zapletli s konji. Kako pa ste se zapletli s srednjim vekom, srednjeveškimi igrami, po katerih ste tudi bili zelo znani? So bili tudi tukaj konji? Da, a le po naključju. Bil je september in Darja me je začela spraše- z nami silvestrovali. In sem kar blek-nil, da bomo naredili viteški turnir. Darja je to zapisala v program, medtem ko sem sam na to skoraj pozabil. Potem so nas klicali iz turistične agencije, da goste zanima, kaj to bo. Jaz pa še nič nisem vedel, kaj bi. No, pa sem začel migati in se skupaj z zgodovinarjem poglobil v srednji vek. Sposodili smo si obleke, naredili lesene replike orožja in naredili turnir. Imeli smo tudi komisijo, ki je sedela za mizo in se mastila s piščanci ter kosti metala po tleh. Marsikoga je zanimalo, kako bo to sploh izgledalo. Prišla sta zgodovinar in kustosinja grada Snežnik, kjer smo si izposodili kostume. Dala je pobudo, da bi kaj takšnega lahko naredili tudi na gradu Snežnik. Tako se je začelo. 13 let smo bili na tem področju prisotni, naredili smo mnogo odmevnih prireditev. Zadnja je bila v Žički kartuziji. In zakaj se je končalo? Zaradi dveh stvari. V takšne prireditve vložiš veliko dela, a na koncu vidiš, da si delal z ničlo ali minimalnih dobičkom. Vprašaš se, ali je bilo za sto evrov vredno pol leta garati. Drugo pa ... V začetku delaš z navdušenjem, če kaj zaslužiš, hitro spet vložiš v razvoj, obleke. A to sčasoma mine. Trudili smo se tudi, da so bile viteške igre kulturnega, izobraževalnega značaja. Na koncu smo bili kar malo razočarani, ker so ljudje zadovoljni z vsem. Ali narediš zelo dobre viteške igre ali pa kar nekaj. Glavno da se »fajn« je in pije. Če vitez nastopa v supergah, nič zato. Raje nisem zraven, kot da sem v srednjeveških farsah. Imamo sicer tudi dobre prireditve v Sloveniji, a žal jih ni veliko na določeni ravni. Ne vem, tukaj raje nisem več zraven. Odločni ste bili tudi v službi. Menda je bila vaša odpoved prav filmska. Sredi dela, zaposleni ste bili na sodni medicini dela v Ljubljani, ste tako rekoč odkorakali iz sobe. Ko sem dal odpoved, sem jo dal po dveh letih delovanja najinega ranča. Imela sva že toliko gostov, tečajnikov, da za neko preživetje, zelo skromno sicer, je bilo. Zato teatralna odpoved ni bila kar na vrat na nos. Kaj je bil glavni razlog? Težka služba? Sodne obdukcije namreč niso običajne obdukcije. Mogoče je na to bolj vplivala odločitev predstojnika sodne medicine, da je prevzel obdukcije umrlih zaradi aidsa, kar sicer sodi v pato- loške obdukcije. Pred dvajsetimi leti, ko se o aidsu še ni vedelo toliko kot danes, je to bila za nas kar težka odločitev. Nismo vedeli, kako vse se prenaša, zato smo se pacientov z aid-som bali. Mogoče lahko rečem, da je bil to jeziček na tehtnici. Življenje je lepo in da bi ga izgubil zaradi drobnega ureza, okužbe . Res pa je, da gre za težko delo, obdukcije niso preprosta stvar. Če je pred tabo starejši človek, ko je smrt zanj pravzaprav predstavljala odrešitev, obdukcija ni mučna. Te pa prizadene obdukcija mladega človeka, otroka. Ko pomisliš, kaj vse je še bilo pred njim. Ampak to je življenje. Moramo ga sprejeti takšnega, kot je, in poskušati živeti čim bolj kvalitetno. In še nekaj je. Nekateri imajo resno težavo, da vse iz službe nosijo domov. Prem-levajo o pacientih popoldne, ponoči, v sanjah . Tukaj moraš narediti strogo črto. Doma se moraš posvetiti družini in ne razmišljati o mladem pacientu, ki si ga dopoldne obduci-ral. To je težko breme in mnogi lahko podležejo, sploh če psihično niso preveč stabilni. Radi zaidejo v alkohol. Ne bom rekel, da so alkoholiki. Ampak saj veste, mnogi se v težavah zatečejo h kozarčku. Kar ni dobro. Kar imaš v življenju za razčistiti, moraš razčistiti s trezno glavo in ne z glavo, ki ima promile v sebi. Kako ste sploh prišli na takšno poklicno pot? Življenje je razburkano morje, ko te odnese malo v levo, malo v desno. Tako je tudi mene prenašalo sem ter tja. Pri študiju medicine se naučiš delati s trupli. To nekemu zdravniku ne predstavlja neke groze. Čeprav me zelo presenečajo reakcije nekaterih zdravstvenih uslužbencev. Primer: če nekdo umira, dokler mu srce bije, se bodo vsi trudili, še rokavic ne bo časa dati na roke. Tisti trenutek, ko srce neha delati, postane truplo. »Bogvar« se ga zdaj dotakniti! Ta odnos postane čisto nekaj drugega. Navsezadnje pa: kaj je razlika pet minut prej in pet minut kasneje? Ni je. Kar nekaj stvari o življenju ste sami razčistili tudi ob svojem prvem obisku Namibije. Lov zdaj sprejemate drugače. Res je. Bil sem gost pri znancu iz Nemčije, ki je v Namibiji podedo- val kmetijo, veliko 29 tisoč hektarjev. Je na precej sušnem področju, zaloge vode in trave ni dovolj, da bi lahko gojil govedo ali drobnico, zato goji divjad. Država mu ob letnem pregledu vsako leto določi, koliko živali ima za odstrel, glede na to, koliko živali sploh prenese njegova kmetija. Zato se preživlja tako, da organizira lov na svoji kmetiji. Od nekdaj sem to obsojal. Kako lahko Evropejci tam streljajo živali? Zdaj pa sem spoznal, da v bistvu druge možnosti nima. Malo sem se tudi zamislil nad samim lovom tam. Ni humano. A sem prišel do nekega življenj skega spoznanja. Pri nas ima kmet krav'co Lisko. Z njo živi deset let, nato pride dan, ko mora Liska iz hleva. Mogoče takrat celo prvič vidi sonce. Vso preplašeno jo naložijo na kamion, po možnosti z elektriko, ker sama tako ne gre rada, potem jo peljejo v klavnico. Že prevoz je zanjo travmatičen, v klavnici pa čaka v vrsti in točno ve, kaj jo čaka. Pomislil sem, ali ni lov pri mojem prijatelju veliko bolj human. Žival živi na območju, kjer je doma, pride sekunda, ko prileti metek, in tam na licu mesta umre. Moram reči, da odkar sem bil v Nami-biji, teh lovov ne obsojam več. Izjema je seveda lov na zaščitene živali. Ob koncu se moram obregniti še na vašo pipo. Ste edini, ki ga poznam, da še prisega na pipo ... Tudi zanjo obstaja zgodbica . Bil sem kadilec. Ali se moram zahvaliti moji bivši službi ali pa gre zgolj za naključje, ne vem, ampak dobil sem tuberkolozo. Takrat sem seveda črtal cigarete. Vendar mi je nekaj manjkalo. Odločil sem se, da bom kadil pipo, kar sem si želel že kot študent. Že takrat sem poskušal, a vedno odnehal, ker so me pekla usta. Potem sem enkrat srečal moža, ki je kadil pipo. Vprašal sem ga, če ga kaj peče. Pa je rekel ne. »Ja, zakaj pa potem mene?« sem vprašal. Pa mi je pojasnil, da sem naredil tipično začet-niško napako. »Pipo ste kupili za 5 mark, kajne? Te so zanič. Tudi mene bi po tej pekla jezik in usta. Kupite si eno za 100 mark, pa vas ne bo nič peklo.« In sem si jo enkrat res kupil. Od takrat kadim z užitkom. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Zaplešimo limbo! Gre še nižje? Med količki vas z zavezanimi očmi popelje kar vaš partner. Ni tako enostavno. Poskusite sami! Sonce in smeh na Rogli Na Mašin žagi na Rogli je bilo minulo nedeljo vse v znamenju iger, nagrad in dobre glasbe. Za slednjo sta poskrbeli tudi pevki Niki in Iris. Animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje (Aljoša Bončina, Branko Ogrizek, Andraž Purg, Nena Lužar, Tanja Seme in Simona Brglez) je poskrbela, da so se zabavali pohodniki, predvsem pa vsi, ki so bili na počivališču na Mašin žagi v »pancerjih«. Nasmehi na obrazih, ki jih je priklicalo tudi sonce, se kljub vetru niso pustili odpihniti. Zadnji počitniški dan je mnogim prinesel nagrade naše medijske hiše, Rogle in trgovine Bigg-R. SB Foto: GrupA (B C ■2. t««1! letnik 2010 A J1W1I ;1 ZSmmmm* prilogo TV-OKfiOl^Smmmm Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje čudih NAROCILNICA Ima in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika GARAŽE ODDAM GARAŽO na Čopovi ulici v Celju oddam. Bojan, telefon 041 667-223. 830 GRAD E MATE 2 PRODAM BRIKETE, čista bukev, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 708 KUPIM HLODOVINO iglavcev, na panju - »štoru«, ali za kamionsko cesto, kupim. Telefon 031 357-312. 851 EI3IZ PRODAM DIATONIČNO harmoniko Cis, Fis, H Rutar, s 3 poltoni, ugodno prodam. Telefon 031 866924, Dobje pri Planini. 8i5 DIATONIČNO harmoniko c, f, b in b, es, as, za učenje ali profesionalno igranje, prodam za 2.250 EUR. Telefon 041 939372. 838 PRODAM PRODAM Zvezda. Gledaš jo, večno. Tedaj se utrne. Z A H V A L A ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedija LEOPOLDA KLOVARJA (6. 11. 1935 - 18. 2. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in številnim znancem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter številna pisna in ustna sožalja. Žena Hermina, hčerka Suzana in vnukinja Staša 831 BIKCA simentalca, 150 kg, krmo seno, otavo, v rinfuzi ali v kockah, 400 kosov, prodam. Telefon 070 285-707. 806 15 KNJIG, ohranjenih, ljubezenski romani, prodam za 50 EUR. Telefon 040 412-452. ZA m ŽENSKA, stara 50 let, brez službe, iščem delo: pomoč ostarelim, pomoč v gospodinjstvu, možno tudi delo v proizvodnji. Telefon 041 514-065. 803 BIKCE simentalce in črno bele ter telico simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Možna menjava za kravo z mlekom, možen prevoz. Telefon 031 506-383. š 126 PIŠČANCE, bele in nesnice, rjave in graha-ste, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 5773-744. p 23 OVAC z jagnjeti in ovna ugodno prodam. Telefon 051 306-919. 808 BIKA, 220 kg in telico, brejo sedem mesecev, prodam. Telefon 051 646-127. š 134 KRAVO, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5794-115, 041 939-207. 812 5 let staro bursko kozo, dobro plemenico, poceni prodam. Telefon 5718-030, 031 442-443. 811 BIKCA in teličko, mesne pasme, LS/CHA, stara 3 mesece in težka okrog 200 kg, prodam. Telefon 041 980-981. 829 KRAVO simentalko, teličko 200 kg in teličko 250 kg, prodam. Telefon 5733-232. l 072 BIKA za zakol prodam ali menjam za dve telički. Telefon 031 783-636. 486 UPOKOJENI moški išče žensko, po možnosti upokojenko, za skupno življenje. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611. 828 49-LETNA Celjanka, urejena, želi prijatelja za občasno ali resno vezo. Telefon 041 248647, agencija Super Alan. 749 30-LETNA simpatična ženska, zaposlena, želi prijatelja za resno vezo. Telefon 041 248-647, agencija Super Alan. 749 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 133 www.novitednik.coni oO S» - PRODAM VEČ silažnih bal zelo ugodno prodam. Telefon 5461-066. 697 SUHO lansko seno, v rinfuzi, lahko večje količine, 60 EUR = 17 m3, prodam. Dobje pri Planini, telefon 031 866-924. 815 SENO in otavo, prodam. Telefon 031 894-926. 826 INVALIDSKI skuter, štirikolesni, z garancijo, baterijski, do 8 km/h, 30 km radiusa in do 160 kg nosilnosti, prodam. Telefon 031 854-030. p VABLJENI na Partizansko 12 v Velenje gorenje www.gorenje.si 820 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Op ravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZLjSL K VAM, «-Ç t L ZJlk LAM, l/V-e-C t L Dijaki 4.D Gimnazije Lava Šolskega centra Celje so imeli maturantski ples 30. januarja. Prva vrsta z leve: Matej Matko, Jaka Šalej, Primož Vajdl, Rok Šket, Jernej Plankelj, Rok Gorjup, Matic Korent; druga vrsta: ravnateljica Marija Gubenšek Vezočnik, Tjaša Pertinač, Jasmina Ramšak, Nina Golouh, Sabrina Udrih, razredničarka Marija Kresnik, Nives Podbevšek, Saša Sto-par, Tajda Košir, Monja Pratnemer, Valentina Pajk, Petra Drame; tretja vrsta: Ksenija Zupanc, Staša Zabukošek - Kovačič, Maša Kladnik, Patricija Premec, Tina Sebanc, Aleksandra Kuder, Jasmina Melavc, Teja Strašek; zadnja vrsta: David Knežević, Domen Horvat, Denis Per-tinač, Monika Krivec, Rok Bračun, Katja Jagodič. Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. »Če imaš človeka rad, zdržiš!« 13. februarja je bilo nadvse veselo pri Debelakovih v Lesičnem. Praznovali so zlato poroko in se spominjali dne, ko je Franc svojo nevesto Jožefo pred natančno petdesetimi leti, bila je ravno tako sobota, prvič popeljal pred oltar. Padal je dež in hodili so po blatu, tokrat pa je bilo pravo zimsko vzdušje. V družini Leskovšek v Dob-ležičah je Jožefa privekala na svet kot prva od šestih otrok pred štiriinsedemdesetimi leti. Iskrica ljubezni z dve leti starejšim Debelakovim Franč-kom pa je vzplamtela tako rekoč na cesti. Kot kmečki sin se ni ustrašil nobenega dela in tako je v tistih letih pomagal pri gradnji ceste Lesično-Virštanj. Leskovškova Pepca pa je prinašala pridnim delavcem okrepčila ... Ljubezen sta prav kmalu okronala s poroko. Lepo so jo sprejeli tudi njegovi starši, ko pa se je že čez dobra dva meseca zamajala zibelka, so se ji na novem domu začele uresničevati tudi družinske sanje. Hčeri Marici se je čez pet let pridružil še sin Franci. Mama Jožefa se je posvetila skrbi zanju in gospodinjstvu ter kmečkemu delu, medtem ko je Franci odhajal od doma za zaslužkom. Delal je v velenjskem rudniku, nato v Štorah, upokojitev pa dočakal z večletnim služenjem v kozjanski zadrugi. Tako hči Marica kot sin Franci sta si ustvarila družini in jima podarila tri vnukinje. Njuna sreča je popolna, ko se vsi zberejo v domači hiši. Tako je bilo tudi tokrat, ko so praznovali petdeseto obletnico poroke. Tako kot tistega dne sta se zlatoporočenca s pričami, to sta bila kar sin Franci in hči Marica, ter z ostalimi svati ponovno podala v domačo cerkev, kjer ju je poročil župnik Jože Hribernik. Cerkveni slavnosti je svoj čar doprineslo prvo presenečenje, ko so zapele pevke iz Domžal. Za nadaljnjo srečo je padal riž, muzi- kant Drago Žekar pa je skrbel za dobro voljo. Veselje petdesetih svatov se je nato nadaljevalo v znanem virštanjskem gostišču, kjer so domači poskrbeli še za drugo presenečenje. Ob prihodu sta zlatoporočen-ca pričakala župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman in matičarka Greta Rajgl, pred katerima sta še enkrat izrekla svoj da. Nečakinja Natalija je poskrbela, da so ob obujanju spominov na njuno začetno in prehojeno pot pritekle tudi solze, ker pa je bila pustna sobota, so jih obiskale tudi maškare. »Človeka moraš imeti rad in vse zdržiš. Pa spoštovanje drug do drugega je potrebno,« sta v en glas pojasnila recept za dolg zakon. Ob pogledu skozi okno v naravo pa sta izrazila željo po toplem soncu, saj komaj čakata, da se podata v vinograd s 1600 trsi. Tam čila zakonca najdeta svojo srečo, kajti delo ju krepi že vse življenje, ljubezen pa povezuje in krona njuno sožitje. MAJDA REZEC FOTO TEDNA Foto: grup A Zgodaj je treba začeti Za Matevža Mužerlina iz Svetega Štefana, ki je star šele 3 mesece, pravijo, da se je »podal v mamine vode«, ker tako kot ona obožuje časopis Novi tednik. »Že zelo majhni ga berejo, zakaj ga ne bi tudi mladi in malo starejši? Je res dober in tak naj ostane tudi naprej,« nam je k poslani fotografiji zapisala Lidija Hrustek in hkrati zaželela vse najboljše ob naši 65-letnici. Akrobatski smučar