PRO
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote


year xvil *
•I Ck
■ät*. is	jftrrtitc aicM«, m, pond.ij«k. ia. «^u (Au«. i«), im	stev.-number im.
morganov advokat je zlomil sulico
za klanovce.
--
JJIOA « BILO PEIOAIO TITI KAJ DRUOIOA.
_	i i	-	v
bp venci j* demokratične stran • M tudi ni upala črhniti bete
dice.
ffcihington, D. 0. (Federated fftu,, — Govor kandidata Davi ^ t katerem je slabo prikrito o-
pričevanje /a postoj klanovcev njih protizakonitih činov, je iUl predmet razgovora v wa liiutnuskih političnih krogih. Brkel je: "V deželi je razšir-iustvo preveč splošno, da sc ira, pregloboko vkoreninje-d« se smatra za malenkost, in r da se ne more več zaupati ■dein v javnih uradih od onih, 10 jih poslali tje in da se vlad uoe izrablja v zasebne koristi «o v splošne. Iz tega se je raz i vznemirjajoča tendenca, da odvzame izvajanje zakona iz i vpostavljenih uradnikov in jo izvajajo individuji ali or-(utirana društva po metodi, ki prav malo loči od osebnega ■vonja.
"Situacija, ki tako ugroia so-
ihu red, je vedno ustvarila vzro-in poizkuse, da se odpravi. Da vlada povrne nazaj ljudstvu, je vedno doktrina demokraci-
jo	f— trn .«cu.» I IOS, Aal «f Oat. S, 101 V. mmikmtimé mm J— 14. 1010.
Železničarja organizacija! ka tere član je predsednik Lee, se je izrekla za La Folletta.
Morganov advokat, demokrat ski kandidat Daviš, je prijatelj klanovcev.
Telefonski in brzojavni privat ni interesi se Čutijo varne.
Za varstvo otrok je slabo pre skrbljeno.
Baptistovski dekan odstavljen, ker veruje v čudeže.
Inozemstvo.
Nemčija sprejela vse kompromisne pogoje glede izpraznitve Porurja. Konferenca bo danes za ključe na.
Novi republičanski izgredi izbruhnili na Irskem.
Revplta v Braziliji se zopet Širi
Generalna «tavka na Poljskem je končana.
Calles, novi mehiški predsed nik, ostane zvest delavstvu.
Povpdenj in lakota tareta kitajsko ljudstvo.
Francosko vojaštvo izprazni dve nemški mesti že danes.
Vsi železničarji ee a La Folletta!
Predsednik Loo, ki jo proti La FoUettu, jo bil portion r ovoji lastni organisaeiji
Te begede, katere je govoril irganov advokat, se alnatrajo izgovor klanovstva in da se Mtnja klsnovcev opravičijo. Klan se jc rodil na jugu in na |u je od nekdaj demokratična uka močna, zato nastane vpra-ije: Ali mora demokratična »nka zmagati na celi črti, pre-i »e l>o npala naatoniti proti ' oovčem, ki so teptan pootavo jusruf Ampak nihče ne verja s, da bo demokratična stranka livztla kakšne korake proti kla nenu, akotudi zmaga, kajti »aka. ki se ni drznila na svoji «venciji izreči najmilejše ob lil* klanovakega terorja, ne bo letela ničesar, ako tudi pride | noči.
to'i» je svoje besede zavil v ostruzen* advokaUke frasc,
«J tem» pa iz njih sija nedi-Ftoi zagovor klanovcev.
Waahinyton, D. O. — Senator La Follette je prejel sadnji petek informacije, da lahko uključi v armado avojik volilcev tudi Želez ničarsko orgahizacijo vlako-spremnega oeobja (Brotherhood of Railroad Trainmen), katere predsednik je W. G. Lee, ki «Oče indorsirati kandidatov profrceiv-no koalicije.

DAVI80VA SMOLA.
P*tro V njegovem rojstnem
«ju je odobrilo La Folletta.
u
Nka
I.
lovk
Oarluburg, w. Va. — Kljub !» demokratična stranka delavstvu vabljive in O-Ijivp popevke, nimajo te pota delsvstvo tistega vpil-
^kj ra pričakovali demokra-
od njih,
¡^"'ralni *trokovm in delavski
* m okraj Harrison je sprejel
PU;'J<* s katero je odobril
-J"» ro senatorja Robert La ■et't
ostane letja.
BUZ PO-
ni. _ ( 'i k sika okolica
" '"tos brer poletja, kajU L Prerok Henry J. Co«
. "J», «la bo tri dni hladno
I'deduje, da se je to ego-* « nem »toletj«. Prvi-" v letu 1816, ko je •*M">.'na temperatura za |J "" J'JI> in avguat aa 3.6 ármalo. Drugič j« to "'l. »to je bila tempera-lK,!,''nih meaeeer 4 atp-ö' rmala. Leto« je da-r*'ur« 3-3 stopinj pod
hri»
^ckakje idinamitom j* zločih
fe-	Nekidalavee,
f^T;;1-;« m <W, „.
Kil 1-1 bl,E* ** lávela. k^	*žigalno nit preti
K , nk*** deéko. m
I . ' «JU v ra bo j dina
-
k J " * »dobila telke
resolucije, katero jc sprejela kra jevna unija št. 140 omenjene or ganizacije v Clevelandu, katere Član je Lee. Resolnelja se glasi, da so člani unije na nedavni seji v veliki veČini odobrili La Follet te-Wheelerjev tlket in članom je naročeno, da s vsemi silami agiti rajo aa kandidate progresivne koalicije.
Resolucija ne pove, kako stališče je tavzel predsednik Lee na dotični seji, toda progresivci so prepričani, da so, šli člani preko Leeja in sprejeli resolucijo kljub njegovemu protestu.
Bratovščina \lakoepremnega osobja ima svojo letno konvenei jo v oktobru. Če sklep Leejeve Isstne unije kaj pomeni, tedaj po meni to, da bo eela organizacija odobrila kandidate progresivne koalicije ne gfode na to, kaj pravi Lee.
novi mehiški predsednik ostane zvest delavcem.
?RXZ STRAHU JE TO POVE-
DAL ODPRTO.
Nemilo so dirnule njegov« bese d« podpornik« privatnih biinUkth interesov.
Waahinfton, D. 0. (Federated
Press.) — O mehiškem voditelju se mora reči, da je pogumen Čle vek. To pokazuje njegov g«vor, ki ga je govoril general 0«llf« pred Ameriško delavsko federaei-jo v Atlantic Cityju. Iz njegovih besed zveni razredni boj.
"To je moj« največje zadoščenje, ki sem ga dosegel v svojem življenju kot bojevnik," je prt čel govoriti Calles. "To je zopet vzrok, da sem hvaležen Ameriški delavski federsciji in njenemu odličnemu predsedniku mr. Goni-persu. Bil sem izvoljen predsed nikom Mehike, ker je bila to volja delavskega razreda V moji deželi, kajti rekel aem takoj t aa četku politične kampanje jasno, da bom gledal le na dobro delavskega razreda in~da šelim, da v politični kampanji oatanejo na zadnjaki moji aovražniki, ki se naj bojujejo proti moji kandidaturi. Rekel sem, da je to potrOba, ker sem hotel takoj v začetku vedeti, kje aem in da ata obe kan didaturi selo raalični. Na eni strani obrambni program delavskega razreda, na drugi strani za v ločevalni program nazadnjakov. sRflj je pričel. Zmagal sem, ker je ui to volja delavcev in moja vdu ima obvesnosti do njih in polagali ji bodo, dokler bom spolaj*
VBUKO Piaasmtónui ZA
Raastrslil so
kotel
j«
Kranja.
t
é
m kuhanj«
Ohkoffo, 111. — V Parkerajjevi« čajniel so gostje is tsltosvanih "boljših" krogov sedeli v mirnem pogovoru in srebali rszno pijačo, ko je v sosedni hiši s velikim pokom eksplodirsl kotel za kuhanje Šganje. Nastala je panika med gosti, ki so šele sdaj spoznali, kje dobivajo tiste "fine pijsče", ki jik plačujejo po oderuških eenah sa pristne in «leiaae pijače. Og njegasci so kmalu pogasili ogenj. Policija zdaj iščt Ustnika kotla, ki j« izginil kot ksfrs.
Draginja v Avstriji Dunaj, K. avg. — Uradno statistično poročilo m glasi, da sa cene življenjskih potrebščin v Avstriji narastle sa šest odstotkov v minolem mesecu. Drafinja dela vladi sive lase. kajti delavd sahtevsjo proporčno povišanje mesde.
Madrid. 16. arg. — Današnja la Maroka «e glasi, da so špansk« postojank* ob reki La« * kritičnem atanju la eplošen umik n« tem dela fronte je ae-ia«ffiben DebeUi Mori U včeraj okupirali Xcmto.
njegovi voditelji delajo. Pom«ff*l bom tiatim oblastim, ki ae zavedajo, kako je treba pomagati me hiškim delavcem.
"Prepričani ostanite,'da jaz ne postanem nikdar izdajalec in da bo moja vlada z novimi tendencami celo konstruktivna. Vse mojo akcije bodo Izvedene, da pomagajo izkoriščanim. Zagotovljen in prepričan aem, da ao ti ideali vklesani ▼ srca odbornikov in članov Ameriške delavske federacije."
Callea je nato odgovoril na resolucijo, ki j4 je predložil podpredsednik Green in v kateri se čestits mehiškemu delsvstvu na isvolitvi predsednika. Povabil je Samuel Gomperss, predsednike Ameriške delavske federscijc, in nj«gov« tovariše, da prisostvujejo njegovemu vstoUčsnju v Mehiki, ki se bo vršilo prvega decembru v glavnem mestu Mehike.
To povabilo je bilo formalno aprejeto na predlog blagajnika Tobina.
Callea odpotuje sedaj v Evropo. Ostal bo tsm tri mesec». Spre jeli ga bodo povsod jsvni soeiali stični uradniki. Ko j« prišel v Združene dnftavc, ga niso pozdra vili javni ameriški uradniki. Zgo dilo ae je to, kar so pričakovali v Mehiki.
Revolts ¥ Braziliji se zepet siri.
Obeedno stanj« j« razglašeno v
Amasonasu, «ni najv«čjih držav
v Braziliji. •
Buenos Aires, 16. avg. — Sem kaj je prišla vest, da je brazilska vlada razglasila obsedno stanje v državi Amazonaa na zapadni atra-ui republike. Ta veat jo zelo izne-nadila tukajšnje kroge, ki ao verjeli uradnim brzojavkam ia Ru> de Janeira in Santosa, da je vstaja že davno udušeua in da bo vlada kmalu polovila razpršene čete rcbclov, ki se še klatijo po izoliranih krajih. Torišče revolte je doslej bilo izključno na vzhodu Brazilije, in sicer v drŽfvah Sao Paulo, Parana in Rio Gmnde du Sol.
Ker ceuaura še vedno deluje v Braziliji, jc težko dobiti potrdi tcv gornje vesti. Amasonss jc ena največjih držav v Braziliji.
Povoden) in lakota tareta kitajsko ljudstvo.
NUJNA ODPOMOC JB PO-
*
Poplava Jo unišila pridelke na polju in na tisote ljudi jo iifibilo življenja.
Washinfton, D. 0. — Rasmere
na Kitajskem ao veliko strašnej-še in groznejše, kot ao {>ile ob ča-an suše v Rusiji. Lshko sc reče, da strada nsjmsnj deset miljonov Kitajcev. Poplave ao uničile pri» delek na polju in vrtovih, na tisoče ljudi jc utonilo, domovi so razdejsni. V silnih povodnjih je utonila tudi iivins. Klika bede je strsšna.' Poslanik Sehurmsn j«
brzoj«vil iz Pekinga ltdeoemu val obvesnosti, kajti mehiški d» križu, d* u tMba najmanj pet Uvaki raarad čuje in pazi, kaj Snlljonov «fotarjev kot nujno^ od-
pomoč. Podatke o položaju je prejel od Kitajske mednarodne odpo moči proti lakoti, ki prosi le dve leti tujesemske vlade, da neka, store sa odpravo lakote in poplav ki sta navadno na Kitajskem dve skupni prikaani. Ta komisija pri poroča, da atf uravnajo nevarne reke, ki redno poplavljajo vsako leto bregov». Isvide naj se umet no namakan je zemljišč. Ako aa izvedejo načrti sa uravnavanj« rek in namakanje zemljišč, umet no ,bodo odpravljene povodnji in živeža ae bo veliko več pridelalo, kot ga pridelajo sds j. Nepotrpb no bi bilo rositi pomoči v tuje remstvu, ako bi bili ti nsčrtl iz ▼vfoaL	' *
Rdeči križ še ni nssasnil, ksj je odgovoril podaniku Schnrma nu.
OROŽJI VI IORAÓA Dvoboj med dečkom la dekletom
■arlaa, Ejr. — 12-letai Fre* man Wíleon jc Ispovedal, da jc v dvoboju ustrelil »no leto starejšo Luey Waggoner, ko ga jc ona ustrelila dvakrat.
Deček la dekle sta «e srečale na eeetl. Deček je ponudil dekleta. da ji neee kovček. Prišla ote de razpotja in deček se jc kotel P*«lox iti, dekle je pa sililo, ds de ček neae kov/eff še dalje Deček ceje brcnil in boey je potegnile evoj acmokrec ia oddala aa d*č-ka dva strela. ZedeI« ga je dvakrat y nogo. Deček je potegnil tudi svoj camokrce lo jo sadel ravno saed oči.
Delphine Forrester ia Ci'H Ward sts se nahajala tadi f Aru t U. Ko ata ae Freeaua ia Luey pričala prepirati, cU pa šla mir aa dalje Slišala sta strele ia ebr aHa »ta os. Videla «ta dekleta ia pasti aa «eete.
Vera v Sadeže Je 4mn krivoverstvo I
Baptistovski dnhov«n odsUv1j«a, ker šo verjame r Kristusov» čudeže. — $S00 sa neumrjoša dušo.	f
Newport, Xy. — (F«l. Preec.) N'ektUj je bil Človek krivoveree, če nf verjel v čudeže, ki eo opi «sni v svetem pismu. Dsne» je ps krivoveree, če verjeme v Čudeže. • Rev. L. R. Brsunts. dek»n bsp ti «lovske cerkve v Newportu je kristjan stare sorte, ki še verja* me, da baptistovski Beg lahko š» danea ozdrsvlja bolnike ki oživlja mrliče, 6e hoče. Cerkveni odbor j« pa drugačnega mnenja Odbor je zakljačil, da vera v čudeža jc krivoverstvo la dekaa Bräunt z ima do 20. avguat« šaaa, de pre klič« svoje krivoverstvo i ako tega ne stori, he togs dne <>detevlj#n.
Froid, Moni — (Fed. Pre««.) — Tukcjšnja b«nka The Mrct Stat« bank ima nalofealh |900, k e tore izptaAa «nem«, ki dokaže ir svetega piema kr«ij J am seo va ga prevoda, d« iam He rak neumr ioč« dušo. Denar je d«l W A Wheeler i« Froida
rkieeg« ia akutna. — V torek gorkejše, vsitodtri ia jaiai vetrn-vi. Trmperatara sada jik 24 ar:
aajvkUa M. aajaižja ftf izid« ob i .Ol. «aide ob 7 44
nemčija sprejela porurski kompromis.
H«rriot J« v sadnjem momentu sagrosll, da sapusti konierenoo, 6« n« bodo sprsjsti njegovi pogoji Vsi protokoli bodo podpl sani dan«s.
NBMOI DOBB PORURJB ÜBZ
ENO LBTO.
•____
London, lil. «vg. — Nemška d»^ legacija je bila snoči obveščena, da je ministrski svet v Berlinu, kateremu je predsedoval Kbcrt, sprejel pogoje izpraznitve Porur-ja. Kabinet se je "posvetoval z rasnimi voditelji parlamentarnih strank iti končno je bilo sklenjeno, da se kompromis sprejme, ker druge .poti ni. Delegatom v Londonu je pa bilo naročeno, naj pouk ufinjo dobiti šo kake koncesije od Frsneosov.
Nemci ao poskusili in Herriot je v načelu sprejel njihove proti-predloge. H toni je bila kriza glede Porurja končana. Ker ao vae druge zadeve glede uveljavljsnja DawesOvega načrta tudi končane, je konferenca dovršila svoje delo. Danes ae spišejo podrobnosti včerajšnjega sporazuma in v splošnem pregledsjo vsi ostsli protokoli, ki so Ž» tiskani, nakar pridejo ceremonije podpisov, ki bodo v pondeljek. llerriot in drugI ia-vozniški delegat je bi radi končali konferenco jutri, toda nemški kancelar Marx in MscDonald, velika eerkvenjaka, nočeta delati ob nedeljah.
Nemci ao očitno jezni, ker niao mogli pripraviti Francozov, da bi izpraznili Porurje v najkrajšem Času. Zahtevali so, da francoske in bolgijtke čete odidejo is Porur* ja v štirih meseeik od dneva, >o stopi Dswesov ' načrt v .vsljavo, nadalje so zahtevali, da zsveznlki reducirajo svpje okupscijeke čete V Poren j n. Nemci so pridobili MsoDonslds, ds bi zanje posredoval in ii« roke jim je šla augleška Labor party, ki je pritiskala na MacDonslds, nsj deluje, ds bo Porurje izpraznjeno čim »rej. Ko j« p« Mae Dona Id omenil stvsr liorriotu, je ts zagrozil, da takoj zapuati London, č«t mu bo kdo ekuŠal kaj diktirati. Mar Donald je nato prepuetil vso zadevo Nemcem, naj podkusijo dobiti najbolje morejo.
Koncesije, kstere je Herr^'t dal Nemcem zadnjo miouto, so ao sledeče kot ae poroča neuradno: Vojaštvo v Porurju s« redu-eirs z dnevom, ko pričn» Nemčija sopet plsčevati odškodnino; čete ae umaknejo iz večjih mest lis de-želo; ligs nsrodov prevzsme nadzorstvo armade in munieijakih tovarni v Nemčiji v nsjkrsjšem času. Kszentega ao Nemci dobili še nekej koncesij, ki še niao znane.
llerriot Je danes zjutraj dejcl, da bo francoska vlada kmalu odredila izpraznitev Dortmunda in nekaj manjših most oh Honl zunaj Porurja.
ALI JB PRBNBiBVJB ÖLOVB SKBOA OÖESA MOOOÓB?
Okioago, Dl. — Dr. Theodorr Kopanyi, ki je študiral sedem let na Dunaju In zdaj šttidira na č|-kaški aaiverd, trdi, da eo človeško oko lahko prenoiw na drugega človeka. On jo delci poizkuae na ribah, žabeh ia miših in operacij o so konici» z uspehom. On trdi, da jo tem živalim podelil zope» vid, ko ata bila oba optična šive« s «tniffii mišio«mi vred prerezani. On meni, da bo mogoč» v bodoč aoati izvršiti take oper«elj« tudi n« ljudeh.
Zdravnik trdi, da eo šivali rope t videle po oporecljl, k« j« mi ail«»od štiri do etea tednov,
Danskemu kralja se anlAal! plada.
Kopenhagen, |i. «vg. — Dan eki kralj a» ho moral zadovoljiti aUnjšo p|«*o HoeialiatiM« vla da j» akUail«, da izdatki kra Ijevo hiš» rnilaj« Kljub snilaaju aetone kralju	a« leta, kar
je Še provol.
Novi izgredi izbruhnili aa Irskem.
De Valara J« obnovil kampanjo aa r«pubilko.
Bnnia, Irska, 16. avg. — Prvi javen nastop Kamona do Valere, voditelja irskih republičanov, odkar je bil izpuščen iz ječe, je po» vzročil avešc izgrede med repub-ličani in pristaši Svobodne države, v katerih jo bila ena oaeba ubita.
Do VoJnra je ^voril s istega odra, na katerem je bit aretiran pre«! onim lotom. Dvajseti isoč osoh obojega *|H>la je prihitelo na njegov shod. Htari bojevnik je na* stopi! v isti vlogi "predsednika irsko republike". Rekel Je, dn njegov stsri program šo velja. Irska ne «me ostati razdeljena v dva kosa in Iroi ne bodo nikdar priznali angleškega kralja sa ivo» joga vladarja. De Valera je oži> gosal angleško vlado, rekoč, da vara svet, ko pravi, da je Irsko vprašanje rašeno.
Polet okoli ovota.
mmmmmmmm	*
eljL.
Američana m pričakujeta danes ▼ Labradorju. Basbito Marti-novo letalo so našli v Alaski.
Indiana Hartar, Labrador, V*>
avg. — Tukaj je še vae priprav« ljeno za prihod ameriških letalcev, ki imajo ;»o oajnovejšem po» ročilu doepetl semkaj v pondeljek 16. avgueta. Po sčdsnjem načrtu zapuatila Američana lalan* dijo dance in poletite v Grenlandijo.
London, 16. avg. — Italijanski svijstik 1 iOestelli je včorsj »spustil Orknejndis otoke in doepel aa Fsroe lolando. Locstclll «Ml Amerlč«noio. >
tm Mallor, Alooka, 15 avg, — Na tukajšajo jvostsjo ribiška druŠiio Paeifit* American Fiahe» rio« j« prišlo dane» poročilo, da so ribiči našli o»tank» letala, ka» terega jc imel major Fredcriek L. Martin, ki je do Alaske vodil po» let ameriških letalecv okoli »vet«, Letalo ae je rszbllo 30. aprila t, L, ko je Martin v gosti m»gli zadel ob akalnato steno nekega tednika.
Baafkok, Siam, 16. avg. Ar» gentlnakl tekmovalec na poletu okoli sveta, major Zanni, je Hil včeraj «pot zadržan. Spustiti »e Je moral na tla v Tavo/u, Brna, ker mil je zmenjkelo garolins.
OLOVBiKI BOPAB JB KON» OAL 0 SAMOMOBOM.
Dragega izhoda nI bilo sanj.
Ksokuk, Ia. II. Brown je o» grabil M letno in 4-letno Evelyn in Maslno Lawaonovo In ae je tt» maknil s njima v podzemsko ja* ino blizo zspušrenega premogov* nik«. Človeškemu roparju so slo» dili deputiji in farmarji In konš. no ao ga obkolili v njegovem br. logu. Brown jo strelJsl ns svoje jiregsiijslec in pr*genjsl»i »o odgovorili S streli, Kontno j» Brown »posnsl, ds prihsjs njegovs gad* nja ar« in poslsl J« ugrshlj»ni «fehlet! iz brlogs, nsksr Je Irvnšil samomor,
Zdravniki izjavljajo, da sta h!» U dekleti na lahko poškodovani.
CIVILNA VOJNA SE NI SON0ANA.
ii —i—r t
Bo»t on. — (K»der. IV«» ) — Osylor m. Ksltzgabor iz Hoaiona, ki je bil ^veljmk unijakih čet v eivilui vojni, Je še daaes v tej vojni dam j« bil« končan« prod Ml leti. Halegebor Je pro<l aekej daov! Izjavil, d« j« kongres Is* r4ll izdsjetvo, ker J» dovolil kovati posebno |MJldolerj» v spomin psd* lim vojskam konMerstivne «na«de.
. j ~
, n i
JB EANVTILA SKI VRB LEO.
PUN*
I Olds. — Strela j« uda-rila V plinski vrelce brstov S«r» tla, ki •» o«k«j« šMt milj ««v»ra-aakodao od tukaj i« ki j« aajve4* ji plia«ki V relee v drUt I Oklahoma. Plin je prič»! takoj goreti s velikim plemenom la desdaj m bili vai fMifkits« sa pogsšeajo plina sa«
PROSVETA
CLASILO »LOVEMKE HAkOPHE POPTO*tUL JEPWOTE . ilTKIlli imvrNS^ NA MOON L POUPORME JCMOTC
"PROSVETA"
______"l7 M S*	A»——, CMooao.
«THE ENLIGHTENMENT*
I Ory» »I tU SMoiah HHoJ m jwtoifj Owd kr «WOtofls Wodoaal B~Ht
■ Advectistog rsto^i^reomootj
______Advertising ft— o« fr—Ii«.
VuC/mtiop« Ünlu.l .states (eseept ChUMro) asd Caaad. «i f*t r~l CMmt» s«.M. s»4 forden countrt« »s.oo pw fir.
S»-WMEjssB:
Dotam 9 mkUpmjm m rim b • •
Ai m na aa wuri lUi.

DELOVNO LJUDSTVO IN ZOPET B0§ SUSALO STARO STOKRAT POGRETO BAJKO!
V	volilni kampanji smo. Wall Street bo po svojem orodju — dfifffflcratični in republikanski stranki — poslal zopet svoje prepovednike in krive preroke na ve« kraje, da zbegajo volHce.	,
Ne volite La Folletta, bodo goyorili krivi preroki in služabniki zlatega teleta. La folletta podpirajo socialisti in to so strašni ljudje, ki hočejo deliti, bodo govoran-čili mamonovi služabniki, da premotijo in zbegajo delavno ljudstvo.
SUre in lažnjive so te besede in bile so že stokrat ovržene. Ampak podporniki Wall Streeta jih ponavljajo, da tako delovno ljudstvo ne spozna delitve, ki jo je uvedel Wall Street v interesu plutokracije. . .
Narodno premoženje Združenih držav znala okrog 860 miljard dolarjev.. Kajne, to je že lepa vsota, kajti če se razdeli ta vsota med stanovnike v Združenih državah, tedaj pride na vsakega moikega, ženo in otroka po 13,350. Na družino obstoječo iz pet oseb, bi prišla čedna vsota $16,760.
Koliko delavskih družin pa lastuje, ki imajo ie več kot tri otroke, šestnajst tisoč sedem sto petdeset dolar* jev?
Delavci bi se Šteli srečnim, ako bi vsak delavec, vsak delavski otrok ali delavčeva žena lastovala $3,360. Tudi mali farmarji in farmarski najemniki bi vriskali veselja, ako bi vsak izmed njih imel tako premoženje.
Delavci, mali farmarji in farmarski najemniki ni majo takega premoženja. Zakaj pa ne? Ker jc premoŽenje že razdeljeno. Kdo ga pa je razdelil? Socialisti? Nel
Razdelili so ga finančni baroni, industrijski magna-ti in trgovski knezi.
Premoženje J. D. Rockefeller ja cenijo na pol miljar-de. Ford, Id je razglašen kot "dobri kapitalist", ima na leto sto petdeset miljonov dohodkov.
In če delovno ljudstvo sešteje še premoŽenje Morgana, Oaryja, predsednika jeklarskega trusta, Schwaba, Mellona, Vanderbllta, Guggenheima in drugih finančnih baronov, industrijskih magnatov in trgovskih knezov, bo razumelo, zakaj samo nima drugega kot trpljenje in bedo in zakaj podporniki Wall Streeta kriče, socialisti hočejo deliti.
Da, socialisti hočejo deliti. In sicer žele razdeliti
dek>.
Danes vidimo na stotine parasitov, ki ne delajo, pa žive razkošno in udobno o sadovih delovnega ljudstva. Socialisti žele, da tudi ti parasitje delajo in s svojim delom koristijo človeški družbi. Nekaj dela hočejo socialisti odkazati tem parasitom, ki ga zdaj vsega izvršuje delovno ljudstvo. In take delitve se boje parasitični sloji in zato podtikajo socialistom vsakovrstne misli, kakor-šne se morejo roditi le v hudobnih možganih ali pa v norišnici	j
V	volilni kampanji smo in parasltičnim slojem pride vsaka laž prav, da podaljšajo življenje sedanjemu krivičnemu gospodarskem« sistemu!
f$ kitami reita te Izdajajo pritilaSkt vbe.
Kakor «mo videli v prejšnjem Članka, izdajanje vi« aa kvotne pri-Mljence m ja sistematisiralo na ta način, da po en konsnl v vaaki i nozemaki driavi vodi kontrolo o priaelniških vizah. T* kontrolni nradnlk nakaže vsakemu kontu In na podlagi predhodne cenitve gotovo število priaelniških vis, ki naj jih konsnl iada na račun do tične kvota. Kontrolni uradnik pa ai pridržuje deaet odsto kvot« ta it redne slučaj«, slasti sa one konzule, ki nimajo nakatanih nikakih tekočih številk na račun kvota. Vsak konzul srn« lsdajati na m«e«e 1« deset odsto nakatanc ga mu števila ris.
Novi priselniški zakon določa, da pri izdajanju priaelniških tu kvotnim priseljencem m mors dajati prednoat' nekaterim sorod nikom ameriških driavljanov in onim priaeljene«m, ki so isurjsni v poljedelstvu. Sorodniki «moriš klh driavljanov, ki niivajo to prednost ▼ okvirju kvot«, so t n*' poročen otrok pod 21. letom, oče, msti,ooprog oziroma iona ameriškega driavljann, ki j« sam š«t 21 let star. (Neporočeni otrok pod lotom in fcu ameriškega dr favljana, nastanjenega v Mrože nih državah, sta isvan kvoto t dobivajo toroj posebno priaelniiko vizo, ki n« obremenjuje kvot«). £ena in noporošeni otroci polj« toles, ki potujejo s njim osiroma ki mo sledijo, imajo tudi pravico do prodnostl ▼ okvirju kvote. Število kvotnih priseljencev/ imajo-fcih pravico do prednosti, pa ne sm« presegati 60 odsto letne kto-t« za poedin« delele. Zakon ne pravi, da ŠUv|te prednostnih pri s«lj«n««v v aorbdniškl in polje delskl skupini mora biti anako. Marveč pravi, da nobana ismad t«h dveh skupin ne sm« uživati prednosti «na napram dragi..
Prednostne ris« M torej po fca-konn omejujejo na 50 odsto vm kvoU. To sovads no pomenja, da sorodniki ameriških driavljanov In poljedelci, kateri so bUi po stavljsni v rasrod prednostnih priseljeneev, na mor«jo v«č dobi ti priMlniške vis«, čim jo izčrpa ae pr «dno« t na polovioa kvot«. Stvar ja la teka, da oni prijajo
Drugič: Inosemsi, ki so ai za-gotovtlk<izo na potnem listu tekom fiskalnega leta, ki ae je zaključilo dna 90. junija 1924, ali ni so mogli odpotovati v Zdruiene držav«, ker j« bila kvota i« izčrpan«; prisclniška vizs a« bo jim izdajala po r«du, kakor aa dobili vizo na potnem listu, r Tretjič» Inozemei, ki «o i« prosili za vizo potnega lista, kakrš-nja j« bila predpisana po «tarem zakonu in ki so plačati priatojbi-no, ali niso i« dobili svoj« vise — in to po redu, po katerem so vli-Žili prošnjo.
P«tiš: Vsi dragi inozemol — po onem redu, po katerem so osebno ali pismeno vložili prošnjo za pri-selniiko vizo. /
Ako priseljenec ne vporsbi svoje priselnišks vis« v določenem r£ ku oziroma ako ga priielniške*ob-lssti ne pripustijo e Zdruiene države, s« ne bo nikomur izdala druga visa nameato prte razveljavljen« vise. — F. L. I S.
pojaanjujejo, zakaj ae ameriški naetovafeo ne mara prištevati h kapitalističnemu razredu, temveč priatope v vrste delave«v. Razun neorganiziranih delaveev je far-mar najbolj bresmoEen predmet zkon^auja v modernem gospodarskem sistemu.
Faraar kft kapitalist
(Leland Olds sa Fed. Prem.)
Povprečnega farmarja v Združenih driavah amatrajmo kot kapitalista, pa vidimo, da je njegovo delo s garanjem druiin« vred •kosi vm leto vredno na dan manj kot 75«, ali na l«to $220. Tako povejo številke sv«znega dopartmen-ta sa poljedelstvo^ Poizkusi Indu Ktnjslnih kapitalistov In njih po-litičarjev, da prepričajo farmarja, naj d«la in glasuje a kapitalističnim razredom^ so unišeni pri poznavanju tok šUvllk. Samostojni farmarji so imeli lansko loto povprašno $890 na 16,-188 farmah, kakor ja preračunal zvezni dapartment. Poleg tega, da ao im«U dohodke večje kakor otroška, pravi poročilo, so to farmo uapol« na inventarjih, živini, pri delku, strojih in potrebščinah po-V prodna sa $130, kar narodi skupaj, dn ao imali dohodka za $1020, sa dalo farmarja in njego-v« druiin« t«r izkoriščanja kapitala $17,490, kot j« preračunano, ds j« povprečno vloš«n v taki farmi. Ta form« so tudi produairal« hrano in kurivo s* dom v povprečni vrednosti $250.
V s« mimo najvišje mogočo števi
_ U vključno a hrsnoiia kurivom, potem za po rodno na vrato s)upej kar jo bilo porabljeno ns farmi, la s dragimi priskoči — tor«j brez dobimo, da ja bilo skttfpno pridob-nikake prednoeti pr«d drugimi ljanaga na farmi «a $1,270 ali manj
POSUROVUENJE UUDSTVA.
V Ville Plsttu, U., so obesili moHlca, ki j« prisUl, da je umoril štiri osebe. Preden je šerif sprožil past in je morilec že stal na odru pod vislicami s vrvico okoli vratu, so morilca fotografirali v raznih pozah. Te slike sdaj prinašajo dnevniki.
Take alike ne obujajo nobenih plemenitih čutov, za mladino so pa naravnost kvarljfvl.
Na kriminalce imajo take slike tak vpliv, kakof javne eksekucije v srednjem veku. Kolikor več ljudi so javno eksekutirall, toliko hitreje so ae množili hudodelci.
Te slike, ki jih prinašajo sdaj čaraitkl, nam odkrivajo, kako globoko je razvita v kapitalistični človeški družbi pohlepnost po denarju In dobičku. Celo kriminalec, ki stoji pod vislicami, jim sluti kot predmet sa kupčijo in povišanje profita
Dobičkarji bo<l<> rekli, da take slike slutijo kof agled, ki ootraši hudodelce, da se vrnejo na pravo tlvljenako pot Take besede ao le umasan izgotpr, ki ima prikriti pohlepnost po profitu. Ob tem času, ko so krotile U slike po čaaoplaih, je bilo samo v Chlcagu in okolici lzvry šenih nekaj hladnokrvnih umorov. Slike niso poboljšale niti enega hudodelca! Kdor navaja ljudstvo k poet ene-vrni življenju, mu ne kaže sirovih slik, ampak ga uči spoznavati vrednost človeškega življenja.
radi aorodništva ali poljedelske* g s poklica.
Čim konsnl dobi od kontrolne-ga uradnika nakazano mu serijo priaalnlških vis sa kvotne pri-s«lj«no«, on pridril prvo polovioo serije sa on« prosil*, ki so vpra-vM«ni do prodnooU. Prošnj« vpra-vičenih sorodnikov ameriških dr-šavljanov in polj«dslo«v treba sešiti najprej, dokl«r ni polovic« serij« isčrpans. Prav mogoča j« pa, da j« toliko proš«nj s strsni sorodnikov In polj«d«l««v v danem m«M«n, da bi i« njihov« ftimlnl-šk« vis« same presegal« vso mesečno kvoto. V takem alučaja in, dokler ni Ša izčrpana ona polovica vm kvot«, ki je mervirana aa prednostna priseljene.-, n« bo konzul rešil prdienj onih, ki nbo vpes-vičeni do pr«dnosti. On bo iadal v takem mea«eu priMlnišk« vise la sorodnikom in poljad«lo«m.
Čim pa j« izčrpana poloviea kvota, reesrrireaa as vprevičenee do prednosti, ali pa kadarkoli nI sedosti prošenj a strani t«h pr«d-nostnih pH«eljencev, da bft izčrpale vm maaešno kvoto, bo konzul reševal prošnjo neprednostalh prosilcev in jim izdal primlnUk« vIm na račun drag« polovloe na-koions mu serije tekočik številk.
Za krot«, ki «o manj <J 800, nI lrwto<Utotn<» mesečne omejltV«.
Velike praktične vi^dno^i priMljenoa j« vprašanj«, po ka-kem redu m ladajajo priselnilke vise Kakor smo IKaslagall, konzul jemlje v poštev najprej on«, ki ao po ukenu vprsvičeni do prednosti v okvirju kvot«. CUa je izčrpana poloviea kvoto, n« dola m veš nikak« razlike med aored-niki ameriških driavljanov ali ; .|jr.|#leev in Onimi drugis^ ph-saljonei, ki nlao rprtvM de prednosti. Ali tudi aa iadaje*}« tfh n^prednoataih viz ja držat* departmeat posUvU nekatera pravila gled« roda, pe ka tarem naj kousuli ladajejo priMlnišk« rim.
Pranje aa primi rešuj«jo uamreš f gelseas in pridejo na vrsto najprej «It
ftavljenov te isurjeni polja-WI. k> m pO sak«M »pravilni d aeati (Stavila jiMJ«umv, ki jtei primmva ta prodna«, m
pvfüt"T* poiOTIff VÜ ITVIf,
kveu manjša «4 SOS. peljotst-d kot taki ae tU vaje nikak« prai
dmh.)
kakor je aaaluiil povprečni m«sd ni d«lav«« v industriji. Ampak polog toga smatrajmo farmarja tudi kofkapitallata in računajmo Uko kot računa kapitabat. Odbij mo ŠMt od sto od $17,490 vloženega njegovega kapitala v farmo, kar jo vsekakor malo s o žirom na veliko risiko, pa aposnamo, da o-stana famarjovo plač« samo i« največ $220. Kakor pravi liat4 The New Republiej« on kapiUUst samo še radi lepšega radi dej atva, da lastuje deželo in orodja, «1 izposoja kapital, vpoeluje delavce in gre vm akosl nekak ka-pitallstič«n proces. On lahko š« naprej čpka in dala, ampak ake bo uno Čakal, bo umrl za lakoto, no tako kot dragi kapitaliati.
Preostanek $890, pravi zvesnl depsrtment m poljedelstvo, js bila povprečna vsota, ki j« ob letu o«tajala sa trud farsaarja, iz ka Ure j« potem moral gl«dati, da odplača obrmti na dolgov«, skrbi sa novo orodje in popravo starega In m prešivlja. Obresti, ki m jik farmarji plafevali akosl sad-nj« leto, m snašalo povprečno $380 hI sa izboljševanje In po-previjanj« orodja ja preračunane, da je povprečno Šk» $140.
Prodaja pridelkov sadnj« leto je bila priblilno m $850 v laa-akem tyu aa vsakega, a povprečna prodaja živia« pa j« bila $1, 810 in rasni drugi pvejosaki m lani znašali povprečno $40 na vsa* koga, kar tvori akupaj VMto $2,-240. Stroški v gotovini m na farsaarja povprečno znašali loto $1.350, kateri vključujejo aa-joto delavstvo m $850, Mviae $140, prehrano $210, gnojilo $80, sam« $40, davki $180, stroji $110 in rasno $150. Zresni depertaeat sa H )*,)<»i« v« meni. da te N«eU-ke daje prerei natančno allke stanju farmarjev, pa 5« delšeal. aH pa prav globoke dolgovik In M lahkoti "kapitalist*"
Taka številk« audijo jako prek ti^no po;«s- i!o. sakaj farmarj odklanjajo naslov, Sti, katere Hi j m
le. V
liat
ki jih je pri Tk* Srw RepobMs'
mm — n. w j. m« <i-:.!ti, u
Heary Ford—dobri kspttsHsL
Zdi m, dn med nekaterimi de lavei prevladuj« mnenje, da je Henry Ford najboljši kapitalist, kar jih j« š« kdaj živelo. Zagovarjajo ga radi tega, ker plačuje svojim usluibencem minimalno pla4o Šmt dolarjev za osem ur dola. Če bi tudi bilo to res — kar pa ni, ker Henry Ford tudi akle->a pogodbeno delo, pri katerem pa delavci u« zaslužijo po šest dolarjev na oMm ur, pri njegovem podjetju v St. Paulu, Minn., kjer pogodbeniki plačujejo sanj delavce — dejstvo ostane, da j« on najbogatejši človek v Združenih driavah in sato najuspešnejši izkoriščevalec delavstva t« dtžele.
Njegovega čistega letnega dohodka j« $150,000,000. To pomeni, da ima pol mlljona dolarjev na dan, sa vMk delavni dan, ki jih j« 800 v ktu.	v
Računajoč na OMmurni delavnik na dan ima Ford $82,500 čistega za vsako uro in (strmite 1) $1,041,67 vmko minuto. Za vsako Mkundo skoti vm leto po osem ur na dan ima Ford $17.86. Torej v •ni Mkt/adi zasluii Ford $U.36 veš kakor dalave« e osmih urah. Delavee, kaj si misliš, ali Ford ta aluši $17.30 vsako Mkundo in pol miljona vsaki dan t
VMkakor bi bil Ford najbolj tn^menita oseba, ako bi rea toli ko naredil, kolikor ima plačo In bi človeški družbi m toliko pro-duclraL Ampak la bolj ssnimivo Je dejstvo, da j« na svetu Ša veliko Dubov in Mutov, ki verjamejo, da Ford rea toliko tasluši.
Dub bo bržkone sagovsrjal For da, da mu gre toliko, k«r j« itn« šal avtomobil in da njamu gre m-sluga sa tolik razvoj jo avtomo-bilne industrije, zato da j« upr« vič«n de milijonov dolarjov, ki m mu kupičijo dnevno.
Ampak all je Ford v resnici sam isnaš«l avtomobil! Nikakor ne.
Prodno jo on mog«l MpopMti idejo, da j« gasolinakl stroj mo goče vpreči v vot nsmesto konjn. da ga vosi, j« itnajditeljski genij pred miljoni let bil potrebon, da j« itnašel, kako m rabi kamanje kot orodje, l«Mui, bronasti bati in fe^sno orodje, kako se topijo kovine In prenarejajo is njih stroji, da jih goni veter, voda, para, «lek trična in gasolinska sila. Počasi t naporom in delom m je ratvila induatrija do točke, ko ¿¿T^ilo mo goč« sapopMti idejo, da m da Izdelati stroj, ki bo e pomočjo ga Mlina vozil kočijo. Idejs je bila enostavna. Mnogi ljudi jo odkri lo in Iznašlo tličn« in enako ko-ristno novost/, ampak Živeli m v uboštvn.
Ker j« torej Henry samo nekaj dodal pri izboljšanju U izn«jde nega atroja, bodo tisti, ki ga gevarjsjo, pa naj bo Mutt, Dub ali eelo Nut pojaanili, če imajo morda ie kak drag vzrok, da ga zagovarjajo, da j« Fordov člati profit na loto Uko v«lik kakor ima 80,000,000 doUvesv povpreč ne ($5) plača na dan.
IZ PRIMORJA.
ka aU slsparf 25r juUjs m j^vrnil v Prebeneg pri Dolini mlad moL ki pravi, da m pile I-van Praeelj in da je iel k voja kom marea maseea 1919. Domati niao pre jell mUteod njega nobenaga sporoiiU. Sedaj se jc sgtaail osebno. Pravi, da ja bU vjet v Rusiji. MaU Prailjava, kl 1« iivi, pa V doilMu ai svoj«ffa aiaa in sedaj pravda, ali je Ivan Praielj pravi amtcrin sin ali pa navadeu ste-par.
tharfta je v trlaiki holniftniei Antonij« Hretfak, p. d.1^dveto-va ie Borftta.
811 prt Oertai Dne 80 . jul m ja vračal is Ooriee aa kolcau kamno-aak Anten P«trev«i. peljal se j« domov v Mirea. Voafl m je pe desni strani eaata, kar pridirje ae ajlm artomobU, v katerem je a^ Sel znani aaredni odpadnik učitelj Vinko Randelj (Bandelli) In n na tla. VasOo j« vUklo nekakih 11 korakov m aa-bo. Potem m je avteeseba aeta-vO, naložil reajenea la ga odpeljal e goriško MMe nih brauv, kjer ja po
Vesti iz Jsgotlivij
Spominska plošč« u padi«
Jake--Kakor nedavno ot
Selca nad 6kof jo Loko bodo Kroparji postavili opominsk«
ičo svojim r svetovni vojni lim rojakom- Lepa bakrena p a 25 imeni se bo odkrila v i polovici meseca avgusta, p dobi marmornat okvir s strm Velikanske povodnji M w jo sadnje tedn« po ptaJAim Ušn in groze potopiti vie prel stvo. V okolišu je namreč vso no vinotočev, po ksterih m ljudstva, ki pije in pije brez neha^ja. Vino m toči po 24 < kron. Razumljivo je, če preti ginja, da ai Človek nakupi ¿it drugega blaga za naprej, pt m podraži. AU nerszumljiv kako bi Se mogel za nsprej i in si napolniti Želodec z sil lom iz strahu, da bo jutri dražje. Posebno se mors oo vinotoČ na ptujskem grada, last nemškega mogotca | Hcrbersteina. V tem viootoi je samo dne 6. julija poplo polovnjakov vina, to je blizu litrov. Strah in groza mori vMkogar, kdor le rnslo poi kaka velikanska škods se d Um človeškemu zdrsvja in moženju prebivalstva. Kdo jo Uliko vina v današnji i 'nji! VinotoČe obiskujejo vi ma obrtniki in trgovci, ki n je tarnajo o draginji. Ne mi pa tudi delavcev, ki svoje prlslužene grbše nosijo tem skim mogotcem. Nsrsvnost na megla, kakor v dolini ion janski leži sadnje tedae ptujsko okolico. Ob večerik -sebno nedeljskih - u n vinjene gruče, ropotsjoč, v domovja. Iz prejšnjih čssov Ptuj svetovnoznan kot nsj šnopsarsko gnezdo, v katere kraljevali iganjarni Hnterj Strašila kot nemški vsljsa.! du m je pripovedovalo, da g če Nemec s inopsom nbiti. I pa ni boljše. Oblutvs Isd dovoljenja m vinotoče bres aojanja, ssmo da dobi držsn taks. Razumemo, da je m gradnika Užke, č« mor« iakl vinkov, po kaUrih aaj spravi pridelek v denar, ali da bi i moralo vršiti na tak ljudst vsakem otiru Škodljiv nsčlz potrebno. Poskrbite rsje i vos, č« še ne moreta biti brei ga. Zadnja leU imamo v ptoj okolišu toliko tuberkuloze, k še ni bilo nikoli Seveds, i ljudstvo alkoholizira, se ost jo podlsge za vse bolezni, si je p« ta tuberkulom.
V nedeljo 20. julija je tf St. Marjeti niša Ptuja žsgs
—	Kakor je pri takih slove« navada, m m tudi tega d» cerkvi spoprij^Jsntje ia a vili celo vojsko, Uko ds jih; kaj šlo v bolnišnico, neksj zapore. Žandarji m bili sies di pri maši, pa niso imeli o s seboj. Morali m poslati i v v Moškanjce po puške, ds m ko pomirili pijane fant« ia i
—	SUre ««rkvene nsvsdo p izginejo, saj bo še toliko is šcvalnih društev pod vodi kaplanov in župnikov.
Od trboveljskih dogodke minula že dva mesMS, p« še i ni urednegs poročil« o p preiskove. Seved« ne, ko je | kava bila izročon« skim klečšplezcem ia ko ss li U klečeplazci svoj osebni rea, da odo mdevo »tošs^ kvečjemu delavstvo noter pt jo. Sedaj prihajajo v j«*« di Mnimive reati, kako so j bo veljak i dogodki pnprsrl merodajnih mmt. Povelj»»' venskega oroiništvs je ss« ponkrbel, da oi bilo na godkov primemo poskrbi)« varnost, njegovi po« rfjsai e v Trbovljah m akrbeli «J* po dogodkih ovadbe proU nsšem niao doeegU krsja»' h kateremu m m nsmenU«.
Kaj dela Jev« Gareg* •edništvo «odiši-s v Os je» kaznovalo Jovo Carug-trdega Mttše rodi aede^l dopisovanja a svoji»» Istotako me j« P^P0' ^ nje časopisov in kajig la « . KUcina kater« ms * P
U blazina, katar« njegov« teta.
M*-®
k.rra.ndi. ko.».» ■»•
«■L-uu^. aotar. 71 n*-
— barija n te fooestnieo. * l#t" ko«. Peel* ^



U _..*>. .¿L ^UA
lilivske novice,
(Federated Press.)
^jeTirM-nnü Udsn ^ konten- ,
t0 - Mednarodna tipo-nnija je na svoji tukaj toateaciji sklenils,' da 31. uklju« d®1«0 ,tivko M ev 44 rnega delavnika v gtavks, ki ee ja začela v
1921, j« biü> * veiini möit
Kavka papirničorjcr.
que, Mich. — Starke | ih delavcev v tovarni Fiber Co., ki je izbruhniln Itja, b traja. Delavci zahte-- «iinanje unije. Družba je ¿,1a "indžunkšen", kato itarkarji ignorirajo.
|9,m zanesli svoj spor ns
r sodišč*, dj^o. — Sodnik Timothy Eje 15. t. m. velel zapreti a prostore organizscije t Hr. ns 1001 W. Msdison 8t. edba je * priiln, ko je pet iz-ibnih gl. odbornikov zaKte-i, da eodilče prepove nadaljno ¿tanje tajniku Doyleju In ge-ibemu organizatorju Fisher-giavni urad ostane zaprt toli
kak kliče v spomin dejstvo, odkar ni več v kongresu rudar pavid J. Lew!s iz Marylanda, to je od leta 1917, nihče ne priporoča nacionalizacije brzojavnih telefonskih in brzojavnih naprav rasen soei-aliatičnih kongresnikdv Londona in Victor Bergerja. Br
Ločitev Camteve vdovo.
Enrico Caruao, najslavnejli to»
Meyer ] no ris t zadnjih petdeaetih let ja^bU
rodom lulijan, toda v avoji zojavni trust gradi telefonake in I bežni ni b!l prav ni* patrijotičen brzojavne naprave križem Zdru- in ae ni oženil a Italijanko. Za ao-ženik drŽav, njegova moč nara- progo, je vzel Dorothy Denjami-žča, njegov vpliv se Čuti v posta novo, hčerko bogatega ameriška-vodajnih zbornicah. Ti privatni S* milijonarja Parka Benjamina interesi apadajo med najbolj sa O Benjaminu pripovedujejo, da js varovane privatne intereae. ¡bil prismuknjen človsk, kar baje
osebno dokazuje čudna uredba tijcgov.h družinskih razmer in ns-
Slsbo le P«skrbljenel-XVttoj,T«vu"5l. za \a ilva ctrck. I401**',vojo <obit^' pru**ti£ **
znance.
Miss Dorothy je prelivala svojo mlsdost v žslostni puščobi. Oče
OTROCI NE SMEJO OSTATI BREZ NADZORSTVA.
Nesreča nikoli ns prasnujs.
| jo js strogo nsdsorovsl in ji ni dovoljevel, ds bi sshajsls v družbe, klube in na zsbavs. Ves čaa je morala preživeti ob livankir, vesti lepo belo platno in čitati romane
Ohicago, HI. — Današnji gospo darski sistem je tak, da delavska! Ko je dobila guvernanto, so aa ŠO deca ostsjs brez nsdzorstvs. kar »i nekoliko predrugačili. Oča si seveda deco izpostavlja rasnim car ni dovoljeval, ds bi kčerkt go-nesreČam, ki se dostikrst rszvije- jilo prijsteljstvo s osebsmi dru-jo v trsgedijo «a eelo družino. K«gs spola, toda js dopustil, ds js j Taka tragedija se je odigrala Caruso včasih prilel v atik s Dona domu Peter Dumela. Mati 12 rotejo. To se je dogajalo tem U-letnega Hoelichs, ki se Je poroči žje, ker je pevec neprestano pri la pred dobrim tednom a Paul našal darove guvernanti Ani Bol Z'dokieT Sodišče ne razsodi I Kompasom, je prišla na obisk k chi kar pa se ni vršilo v obliki ti tožiteljev	Dumelov m. 8 sabo jo pripeljsla podkupovanja, msrveč na tako
oba sina i 12-letnega Franka In nežen način, da je guvernanta m! brezposelnost v Avstriji. iO-letnega Antons, ds se tsm i- «lil« o sebi, ds bo v krstkem po taij. - Izmed 180,000 kovl- grsjo z Dumeloviml otroci. Msteri »tala Csrusovs nevesta in potom delavcev v Avstriji Je sts ns to odSll 'kupovat v notra- *«ns. Ns koncu ps ss js reč dru-delsvcev bres dels.	| njs mesto.	«o obrnlls. Miss Dorothy ja posta
Komaj sta materi odšli, so pri- »konska lena tenorlsts Čaru čeli otroci igrsti "ekrivavnicc". » - na največje začudenje in
tudi vsame ss, polet 087 dni. d očim zemlja narodi kfog okoli solncs v 365 dneh. Ko ata vštria sšmjja in Mars pri poletu okoli solncs, prs vimo, ds jalMsrs t "opoziciji" (nasprotju) kajti tedaj gs vidi mo rsvno v nasprotni strsni od sobica. Umevno, da ata ob takem času planeta bllsu skupsj, posob no včasik ss selo prbližsts, in ta ko ss bo sgodllo tudi 23. svguats.
Ampak oposieija ss ns pripeti vsako leto ali vsskrst, ko ssmljs neredi svoj krog okoli solnea Nsvsdno js razdobje med opozi cijsml po dva leti in sedem ted nov. Esksj tako t Od/sno ja se veda radi razlike v času obrata zemlje in Msrss.
Mislimo si poleta obeh pisnstov 365 dni. ZemUs v žem času dopol nI svoj krog okoli solncs, dočim Mars v tem času prslsti mslo več kot polovleo krogs in ims le 322 ds dopolni svoj krog, To se pravi, ds je s semljs prehltsls Msrss sa 322 dni, svojo pot nsdslju
SIofCBski Ntrodna
U«la»aVtj
S. aprila
Podporni JednoU
lakarp. IT. JamlJa IS07. V driavl {¡ItoaU.
CHIC/.^" ILMFOlt
GLAVNI STAN. 2SB7-SS tO. LAWNDALE AVK.
livrlavalni odbori UPRAVNI ODSEKi Predaedaili Viacaal Catokar. padpr«4»«4,.tk Aadra« VUrick, R P. O. f» Baa I OS. Jakaalawa. Pa.,j|l. lajaik Maltli«» Tark. tajaik kalaiikaaa adtatka
Blaa Naaak. «I. klaaajalk Jak ypravitalj glasila Filip CaSiaa.
Jaka Vagrick, uraSaib glatila JaSa
•aa aOOatk*
i Zarartalk,
tatoaalkaa
Ckleogs»
W. Hay ti
POROTNI ODSEK i
40T W. Hay ti., Iprtofflald, III., Marti« FraS A. Vidar, S40S S Haialla Ava., Haa4«i*oavilla, Pa, Jaka Gariak, 414
B ll>llf.«i---A--J- IL 4
■ V WWW. ■ VW, pi 1.....I.I .
m». Rai 170. Barkar laa, Oki . III.. Jaka Tari.lj. Baa SS. tprtogflald. IU.
BOLNIŠKI OOSCKi
3SRKDNJE OKROtlRi Bla* Navak, pr«4*a4aik. HST-IS Sa LawaSale Av^ Ckiaaga, IU.
VZHOONO OKROŽJE. Jaaak A»krall4. Baa «SS. Maaa. Raa. Pa.
Jaka Craial). 14«II Paapai Ava., Clavalaad, O. ¿APAONO OKROXJEi Aalaa tatov, Baa 104. Gro... Kaa«., aa |ataaasa4 Maa Mara. Bas ISO. Bakl, M»aa., m »avaraaapaA Mika tagat. S4SS S Wlaakaelar lt.. Marray, Ulak.
V , Nadiorni odbori
Praak Zalta, pradtadalk. SSSS W SStk tt., CKlcaga, III., Praab
ic naprej In ko preleti krog dvs krst (dva leti) js pa Mars Is pre
rnai Mita, pr*a«avam, *«<ir w. «om *(., vmmia*»	'
Saairak. UIT PratMV Ava., ClavataaS, O, WUIiaw tllUr, 4404 ti. Clai» St^ ClavatoaS, Okla.
ZdruftitVSBl odbor:
letel več kot svoj krog. Zemlja f mora podvizati la aedem tednov, I pa ga aopot prehiti, da sts torej I po 2 Istih in sedmih tednih sopet1 vštric. | Ysi planoti, ki ao od solnaa bolj |
oddaljeni kakor aemlja imajo all-i yst zadeve bolniške podpore se nailove. Bataiika taj. čna poletje dobe, smpak ao vse I aUlva t. n. p. J., tSST-SS ta. Uwa4ala Ava., Ckiaaca, lil. .
DENARNE POIIUATVR IN tTVARI, ki aa iMaja al. toaviaalaa«« •4kara to lalaate aaMa ea aaalavai TajaUtv» t. N. P. J.. SSST-St ta. Lawa< 4aU Ara., ChicaSa, IIL
VSE ZADEVE V ZVE I I BLAGAJNIŠKIMI POSLI «a aašll|aia aa aaalavi Bla«a|aUtra t. N. P. J., SSS7-SS ta. Uwa|ala Ava., Ckieaga. III.
Vaa prilaiba alada aaalavaaja a gl. lavriavatoasa adkam aa aaj »ailjaja Fraak Caltsa, pradaadalk« aadsaraaga adkara, liga» aastoe |a agaraj.
Vel prlalal aa si» parata! adaak ea aaj paiil|ato *« aaalavi Jaka Uadar* «ra*4, 40T W. Hay ti., tprto«flaM. IU.
n Praak Alaš. 11M ta. Crawfar4 Ar.., Ckiaaga, IU. Jaika O—. SSSS W. IStk H» Chkaga. IIL Jaa. tkak. «404 Oriaa Ci., ClevetoaS. Okia. VRHOVNI ZDRAVNIK* Dr. P. J. Kara. SSSt ti. C(«t» Aaa.. Claaalas4 a POZOR I—Karaapaadeaaa s gl. adkaralM, ki dalaja v glaraaai ara4a, •a vrši lakalai	\
VtA PISMA, ki ea aaaašaia — aaala gl. pra4««4aika aa aaalevai PradaadaUtta t. N. P. J., SOtT It ta. La»a4ala Ara.. Ckiaaga. III.
pol
krajše kakor Maraova. Zs dvs no-tranja planeta Venero in Mtrku rja Ima pa zemlja periodično o-pozicijo, ker Ja oddal'enejŠa od solnes kakor eni svesdi. Jupitrov oolet traja 399 dni, Saturnov pa 378 dni. ,
[ontki h brzchvrj ^®tni Pi ter Dumel in 12-letni r"?ftranj« ^rnante^olehi in T 1\ . a . Frauk Hoelich sta zlezla v kov-M^narja Ben.smlns. Poro>a
privatni interesi iH. 3-ietns Bozik. je P. p®««- l^Z^^ZTZ^
M ^	««« «Prl» kovi«k-	" * Z družabm škandal
to verni. I _Ko^" 'u
Zi saia farnirje.
Vel daplal m dragi «piti, aaaaaalto. agtoak saralstoa to eptok ves kar Ja v aveai e glatilaai jadtoala, aaj sa pošilja aa aaatov« "I Sa. LaaraOato Aaa.. Ckiaaga, IIL
•Praatala", SSST-SS
domov z dels, je našel Roziko spa
LITI IMAJO ČASA ZA IZ- ti. Anton r Ve ps igrsl s l^ L^ÄÄ TANJE POTEZ V SVOJO 1 nim John Cornom. Dumel je ;pra-1 d . 0^^^ Jq	U.
K0RIBT
istsreei gavlačujajo spo siad Severno in Julno Ameriko.
D. 0. (Federsted
i) — Državni department jc
Sni, kje sta Frank in Peter,-dečka
|sta odgovorila, da sta najbrž od-,<w šla v Lincolnov park. Oče je iskal dečka po sosežčini, seveda stonj. Medtem se je sbudils
Um se je ssljubila v angleL kegs častnika Ernesta Ingrsms, katerega je vzela za moža. Medtem pa ja umrl njen oče. Nsprs-i n i i ..li.	s« i vil je pred smrtjo teatament, ki aa
X
Peter spita v kovčegu. Mati in oče sts hMls k zaprte
troku je zapustil «elih pet dola rjev, guvernanto Ano Bolchi pa
da ne more podpissti m« kovčegu in sta gs odprU po pohfiar;j Ur ¡[ 0ittvii vgt pP#. _ m,mo snessns Jajea, ki amr-
Iba, ki je bila isdslana in I Einern naporu. Notri sU ležala moienjt> ± Dorothy sa Je kmalo Ba v glavnem meatu Ms- dcßk» «vitA|(v «'OP«»«»	in naveličala avojega drugega mo2i,
121. julija od U sastop. M»1«**- Potval M «Wgaace, ki ,0 Manjkalo ga ja povsod, kjer al itft
petnajst južnih amerUk h	nekaivu'B P,ll,notorj1i» je le'.els vsč. Kar Ja Ingram aalsl (negs Je imela kokoš
Xt kokoljereje.
— Nepopolna msla jajoa ao tu dl vzrok nercdnoetl pri perut nI Kokoljarajeo čeato opsžs mno-K Včasik js jsjičees kokoll ko;
go nsprsvllnosti ns gnezdih. Včs- »iJ UkotlTiUko «olobof? iU sih pobere med nsvadnimi nsobl- k«t krogljics, s katerimi sa Igrs-čajno veliko Jsjea (tska neprs- Jo «troe». Navadno vsebuje tako vilnost se le prenese), včssih ms-	V sredini
ls jsjčses sli normslns z nepra- W«B»k» nedostaja rumenjakov vllno vaeblno itd. Vsemu temu Je •«	■■■ «blra akupaj
krivda ns kokolih, to ss prsvl v l«	°	!Niv,d;0
kokoljk JajČnlkik, ki včssih poA^koi tudi islsžs tsko jsje», .ko
vsročsjo tsks nsprsvllnoeU, ds se|P"Mh» kokoljsrejee Čud). Vzroki sa vse
ps so selo snostsvnl.	| doma0a lekarna.
de, so vtesik prsva zagonetks ko koljersjeu. Tskd JaJ^s biti Is prej snsssno
KONEC OBMBRALMB STAVKE MA POLJSKEM.
Dslavol so sprejeli rassodišča Viados kom sije.
Varšava, Poljska, 16, svg. —
Generalna stavka 900,000 delsvcev v Oomji Aleziji js končana. Dslsvol, kl so zsatavkali is pro* testa proti podsljlanju delavnika, so aprejsli predlog vlada, da posebna vladna komisija razsoja o njihovem sporu s delodajalci.
ik, nastopajočih kot Inter- ^ i» ^bnde v Ijvljenje,. .pavedg L^,^ v „uertlko družb«, kale unija za električne ko-	tsrim js gospa Dorothy nssproto-tije, ker sta telefonska in Meti 10 mesecev staregs Pster vtit |n M obnsšal napram svo-alužba v Zdrtfženih dr- Dolasa in 3-lctne Peonyje je od- hj feni premalo obširno in gslsot-privatni monopol. Konfe- žls v bolnišnico sv. Luks, ds se n0| je dama Vložils proti fcjemu j v ris vnem mestu Mehike jo tsm zdrs vi. K9 se je vrnils d» tožbo ss rszvedbo sskons. Sedsj i posledica zborovanja v Santi- mov, ^ eksplodirala plinaka peč tt «nlmlvs pravda in v njej »ki «e je vršilo v mesecu apri- na domu mra. Dorotsjs Tinguso-he pu8ebno zan mivo to» Ooaps Ts konferenea je odlo vs. Msls Peonyjs je pač odšU no Benjsmin-Csruso-Ingrsm, ki js ds dežele, ki pripadsjo k dota Tingusove in je Um odprls \f\ššom določil smsrlškega ssko sriški uniji, sprejmejo plin. Eksplozljs js sledila, ko je M i«. T#dno ameriška drlavljan-in enake določbe zs Tingusova pol ure kasneje pri- ka, a« nahaja ns telkem rsspotju iro telefonske In brsojsvne žgsls vžigalico, da pr.Žge plin in in Be Te |nj Bftj «tori, ali naj se
skuhs obed. dvignil je pismen in da ločitl T Ameriki, sli ns'Anglel-r-rtment je izdal dolgo Izjs- j Dolssovs Js zagrabiU malo de- kem< etorl prT0( isffutsi sme-izkaj jc utvar ponesrečila in	^ i* skočila skozi okno. ri,ko držsvljsnstvo in postsne
i pr šlo do aporssuma s juž- Tingusovs ji je sledils skozi ok- anglelkt podsnies- čs ps M po-
republikami in povdsrjs da 1 v dimu in pla?en® Ja p0* ,lnli	ifbodi» M mor* "
f tudi na zborovanju v Baoll- Mbi,a Ba ^ deU>'	P^	amsrišklm posUvam.
>povedalo• "Zato ker so kab-M«ffMci iB re4ili dat® k Iiv0, Ma k«r ps ji ni všsč, ksr so bsš Ame-brtojavne napove v Zdru- u Pettr ^ kMnei« umrl v h0*"11' r"anl »skriv il njeno ločiUv. In driavah nrnstns lastnina " nW» Pc0l,yJa ln	"ft1 ttko ima Csruso\a vdovs sopst
in'vnrm redn ie bilo vnrs M ** borita B imrti° V ^^ OOrsviti s ssvedo, kl Js njenemu , « »'priporoči ameriškem o "-letna dečka Jornph Bs^k In Lčetu prinesls k. da naprav io norodbo Bennie Powel sta bils ubits, ko ga člpveks in izroča tudi njo isti ¿eri ae »Eu nriaSlblnl tU P° W«niški progi. Zs nji- Tudski sodbi in obsodbi, mnenju.
U i« P-pihsl lokslnl vlsk in I asmr«l, ds ss ktjssa v gUvsh
»«kern kablu. Dslje se pri »mcrišklm nsrodom, ds «tvar, da ae znižanje v
»Jbinah rarširi na vse brzo-
Benjsminove rodbine ne vrtijo nrsv, smpsk nsrobe.
konf*r*nei v
P°KO(lhe,
Mehiki ss Jel po kateri sc |
| ju povozil.
11-letni Donald Whieling Je na šel smrt, ko je splszsl ns brzojsv ni drog. Ko so delsvci nehsli de Uti, je deček poskusil splessti ns drog. Bil je le bliso vrbs, ko js omsbnil in psdel dolL Razbil si Je 'Ive ceni ne glede. ka-|lobsnJo.
)> rszdslja. To Je pa] Mrs. Leatia S. Jan«a Je Hatllnl as«protno eeusm, kl so u-1 kopalno sobo. Dvs leti sUr Robert
v Združenih državah, je priplezal zs njo v kopalno so I PribUŽanjs Msrss k zemlji dne * odmerjene po psso-1 bo in Izpil lizoL Dsček Js umrl. Ug, tVgusta Js sbudllo veliko sani Konferenea je odložila po-1 Tako i>sdsjo proletarski otroci Umj«, radi čsssr bi čiUUljl tudi
v prezgodnji grob. človešks dru*- morda nekoliko padrobnsjs radi bodočem letu v|ba p« ns stori ničessr, ds bi bili vedeli, kako s« pripeti, da ss svs-proleUrski otroci pod dobrim vsr- Uja Mars približa semlji in kako stvom, kadsr morsjo aj k mstere pogosto ss to pripstL
S polja vade.
Maraova opoaUiJa. ,
(Po Garrettu P. Her v Isen.)
Inestu, kjer sa okoU
beljsks gradi lupina, ksterl pro-|ltPupt«< «rako Je ssp'isal pokojni eas vsams 12 do 24 ur. Včssih ae pre)at gReipp. tsm notri Jsjes zsclrži dalj časa, Dq( n< jullJa Bom napUtl v č«murjs kriva največ tslssns top-1 QlMU Nip0(U uuvct Mrim g0
lots. Ako Js Pfsnizks^ ss jsjee d § ^ni srniki (črvi-počasneje formrfa. Zgodilo s« js v<Mj) ku m, je ursdnlltvo zs
•• koko1 r5BfartU 0 polovico prikrajšalo. Naj torej tu dobili v njih Ja ee v kttorsm J.	0 f<1ravilni aoH ta ri-tU.
bilo U mslone. Islsleno p šče. To L, Zdr„[]o M na avl iledefi<t PJ«W PJJP» J« rsdi tegs ker Jajea ni moglo | Ntbap| arnlkovega flVetJa in
Č eto steklenico tsr napolni1
pllta aaml ssbl in aa sam.
Unrsrltsl).
io prihodnjega tborovs
** v r*i v '^^ȧ'iro.
iHthmovl
tettopnikl izjavlja-
[.•Jprto. da zastopniki Združe | delsti. Tudi U mUds prolslsrskal Msre potuje okoli solnss v sna n.v, ¡»odpisali resoluei- življenje ims kspiUlističns «lo- tno bolj oddsljensm krogu kakor ito M« mi.iiii j_ __ it. 1 - »» - j.,.ik. m i*n(i Miti 1 — torej js semljs bližje soln*
en ia js Mars sunaj sasdjinogs
»»tete
h tnulili, ds ee ImmIočs j vešks družbs ns svoji vesti. r4 zsrsdi tega, ds
gM deujbraao pogod-, ^^ Uakanu „ ^ „
Isatnloa	la^lvomno drlavns tiskarns V
W~ v veljsvo V Moskvi. V zadnjih petih IHih je
■¡^»r'lblikah do dne 1 in |u tliknrna natisnUs deset mM
Uf* I>rtsvol department u-U*rd •trtai raaiih k®i,f' brt>*Uf
k* ^m šsaom akUče kon in d"»»ib	P^-
■	^r« i^eta. ki se bo n#. Fed er s ted Press. Tisksrns js bils ¿¿^«ni« telefoaom. v I Ot vor je ns lets 1919. V zsčetka js
I I P* mogoče posreči tisksls ls vojno propsgsndo. ds-Jdrtubam prt prečiti nes p^ ž« Specijslizirs s ftoleitim1 ITff^1^ t Dckaterik jnž ! kajigsmi. ksterih js Isni aatsni ^soMu.k v taki mrpi, da b« lo IM.000.000 Izvcdov. V prikod p'.polnoms novo njem lrtu muli sovjetaks vUds j posvetiti največje posM«o«t t»akn PHvatalk blsnUkik hi-Us kme»«. V aaMa j« miU;«ne
■	v Zdralsnib drUvak t knjig, brrtut i» IstnUv. W poj r Južaik repliki» [ 1e> v zsdajo raska vaa.
4ui v
mt...
krožnega pol«ta. To dva pi* j« lahko primerjati konjema, ki toHU oboli ena točke; bolj od daljeni mora aaprsviti račji po 1st kakor «ni bližjs srsdiMa kro ga, ksjti oddsljeaajši mors nare dlti večji krog K« tsks kaajs U četa v kroga, oni kl j« bližje ar« diič« krog« posti sadsj oddaljs aejlega in le Uka kar naprej U č#ta v krog, ss priprti, ds ob sv« je« las« pridaU v Mri« pri p« Ma. o oni b»il> srsdilčs kroga takoj tadi poiča oddsljseMjŠH« sadsj. ker ima krsjš^ pat Ks svoKji nehsanam poU<« js
sredina, okoli ps beljsk ia okoli | mati narava ,amt. -. frank StoL lupina.'Tako jajss ilglrda.
Box 138 Koutbview, Ps,
•i redka pr kasen. V pripeti asarača, da as dta r njsks kkrst« odtrgat« ia as po amknsu proti jajčni odvodnici, kjar «a zgodi isti pr«««s kakor s vsakim jajsem, sam« da a« v Um sla čaja «koli «bek iwnJ«kov •k«p«J priča« sbirsli beljak ia sala lopi na. Jojss s dvoo.s ru me njs koma js navada« valj« od aavsda b ja>M ka js asvsma. d« potkoda> jsjčno odvoda« ««v. Ca tvoja, nebasnsm polet« je j s« toka joka p«ll«l*no * tovali Mars r mej umljs kakor sunanji.ut, nsvsdna pradasifRjO spsls konj od središšs krog«, saU mo| oa piMs aH po dvojčka.
Älopina. Tsko jajss js na normalno, Isgtods pa vsa dar mol« čudna, ka ga gospodlaja abijs in ia njegs pads drago ssanjls jojss.
— Jajas s dveau raawajskomalrtt* «b šas« velike ve
Dota st
kakoi"ssl|H tnJOtvi	f. 9.1.
vaa dra«a aa prapffra
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PlSlPONASE PRODUKTE.
gi sla«, «metJ. atoShae pnireS4#iae F«aS a»Me rpriea>«a. ds to Oams pn aaa. «aeaai ra4aa to aa/kal)* m aa>ea
*#Oraran>am. ala«#»eae»aai to e pra-«ajalna	Sama prissarea pa
puat pn v a«)* aaraSUtk. PUB« p« lafermaetja sei
tT
. •• r«'» «' V.l. / 'W	vitli . M i * |l
t»jpaVi«' v nlrudn.iii
ZA SLABO PREBAVO
Vsak bbj bo aaio previden ta st vselej, la la mogola prsdao kaj kuni it	prsprlčs St vso
oglass to odgovorni It aglal«vnlol sami, Bobans odgovoroosM BS pro. vsams aprsvništvo tn ts lastnik listo. Oglass imsmo aato, ds bo« pomagajo plsčat! Ust kafri U tiskarni It vss
po odvodnici ls kokoll.	SpSiJ^J^Stoi^i?^
s da kokoš ns more več ™«ti ¡'najboljšim olivnim oljsm. Tsks M p(l	]	9
jsjea, ko Ja enkrat tako dolgo v d6bro umlj9n9 ^^ 0ft .oinae nji zadrženo. Pogosto Je tej nered-K tr, tl| |tiri dnl (|a M prekllha
rf £5?|fTiafilSi A\ia tak0 P°tftfn iPraVl na b,tdni ln
koli. Treba Jim js dati priUko, do Ltthl pr0Bl0r< Ted<s0 dnl itsro Js imsjo več vsje pri dobivsnju Rdr(|V ^ M rab0t Bolnik naj gs
braB®-	jemlje veskl vsčsr, prsdno grs
Jsjea s mehkimi luplnsmi sli Lpat in vgako jutro pred aajtr brez njih, so posledles pomsnjks kom po eno žlico. To je najboljša njo tvsrine v hrani, kl jo kokoll IMdstvo ss bolsčins v žslodeu In porsbljo sa gradnjo lopine, ali pa trtbuhu In tudi vsskov^stns rsne. js krivo vnetje onegs dsla v U> ph taljenju je treba isprstl rano, lsso, kjsr ss formira lupint. Prs B |manovsnim oljem nsmočitl ps vijo, da zbeganje In prestralltev V0|0 j„ polož ti na rano, ki ae na psrutn ss povzroči, ds so jsjsa ts asčin prične tskoj ssliti. / sBaaton prsdno js ns njlk dovr- Arn|kovd 0fCtj« v Igsnju is It-Isna lupina. Ako js nsdoststku u namo^no §s nsredl rsvno U> krivo vnetje, snesenje jsjos brss ko ktkor la 0ya Ja nsjboljš« ss lupios ssmo poslsbšs ptici P***I Maline v kosteh. Trebs ss js s IsJ, ksr jajss brss Jupins »»a^ zdravilom dobro drgniti tam, kjsr težje kot normslaega.	M to^ias. Arn ka svsU od kan-
— Jajss r jsjen. T« Js po neke- M jmiij« do kones svgusts. Cvet« ka sssota srsdilčasgs dsls jsjčni rum« no s črnim čopkom as srsdl. ko. Beljsk ss formira bres nor- o#tjs J4 trebs posušiti as solh malnega dralils od rumsnjsks ia U, .n na peči. j« tedsj prisiljen oduči ss tjs, Rojakom, ki povprslujsj« p« kj«r se ns njsgs prične sestsvljs- Um cV9tju naEDsaim. da ga še i-U lopiaa. Ksr js ssmsgs beljsks s |fla|n wkaj fn ga polljem pod po-lup a« vr«d mala, s« včasik zgodi, ^g, da mj vrnejo poštnin«, ds jsjee pr«id« aassj proti srs- Rar|)at| p, ^ trabs Uko, kot s«m dišša jajčaiks ia ss tam zopet so- op>M) ]m M ifev^k prepričs, ds čm formlroU kot roas««Jskovs| „aB| ^ MjbolJšs sdrsvilo dsls
pamsnjksnls tsks Us> aplolno aslsbalasi,
vaaasiu
SEVERA'» BALZOL.
Pomsgs nirsvi s Um da lo-
I od s o In jatra bodo pn&e.s t tvojim n^rmslnm poSlovan jem In prebava bo sopat postala rodna.	,
Caaa SO I SS I Vprašajte ev<4«gs ishsmsOa. |
SLUŽKINJO IŠČMM zs splošns domsča hišna dsls In da si rszume nekoliko tudi v ka-h in JI. Plsčsm po d«gov«ru. O» glasita ss ns spodnji Bselav. Tsl.l 36It South Chiesgo. Ali p« pl*U not
St. Rimo Hotel, 9921 E*taff Avs.. Chieago, III. (Adv.)
Potniki v stari kraj Šss
•ne igrani je t storagi kraja *<rf«J<« «rak<
EMIL lili BMKIIJA
ItB—tal Ara., Ha«
Daaarne aoSiÜaiva — DU-tor jik - Dtaer/m. Nraailsi v44etok M isrthl ar mfennsftja.
Javai a»/ur»k> ara4 PlSMa sa
PONDELJEK, 18. AVGU8TA
PROSVETA
Ženitovanje
NAZNANILO!
Članom in članicam Slo*«*ike ga samostojnega podpornega dr« štva " Waukegan in Norih Cki cago" naznanjam, da se mor»j< vsi člani in članice tega dmfe?i vdeležiti prihodnje raeaečne mj« ki ae bo vršila dne 24. avgust« 11 ob 2. uri popoldno v Slovenske« narodnem domu v Waukefii 111. Na dnevnem redu bo zelo ril na točka volitev odbora za kc«u vo novih pravil, katera bodo pred Iožena v raamotrivanje članstn na občnem zboru meseca novei bra t. L
Ako sedanja pravila niso komi všeč, ni treba zato dolftti druitvj nega odbora, ker vsi se morim* ravnati po njih, dokler so v velja vi. Toraj vdeležite se vsi prihod nje seje dne 24. svg.i Anton Cela ree, tajnik - Slov. Samostojne* Podp. Društva. Waukegan, lil.
(Adr.!
SVETOVNE SLAVNE EVROPEJSKE IN AMERI-KANSKE AUTOMATIČNE PIŠTOLE IN REVOLVERJI PO NAJNIŽJIH UVOZNIŠKIH CENAH!
POZOR! i&ttt&rJSZ^^Z^^
veto. Vprašam vea, kako pa to, da je prišel ravno v vašo hišo?"
" "Moja hiša je na samočl, bila mu je pač najbližja, to ni nič čudnega, goepod!" "
"Vnm se tsko zdi, drugi sodijo drugače." " "To menda tudi ne bo nič napačnega, da aem ga vzel pod svojo streho, to je bila krščanska dolžnost. Ali naj bi ga bil ven pahnil, da nsi pogine kakor pes na ceatif" "
"Tega nel Ali zakaj nam niste prilli takoj povedat t"	,
Na to vprašanje Seljan nekoliko Časa molči, potem pa krepko reče:	,
"Gospod I Lahko bi vam odgovoril, da je bilo Že prepozno; videl sem, ds človek ikoraj za-tisne oči, Ko predno bi bil jaz prišel do vas. Toda izgovarjal se ne bom, raje rečem, kakor je bilo : Tegs nisem mogel. In še to vsm rečem: Ko bi so ml le'kcdej ksj enskega pripetilo, ravnal bi ravno tako., Jsz ne vem, sli je tako prav ali ne; rsvnsl sem, kskor mi je moja elabs pa rac t, ali pravzaprav, kakor mi je velelo srce. Če je bilo to ksj nspačnega, kar sem storil, pa naj se sdsj pokorim. Tu me imate, etorlte z mano, kar vas je volja. Ako menite, kakor kaže, da sem bil v zvezi ž njim, zaprite me, obsodite me, obesite me. kakor vas volja Zdaj mi je dovoljl"
Ko jc bil sluga vstopil, reče mn okrsjni sodnik:
"Peljite tegs moža v zsporl" XXII. »
"Kaj? Sf ljsnt Turška motikat Teke dru-Ščine Id so pa vender ne bil nadejel! Kaj pa ti tod iščeš, Seljan t"
K temi Waedami je bit 8eljan pozdravljen, ko je utopil s «odnim sltiželmikom v jočo. , Ma» ček, okrajni berač in potepub, ki se je bil ravno t učen tukaj naselil, postaran, boaopet človek, za' buhlrga obraza in meglenih o#i. je gledal debelo svojega novega tovariša. Seljan se ni r.mentt /«nji molče je aedel un klop, ki je bila ob zidu.
"Dober dau bi ti rekel," nadaljuje Maček, "ali v to vražjo luknjo ne poeije nikder dan, kakrinega je Bog ustvartl. Kaj molčiš kakor tat, Nrljanf Ne budi vendar tako presneto moški l<e čskaj; snmo dva, tri dni bodi tukaj oam, pa boš videl, knlto rado aa ti bo govorilo; s čelešnl-l:om a« boš rnd pogovarjal, Hanto <la bi ga imel. i Tožilo ee ti Ik> Še po meni, le molči| Jutri menili, da me so pet iipuete, ali pojutrišnjem. Kaj sem I pa safirtll Naletel aem ae ga bil zopet, hvala Ho- i pu, m malo ««m ropot «1 po trgu, tali ; aa j veš mo- i io natpdo, in vtekiiili so me, kakor fo tolikokrat, da a« malo ohladim. Kaj boš potlej, ko boš asm! Kaj si pa vendar naredil, vprašam te, duša krščnneka. da io te poalali k menit — Nič odgovora t — Kaj »e tako napenjaš in atokaš, kakor lil korenine pulil T Zdaj ti nié ne pomaga, ljubi moj Keljank»! — Meni ae zdi. da se sramnjol 1 moje družine; Ilot vedi, kateri je na boljeeo, ti ali jasV V Hiš, ljuht moj prijatelj, kolikokrat ai tel peidigovftl naj ae poprimem d« I»! Kj. prijatelj, kaj >ma« «<l« j od tvojega del«t frai je bolje, da človek nič n» dela, vaaj nič hvdega ne atori. .M »-ne sn -urao malo priprli, da ee ml bo-doldii duhoi i U «lavo tapoht«, ti pa kdo ve. ko-•tej boš to prt drv a rt I ali pa eelo nikdar več ne!'*
44 "Pusti m.« v miru!" " savrne fteljan nad- \ letnega ¿b veka in	anpet pnrmiiljaveti evo* j
je iwterito »tanje. Ali Maček mn ni del mir« a i «vojim k le prf «n jem t
"Pi»l« I rutina to? Jas nimam arefa; sakaj me niso «am« malo prej m>m posadili, da bi bil dmgašen m* duša! Morebiti bi ee bil še kaj naučil a.1 njega Ali — on vea. jas notri, koliko da te nisva srebala.*
iDe^o prtkedajU.)
JOSIP STRITAR:
SODNIKOVI
DALJAVA 1.000 JAODOV
VaJaJk*. «traialik« ta mve»o eveep
kopita l«mbUlTt tal (UUUr).
$29.95 4.50
£yot «aât«)« M ■»•
ÄTÄ-j- <~
«Xu "tratah*
T» »»»!•
la ud.M M	llM^"* "
Icpratni . arHiakaai M 1«^ J* tUmii ur*. M	aakk» w k»
•TNlJ*, (iliror h liptkat i« M IMMtBl P«Uli*. hI MltMljivo I
tuk« »nute Ol kaliSar, 4 pal' Is S« kalftor OH tu 41 krMM^ I——a ktplU. f
Ohm ... j i d, i.*«** 10« patra« 00 kaMfcra
m pa<r«n « M SallVfr
$18.50 3.10 3.60
rok., fiSTa*** Taka *rta»a»a h
laSka. pHta»*« * ££
KAKO NAROČATI
i aalaaa.	»«•««• SmOttL
r»U« »rtMH« ta« II 0« aa
V. A DAMIKLS.
mcaa eun.pmo,
SAH AMTOKIO. TEXAS.
roCRMWI HAr.ASIMt
TomJfVkutitM'
•• u aaaaph.,.,.,.. im — te timm
*>	V. A. DAMIEM. in
OTCKS BUILDING. SAN ANK>NI0'