Uto LX. Številko 33. O Ljutilioni, o petek 11. februarja 1921 Ceno Din 1 irbaja vsak dan popoldne« Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. InseratnI davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knailova ulica štev. 5, L nadstropje, — Telefon štev. 34. S svojim glasom so rešili radikale Po posredovanju dr. Korošca so klerikalci glasovali z radikali proti zahtevi, da se kaznujejo krivci korupcije« — Beograd, 10. februarja. V celokupni politični in ostali javnosti se danes najživahnejše komentira najnovejša kapitulacija slovenskih klerikalcev v anketnem odboru, kjer so kljub svojemu svečanemu zatrdilu, da bodo z vsemi silami in z vsemi sredstvi pobijali korupcijo, ki škoduje našim državnim in narodnim interesom, pri odločilnem glasovanju zaščititi radikalne korupci-joniste. Že včeraj se je ves dan živahno razpravljalo o tem, kako bodo postopali Klerikalci na popoldanski seji anketnega odbora, na kateri se je glasovalo o sprejetju poročila, ki naj se predloži Narodni skupščini. Tekom dopoldneva je prispel v Beograd predsednik klerikalnega kluba dr. Korošec, ki je imel takoj nato daljšo konferenco s klerikalnimi ministri in nekaterimi vodUnimi radikalnimi politiki. Bilo je sicer znano, da si prizadevajo radikali, da pridobe odločilni glas poslanca dr. Hodžarja za svoje poročilo, vendar pa je javnost z ozi-rom na dosedanje postopanje klerikalcev v tem vprašanju bila vseeno prepričana, da SLS v tem trenutku ne more čez noč spremeniti svojega stališča, in to tem manje, ker je bil baš klerikalni zastopnik v anketnem odboru eden naj-radikalnejših čistilcev in največjih pri-trjevalcev vsem predlogom- ki so šli za tem. da se razkrinka vse korupcijo-niste ter pozove na odgovornost tudi vse prizadete ministre in visoko stoječe uradnike. Še včeraj pred sejo so posamezni klerikalni poslanci zagotavljali, da ne more biti niti govora o tem, da bi oni ščitili korupcijo niste. Po seji anketnega odbora, ki se je vršila ob 4. popoldne, pa se je bliskovito razširila po mestu vest, da je klerikalni zastopnik dr. Hodžar glasoval proti utemeljenemu predlogu opozicije ter je stališču radikalov pomogel do zmage. Predlog opozicije je z 10 proti 11 glasovom propadel. Odločilen je bil glas klerikalcev. Klerikalci pa so šli še dalje. V dogovoru z njimi je radikalni poročevalec Trifunovič umaknil svoj predlog, nakar je poslanec dr. Hodžar stavil formalni predlog, glasom katerega se Narodni skupščini popolnoma prepušča, da v korupcijski aferi presodi ali so kakšni krivci ali ne in ali se naj proti njim uvede postopanje ali ne. Nadalje poziva v svojem predlogu vlado, naj predloži predloge o reorganizaciji administrativne službe v prometnem ministrstvu in zakonite ukrepe za pobijanje korupcije. V vseh opozicijonalnih krogih se naglasa, da je postalo s tem delovanje anketnega odbora iluzorno, ker je končalo tam, kjer se je začelo. Vsa javnost je odobravala stališče, ki so ga zavzeli poslanci SDS in ki si ga je osvojila tudi vsa ostala opozicija in ki so ga še pred par dnevi na vsa usta odobravali klerikalci sami. S tem, da so klerikalci onemogočili sprejetje predloga SDS, so preprečili vsako nadaljno postopanje proti krivcem nezaslišanih korupcijo-nističnih afer, ki izpodjedajo ugled državne uprave doma in v inozemstvu, ker pač ni verjetno, da bi radikali sami v Narodni skupščini podvzeli kake na-daljne korake. V radikalnih krogih se naglasa, da nikdar niso pričakovali od klerikalcev take kapitulacije ter se podčrtava, da so klerikalci najvoljnejši zavezniki. S svojim postopanjem so klerikalci uničili še ono malo ugleda, ki so ga uživali v politični javnosti vsaj kot večinska stranka Slovencev. Klerikalni poslanci so bili po seji anketnega odbora zelo poparjeni in so se očividno sramovali svojega lastnega najnovejšega izdajstva ter svoje zopetne kapitulacije pred radikali, ki so jim zagrozili, da jih poženejo z ministrskih stolčkov. V vsem Beogradu pa ni niti enega človeka, razen morda Rade Pašiiča et kons., ki bi odobraval postopanje klerikalcev. — («Slovenec» je smatral za potrebno, da napiše celo stran o klerikalni «zmagi» in ^pobijanju* korupcije, da zabriše med svojimi čitatelji in klerikalnimi volilci porazen u tis svoje najnovejše kapitulacije!) Seja Narodne skupščine Klerikalci in radikali odklonili takojšnjo razpravo o poročilu anketnega odbora« — Začetek proračunske razprave. — Beograd, 10. februarja. Za danes ob 10. uri popoldne sklicana seja Narodne skupščine je bila otvor jena šele ob 11. uri, ker vlada ni imela v skupščini dovoljne večine. Po običajnih formalnostih in po rešitvi nekaterih manjših zadev je sporočil predsednik Narodne skupščine, da je anketni odbor predložil poročilo o zlorabah pri državnih dobavah v Adamovu. Poslanec SDb dr. Popovič je imenu opozicije zahteval, da se o tem poročilu takoj otvori razprava, da zvesta Narodna skupščina in narod o zlorabah z državnim denarjem in tudi o krivcih, ld so to zagrešili. Opozicija je Popovičeve-mu predlogu viharno pritrjevala- Klerikalci so bili v očivkini zadregi ter so morali prenesti marsikak očitek s strani opozicije, vendar pa so previdno molčali in glasovali proti. Radikali in klerikalci so nujnost tega predloga odklonili, kar je izzvalo v opozicijonalnih vrstah viharen protest. Predsednik Narodne skupščine je nato sporočil, da pride namesto umrlega posl. Vandekarja v skupščino Andtra Petkovič. V imenu SDS je nato stavil posl. Juraj Demetrovič nujen predlog slede avtetičnega tolmačenja čl. 1- zakona o volilnih imenikih. Skupščina je predlog sprejela. Na interpelacijo posl. Moskovljevi-ča glede nedelavnosti zakonodajnega odbora je predsednik Narodne skupščine izjavil, da odbor doslej res ni imel nikakega dela, da pa bo vlada sedaj predložila razne zakone v razpravo. Nato jc odgovarjal prometni minister na interpelacijo posameznih poslancev glede zgradbe novih železniških prog med drugim tudi proge Krapina-Roga-tec. Izjavil je da so vse priprave že končane, vendar pa se delo ne more nadaljevati, ker ni na razpolago potrebnih kreditov. Vlada bo v to svrho najela posojilo v inozemstvu. (Medklici: Će ji bo kdo sploh kaj zaupal! Nimate kredita I) Nato je skupščina prešla na dnevni I red: razpravo o proračunu. V imenu vladne večine je podal poročilo posl. Gavrilovič. Za njim so podali oddvo-jena mnenja dr. Juraj Demetrovič v imenu SDS, posl. Šečerov v imenu DZ, dr. Kežman za HSS in dr. 2anič za hrvatske federaliste. Predsednik je nato ob 13. sejo zaključil ter napovedal prihodnjo za jutri ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu jutrišnje seje je ekspo-ze finančnega ministra o finančni politiki vlade in o finančnem položaju države. Za sejo je vladalo zanimanje, ker so bile galerije nabito polne. Opažalo pa se je, da vlada ni imela v skupščini sigurne večine. V radikalnih vrstah je vladala velika nervoznost. dočim so bili klerikalci zelo poparjeni, ker so še vedno pod vtisom včerajšnje kapitulacije v anketnem odboru. Rađićevci in korupcija Predlog za obtožbo ministrov. — Beograd, 10. februarja. PoslanSki klub HSS je imel včeraj po seji anketnega odbora daljšo sejo, o kateri je bil izdan sledeči komunike: HSS je slejfeoprej odločno proti vsaki zaščiti korupcijonistov ter zahteva, da Narodna skupščina ves materijal anketnega odbora nemudoma izroči sodišču v nadaljno postopanje. Tekom 8 dni naj Narodna skupščina izvoli poseben preiskovalni odbor, ki naj na podlagi predloženega obtežilnega materijala odloča, ali 6e bivši ministri dr. Janko vić. Kojić in Stojadinović kakor tudi vsi ostali ministri, ki so bili v kakršnikoli zvezi 9 kompcijonističnimi aferami, ki jih je pre-iskaval anketni odbor, izroča sodišču. Narodna skupščina naj nadalje ponove ministra pravde, naj naroči državnemu pravdništvu. da takoj uvede kazensko postopanje proti Radetu Pašiću. Inserirajte v »Slovenskem Narodu"! na racije in parlamentarizma Kako teptajo načela demok Oblastni odbori se ne bodo volili po proporcu. — Na klerikalno zahtevo je vlada pogazila zakon in samovoljno spremenila poslovnik za oblastne skupščine. — Beograd, 10. februarja. Politični krogi v zadnjih dneh mnogo razpravljajo o klaverni vlogi klerikalcev, ki jo igrajo v šesti vladi g. Uzunoviča. Splošno se opaža, da so klerikalci opustili vse svoje prvotne zahteve in pogoje gospodarskega značaja, s katerimi so najbolj utemeljevali svoj vstop v vlado. Po neštetih kapitulacijah in po včerajšnjem salte mortalu v anketnem odboru se kaže vedno jasneje, da tvorijo popolnoma brezpomemben privesek radikalne stranke ter da se zadovoljujejo s prav neznatnimi koncesijami. Opaža pa se tudi, da so se z vso vehemenco vrgli na oblastne samouprave v Sloveniji, ki jih zahtevajo v svojo izključno eksploatacijo. Minister notranjih zadev je izdal uredbo, ki vsebuje vse tozadevne zahteve SLS. Prva njihova zahteva se nanaša na to, da se odpravi pri volitvi oblastnih odborov prvotno določeni in edino pravični proporc Na ta način bodo klerikalci odrinili iz oblastnega odbora vse opozicijonaine stranke, da bodo brez kontrole lahko izigravali oblastne samouprave. Z isto uredbo je notranji minister ukinil predpis, po katerem ima veliki župan na pni seji predložiti oblastni skupščini provizoričen proračun. Ker bodo tako oblastne skupščine osta- le brez proračuna, je vsako nadaljno njihovo delovanje onemogočeno in bodo takoj po prvi seji zopet odgođene in obsojene na nedelavnost Na ta način hočejo klerikalci očuvati «nedeIjeno Slovenijo*. V vseh političnih krogih je izzvala ta uredba veliko ogorčenje in postopanje klerikalcev, ki so doslej vedno na-glašali potrebo kar najširše decentralizacije in samouprave, vzbuja splošno začudenje. Ta najnovejši naklep klerikalcev proti oblastnim samoupravam je izzval v vseh opozicijonalnih strankah naj odločnejši upor. Naglasa se, da je uredba notranjega ministra, ki predstavlja v stvari koncesijo klerikalcem, protizakonita, ker morejo za oblastne skupščine določeni poslovnik spremeniti le oblastne skupščine same. S strani opozicijonalnih strank se pripravlja energična protiakcija, da se prepreči ta nečuveni napad slovenskih klerikalcev na neokrnjeno delovanje oblastnih skupščin. (Kako slabo vest imajo klerikalci, priča tudi dejstvo, da njihovo Časopisje o tem «uspehu» SLS molči kakor grob. Zavedajo se, da so zagrešili čin najgršega strankarskega terorizma, ki bije v oči vsem parlamentarnim in demokratskim načelom. Op. ur.). Klerikalci zaščitniki korupcije Porazen vtis njihovega včerajšnjega nastopa v anketnem odboru. — Upropastili so prvo resno protikorupcijsko akcijo. — — Beograd, 10. februarja. Vsa politična javnost stoji pod vtisom včerajšnjega glasovanja v anketnem odboru, ki je res dogodek, za našo državo zgodovinske važnosti. Saj je šlo za to, da zastopniki naroda jasno pokažejo, ali jim je res ležeče na pobijanju korupcije ali pa je bil to le demagoški šlager za slepljenje volilcev. Včerajšnji dogodki morajo vsakega iskrenega državljana navdati s skrbjo in žalostjo. Anketni odbor je preiskoval eno največjih korupcijskih afer v naši državi, ki je bila oškodovana za ogromen sto-milijonski znesek. Odbor je po dolgih in hudih bojih afero pojasnil in ugotovil krivce. Kljub neprestanim in najraz-novrstnejšim intrigam se zdaj zadeva ni dala več zavlačevati in anketni odbor je moral podati svoje poročilo. Umevno je, da so radikali napeli vse sile, da bi afero omilili in oprali svoje kompromitirane bivše ministre, ki jih je preiskava anketnega odbora razkrinkala kot glavne krivce. Splošno presenečenje in ogorčenje pa je vzbudilo stališče klerikalcev, ki so bili poprej najhujši gromovniki proti korupciji in jim postopanje anketnega odbora ni bilo nikdar dovolj energično, njegovi sklepi nikdar dovolj radikalni. Zdaj pa so se uklonili radikalni zahtevi in rešili to stranko iz najbolj mučne situacije, v kateri se je sploh kdaj nahajala. Za- tajili so svojo protikorupcijsko borbo, opustili svojo neprestano zahtevo, da se morali razkrinkati in obtožiti vsi krivci z ministri na čelu. Vsa opozicija se je zedinila na predlog poslanca SDS dr. Svetislava Popo-viča, ki je na juridično brezhiben način ugotovil dejansko stanje Adamovske afere in konsekventno potegnil zaključek, da afere ni zakrivila le slaba administracija, ampak da so glavni krivci odgovorni ministri. Predlog bi imel, ako bi ga bil anketni odbor sprejel, posledico, da bi morala Narodna skupščina kompromitirane ministre staviti pod obtožbo. Temu nasproti so klerikalci sestavili svoi predlog, ki prehaja preko vseh ugotovitev in vseh zaključkov anketnega odbora, ki ne vidi nikakih zlorab in nikake korupcije in ki je v tem oziru celo milejši od radikalskega poročila. Zato je umevno, da so radikali brez pomisleka opustili svoje predloge in se z veseljem pridružili klerikalnemu, ki je bil nato sprejet Tako so klerikalci pljunili v lastno skledo in včeraj podpisali najžalostnej-šo stran v zgodovini svoje stranke. Dokumentirali so, da jim je bila tudi protikorupcijska borba le demagoško sredstvo, kakor toliko drugih njihovih lepih gesel. • Dvojno obsedno stanje nad Portugalsko Poulični boji v Oportu in Lizboni se nadaljujejo. — Obstreljevanje Lizbone. — Nasprotujoče si vesti o napredovanju revolucije. — London. 10. februarja. Glasom najnovejših vesti iz Lizbone so revolucionarji še vedno gospodarji glavnega mesta. Revolucijonarji so zasedli vse strategične točke v mestu in v okolici z močnimi oddelki artiljerije in s tehničnimi četami. Boji med vladnimi četami in revolucitonarci se nadaljujejo. Revolucionarni odbor je izdal včeraj proglas, v katerem razglaša zmagovit pohod revolucije ter poziva prebivalstvo, naj se pridruži revoluci-jonarnemu pokretu. Manifest je podpisal polkovnik Nendes, vodja revoluci-jonarnih čet. Vladi zvesta vojna križar-ka obstreljava pristanišče in mesto. Vladne baterije odgovarjajo s topovskim ognjem. V Oportu je položaj ne-izpremenjen in je mesto v rokah revo-lucijonarcev. — London, 10. februarja. Lizbonski Poročevalec »Dailv Maila* poroča, da so včeraj vladne čete zlasti na ^mijenja in letalci pri obstreiievaniu Opor-ta povzročili velikansko Škodo ter j> bilo ubitih mnogo oseb. Med bombardiranjem so se odigravale v mestu tragične scene. Tudi boj med konjenico vladnih čet in revolucionarcev je zahteval obilne žrtve. Mestne ulice so pokrite z mrliči in ranjenci. Železničarji so proglasili splošno stavko. Voditeljem demokratske stranke se je posrečilo, da so se združili z revolucijonarji. I vlada i revolucijon. so nad vso Portugalsko proglasili obsedno stanje. VLADNI DEMANTI. — Pariz, 10. feoruarja. Portugalski poslanik v Parizu jo sprejel včeraj zvečer ob 10. iz Lizbone od zunanjega ministra brzojavno sporočilo, v katerem se demantira jo vse vesti o zmagovitem pokretu revolucijo-narjev. Zunanji minister odločno demantira vest, da bi bil od revolucijonarjev ujet ali katerikoli drugi Član vlade. Revolucijonarji, ki so se utaborili v Oportu. 90 premagani. Voditelji so zbežali, le neznaten del upornikov se je zabarikadira 1 v mornariškem arzena lu ki ga^jsedaj obstreljujejo vojne ladje. Ogromna mezdna borba na Saškem 150.000 delavcev izprtih. — Lipsko, Iij. februarja. Organizacija kovinskih delavcev v Lipskem okrožju j* radi mezdnega gibanja včeraj napovedala stavko. Zveza kovinskih industriicev je ra-ditega sklenila, da odpusti z današnjim dnem vse stavkujoče delavstvo. Prizadetih je samo v Lipskem 25.000 delavcev. V zaščito lipske zveze industrijcev ie deželna zveza industrijcev na Saškem sklenila, da odpusti v ponedeljek 14. februarja \ znak solidarnosti vse delavstvo v svojih podjetjih, tako da bo Število Izprtih delavcev presegalo 150.000. NAPREDOVANJE SODNIKOV — BeogTad, 10. februarja. Minister ?.t pravosodje je predložil kralju v podpis uka^. s katerim napredujejo v naslednjo višjo stopnjo med drugimi: deželnosodni svetnik dr. Fran Schaubaeh pri okrožnem sodišču v Mariboru, dež. sodni svet. Anton Kajfež pri okr. sodišču v Ložu. dež. sod. svet. dr. Josip Tom-bach pri okrožnem sodišču v Mariboru, okr. sodnik dr. Rudolf Sajovic pri dež. sodišču v Ljubljani in okr. sodnik Anton Potočnik pri okrajnem sodišču v Šoštanju. UPOKOJITVE UČITELJEV — Beograd, 10. februarja. Z ukazom prosvetnega ministrstva so upokojeni: Ivan Pilgram. učitelj na meščanski soli v Brežicah, Ivan Jamšek, šolski upravitelj na šoli Ig-Studenec, Ana Saršon-Šepic, učiteljica v Kastvu. Marjeta Podkrajškova v Tržiču, Ana Cucek v Poljč.anah, Anton Steska v Sto-rah, Ivan Vkimoser v Vuhredu. Jubilej znamenitega izumitelja Danes praznuje S0-letnico rojstva znameniti ameriški industrijalec in duševni oče elektrotehničnega napredka v 19. stoletju Thomas Alva Edison, eden tistih redkih mož, ki se je s svojim talentom in izredno energijo povzpel tako visoko, da zavzema v znanstvenem svetu najodličnese mesto. Malo je imen, ki bi igrala v modernem svetu tako vlogo, kakor Edisonovo. Jubilant je bil rojen v scveroamc-riški državi Ohio. V mladosti se je preživljal s prodajanjem vžigalic in novin po ne\vyorških ulicah. Pozneje je bil trgovski posredovalec. Pri tem je mnogo čital in študiral. Ko si je prihrani! nekoliko denarja, je postal novinar in začel izdajati list »Grand Trunk Herald«. Na ix) sle d je bil brzojavni uradnik. 2e od mladih let se je zanimal za liziko in mehaniko. Kot brzojavni uradnik je imel priliko opazovati brzojavne naprave in tako je že leta 1873 presenetil svet z izumom avtomatičnega brzojava. To je bil njegov pni uspeh. V Ne\vyorku je ustanovil tovarno za izdelavo svojih modelov in kmalu je zaslovel kot izumitelj in industrijalec. Leto dni po svojem prvem velikem izumu jc presenetil svet s takozvano kvadraplesno telegrafijo, leto pozneje (1875) pa z izumom ogljikovega reosta-ta. Leta 1S81 je postavil prvi električni dinamo, b tem ie postavil vso industrijo na novo podlago in kmalu je bila v NTe\vyorku zgrajena prva električna centrala. Pozneje je sledil izum za izumom. Edison je izumil po vrsti fono-graf. mikrotaksameter, aerofon, fono-meter, megafon, mikrofon in telefon. Jubilant je duševni oče žičnega telefona in brzojava. Njegov konkurent je postal genijalni izumitelj brezžičnega brzojava Marconi. Edison je dosegel presenetljive uspehe tudi na polju električnih žarnic, kinetoskopov. električnega prenašanja slik na daljavo itd. Manjših izumov in reform ima na tisoče. Kljub visoki starosti je še vedno čil in zdrav. Dela še vedno od jutra do večera in pripravlja svetu nova presenečenja, Borzna poročila. ifAGREUŠKA HOKZA Devize : Amsterdam 22.70—22.8o, Dunaj SOI—604, Berlin 13.4975—13.5275,, Italija 243.63—245.63, London 276—276.80, Nevv York ček 56.75—56.95, Pariz 223.625 — 225.625, Praga 16S.30—160.10, Čarih 10.94— 10. 97. Valute: Pariz 221—223. Efekti : InvesL poaoj. 1921 £4—S4..V/. Vojna škoda 342—343, Ljubljanska kreditna 150—151, Prastediona 925—930, Trboveljska 402—405, Union, paromlin 305—315, Vevč« 130—150. INOZEMSKE BORZE. — turih: Beograd 9.13, Pariz 20.42. Ne» Yoxk 520.625, Milan 22-30, London 25.2225, Praga 15.3&, Dunaj 73.275. — Trst: Beograd 40.70, London 112.4375, Curih 445JB. 04 RA Pred ustanovitvijo seljanke stranke Nezdrava in nezadostna podlaga za fuzijo med davidovićevci in mnslimani. — Polom razrednih strank« — Slabi izgledi za vsedržavno seljaško stranko. ospredju socijalno vprašanje in takrat je bila podoba, da se bodo držale le one stranke, ki si bodo vzele za smo* ter, politično zastopati posamezne d m* žabne razrede. Poleg socijalističnih de* lavskih strank so se povsod pojavile agrarne stranke z razrednokmetskim programom. Dokler so mase v tem pokretu iskale in našle izraza boljše« vizmu sorodnega socijalnoprevratnega valovanja, ki je šlo preko cele Evrope, so kmetske stranke uspevale. Pozneje, istočasno s političnim polomom komu« nizma, je to gibanje upadlo in kmetske stranke so izgubile svoj nimb. Držati so se mogle le tamkaj, kjer so se raz* rednokmetskemu programu pridružili še drugi momenti negativne smeri, k a* kor smo videli to osobito pri radičevcih. Danes moremo konstatirati, da so se znova afirmirale stranke, ki nimajo razrednokmetskega programa, in na* predovale na škodo seljaškim. Na Slo* venskem sta se zopet ojačili na kmetih SDS in SLS, v srbskih pokrajinah so radikali in demokrati ojačili svojo po* zicijo in velika veČina kmetskih volil* cev je v vrstah teh strank. Zemljorad* niki se niso mogli uveljaviti in v po* krajinah, kjer so sprva imeli dokaj uspeha, so močno nazadovali, kar se je videlo osobito v Dalmaciji. Vidi se tedaj, da smo v Jugoslaviji še vedno v stadiju, kjer se za politično organiziranje odločilno uveljavljajo momenti ali tradicije obstoječih plemenskih ali konfesijonalnih strank. Se* ljaški kot razredni moment ni prodrl in za gotovo moremo računati, da se tudi v bližnji bodočnosti ne bo. Ce bi hilo vodstvo radićevske stranke v dru* gih rokah ne pa v Stipičinih, bi se dalo pričakovati, da bi splošna seljaška stranka pomenila ipak ojačenje kmet* skega pokreta, kakor je pa položaj se* daj, se tega ne da trditi. Ako pride do zveze aH celo do fuzije, kar pa je še zelo dvomljivo, nam radi tega ni pričakovati nikakega važnejšega nove* ga faktorja v notranji politiki Notranji razvoj naših političnih atrank Še ni zaključen. To se pravi, da »e izrazimo točno, stapljanje in zdru* zevanje političnih strank, ki so bile do osvobojenja in ujedinjenja v različnih deželah različne, potem pa so stremele po združenju sorodnih stru j v večje celote, še ni v svojem končnem stadi« ju* dasi je v bistvu že pokazalo pogla* vitne rezultate. ___ Najvažnejša novost zadnje dobe je »družitev Davidovićeve demokratske stranke, ki ima svoje glavne pozicije v Srbiji, a je pridobila pristašev tudi po ostalih pokrajinah, z bosansko mu« slimansko stranko v demokratsko za* jednico. Ta zveza, ki ima preiti v fu* zijo, kakor se napoveduje iz obeh ta* borov, je le taktična poteza, zakaj obema strankama so skupni v prvi vrsti interesi nasprotstva do močnejših strank in smoter čim večje politično uveljavi jen je. Sorodna mentaliteta, so* rodni pogledi na politične, socijalne ali rpodarske probleme, pa so stvari, jih ne moremo pripisovati tema dvema strankama, ki se pripravljata za. fuzijo. Vrh tega je muslimanska stranka politična organizacija, osnova* na popolnoma na konfesijonalni osno* vi, je politična organizacija muslima* nov res v dobesednem pomenu pojma. iV trajnost zveze med muslimani in <3avidovićevimi demokrati tedaj nika* kor ne moremo verjeti. Zadnji čas se lansira jo vesti o pri« pravljajočem se združenju med radi* čevci in sorodnimi kmetskimi stranka* mi; pri tem se navajajo v prvi vrsti zemljoradniki in črnogorski federalisti. Teoretično vzeto bi bili pogoji za fu* zijoniranje seljaških strank v eno ve* liko. res državno ozemlje obsegajočo stranko mnogo boljši, nego za fuzijo med? muslimani in # demokrati, zakaj taka fuzija, oziroma zveza bi mogla temeljiti na interesnih skupnostih kmetskega stanu. Ali praktično je stvar ipak povsem drugačna. V prvi povojni dobi je stalo v Dogodki križem Jugoslaoiie Banditska idila v vojaških zaporih« — Konkubinat dveh zakoncev. — Samomor na grmadi. Dolgo let je tega, kar je iz prikupne vasice Dinjevca na Hrvatskem odjadrala v svet brhka in poskočna Rezika Basaličeva. Pravzaprav ni Šla sama. ker jo ie povedel mlad fant. izvoljenec srca. Vsa leta ni bilo o njej niti duha in ne sluha. Pred tedni pa se ie vrnila sama, stara, izključena, siromašna in izkušena po burnih doživljajih v širnem svetu. Prišla je domov umret. Župan ji je dovolil bivanje v občinski stražnici, dokler se zanjo ne najde kak drug kotiček. In tako ie starka dan za dnem f>ohajala po vasi in iskala zatočišče. Toda vsak se ie ie branil v bojazni, da ji bo poleg stanovanja moral dajati tudi hrano. Neprestano moledovanje neusmiljenih ljudi je starko spravilo v obup. Nedavno noč je v stražnici nakopičila vso slamo svojega ležišča na grmado, se vlegla nanjo in jo podžgala. Nočni čuvaj, ki je hodil po vasi, je opazil ogenj in poklical na oomoč. Bilo je prepozno. Starka je že izdihnila v plamenih. Redov Blaže Sverić mora biti namazan z vsemi žavbami, menda tudi s tisto, ki jo je sam prodajal, kakor bomo povedali. Lani je prišel k vojakom v Bitolj, ua ni dolgo vežbal jedan- dva. marveč so ga vtaknili v zapor in med okove, ker so ga težili zločini iz burne dobe po prevratu, razen tega pa je tudi v prvih dneh vojaške službe začel izmikati v vojaškem skladišču. Lepe noči je pre-pilil okove in pobegnil. Potepal se je širom Jugoslavije in Avstrije ter se čez mesece vrnil v Beograd z drago- ». J. M&g&g: ceno novostjo: začel je prodajati čudo* tvorno indijsko mast za pomlajevanje, sam pa se je z navihanostjo znal izma-zati iz neprestanih sodnih zasledovanj. Končno so ga le prijeli in zopet odgnali v skopljanske zapore. Pa si ni nič hudega storil iz tega. Se narednika-pro-fosa Karadžica je pregovoril za svoj načrt m sta s Četvero ujetniki organizirala klapo, ki je podnevi imela svoj sedež v zaporih, ponoči pa jo je narednik Ka-radžie izpuščal v mesto na vlome in tatvine. Skrivnostna tolpa je postala ponočno strašilo vsega Skoplja. Nagrabila je obilo plena v denarju in blagu, za katero je imela zanesljive odjemalce. Šele pred meseci je bila ta banditska idila razkrita Narednik Karadžić je pobegnil, ostali udeleženci pa so v torek prejeli zasluzeno priznanje: po dve leti težke ječe. Seljak Stojan Todorović iz Okletca se je pred letom pravomoćno ločil od svoje žene Darinke. Pri razhodu sta se prav prijazno poslovila in Stojan se je začel pripravljati za novo ženitbo, Darinka za ponovno možitev Nenadno pa sta se zopet sestala in začela vnovič deliti sladkosti zakonske skupnosti. No, ta stvar ni bila prav nič všeč policiji raškega sreza, ki čuva nele javno varnost, marveč tudi javno moralo. Poslužila se je ostrih sredstev in je začela oba ločena zakonca kaznovati zaradi konkubinata. Stojanu Todoroviču je končno bilo policijskih sitnosti dovolj ter je skupno s svojo ženo sestavil naslednje ginljivo pismo in ga poslal duhovnim gospodom: j-J7. :J.r.ZuXL-lll-~Jl" i 1----^BfiBBgfejgagJiBaMtti »Visoko spoštovani gospodje! PodL pisana sva uvidela, da je samostojno življenje posameznika vrlo mučno. Posebno še dandanes, v času splošne gospodarske in denarne krize. Sploh se ne da živeti brez sloge in ljubezni, razun tega pa imava sinčka Rajka. Iz teb razlogov sva se ponovno se« stala k skupnemu življenu. Nadejava se, da nama bodo duhovne oblasti dovolile ponovno zakonsko življenje, ker nam policijska oblast dela nad-lego.c Novine, ki prinašajo to zgodbo, ugibajo, ali se bo Stojan Todorović v slučaju neuspeha svoje prošnje moral izseliti v kak drug kraj. kjer policijska moral ne bo tako stroga, ali pa bo moral od kakega profesorja cerkvenega prava dobiti pojasnilo na vprašanje: ali velja prvi zakon, ali je potrebna ponov-na poroka?_ Za dober denar zahtevaj tudi dobro blago kakao _»Van Kaster«.__ Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Petek, 11.: cUgrabijene Sabmke*. E. Sobota, 12.: Ob 15. «Macbeth». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Lzv. Nedelja, 13.; Ob 20. «Pri lepi krčmarici*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. lzv. Ponedeljek, 14.: »Pegica mojega srca*. B. . OPERA. Petek, 11.: «Niiava». Gostuje g. Rudolf Bukšck. C » Sobota, 12.: *Cos> fan tutte*. A. Nedelja. 13.: Ob 15. .Grofica Marica*. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Slovo upravnika g. Hubada Kakor smo že poročali, je podal upravnik ljubljanskega gledališča g. Matej Hubad ostavko na svoje mesto, ker je bU imenovan za direktorja konservatorija. Novi gledališki upravnik še ni bil imenovan, ker se domaČi faktorji ne morejo zediniti na skupnega kandidata in se zato tudi v ministrstvu prosve-te ne morejo odloČiti. Ker pa je g. Hubad ponovno urgira], naj sprejmejo njegovo ostavko, je ministrstvo naposled tej želji ugodilo* in uredilo, da prevzame začasno vodstvo intendantskih poslov glavni tajnik in dramaturg Narodnega gledališča g. Oton Zupančič. To se je včeraj zgodilo. Brez posebnih ceremonij in skoro neopazen o je g. Hubad predal avoje nehvaležne posle g. Zupančiču, Gledališkemu osobju je to naznanil s kratkim razglasom, ki je bil nabit včeraj v obeh gledališčih in v katerem se odhajajoči upravnik prisrčno zahvaljuje vsemu gledališkemu osobju za njegovo sodelovanje. Na koncu izraža nado in željo, da bi se kljub velikim tezkocam posrečilo ohraniti ljubljansko gledališče vsaj na dosedanji višini. V težkih razmerah je g. Hubad prevzel našo Talijo in v težkih razmerah jo zopet zapušča. Pet let je vodil njeno ogroženo barko skozi neprestanu e viharje in nevarnosti z veliko ljubeznijo in velikim požrtvova-njem. Mnogo kritike je šlo v tem, za gledališko življenje prav dolgem času na njegov račun, a pri odhodu mu mora priznati vsa javnost, da je storil in dosegel, kar se je pač moglo v danih razmerah storiti in doseči. Dvomimo, da bi v tem času in v teh razmerah mogel beležiti kdo drugi lepše sadove. Matej Hubad se vrača v svoj pravi dom, h glasbi, ki je kvintesenca njegovega življenja. Ponosna institucija našega konserva-torija je v prvi vrsti Hubadovo delo in v interesu Čim lepšega razmaha nase mlade glasbene umetnosti iskreno želimo, da bi vodila konservatorij vešča roka mojstra Hubada Se dolgo, dolgo vrsto let. * m Iz gledališke pisarne. Dijaška pred* stava v ljubljanski drami V soboto 12. t. m. se vprizori v ljubljanski drami Shakes* pearjev ocMacbeth* kot dijaška predstava. Vse posetnike te predstave opozarjamo, da je začetek tokrat točno ob 15., tako da je zunanjim udeležencem omogočen odhod z večernimi vlaki. Cene za predstavo so znat* i*o znižane. — Jutri zvečer se poje v operi D" Albertova opera »Nižava* z g. Rudo!* fom Bukškom >ot gostom. — V nedeljo sta v gledališča dve predstavi, in sicer ob 15. »Grofica Marica* v operi in ob 20. v drami Gol don i jeva komedija cPri lepi 1 krčmarici. Cene za obe predstavi so zniža* ne. — Nerodno gledališče v Ljubljani pri* pravija za bližnjo bodočnost tri slovanska dela, in sicer vprizori drama v drugi pokv viei tega meseca Begovtčevo dramo «Božji človek*, opera pa pripravlja z vso vnemo premijero slovenske opere «Tajda*( delo skladatelja Hugolina Sattnerja. Takoj za «Tajdo* pride na oder poljska opera «Ero* in Psiha* Ana Pavlova prispe v Beograd. Čez tri tedne prispe v Beograd znamenita ruska balerina Ana Pavlova. Na svoji zadnji tur* neji je prepotovala Anglijo, Južno Afriko in Novo Zelandijo. Pozneje je nastopala v Parizu in Berlinu, kjer je dosegla sijajen uspeh. Njen partner je bivši član moskov* skega baleta, Novikov Največje uspehe je dosegla Pavlova i nastopi v * Bahanali ji* in »Labodu*. Ana Pavlova je tudi velika dramska umetnica, V Beogradu nastopi dvakrat. Njen zastopnik Lconidov. ki je pred štirimi leti prvič pripeljal v Beograd skupino Hudožestvenega teatra, je podpi* sal v torek pogodbo z upravnikom beograd* skega gledališča. Težavna rešitev iz opasnega žrela Ljubljana, 10. februarja. Bog naa očuvaj zmešnjav, res je pa le bilo! Jernej Buča predstavlja mogočno osebnost. Na zunaj ga pogledaš in vel: Ta je pa težke sorte! Zakaj njegova kmečka, gorenjska imovitost in župansko dostojanstvo je v prijetnem skladu z njegovo obilno zunanjostjo ali pa narobe. Ampak njegova boljša polovica Mica. ta je še težja. Kadar zaprežeta in poženeta proti mestu ljubljanskemu, vedo vsi cestarji ob široki veliki cesti: »Zaprav-Ijivček vzdihuje — Buča se pelje v Ljubljano f« Na dvorišču stare ogledne ljubljanske gostilne je njun >štaeijon<. Tu top reže ta, se podložita in odkorakata po mestnih opravkih. Tako je bilo tudi včeraj. Ko pa sta Že pospravila vsak svoj veliki golaž in pol li-trčka boljšega, se je boljša polovica domislila, da ima pred vsemi drugimi en sam važen opravek in da možiček naj le počaka, bo kmalu . . . Buča Je čakal, prfgrlznil Še pol žemlje, zvrnil še cetrtinko. dve, pripalil cigaro, spet čakal in gledal na uro — boljše polovice Mi-ce pa kar ni bilo nazaj. Spet je pogledal na uro. Milost božja, saj menda Mice ni zadela kap? Stopil je na dvorišče in zaklical kakor doma: i Mica l Uha Ic Iz skritega kotiča na koncu dvorišča, ki ga je hlapec s kredo označil za *0tV. se je vrnil otožen odmev: »U-hal< »Ja — al* si prirastla?< >Skoraj! Pomagaj ne!« . . . Tedaj je Buča odprl vrata. Njegova pomoč je bila skrajno potrebna. Njegova boljša polovica se zares ni mogla sama dvigniti iz opasnega žrela, v katerega je* sedla. Pel ure je pretrpela v zagatnem sedežu in bi bila še del> če bi vrli mož Buča ne imel potrpljenja v gostilni in nežnih skrbi za svojo obilno zakonsko družico. Izpred sodišča >KDOB NE PIJE, GA NE MARAM!« je vpil kmet Žagar iz škofjeloških hribov lani jeseni, ko je prišel k njemu finančni organ radi žganja. Žagar je poklical tvojo Meto in ji dejal: >Prinesi mu žganja, da se bo načrti« >Le nažri se!« je vpila Metka, ki ie vedela, da bo spet treba plačati dac in postavila je pred financarja trebušasto steklenico hruševca. Finančni% stražnik pa ni hotel piri m Žagar je filozofiral: >Kdor ne pije, ni zanič, kmalu ga bo vzel hudič; pa ti semkaj sedi. Meta; pila sva ga mnoga leta, pa še tega izprazniva 1« Fmancar je odiel, Žagar in žena sta pa pila. Povabil ju je k sebi kazenski senat; ker pa še nista bila kaznovana in ker bi morda v ječi vsled žeje nastopila kaka katastrofa, bosta plačala vsak le po 50 Din. Oba sta bila zadovoljna. Žagar si je kar brke brisal. Pred vrati je pa vzel fz žepa čo-tajrieo in »lok, luk, luk< se je čulo. Potem je Žagar zaemakaL, se pogladil po trebuhu in pogledal svojo staro: »Tebi se pa tukaj ne spodobi, ga boš pa v vagonu 1« Počasi sta odkrevsala po stopnicah. PBICE. Mnogo jih je, ki se pravočasno odzovejo in kmalu opravijo 6vojo dolžnost. Nekatere pa pridejo pol ure kasneje, nekatere celo uro, a kakšne priče sploh nL Potem se pa začne jadikovanje. Sodnik: >Cek> uro ste zakasnili, kaznovani boste I« Priča: >Nikar ne zamerite, delo sem imel! c >Državljanska dolžnost je prva. 100 Din boste plačali!« Priča: »Ah, ali Je to mogoče, dva dni jih ne bom zaslnziL« Sodnik: tSami ste sejali, sami tufM želi: če bi prišli pravočasno, bi bilo vse dobro!* Priča odhaja, reže kisle obraze in se sum nase jezi. Med tem pa pride druga priča, ki jo je moral pripeljati detektiv. Priča: »Pa taka sramota, d stražniki m« pustite privesti?« Sodnik: >Ze dobro, pa še 100 Din bo*te plačali. Vi ste izobraženec pa ne poznare svoje dolžnosti, kako naj potem zahtevamo red od nižjih slojev. Priča, mlad mož, si briSe delo i bol itn robcem in molči. žBetežnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 10. februarja 19^7; katoličani: skolastika; pravoslavni: 38. januarja, Jevrem. Jutri: petek, 11. februarja 1927; katoličani, Deziderij; pravoslavni: 29. januarja Poklade M. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: >Triglavska bajka« A- — Opera: »Mrtve oči*. B. Kinematografi: Matica: »Gola žena«. — Dvor: »Gigoloe. _ Ideal: »Ljubko dekle«. VIII. Valčkov ples komiteja natakarjev ob 20, v Unionu. — Opozorilo javnosti! Ker je pozne prišlo do spor a z orna med akademske?« društvi za prireditev I, reprezentančnega plesa, ie bPo organizatorjem nemogoče v rake kratkem času ogromni materija! brezhibna uredit!. Tako so nekateri dvakrat povab-Ijenl, druge zopet smo fzprezTeda!?. Prw prosimo opreščenia. drugI pa naj se obrne', pismeno na tajnika Kmeta, Gledališka ul-It 2 aH na najbližjega znanega akademika. — Odbor. 2\t DEŽURNE LEKARNE. Dane*: Ramor, Miklošičeva cesta; T m koezy, Mestni trg. Jutri: Bohinc. Rimska cesta; Levstek Res]jeva cesta. m Solne« zaide danes ob 17.2*1*, vzide Jutr1 ob 7.08 in zaide ob 17.21. Provincijalna varošica Zagrebški organ ^Tipografije* ob javlja naslednjo divno brzojavko: ^Ljubljana, S. //. Ljubljanska lokal na kronika je v zadnjem času vrlo enolična, celo sedaj v pred pust nem časa. Dogodi se jedva kak primer malih tatvin, ki gredo največ na breme strafine brezposelnosti; zgodi se tudi kak manjši vlom, a policija ima največ po sla s prestopki javnega reda (pijanci, prostitucija itd.). Ljubljana pada od dne do dne bolj in bolj na stopnjo najnavadnejšega provinci jatnega me sta, a isto je tudi s Celjem in Mah-borom.* Sramujmo se! In apeliramo na m& gistrat in policijo, da dopustita svo hodno voljo vsakemu lopovstvu. Na prireditvene odbore, da ne stavijo ni kakih mej predpustnemu divjanju. Na tatove, vlomilce in veseljake, da poročevalcu *Jutarnjega lista* podajo last ne informacije v svrho propagande ljubljanskega vetikomestnena na.nrecf ka. Oarila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljau; je prejela meseca januarja 1P27. L iledeif prispevke, in sicer: L Podružnice: Črnomelj, m- 200 Din: Slatina-Radenci 155.55 Din; Stari trg—Lo>. 550.— Din; Laško 300 Din; Sv. Jurij ob ; žel. 150 Din; Kranj, i. 751 Din; Kostanjevica 290 Din; Litija 300 Din; Mokronog 270 D; Ljubljana: mestna ženska 4497.25 Din; *ku paj 7463.50 Din. II. Nabiralniki: dr. J. HraSovec, Olje, 27 Din; podružnica Sv. Lenart v Slov. srori-cah 100 Din; skopaj 127 Din. IIL Obrambni sklad: Vera Presečnik<-va, Vransko. 100 Din; Tončka dr. Maureri&• va, Kočevje, 100 Din; skopaj 300 Din IV. Andrej Senekovifev sklad: J"^ Rudež. Tolsti vrh 200 Din; podružnica LIH-ja 300 Din; moška podružnica Trbovlie 1100 Din; skopaj 2000 Din. V, Razni rrispevki: Josip Rudež- Tolst) vrh, 100 Din; M. Štrukelj, Cakove«, 100 Diu: hranilnica Vuzenica 50 Din; dr. J. Gresorin. Ljubljana, mesto venca puk. dr. O. Rvbiru 100 Din; I. Perdan nasld., Ljubljana, neku darilo 100 Din; Milka, mesto venca pok dr O. Rvbarn 500 Din; v isti namen klub Pri-tnork 300 Din; Ljudmila Roblek, LJubljana, mesto cvetk pok. nečakinji H. Fritsch 35 D; Marta Savnik, Ljubljana, mesto cvetk pok. Angeli PetriČ 50 Din; Anica Goemla, L?»ib liana 100 Din (pokrov.); skupaj 1425 Din _ Vsota vseh prispevkov 11.215.50 Din. 33 13 Podvizal je korak, da bi čimprej □bežal zloveščim prikaznim. In glej, tisti mah je bliskanje ponehalo in igralca je znova ogrnila egiptovska tema. Ni pa si Še utegnil opomoči od preslanih duševnih muk, ko ga je zaprepastilo novo strašno bobnenje, ki ie pretresalo zemljo. Jamesu Oldsilvero se je izvil krik brezmejne groze. Mar je zagledal po-šast, ki jo je sam pekel poslal nanj? Da, bila ie pošast in ob pogledu nanjo mu Je oledenela kri! Od vseh umetnih stvorov, ki jih je blazna domišljija Moža s krinko postavila v podzemlje, da čuvajo misterij pred pogledi nepozvanih vsiljivcev, je bila ta oošast najstrašnejša — zato ker ni bila zgolj umetna prikazen, bolestna fantazmago-rija, blazen privid, nego brutalna resničnost! Kai nevihta, kaj duhovi! Njih bi se niti otroci ne ustrašili. Ali to pot je bila stvar bridko resna, bila je strahotna resničnost, ki je pretila Jamesa seleti pod seboi! Mladi mož si je segel as nko na če- lo, ki mu ga je bil pokril ledenomrzel pot. Noge so mu klecnile in toliko, da se ni sesedel na zemljo. Pošast, ki je drvela proti njemu, je bila lokomotiva! Rov, v katerega ie zašel James, je bil predor, železniški predor, natančno istih dimenzii kakor lokomotiva!... Ubogemu igralcu se je zameglilo pred očmi Bil je izgubljen, ni je bilo sile na svetu, ki bi ga mogla iztrgati strahotni železni pošasti... James se ie spotaknil: zadel je bil z nogo na tračnico... Ce mu je dotlej ostalo še kaj upanja, se je tisti mah razblinilo v nič. Uverjen, da mu ni več rešitve, je izgubil še poslednii ostanek hladnokrvnosti- Obrnil se je in Se spustil v beg... težko sopihaje se mu je bližal železni nestvor. Nesmiseln beg med tračnicama! Kako naj tekmuje v hitrosti z lokomotivo? James ni več bežal. Noge so mu odpovedovale službo. S poslednjim naporom se je vlekel dalje in zakrival obraz pred prividom smrti... A ni še napravil treh korakov, ko se je nenadoma nojavil pred njim črn zastor, ki je visel s stropa; in beže je zadel z glavo v železno dIoščo. ki je zapirala podzemski rov r>red vrtanjira svetom- James ie zarjul in telo mu ie pretresel silen krč; naslonjen na železni zastor je čakal smrti, ki je vedel, da ji ne more več ubežati. 2e ie čutil na sencih njen hladni dih. ledeno ga ie spreletelo po mozgu, s fantastično brzino so delovali možganski toki. Bil je poČetek konca... A smrt ni hotela priti... Oglušujoče je udarjalo kolesje ob železno gmoto. Ni mogel več vzdržati. Okrenil se je: lokomotiva je še vedno drvela proti njemu... Razprtih oči je strmel v nepojmljivo pojavo.. In tedajci se mu ie utrgal iz ust blazen, nečloveški grohot... Po bliskovo je potegnil iz žena nož, izdrl rezilo in se divje vrgel proti besneči lokomotivi Mar je poblaznel od groze? Začul se je resk, kakor da se je pretrgalo blago. Lokomotiva se ie razsula in izginila! Jamesov nož se ie zarezal v platno in ga raztrgal na kose. — Projekcijsko platno! je za vpil in glas mu je drhtel. Da bi te pekel? Johnson! Ha, ha! Kinematografska predstava drvečega vlaka... in jaz sem ji verjel! Uverjen sem bil, da je besneča lokomotiva resnična! Moj poklon. Big Johnson! Moram te občudovati! Zdelo se je, da je konec fantasma-gorij. Pot je bila prosta; mrtvaška tišina je mahoma zavladala v podzemskem rovu, ki so iz njega izginili vsi pošastni duhovi James se je oddahnil; pokojno je nadaljeval nor. Utegnil je premeriti sto korakov, ko je zapazil, da se od nekod svetlika. Bržčas je na ovinku visela svetiljka. Previdno je stopal dalje. Nenadoma pa je pridržal dih in umiril korak. Vse tiho... Na zidu se je odražala senca... senca negibnega moža. oboroženega do zob... Stal je na preži; zakai v roki je imel velikanski nož in izza pasa mu je pogledovala dolga cev samokresa. Približal se je ovinku. Straža je oči-vidno stala med svetiljko in nasprotno steno: kako bi bilo sicer mogoče, da se je njegova senca odražala na zidn? To je bila Jamesova rešitev: drugače bi bil padel naravnost ood nož in bi bil poginil, še preden bi bil utegni! vikniti na pomoč. N desni roki nož, v lev! revolver, ki ga je prijel za cev, se je James neslišno In s skrajno previdnostjo bližal usodnemu ovinku ter iskal na senci mesta, kamor bi udaril. Dospevši do ovinka, je skokoma planil in zamahnil z obema rokama ,,. v prazno. James je divje zariul. Na ovinku ni bilo nikogar; ob svitu svetiljke na zidu je zagledal Dred seboi stopnice, vodeče navzgor, prav na vrhu pa polpriprta vrata. Mar ie stražar pobegnil? James se je obrnil: senca na zidu >e je ironično zagugala. nato ie oblede'; in se razblinila. 2e zooet naseda! — Naprej! je zatulil James, oeneč od besa. Skokoma je planil po stopnicah in suni! v vrata, ki so se odprla na steza j. XIX. POGLAVJE Opasna vloga. — Evo ga!... Začnimo! Te besede — kdo jih je izgovoril'5 — so sprejele Jamesa, ko ie stopil čez prag. Scenerija je mahoma oživela. Sce-nerija. pravimo, zakaj prizor, ki se je odigral pred Jamesom, je bilo nemogoče nazvati z drugim imenom. Bilo je jasno. Big Johnson ie ime i fiksno idejo, da se mora v njegovih blaznih pustolovinah odigravati vse kakor v filmu. Ta njegova strast je šla tako daleč, da ie vpregel celo filmske trike v službo svojih ekscentričnih do-mislekov. 71 Dnevne vesti. K LJubljani dne 10. februarja 1927. — Povratek pravosodnega ministra. Včeraj se je vrnil v Beograd pravosodni minister dr. M. Srskić, ki se je mudil po službenih opravkih več dni v Sarajevu. Pravosodju minister namerava sedaj proučiti sodni materijal za pogajanja o konkordatu s Vatikanom. — Uradniški amandmani generalne direkcije vod. V torek se Je vršila v finančnem ministrstvu konferenca, na kateri se je razpravljalo o amandmanih za plače uracfciištvu v generalni direkciji vod — Velik kongres čebelarjev. V Zagrebu se bo vršil od 8 do 10. julija velik vseslo-vanski kongres čebelarjev, ki bo združen s čebelarsko razstavo. — Amnestija. V pravosodnem ministrstvu so podpisani novi ukazi o pomilostitvi večjega Števila obsojencev. Tudi v janu-:-:u je pravosodno ministrstvo pomilostllo mnoge obsojence. — Železniška policija v SubotlcL Z dovoljenjem prometnega ministrstva le železniško ravnateljstvo v Subotici obnovilo na -vostaji oddelek železniške policije, ki ima lamen, preprečiti tatvine In zlorabe na prodan subotiške direkcije. — Predavanje o Cankarju v Beogradu. Včeraj se je vršilo na beogradski ljudmi univerzi tretje predavanje o slovenski književnosti. Predavala je prof. Ljubica Jankovič o Ivanu Cankarju. — Rezervnim oficirjem. Prometno ministrstvo je ugudilo prošnji udruženja rezervnih oficirjev glede podaljšanja legitimacij za. znižane vožnjo po železnici. Legitimacije 3Cillieree<. To jih bo ?adravilo. — Not list. Urad za promet tujcev v >pliru je začel izdajati list pod naslovom Turizem v Primorju«. List razpravlja o vseh tujsko prometnih vprašanjih ter bo ob glasilo Saveza tujsko-prometnih organi zscij v Jugoslaviji. —I Gronlandija dežela polnočnega «oln ca- Prihodnji program Zveze kulturnih dro Itev v Ljubljani prinaša izredno lep poučni film o življenju Eskimov, ki prebivajo na najsevernejšem delu naše zemeljske oble. Film nam odkriva življenje, Šege in običaje ieh bednih siromakov, ki žive na mrzlem Severu med večnim snegom in ledom svoje enolično preprosto življenje. V filmu vidimo lov na mroža, tulnie in bele lisice, katerih meso in krzno prodajajo v zameno za dru ge življenjske potrebSČine. Film je izreduo lep in poučen, vsled Česar priporočamo vsakomur, da si ga ogleda. Predvajal se bo ko! običajno v prostorih kina Matice. V soboto ine VI. t. m. ob 14.30 se vrši posebna šolska predstava za mladino in dijastvo. Pri tej nred&tavi veljajo za dijaštvo znižane cene 2 Din za vsak sedež na poljubnem prostoru. Predstave za širšo publiko se vrše v nedeljo dne 13. L m. ob 9.30 in 11. uri dopoldne. — Vstopnice se dobe dan pred predstavo pri blagajni kina Matice. — Zvišana kazen za poneverbo. Vrhovno >v>iisoe v Sarajevu je zvišalo bivšem*i želez-a-sUemu blagajniku Rudolfu Beltramu. ki je poiifveril okol* 50.000 Din, kazen oi 15 me-?f£i~v na 2 leti ječe. — Žrtev steklega psa- Strašna nesreča je te dni doletela l21etno deklico Zorico Žorko iz sela Sretnica pri Mostarju. Napadel ;o je stekel pes in ji odgriznil desno stran lira. Pregrizel ji je rudi očesni živec, tako ia je nesrečni otrok oslepel. Zorico no prepeljali v Pasteurjev zavod v Sarajevo, ven-iar ni upanja, da bi okrevala. — Usoda pijanćka. V Sarajevu je s*o-ra te dni žalosten konec 601etni delavec Salih Porić. Porič je cepil 6tramkam drva, pc delu pa se ga je vedno pošteno nakresal. Tako je tudi v torek po delu pregloboko pogledal v kozarček. Tako nadelan je odšel lomov ter si zakuril sobo z ogljem. Oglje je položil v skledo in poleg zaspal — za večno. Drugo jutro so ga naSli sosedje mrtvega. Ogljikov dioksid ga je zadušil. — Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškar ni F. K Kaiser. Ljubljana. 13/L UNION 16. FEBRUARJA 1927 l reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze pod najvišjim pokroviteljstvom Njsg Vel. kralja Aleksandra I. Velika dvorana izključno za Dlesalce! Ostalemu občinstvu so rezervirane vse tri stranske dvorane, vsi restavracijski nrostor? In srebrna dvorana! iz Ljubljane —i} Odhod avstrijskega generalnega konzula. Kakor nam poročajo, je imenoval avstrijski zvezni kancelar dosedanjega avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani g. Feliksa Strautza za legacijskega svet* nika pri avstrijskem poslaništvu v Bukarešti. Gosp. generalni konzul bo že te dni zapustil Ljubljano, da nastopi svoje novo službeno mesto. Njegov odhod bo vzbudil v Ljubljani splošno obžalovanje, ker si je znal g. generalni konzul tekom svojega parletnega bivanja v naši sredi s svojo korektnostjo in svojo osebno ljubeznivostjo pridobiti vsestranske simpatije. Vsi ki so ga imeli priliko spoznati, ga bodo ohranili v prijetnem spominu in mu žele mnogo uspeha v njegovi bodoči diplomatski službi. —lj Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. februarja beleži to-le statistiko: Umrlo je 31 oseb. 15 moških in 16 žensk (tujcev 14). Smrtni vzroki: jetika na sopilih 2, druge oblike jetike 1, rak 2, vnetje možganske mrene 1, bolezen na srcu 7, pljučnica 5. prirojena slabost 2, starost 6, smrt vsled nezgode 1, druge bolezni 4. Med tem časom se je rodilo 32 otrok. 19 dečkov (3 mrtvorojeni) in 13 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 2, ošpice t, davica 1. šen 1. —lj Finančna kontrola v Ljubljani priredi v soboto dne 12. februarja 1927 v Mestnem domu svojo prvo plesno veselico. Priče-lek ob 8. uri zvečer. 127-n —lj Komite natakarje* priredi dne 10. februarja 1927 svoj VIII. valčkov ples v veliki dvorani Uniona. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 15 Din. Za obilni obisk se priporoča komite. 124-n —lj Pred postno otroško čajanko priredi Atena na pustno nedeljo popoldne 27. t m. v veliki dvorani Narodnega doma. Legi tima cije se izdajajo ob delavnikih od 4. do pol 6 v Ortopedskem zavodu. Mladika, pritličje Dobrodošli, prijatelji Atene. 125-n —lj II. obrtniški ples v Ljubljani. »Obrtniško društvo« priredi v soboto 12. t. m. ob 8. zvečer obrtniški ples v Kazini. Vabimo vse obrtnike in prijatelje Kdor ni pro-jel vabila, naj smatra, da je istotako vabljea. Na plesu se bo izvolila kraljica cvetlic. Do->1ojne maske dobrodošle. 126-n —lj Sloven. lovsko društvo. Prireditveni odsek lovskega plesa vabi vse člane tega odseka na zaključno sejo. katera se vrši danes dne 10. februarja pri tovarišu Petru S t epicu v Spodnji Šiški ob 19. _lj Plesna vaja J. X. A. D »Jadran« se vrši mesto v petek danee. v Četrtek ob 20. v dvorani Napr. dij. doma (Arena). Odbor. ,_lj Namočena polenovLa pri Fr. Khaui —lj Nova tolpa tatov &ukenj pod ki jo r«*m. Zadaje čase so se v mestu, zlasti pa po kavarnah, restavracijah in hotelih tatvine sukenj silno množile. Policija je nadzorovala več lokalov, kjer so se tatvine najčešće dodajale, in včeraj je policijskim agentom uspelo, da so prijeli več oseb, ki so osumljene teb tatvin. Preiskava proti zlikovcem je v uolnem teku Otroške oblek ce: Krištofic . Bučar. —Ij Vandalizem Skrajno neokusno šalo so si dovolili danes ponoči neznani zlikovci. Ponočnjaki so na Miklošičevi cesti raz hiše štev. 18 sneli napisno tablo dr. Frana Lo-karja in jo nato na cesti razbili na drobne kosce. Dr. Lokar ima 350 Din škode. — Isti ziikovci so kasneje na Kralja Petra trgu sneli ludi napisno tablico dr. Vinka Zorca in jo v bližini vrgli na tla. Skoda znaša okoli 50 Din Kdo so ti predrzni ponočnjaki, se ae »>o, vendar je policija pod vzela energične korake, da jih izsledi. —lj Policijski drobiž. Radi suma tatvine je bila včeraj aretirana ena oseba. Marija F. je bila ovadena, ker je baje razpečevala vtihotapljen tobak Ano M. je uasel stražnik sladko giujeno pred muzejem. Smrčala je kot medved v brlogu Ančka je noč prespala v zaporu. Ovadeni i-o bili tudi Albert 1^. Fra njo R in Ivan B Vsi trije so pregloboko pogledali v kozarček in razsajali kot bi bilo pol mesta njihova last Franjo R. je baje tudi nekega svojega prijatelja »olajšal« za 120 Din. Simon T. in Anton J., ki sta ponoči glasno s-koncerlirala*, prejmeta plačilo na policiji. Prijavljen je bil dalje en slučaj raz bitja napisnih tablic, prestopek pasjega kou-tumaca to 2 prestopka cestnopolicljakega reda I? Celja —c Javna mestna knjižnica. V smislu sklepa knratorija za javno mestno ljudsko knjižnico se otvori ista dne 3. marca. Nastanjena bo na desni strani pritličja v ma-gistratnem poslopju. Odprta bo ob četrtkih od 6. do 8. ure zvečer in ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. Vodstvo knjižnice prevzame strokovna učiteljica gdčna. Vera Levstikova. —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek je oskrbel predavanje g. prof. dr. Z e 1 e n 1 k. Predaval je o temi: »Kratka zgodovrna francoske civilizacije«. Gospod predavatelj Je zelo zanimivo predaval o francoskem narodu, katerega nam je naslikal kot velik narod, ki mu gre v svetovni zgodovini prvo mesto. Predavanje je poslušalce seznanilo z vrlinami francoskega naroda* Poslušalci so predavanju z zanimanjem sledili tn je gospod predavatelj žel obflo priznanja. — Prihodnje predavanje se bo vršilo 21. februarja Predavala bo gdčna. strokovna učiteljica Ana Zupančičeva o temi: »Pota in cilji sodobnega ženskega gibanja«. —c Znanstvena knjižnica Ljudskega vseučilišča obsega precejšnje število prvovrstnih znanstvenih del iz raznih panog znanosti, predvsem iz zgodovine, filozofije, prtrodoznansrva itd. Knjižnica se nahaja v deški .tieščanskl Šoli. Knjige se izposojujejo vsak petek od 10.45 do 11.30 proti malenkostni odškodnini 2 Din. Iz Maribora —m Razširjenj* avtomobilskega prometa. Ker se je nedavno uvedeni avtopromet izkazal kot rentabilno podjetje ter vlada tudi na progah, kjer doslej še ni tega prometa, veliko za ni .nanje, se je mestna obema odloČila, da razširi avtopromet na vse strani. V kratkem bo naročila v Londonu tri nove avtomobile, na kar bodo otvor jene nove avtov ožnje na progah Maribor - št-Ili. Maribor - Zg. Dupiek ter podaljšanje proge Maribor - Celje do Šoštanja. V Ko* njicah, Dravogradu in Šoštanju bo občina zgradila potrebne avtogaraže s stanovanjem za šoferje. Na ta način bo dobil Maribor na vse strani ugodne in udobne zveze, kar bo nedvomno v znatni meri dvignilo gospodarski promet med mestom in deželo. —m Odpust uradnlštva Trgovske banke. Ker se je Trgovska banka fuzionirala z Ljubljansko kreditno banko, bo večina uradnlštva Trgovske banke odpuščena. Mariborska podružnica je te dni odpustila vse uradništvo razen enega. Odpuščenih ie pet uradnikov in dve slogi, med njimi so štirje poročeni m en Invalid. V Mariboru se je tako število brezposelnega bančnega uradništva zopet znatno pomnožilo. Sedaj je brez službe skoraj vse uradništvo Trgovske. Slavenske in bivše Centralne banke, ki je brez vsakega zaslužka dobesedno na cesti Ker se tudi v vseh drugih podjetjih vrše redukcije, ni izgleda, da bi našli zaslužka v svoji stroki ter se bodo morali posvetiti kake.ru drugemu poklicu. —m Kolodvor na Teznu — padel v voda Industrijska podjetja. Id se koncentriralo na Teznu ter okoliške občine se že več let sem potegujejo za to, da bi se ustanovil na Teznu poseben kolodvor. Občina Tezno je v to svrho stavila na razpolago 200.000 Drn, ravno toliko je bila pripravljena pt Ispevati t tamošnja industrija in tndi mestna občina, tako da bi država prispevala le neznaten del gradbenih stroškov Kljub temu pa je prometni minister dne 4. t m. zidavo novega kolodvora odklonil, češ da bi ne bil rentabilen. Klerikalci, ki imajo vedno polna usta obljub in skrbi za blagor ljudstva, niso smatrali za potrebno, da bi dosegli izpolnitev te upravičene zahteve. Mnogo boli jim gredo po glavi ministrski stolčki in zaščita radikalne korupcije ... —m Zimski sport na Pohorju je letos vsled ugodnega vremena v polnem raz.ua-hu. Dan za dnem prihajajo turisti tn potniki od blizu in daleč, da se naužljcio lepot zimskega Pohorja. Posebno vneti obiskovalci zimskega Pohorja so Zagrebčani m Gradca ni, ki vsako nedeljo prihite v večjem številu. Obe koči sta skoraj stalno zasedeni. Poleg ugodnega terena, s kakršnim se lahko ponašajo le svetovno znamenita zimska letovišča. Ima Pohorje letos tudi izredno lep saninec m izborno smuko. Začetnik in izvežban športnik lahko prideta na svoj račun. Oskrba v kočah Je vsestransko zadovoljiva in cene zmerne, kar zasluži vse priznanje. Ako bo šlo v tem tempu naprej, bo Pohorie kmalu postalo priljubljeno zimsko letovišče. —m Influenca je začela tudi v Mariboru močno razsajati. Skoraj v vsaki hiši je več bolnikov Po zatrdilu zdravnikov ima bolezen v veČini slučajev lažji značaj in doslej ni bilo še nobenega smrtnega slučaja. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se razširjenje bolezni kolikor mogoče prepreči. Hvalevredno razumevanje za pospeševanje živinoreje kažejo nekateri okrajni zastopi, ki mnogo žrtvujejo za to panogo; zlasti so to okrajni zastopi Maribor. Ptuj, Celje. Ormož in Šoštanj. Tudi nekatere premožnejše občine pridno sodelujejo. Izmed Številnih ustanovljenih bikorejsk'b zadrug deluje kakih pet pridno in uspešno. —m II. veliki jugoslovanski ples priredi Jugoslov. Matica 12. t. m. v Gdtzovi dve rani. Za prireditev se zanimajo tudi podežeiani. 2eleii je. da pridejo dame kolikor mogoče v narodnih nošah, da dobi prireditev docela narodni značaj. Posebno so dobrodošle noše iz zasužnjenega Primorja in Koroške, kar se bo zelo skladalo s kočami iz tamkajšnjega ozemlja. Cisti dobiček prireditve je namenjen našemu naraščaju v Korotanu in Pri-n orjn. Poroka z zaprekami LJubljana, 9. febroarja 1927. Vse je bilo pripravljeno. 2enln Je čakaj v fraku, nevesta, zala kot roža in rdeča kod makov cvet, je trepetala v pričakovanju srečnega trenutka, ko bosta pred oltarjem zapečatila svojo ljubezen in zvestobo. Baš dokončali zadnje posle In se pripravrli na odhod v cerkev, ko se je pri vratih pojavita .temna senca. Ženinu se je zresnil obraz, zakaj pri vratih je stal njegov brat Fran. Zaničljivo je pogledal nevesto, nato pa je pripomnil brata: »Nikar se ne oženi. Vse življenje boš nesrečen!« Ženin je jeze zardel, toda že je vmes skočila nevestina mati. Ploha psovk se je vsula na nepovabljenega gosta. »Pobeii se pošasti«, je kričala ogorčena žena. Toda »pošast« se ni ganila. Nasprotno. Ivan je postal še bolj drzen ter Izzival brata, nevesto in bodočo taščo. Kmalu so si bili v laseh. Ženin v frake, lepa nevesta In njena užaljena mati so navalili na Ivana, ki se jih je otepal na vso moč. Čeprav so ga polteno nabunkali. ni hotel odjadrati. Pozvan le bil naposled stražnik, ki je bojevitega Janeza odpeljal na stražnico. Ko .ie Janez sedel v bržonu. je ostala trojica odrinila k poroki. Iz zdravniških spričeval, ki leže na policiji, je sicer razvidno, da je imel ženin krvne podplutbe pod očmi. nevesti so se na nežnem obrazu poznale hude praske, bojevita tašča na je imela vobče deformiran obraz. No, pred oltarjem so bili kljub hudi bitki dobre volje in pater, ki ie opravil poroko, se je le skrivoma muzal... Gospodarstvo Sladkorni trg Pretekli teden so cene na sladkornih trgih nekoliko poskočile. Povpraševanje po sladkorju polagoma narašča toda vse kupčije gredo na račun starih zalog, ki se drže stalno nad povprečno višino. Do bodoče kampanje se noče nihče preveč zalagati s sladkorjem, ker 6e vsi boje, da utegnejo cene pasti. Bojazen pred večjimi posevki v Evropi nI* nesigurnost glede bodoče produkcije na Kubi vpliva na sladkorni trg tako, da se položaj ne more stabilizirati. Na newyorškem trgu cene že od konca januarja skačejo. Dovoz v tretjem januarskem tednu je znašal 200.000 ton proti 194.000 v istem tednu lanskega leta. de bolj naraščajo zaloge v pristaniščih. Letošnja kampanja je {>riČela šest tednov pozneje in vendar so za-oge v pristaniščih samo za 55.000 ton manjše od lani. Lani so znašale 356.000, letos pa 310.000 ton. Velik dovoz v pristanišča dokazuje, da skušajo Kubanci Čimprej proda »i letošnji pridelek. Drugače na sladkornem trga ni bilo važnejših dogodkov. Oživljenja ni prineslo niti opetovano zatrdilo kubanskega p rezidenta Machada, da kubanska produkcija ne bo presegala 4,500.000 ton. Promet je znašal dnevno povprečno 50.000 ton. Kubansko prompt blago ocarinjeno je notiralo 2-februarja 4.90 5. februarja 4.96. Terminsko za april &8 in 3.IS, za maj 3.19 in 3.29, za julij 331 in 3.41, za avgust 3.37 in 3.47, za december 8.21 in 8.30, za januar 3.06 in 3.18. Na evropskem tržišču je vladalo Se večje mrtvilo. Na londonskem trgu so cene koncem tedna sicer poskočile za 8 točke, to-!a termini so ostali slabi. Na praškem trgu noti rajo blago za tujino pod 300 KČ. Cene siro- vin iz nove kampanje so padle pod 200. * —g Naš isvos v preteklem letu. Prvo mesto v našem izvozu v preteklem letu zavzema Italija, kamor smo izvozili '2.036.522 ton raznega blaga v vrednosti 1.960,198.690 Din f25.07 odst. celokupnega izvoza), Ttaliji sledi Avstrija s 438-822 tonami v vrednosti 1,609.485.086 Din (20.59 odsi.), dalje Cebo-slovaška s 481.696 tonami v vrednosti 938 mil 742.828 Din (12.01 odst.), Romuniia 470 tisoč 899 tonami v vrednosti 783 288.295 D;n (10 od«4.). Nemčija 895.761 ton v vredno?*! 724.416.568 Din (9.27 odst), Grška 241.631 on v vrednosti 578,027.253 Din (739 odst.) itd —g Ju sms 1 o venska in rumnnska kvota v mednarodnem jeklenem kartela. Po vesteh Inozemskih listov so prijavile ju^oslovenske ia romunske tovarne železa svoj pristop k mednarodnemu kartelu surovega jekla in dt>-bile kvoto v znesku 500.000 ton letno odnosno 1.75 odst. celokupne kvote. —g Tarifne spremembe v trgovinski pogodbi z Avstrijo. Avstrijsko zunanje ministrstvo se j£pobrailo na naše zunanje ministrstvo s predlogom, da bi se nekatere tarifne postavke v trgovinski pogodbi spremenile. Naše trgovinsko ministrstvo proučuje sedaj ta predlog. —g Skupština vojvodinskih hmeljarjev. Savez vojvodinskih hmeljarjev v Novem ^a-du sklicuje za 20. t. m. svoV> letno skupščino. Na dnevnem redu bo poročOo uprave o delovanju Saveza v 6 mesecih njegovega obstoja. Poročilo opozarja na aVutno gospodarsko krizo in očita merodainim činiteljem, da za ublažitev gospodarske krize niso ničesar storili in da imamo v državi še vedno 12 davčnih sistemov. Poročilo ©e prltoŽute nadalje čez nedostatke našega prometa, ki mnogo škodujejo tudi našemu hmeljarstvu. —g Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Opozarjamo ponovno na to vinsko razstavo in sejem, ki se vrši dne 3. in 4. marca v Ljutomeru kot prva prireditev te vrste v tem vinorodnem kraju. Priprave so v polnem teku in pričakovati je lepo število raz-stavljalcev. prodafalcev in kupcev. Polovična vožnja po vseh prop-nh je zasigurnna. —g CeSkosloraska znnan;a frrovina v januarja. Po podatkih državnega statističnega urada je uvoz na Češkoslovaško v januarju zelo nazadoval. V decembru je znašal 1 miljardo 614,208.000 Kč, v ianuarju pa samo 888,463.000 Kč. Nazadoval je tudi izvoz, vendar pa ne tako rapidno. V decembru je znašala vrednost češkoslovaškega izvoza 1 mil 960.000.000 Kč. v januarju pa 1.288-529.000 KČr^Ceškoslovaik_i zunanja trgovina je bila v januarju aktivna za 400 milijonov KČ. Lani v januarju je ziia5.il aktivum samo 61 milijonov. —g Ukinitev a vodnih carin. V finančnem ministrstvu se je vršila te dni konferenca, na kateri Je bilo v načelu sklenjeno, da se ukine vozna carina na umetna gnojila, modro galico, poljedelske stroje in nekatere druge poljedelske potrebščine. Predlog o ukinitvi pride pred ministrski svet. Po nekaterih listih objavljena vest, da se ukine tudi carina na uvoz apna iz Madžarske, ne odgovarja dejstvom. —g R*of#reittm v beogradski Trgovski zbornici. V zvezi s predstoiečimi trgovinskimi pogajanji s Češkoslovaško se bo vršila !e dni v beogradski Trgovski, zbornici konferenca zastopnikov zainteresiranih trgovsk'b udruženi z zastopniki Zbornice Na konferenci bodo sestavljeni predlogi za našo delegacijo. —g Načrt železniške mreže. Predsednik konference za izdelavo načrta bodoče Železniške mreže dr. Vlada Mitrovič je pose-til včeraj prometnega ministra generala Mj-losavljeviča in mu izročil spomenico konference, v kateri |e načrt detajlno pojasnjen Spomenico je sestavilo po naročilu konference predsedstvo. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Liubliani sprejema do IS. februarja t L ponudbe za dobavo raznega okroglega In kvadratnega Železa Predmetni po- goji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21-, 22-, 23-, 24. in 26. februarja t. L pri Savski divizijski oblasti v Zagrebu, pri komandah vojnega okroga v Varaždinu in Karlovca in pri komandah mesta v Čakovcu, Sušaku, Murski Soboti in Dolnji Lendavi glede dobave mesa za Čas od 1. aprila do 30. septembra t. L — Dne 1. marca L L pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega stavbenega lesa. Dne 3* marca L l. pri komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 25.000 :rs drv; pri direkcij} državnih železnic v Zagrebu glede dobave voznih redov (stenski in knjižice) in grafikonov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice z trgovino., obrt In industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled. Recept FILMSKE ZVEZDE PEARL WHITE. Ce hočete odstraniti grde in nepotrebne dlake, namažite mesto s tanko plastjo pomade »Takv* in pustite 5 minut, da se suši. Po tem času izmijte s hladno vodo — in to je vse. Očaral Vas bo ta uspeh in za vedno boste osvojeni brijenja. katero je nevarno in češče povzroča mozole, a dlaka se h niše rasrt;. Ravno tako Vam ie nepotrebno posluževati se raznih depiiatora s neprijetnim voniem. S neškodljivim in Štedljivim »Taki-jem* ste osvobojeni rasti dlak sa vedno. To je edino sredstvo, katero me ie očaralo. Glavni zastopnik bi depot: HENRI H. NEUMAN — ZAGREB Boškovičeva nt 42. Telefon 13-SO. Dobavlja se v vseh lekarnah, droge-rijah in Dariumerijah. Drobiž X Strašna rodbinska tragedija v Vatr lavi. V Varšavi se je v torek odigraia strašna rodbinska tragedija. Jedva 22ietn: mehanik Maslanver je v stanovanju svoje tašče umoril svoje ženo, njeni dve hčerki iz prejšnjega zakona in svojega sina, nato pa je izvršil samomor. Dejanje je izvršil vadi materijelnib neprilik, glavni vzrok tra* gedije pa je bila baje tašča, ki mu je za* grenila življenje. X Smrt najstarejše Kaliforničanks. V Panami v Kaliforniji je umrla ena najsts« rejših tamošnjih naseljeni: v starosti 127 let. Njeno smrt objokujeta dve hčeri, 3S vnukov in 72 pravnukov. Za. pogrebom sta šla tudi njena dva brata, ki sta tudi &tara že oba nad 100 let. X Rekordni smučarski skok. Io krasno in smučar je srečno prispel na gorski greben Visoko Kolo. Ko je dosegel vrh, je nastal naenkrat hud vihar, ki je izpodnesel vojaka in ga vrgel v 120 m globok prepad. Vojak je padel v sneg tako srečno, da se ni poškodoval. Dolžina nje* govega neprostovoljnega skoka je znašala 150 m. X Polet ministra v Indijo in nazaj. V torek je priletel angleški minister letalstva sir Samuel Hoare na povratku ia Indije v Kairo. Radi neugodnega vremena se je ne* koliko zakasnel. Iz Kaire do Pariza bo po* toval Hoare s parnikom, odnosno po želez« niči. V Parizu ga bo pričakovalo angleško letalo, s katerim poleti v London. Pot iz Londona v Indijo je minister Hoare absoL viral vso po zraku. o X Budistični papež agitira proti sov)** tom. V Mukdenu se vrši velika konferenca* katere se udeležuje kot predsednik tudi bu* distični papež, Veliki Lama. Na konferenci so zastopani številni Tibetanci, Tirrkmeni in drugi pripadniki budistične vere. Veliki L** ma je nastopil energično proti boljševizmu, v katerem vidi izrazit protiveTski pokret. Veliki uma je baje naklonjen generalu Cancolinu m zato so njegovi ožji prijatelji prepričani, da bo zavezništvo med Anglijo In Cancolinom preprečilo nadaljoe prodi* rinje boljševizma v Kinu. Poslano Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških tn gostilniških uslužbencev v Ljubljani je bila uradno razpuSčena- TeJaj n*» more pod tem naslovom prirediti svojega običajnega plesa, na kar opozarjamo p t slavno občinstvo in tovariše. Ples pa, ki se vrši dne 10. februarja leta 1927. pod naslovom >Komite natakarjev, hotelskih, kavarniških uslužbencev v Ljubljani«, vodi članski odbor, ki pa nikakor n« reprezentira osloknpnoga natakarstva. 1 12S-n Vsi ostali natakarji. Harry Liedtke " M-tte si ne Zeli dece (Harfa Corda sl ne iell dece An t. Adamič: Mrtvec Šel je po svetiljko in odklenil omaro; medel sij ie begnil vanjo, — Kako se naj obleče, da bi bilo dostojno večera, ki si ga je zamislil kot mejnik v svojem življenju? Veliko izbire obleka ni nudila: dvoje ponošenih sukenj z na-tegnjenimi komolci, kožušček, ogrtača, izredno dolga salonska suknja in ondi prav v kotu, na poslednjem klinu mal ostanek časti in slave — vojaški jopič z zlatimi, že potemnelimi našivi Pomižal je in sklonil glavo. Odslovljeni ritmojster. sedaj gradbeni risar. — Povestnica Habihtovega življenja je bila šarena, pravi kaleidoskop. Zatopljen v preteklost si je gladil melirano, a še vedno gosto brado. Po sobi se je širil vonj po naftalinu. Služkinja je potrkala na vrata; ne da bi čakala poziva, je odprla vrata in porinila v sobo Iakaste čevlje. Skoro neslišno so se duri zopet zaprle. Konrad Habiht se je zdrarnil. pogledal na žepno uro in odločno posegel v omaro. Snel je salonsko suknjo in jo previdno položil na posteljo. Z dna omare je poiskal še hlače in telovnik. Ko se je bil umil in preoblekel, je izbiral manšete; obračal jih je, zameta-val, natikaval; in ko je iz predala poiskal še žolte rokavice iz jelenine, je pokril cilinder na glavo. S svetiljko je stopil pred ogledalo z izrezljanim, starinskim okvirom na steni in obstal. Ustrašil se je lastnega lika. — To je Habič, bivši gardni častnik in krasotec? Kakšna propast... Kdo je ta medla senca? Duh z onega sveta? Ne, ni; ampak delavec Habiht si zre v oči. Kakor mumija, mrtev model, brezdušen stroj! Vela, gobasta lica, koščen, koničast nos s čracK>brobUenimi naočniki. Odkar se je odkrhnila plošča, da je zdrknil na tlav se ni bril več. Zrastla mu je temna! dolga brada, za katero se je skrival pred svetom in — pred lastnim jazom. Vso polt do brade je nadahnila prozornovoščena bledica kot patina. Brezkrvne ustnice, v očeh brez iskre odrez vdanosti in globoke tuge. Živ mrtvec! Ema ie razodela resnico ... »Toda jaz hočem zopet v življenje! Vstran, poberi se — smrt! Hočem, hočem, moram!« Oči so mu zagorele, nosnice vztrepetale. >Hočem. moram; bodem!« Z odločno kretnjo se je odkril, si pogladil redko pričesko, se zopet pokril in izbočil prsa. Odprl je vrata, se vrnil k mizi, ugasnil luč in odšel. Risar Habiht je sledi Emi. ki je bila odšuraela že pred pol ure z materjo; zaradi nje so je podal po dolgih desetih letih prvikrat — na ples. Zaradi nje je preokrenil v drugo smer; izzivala ga je, da se je izneveril svečani obljubi. »Vi se mi res zdite kot živ mrtvec — oprostite!« mu je zabrusila pred tremi dnevi v obraz. In čemu? Za to ker je bil odklonil povabilo, naj gre ž njimi na ples, s pikro opazko: »Ples je za blazne, ljubezni gladne ljudi.« Vso noč je premišljal svojo strašno obsodbo. »Živ mrtvec!« Bolele so ga, globoko so ga ranile te brezsrčne besede. Resnično, že davno je zamrzil ves svet; živei je pravcato samostarsko življenje. Sovražil je ljudi, zaničeval je to golazen in svojat S premislekom jo je bil proklel v dno pekla. Delo ga je spasilo, zato je delo ljubil in spoštoval. Napor je usmerjal njegove črne misli na svetlejše poljane, kjer je vsaj nekaj krat posijalo solnce utehe in zadovoljstva nad uspelimi izdelki. Zavist ga je pahnila z višav, kjer je kraljeval in kjer je bil doma. Kdo je I bil srečnejše od njega, kdo izvoljenec? PoJkovnikova gospa Gita. sanjava, temperamentna žena ga je čestokrat povabila k sebi. Pri glasoviriu sta se opajala s sladkimi melodijami in... Poljubljal je njene bele roke... Ko ga je nekoč ob slovesu pridržala za prste in zamižala, nagnivši glavico nazaj, da so se zasvetili zobje kot ostri biseri izza kipečih ustnic, tedaj... A ne samo pri gospej Giti, tudi Pri drugih; po vseh salonih je čaral, osvajal. Stasiti in duhoviti častnik je veliko ljubil, a še več je bil ljubljen in oboževan; kajti srečna zvezda je svetila po vseh njegovih potih. — Jata zavkUiivcev mu je sledila vsepovsod in ga zalezovala. Toliko časa so ga izpodjedali. da so ga zrušili Kako so si meli roke... Kako ga pomik)vali... Prostaška svojat! Po padcu z višine med navadne zemljane je proklel tudi svoio srečo, ker je bila zanj prerazsipna. Pričela je borba za kruh. Nabavil si ie civilne cape in letal je za betvico kruha od zore do mraka. Ali naj se zakoplje zdrav človek živ pod zemljo? Z upornostjo črva, ki ga je presekala lopata, se je zvijal in branil. Trkal je na nešteta vrata, moledoval in prosjačil. Nisi preveč izbirčen za pot če si bil že stopil v blato. Inseriral je. se ponujal. Leto dni se je preživljal po bezni-cah, kjer je igral glasovir za krožnik omake. Duševno ubit si je želel smrtonosne bolezni. Prenočeval je po parkih, na rosni travi, na goli zemlji. Odrešeni-ca se ga je ogibala. Ko je pa sila pri-kipela do vrhunca, se mu je sreča zopet nasmehnila: dobil je službo pri gradbenem podjetju. Krčevito se je kot utopljenec oprijel rešilne bilke. Zavedal se je svojih zdravih živcev, svoje trdne volje in moči. Z iskreno hvaležnostjo se je posvetil delu, z neprimerno vztrajnostjo se je učil. Prečepel je v delavnici ves dan: doma ie še pozno v noč prebiral strokovne kjige; risal je in se izpopolnjeval v znanju. Nikdar ni posečal zabav in z ljudmi je občeval samo toliko, kolikor je zahtevala služba. Se hrano si je naročil na dom. Preživljal se je sicer skromno, toda dostojno. — Je- li res živ mrtvec, ko se je duševno jedva uravnovesil? Z mrtvecem ga pita Ema, ona ženska, ki ie zaradi nje sklenil, da krene nazaj v življenje! Ples! Kaj je njemu do njega! On misli na smehljajočo se srečo, ki ga čaka v družinskem življenju, polnem sladkosti in srčnega miru. Sicer je pa takoj obžaloval, da je tako odkritosrčno in prostodušno izrazil svoje mnenje o plesu. Tudi pogodil ni prave... Mar ni tudi on — gla-den ljubezni? Krivično je sodil... Seveda, bil je nekdaj mlad, živahen ... Tudi Ema je še bolj mlada kot priletna... (Konec prih.) ..KLJllC naj bol najt rpejfcnejše. zato najcenejše MAKULATURNI PAPIR a Din 5«— prodaja uprava «Slov. Naroda To in ono Prelat Hauser umrl V torek zjutraj je umrl v Linzu gor-njeavstrijski deželni glavar prelat dr. Hauser. Pokojni je bil pristaš krščansko - socijalne stranke, ki jo je pred vojno in po vojni zastopal v dunajskem parlamentu. davno delo ie posvetil svoji ožji domovini. Gornji Avstriji, za katero je zlasti kot deželni glavar mnogo storil. Na njegovo inicijativo je Gornja Avstrija zgradila več novih elektrarn in drugih naprav za izkoriščanje vodnih sil. Prelat Hauser je bil zagrizen nemško - avstrijski šovinist in je zlasti med vojno ostro nastopal proti slovanskim »veleizdajalcem< in proti težnjam slovanskih narodov v Avstriji Po večji svobodi Kljub temu se je po prevratu hitro vživel v nove razmere in ostal tudi v republiki v prvih vrstah političnih voditeliev. Originalen proces v Budimpešti V Budimpešti se je vršil nedavno zanimiv proces, kakršnih je v sodni praksi malo. Neki delavec v tovarni Manfred Weisz je živel s svojo ženo v srečnem zakonu. Njuno srečo je mo* tilo samo dejstvo, da nista imela otrok. Posebno mož je bil s tem zelo neza* dovoljen. Nekega dne ga je pa žena presenetila s sinčkom, in od tistega ča* sa je bil mož ves srečen. Toda kmalu se je izkazalo, da dete ni njegovo, kaj* ti žena se je domenila z babico in ta ji je preskrbela od neke siromašne že* ne novorojenčka. Dotična mati je ra» devolje prepustila svoje dete tuji žen* ski, ker je živela v bedi. Državno pravdništvo je dvignilo proti vsem trem obtožbo in tako je prišla zadeva pred sodišče. Obtožena je bila zlasti delavčeva žena radi pona* rejanja listin in prevare svojega moža. Sodišče je obsodilo delavčevo ženo na 10 dni, babico pa na 14 dni zapora. Vsi obtoženci so pa vložili ničnostno pri* tožbo. Mož je izjavil, da ni bil preva« ran in zahteval, naj sodišče njegovo ženo oprosti. Tuje dete je proglasil za svoje. Toda sodišče njegovi želji ni ustreglo. Obsodba je ostala v veljavi in dete, katero so prinesli k razpravi kot corpus delieti, so oddali potem v sirotišnico. Jubilej gumba Tudi neznatne koristne stvari imajo svoje spominske dni. Kar se nam vidi tako samo po sebi umevno in številno, je bilo nekoč velika novost, pravcat senzacijonalen izum. Pravkar poteka sto let, kar se je začel gumb razpeča« vati v množinah. Leta 1827. je namreč Američan Samuel \Viliston izumil stroj, s katerim je začel gumbe producirati na debelo. Sicer je bila sprva možna samo pro* dukcija kovinastih gumbov. Starinski, ročno izdelani gumb, je Bil iz roževine ali pa cizeliran iz srebra in okovan z zlatom. Predstavljal je precejšnjo dra* gocenost in se je običajno podedoval od očeta na sina. Dandanes pa strojna produkcija gumbov vobče ne, pozna meje. Školjka in si o no vina se predelu« jeta pravtako kakor les, blago in ko* vina. Gumb je v pravcatem pomenu be» sede kozmopolitična zadeva, kajti ve* čina narodov je sodelovala pri njegovi modernizaciji Bil je Danec, ki je iz* umil z blagom prevlečeni leseni gumb, Francoz je začel s stroji izdelovati ko« ščene gumbe, porcelanast gumb imamo zahvaliti Angležu, steklene gumbe so začele najprej izdelovati češke ste* klarne. Nekaj časa je bilo soditi, da bodo male zaponke in «drukerji» vrgli sve* tovno gospodstvo gumba. S svojo čvr* stočo pa je gumb preživel vse nado; mestke, ker jc poleg svoje koristnosti lahko tudi okras vsake obleke. Dandanes je gumb neznatna malenkost. Toda v jubilejnem letu velja osvežiti spomin, da smo tudi pravi gumb dobili šele pred sto leti. 100 let stara deusčina Na Danskem vzbuia splošno po?:ors nost ogromna dcdšcina kapitana Man* fielda. Gre za 9 milijonov angleških funtov (2 miljardi 484 milijonov Din), ki bodo sedaj razdeljeni med srtčm* dediče. To ogromno premoženje je zapustil kapitan .Manfield, ki je bil pred 100 leti kot angleški mormirišk* častnik na Cevlonu in je vložil v po* družnico Angleške banke v cevlon* skem Kolombo 300.000 šterlingov (82 milijonov 800.000 Din). V oporoki je določil, naj ostane denar v banki in se razdeli dedičem z obrestmi vred šele čez 100 let. Kapitanovi prihranki so narastli v 100 letih na 9 milijonov šter* lingov. Ko je minilo 100 let, je začela Angleška banka iskati Manfieldove dediče. V ta namen je objavila v raznih angleških in tujih listih oglase. Enega teh oglasov je opazil v listih tudi sodni asistent v danskem Sonderburgu, Raz* mussen. Ker je bila njegova mati ro* jena Manfieldova, se je začel zanimati za bogato dedšČino in res je kmalu ugotovil, da je bil kapitan Manfield njegov praded. Zato je prijavil zadevo Angleški banki in danskim oblastem, ki so našle še 17 potomcev, odnosno dedičev kapitana Manfielda. Srečni dc= diči bogatega prednika žive večinoma na Danskem in v Nemčiji. Na vsakega odpade približno pol milijona šterlin* gov, tako da bodo lahko zadovoljni tembolj, ker so vsi siromašni. Krvava drama v Gradcu V centrumu Gradca se je v torek zvečer odigrala krvava drama, posledica stanovanjske mizerije. Okoli 19. je pridrvel ves preplašen v svoje stanovanje na Bindergasse trgovec Hans Bobik in zahteval, da mu naglo odprejo. V stanovanju sta bili Bo-bikova mati in njegova hčerka Josipina Schafer. Tik za Bobikom se je pojavil na pragu gostilničar Johann Radi. Zakričal je »Denar ali življenje!« in bliskoma oddal na trojico v sobi pet strelov. Prvi strel je pogodil Bobika v brado in se je nezavesten zgrudil na tla. Schafer jeva je v smrtnem strahu skočila skozi okno prvega nadstropja na cesto, a je k sreči ostala nepoškodovana. Trgovčevo mater pa je strel oplazil po glavi. Po krvavem zločinu je Radi še enkrat nabasal revolver, odhitel na cesto in si nato v neki sosednji veži pognal kroglo v srce. Bil je takoj mrtev. Težko ranjenega trgovca so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, dočim sta ostali obe lažje poškodovani ženi v domači oskrbi Radi je bil svoječasno najemnik neke hiše v Lazaretni ulici, čije lastnica je bila mga. Marija Pšeničnik. Kasneje je bil deložiran, dobil pa je tožbo, katero je vložil zoper Pšenični-kovo. Baje je imel na podlagi tega od Pšeničnikove izterjati 4000 šilingov, t. j. okoli 32.000 Din. Ker je kasneje prešla hiša Pšeničnikove v last Bobikove in je ta prejšnji lastnici še dolgovala večji znesek, je bil Radi mnenja, da ima pravico, da Bobik ovo terja za znesek. Opetovano je zahteval od Bobika, da mu povrne denar, drugače da bo vse postrelil. Svojo grožnjo ie te dni res izvršil. Radi jc bil živčno težko bolan in je bilo na njem že dalje časa opažati sim> ptome blaznosti. Zato je povsem verjetno, da je dejanje izvrši] v duševni zmedenosti. Pokojni je bil poročen, vendar tudi njegov zakon ni bil ^ccen. — Krvava drama je v Gradcu povzročila splošno senzacijo. Reforma angleške cerkve V ponedeljek se ie sestal v Londonu kongres angleških škofov. Kongres razpravlja med drugim o važnih spremembah v cerkvenih obredih in zlasti v cerkvenih molitvah, ki so predpisane ali vsaj običajne v angleško-evangelski cerkvi. Sedanji molitvenik je že star nad 300 let in zato seveda ne odgovarja več modernemu duhu in modernim nazorom. Borba za njegovo reformo se je vodila že več desetletij, a do sporazuma med nasprotujočimi si strujami je prišlo šele sedaj. Ker so te kompromisne reforme odobrili vsi uplivnejši škofi, ni dvoma, da iih bo sprejel tudi cerkveni kongres. Spremenjeni bodo obredi pri obhajilu in modernizirane ceremonije božje službe. Iz poročnega obreda bo črtana nevestina obljuba, da bo možu v vsem pokoma in da mu bo zvesto služila; nevesta bo zdal le še obljubila, da hoče moža ljubiti in spoštovati. V obrednik bodo sprejete molitve za pogrebe v krematorij ih, molitve za svetovni mir iu Orušrvo narodov. Sovjetski poslanik v Oslu Norveški listi poročajo o zabavni storiji, ki se je pripetila nedavno v Oslu, ko ie norveški kralj sprejemal povodom dvornega plesa diploma tičal zbor. Vabilu so se odzvali vsi diplomati. Oženjeni so prišli na dvor s soprogami. Med njimi je bil tudi sovjetski poslanik Makar s svojo soprogo, ki je imela med vsemi damami najlepšo toaleto in največ draguljev, kar je vzbujalo splošno pozornost, ker zastopa ta diplomatična dvojica proletarsko republiko. Dvorni ceremonijar je klical diplomate po seznamu in jilt predstavljal kralju. Ceremonija se je zelo zavlekla, ker je kralj govoril z vsakim diplomatom in bil z damami zelo galanten. Večina navzočih je bila že predstavljena, v ozadju sprejemnice je vladala napeta tišina. Naenkrat se je začul oster glas gospe Makarove, ki je bila dolgega čakanja očividno že sita in zato je vprašala svojega moža: Kaj pa pomeni to, da naju tako dolgo ne pokličejo? Glej, te buržuazne ženske so bile že davno predstavljene kralju, samo naju puste Čakati« V dvorani je zašumelo. Dame so se spogledovale, gospodje so si značilno namigavali z očmi. Dvorni ceremonijar se je obrnil k nezadovoljni Makarovi, toda bilo je že prepozno. Razjarjena dama je zgrabila svojega moža energično za rokav in zakričala: »Dovolj je tega čakanja! Pojdi in reci kralju, da mu še nisem bila predstavljena. Tako ravnajo z damami samo neotesanci« In tovariš Makar, ki pozna polesr strankarske tudi zakonsko disciplino, se je res obrnil neposredno na kralja in ga najrovoril: »Vaše Veličanstvo ... Hooete li... Ako bi... rad bi vam predstavil tudi svojo ženo...« Kralj se je prijazno nasmehnil in njegova priznana galantnost seveda ni mogla dovoliti, da bi se čutila poslanikova soproga zapostavljeno za buržuaznimi damami. Gladovna stavka v policijskih zupot tih. Budimpeštanska policija je aretirala mnogo članov delavske stranke, ki so ho» teli prirediti demonstracije proti otvoritvi državnega rbora. Večina aretiranih komu« nistov je napavedala v zaporih gladovno stavko. Splošno priznanje je dosegla včerajšnja premijera Veliki senzacijonalni francoski film slovite filmske tovarne Pahte-Cinema Pariš Dražba. (MARIETA) Lepi igralci. — Krasni naravni posnetki izPariza in pariške okolice. — Ivrstaa režija. Znana lepotica, splošno priljubljena GINETTE MADIE v naslovni vlogi fascinira s svojo izvrstno in elegantno igro. Predstave ob: 4„ pol 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah svira nas priznano prvovrstni umetniški orkester. Izven programa: Badjura-film: Triglav in njegove krasote. Prednaznanilo: Rinaldo Rinaldini (Luciano Albertini) Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel. 124. Rast in barvanje lasi «EXELSIOR HENNE. od Doc s^ZjL f £ Doraine & Cie., Pariš — barva f gA W m ^as° v v8*ki niansi, ne male ^f/"* ^9 L l!W Perila> pogrešno in slabo bar* V T y ^ T x vanje izključeno. — Uporaba —\ L—^ nadvse lahka in enostavna. — Dobiva se v vseh barvan. — Garnitura Din 36.—. Lation »ESPARCETTE* odstranjuje v 24 urah srbež, luskine in kraste. Izpadanje las takoj pre* stane, a novi, sijajni in zdravi lasje zopet rastejo v svojih lepih pramenih. Din 60.—. «ISOLDE» dela lase valovite te« kom noči; nadomešča tudi naj dovršene j še onduliranje, dinar« jev 40.—. «CENTIFOLIA». kosmeticki zavod, M. S. Hojka, Zagreb, Ilica 50. — Zahtevajte brezplačne cenike in navodilo! 1S7L Kroje za maske po vseh slikah izdeluje Krojna šola, Stari trg 19. 319 Več starih oken in Trat ter sobna oprava poceni napro* daj. — Več se poizve pri kam« noseku Vodniku, Kolodvorska ulica 34._318 Zračno in lepo sobo 15 minut od slavne poŠte — oddam gospodični ali gospe: event. tudi s hrano. — Ponudb be pod cSolnčna lega/322» na upravo «SIov. Nar.». Posestvo okoli 50 oralov njiv, travnikov, pašnikov in go= zda, zidana hiša z opeko krita in hlev — pride za cenilno ceno Din 24.213, oziroma najmanjši ponudek Din 15.477.— dne 19. februarja 1927 ob 9. uri pri Okrajni sodniji Kočevje, soba $t. 3, naprodaj. Jutri v soboto 12. t. m. domača plesna zabava ob sodelovanju železni carske godbe «Sloga» v restavraciji hotela «Lloyd» na Sv. Petra cesti št. 7. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Vljudno vabi in se priporoča Rudolf Muller. TRIKO-PERILO za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kk>ti, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za Svflje, krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika. Najnižje cene! Na veliko in malo. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred* nik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 181 /T Nnkulnturni papir kg * Din 5--prodafa oprava „Slov. Naroda11 Odda se ca« 20 hI vina v prodajo! — Gostilničarji, ki žele vino razprodati, naj se zglasijo v Spodnji Šiški, Jerne* jeva cesta 8. 314 Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju — iščem v najem. — Ponudbe pod «Dežela/293» upravo *Sov. Naroda*. na Velik zaslužek se nudi »govornim gospodom s prodajanjem državnih vred« nostnih papirjev na mesečna odplačila. — Ponudbe na: Pu* Micitas d. cL, Zagreb, Guncfa« Iičeva 11, pod «Zt#ia°79». 333 Gospodično sprejme uradniška družina s 1. marcem na stanovanje in dobro hrano. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda^. 33$ Kupim takoj hišo eno* ali dvodružinsko z loka« lom, v mestu ali na periferiji mesta. — Ponudbe pod «rfliša 335» na upravo