C.C. Postale. - Esce ognt mercoledi e sabato. • 12 dicembre 1925.
Posamezna številk* 25 stotink.
Izhaja:
vsabo   sredo   popoldnc
in  soboio zlutra}.
Stone za celo leto    '  '
« pol leta
< četrt leta
Za tnozemstvo ¦
lew 35 L.
iV« naročtla   brez   ao-
poslane   naročnine   se
ne moremo oztrati.
Odgovorni urednik:
Polde Kemperle.
müamiLi
št. 99      V Gorici, v soboto 12. decembra 1925.    utovm.
Nefrankirana  pisma st
ne   sprejemajo.   Oglass
se računalo po   dogo-
voru in se plačajo v ni
preU List   izdaja kon
sorcll
•OORISKE    STRA2L>
Ttsk ladružne tiskarne
v Gorici, Riva PiazzM
ta št. IS.
I! prav a in   uredni&tvo:
lilica Mameli štev. 5,
(prej  Scuole).    —•
JVarod in njegova pravica.
O pravicah, hütete priiičejo vsa: j
kemu narodu, smo v našem listu že i
večkrat pisali. Zgodilo se je celo, da \
so bile naše besede gotovim gosDO:
dom nevšečne in smo bill znto za-
plenjeni in pregnnjani. Pa bodi! Da:
nes ne mislimo obujati neprijetnih
spominov, temveč pviobčujemo o
zadevi odlomck iz clank a, ki ga prU
občuje med Mohorjevimi knjigami
letošnja »Socialna čitanka«. Člankar
s krsčanskega stališča razvija misli
o pravicah posameznega naroda in
zaključuje:
Krščansko stališče o narodu in
narodnosti izvira iz naravnegü smo:
tra, ki ga ima narod. Krščanska na*
čela temelje v nauku, ki ga je lako
jasno iii duhovito orisal veliki mi:
rovni papež Renedikt XV., ko je v
okrožnici »Mir, najlepši dar božji«
zapisal: »Zapoved ljubezni velja za
vse socialne edinice. Ni namreč drw
gačna evangeljska zapoved o ljubez:
ni za posameznike in dvugačna za
dr/.ave in navode, ki sestoje iz po:
sameznikov.« Ta zapoved evangel j:
ske ljubezni nam navekuje, da s to:
plo ljubeznijo varujemo, branimo in
množimo dragocene pravice, sile in
zaklade laslnega ncroda; zapoved
krščanske ljubezni terja pa tudi ocf
nas, da ljubimo vse druge narode in
spostujemo njihove pravice.
To je jasno vsakemu človeku, ka:
teremu ni strast nacijonalizma o:
temnela razuma. Gre le za to, da
spozmtmo, kako naj osivarimo tu
dva velika vzora v sedanji dnbi in
v sodobnih narodnih razmerah.
Temeljni nauki krščanstva o na:
rodu so:
1. Vsak narod in narodnostna sku*
pina ima naravno pravico, da živi in
razvijc svojstvene    sposobnosti   in
lastnosti. Narod pa živi in se raz:
vija, če more svobodno gojiti svoj
jezik, vzgajati svojo deco v doma:
tern jeziku in v domačem duhu, ce
more gojiti znanosti, umetnost, po:
sebno še književnost v lastnem je:
ziku. Zato mora  narod  imeti  svo:
bodo, da se na tern polju razvija.
Narodi, ki žive v neodvisni narod:
ni državi, pač imajo vsi to možnost.
Nemci v nemski republiki imujo se:
veda popolno možnost, da razvijajo
nemško kulturo in nemška narodna
svojstva. Nemogoče je, da bi jim n.
pr. Francozi ali Angle/A omejevali
to svobodo. Toda nimajo vsi narodi
lastnih držav. Tudi ni potrebno, da
bi vsak narod živel v lastni neznvis:
ni držv.vi. Celo nemogoče je, začr:
tati drzavne meje tako, da bi se po:
polnomu krile z mejami narodnega
ozemlja. Odlomki enega naroda pa:
dejo v ozemlje držuve, kjer vladn
drug narod. Tc narodne manjsine
imajo tudi pravico, da ohranijo rod:
ni jezik in razvijejo svoje sile in
sposobnosti.
2.  Ljudje in družine vsch narod?
nosti imajo enakc temcljne pravice
v zasebnem in javnem življenju. Iz
tega načela izvira, da mora jo člani
majhnih   narodov   vživali v državi
iste pravice kot člani velikega naro:
da.  Veliki in majlmi narodi imajo
pravico, da vporabljajo na svojem
ozemlju, v svoji občini, v domači
deželi rodni jezik. Noben državljan
ne sme biti radi svoje narodnosti o*
mejevan v državljanskih pravicah.
Vsem državljanom, pa naj bodo ie
ali one narodnosti, bodi odprta pot
do vseh javnih služb. Vsi drzavljani
imajo enako pravico do kruha, pa
naj pripadajo temu ali onemu naro:
du v državi.
Toda vsi drzavljani imajo tudi
enakc iemeljne dolžnosli. Dolžni
so, biti zvesti in vduni državi, pod
katero živijo. Država pa mora to
zveslobo vseh narodov opravičiti in
utrjevati s tern, da vsem narodom
in manjšinam prizna temeljne pra:
vice, in jih dejansko podpira pri
mzvoju njih narodne kvJJure.           ,
3. Pravice narodov naj vse države
skupno ui^otovijo in varjejo. Prvi je
to misel juvno in določno izrekel
papaž Benedikt XV., ko je predlo:
gal vladarjem sveta, naj »osnujejo
narodi in države zvezo ali bolje dm:
žino, ki bo varovcihi svobodo po:
sameznih držav in ohranila red v
človeški družbi; njena naloga bo
tudi bruniti svobodo (libera potes;
fas) in integriteto posameznih naro:
] dov.« Tega načela se držimo.
Kaj se godi po svetü?
Ob zatonu lega leta lahko reee*
mo, da je Evropa kljub vsem teža* ,
vam in oviram prišla do uverjenja,
kako zelo ji je mir potreben, čc no* ;
če zdrveti v tfospodarsko in politic* :
no propast. Zapad se skuša urediti.
Toda prav ta Zapad nosi velik del |
krivde, da švi^ajo na Yzhodu še ne? ,
prestano novi ziiblji sporov in so* '
vraštva.   Kolonitf.ini boji evropskih 1
držav so pokazali, kakšne naine.c
skrivajo velikc državc pod plaščem
civilizacije in zaščitništva   domačis
nov po svojih kolonijah. Goli po*
hlep po novih virih bogastva je vr*
^el mrcžc spletkarstva čez ves svet. ;
Par velesil se trga v divji borbi za
svetovne   trLe,  za  plodonosne  ze*
meljske plasti. V tej tekmi se hoče
kdor je bolj premeten prikupiti do*
mačinom; vrže jim mrvico dobrote
pod no.qe, samo da jih omami in iz*
grize vsvoje^a tekmeca s pozonšča.
Taka .qonja sc je prec! dobrimi tri*
desetimi leti spustila tudi   za    ves
daljni Vzhod in še poscbej  za Ki*
tajsko.
Državljanske vojne.
»Carstvo nebeškega sina« all zdaj
po repubiikansko »država sredine«
že iz starih dob ne vživa mini. O*
gromno prostranstvo od pacificnili
obal do sredine Azije je oviralo os*
srednjo vlado v Pekin^u, da bi mo*
#la uspešno skrbcti za red in mir v
državi. Cesarski nameslniki i']
mandarini so bili \r svoji pokrajini
neomejeni oblaslniki.
Ko je Kitajska postala republika
so se notranji boji še bolj razpleli.
Posamezni vojaški poveljniki in na*
mestniki so se začeli izpodrivati. Ta ,
tfeneralska samoslojnost je onusto*
šihi najbolj cvetoče pokrajinc in
prepregla širne province s pogoriš*
či in mrtvirni trupli. Iz ieh nesreč 'C
hotel rešiti svojo domovino krščan*
:-ki general Fcnj.?. S silo je postavil
bivšega ministrskega predsednika
Tuan * Chi * Juia za diktatorja. To*
da tudi diktatorjeva želczna roka ni
mogla krotiti objestnih generalov
katerim zaslanjajo hrbte razne zu*
nanie velesile. Upori in punti zdaj
v tern okraju, potcm v onem mestu
so že tako po^ostni, da še elovek /e
ne more več spoznati iz tc »kitajske
potice«.
Mlada Kitajska.
Prav resna nevarnost pa je zajela
kitajsko republiko ko se je general
Sun * Chuan * Fang vzdignil nad na*
mestnika v Mandžuriji generala
(Jhang * Tso * Lina. Slednji ie prav
močna opora osrednje vlade in dik*
tatorja Tuana. Cc se ta stebcr za*
maje s,e bo streslo tudi v Pekingu. In
trese se že močno. V obmorskem
mestu Šangaju se je zbrala koncem
preteklcga meseca vclikanska mno*
žica delavcev in študentov, ki so za*
htevali, naj šibka in nazadnjaška
vlada v Pekingu odstopi. Usoda dr*
žave naj se izroči mlajšemu rodu,
ki hoče rešiti domovino, ki je po*
i stala plen domačih generalov in za*
I padnih velesil. To novo gibanje, o
; katcrcm smo že pravili,  vedno  bolj
odmeva po vsej dežcli. Kitaici sami
se vedno bolj oklepajo te novc do*
moljubnc struje, ki ima glavno moč
v mladih ljudeh, ki so se nasrkali
svobodoljubnih demokratienih nau*
kov po evropskih vseučiliščih. Bolj*
ševiška    Rusija    podpira  to novo
stremljenje      kolikor    moč    dosti.
Zadnji izgredi proti Evropejcem ,v
;, južno kitajskih obrežnih mestih so
dobili    precej    pobude iz Moskvc.
; Tu sede spretni politiki, ki snuje*
; jo  mogočno  kopno  zvezo    rusko*
\ azijsko proti pomorski sili Anglije
: in Amerike.    Kitajska,  razdvojena
} sarna v sebi,    jim jc prišla    ravno
j prav na naklo.
Država brez temelja.
Mladi rod hoče rcšiti državo od
tuje odvisnosti. Bol jševiška pomoč,
ki pa je tudi preračunjcna na la*
sten račun, dobro služi.
Toda v svetem navdušenju se
kaj rado zabi na resnična dejstva.
Kitajska je takorekoč država brez
tcmclja že izza proslulcga boksar*
skega punta. Kitajska nima lastne
finančne politike. Vlada brez si*
nanc je pa nezmožna se okrepiti in
skrbeti za mir na znotrai in ugled
države pri soscdih. Zc leta 1843. je
Kitajska izgubila carinsko avtono*
mijo. 16 držav jo je po pogodbi
prisililo, da mora le do gotovc me*
re naložiti carino na tuie blago.
Toda še ta carina se ne sme stckati
v državne blagajne, marveč jc pod
nadzorstvom tujih dr/av. Te pa že
poskrbe, dy ''redo ti dohodki za
obresti, ki jih mora Kitaiska pla* i
čevati na račun odškodnine vsled j
boksarskejia punta.                          j
V oktobru  se  je sicer  sestala v i
Pekingu carinska konferenca, ki je |
dovolila Kitajski   ncznatne   olajša* j
ve.    Tod a do carinske avtonomije
Kitajske je še daleč. Na tak način
se more jo žunanje države igrati s •
300    milijonskim    narodom. s tern
neokretnim velikanom.
Neokretni velikan pa se že za*
eenja zavedati svoie moči in sile.
Dobre učitelje ima v Rusiii. Ko se
bo kitajsko pleme, pred tisočletji
vodilno v človeški kulturi. prebu*
dilo in prcrodilo, ne bodo vcč gla*
sovi o ^rumeni nevarnosti« le baj*
ke. In če bo prišel nov val sovra^
štva z Vzhoda, bo Zapad le žel
kar je sejal.
Nova češka vlada.
Po volitvah v državni zbor je za*
čcla tritedenska vladna kriza. Stran*
ke so izšle iz volivne borbe pre*
cej drugačne kot poprej. Razmero*
ma najv'ec so pridobile katoliške
Ijudske stranke na Čcškcm in Slo*
vaškem tcr komunisti. To ie jasen
dokaz, da je ljudstvo politično žc
dozorelo. Noče se več oklepati
strank z omlcdnimi in neiasnimi
mičeli, prikrojenimi lc za gotovo
poJitično dobo; volivci hočejo ja*
snih programov, hočeio vcdeti, kaj
jim bo stranka nudila. Toda ravno
to je slucaino dovedlo do vladne
krizc. Svehlovi a^rarci niso bili do*
volj močni, da bi sami s sorodnimi
stranknmi scstavili vlado. Voditclj
eešl:e Ljudskc stranke Šramek je
dobil nalogo za sestavo vlade. To*
da njegov poskus se je razbil pri
prasanju, kdo naj prevzame pro*
svetno ministrstvo. Svobodomisel*
ne stranke z narodnimi socinlisti
na čclu niso nikakor hotele pustiti
prosvetnega ministrstva v rokah
Ljudske stranke.
Tu vmes moramo pristaviti, da
je pri raznih vladnih krizah pro*
svetno ministrstvo sporno jabolko.
Kakršna je sola, taki nazori se bo*
do širili med ljudstvom. Če bo mi*
nister prosvete svobodomislec, bo*
do sole brez krščanskega duha.
Zamotani vozcli so r.azpleli tako,
da ni spornega ministrstva dobil
ne zflgrizen svobodomislec, ne pri*
staš LiuHskc stranke, mnrvee agra*
rec dr. Srdinko, vseučiliški prose*
sor.
Ministrski predsednik ie ostal
Svehla, za zunanje zadeve dr. Be*
neš. Liudska stranka je pa dobila
notranie ministrstvo in ministrstvo
za narodno zdravje. Doklcr se ne
! odpravi  ima Ljudska stranka tudi
j ministrstvo za prchrano. V ta mi*
nistrstva je poslnla po vrsti    drja
! Noscka, msgrja Šrameka   in   drja
• Dnlanskya.
I Na ta način ie bila 15. t. m. ob*
novliena preisn in Zvcza vladnih
strank. Ostaia bo na krmilu bržko*
1 ne nrrcej cas-j.
DNEVNE VESTI.
Gas ie,
i
da obnovite pri »Goriški Straži« j
naročnino za leto 1926. Še dobrih
14 dni pa bo novo leto tu. Zato po*
šljite na upravo »G. Straže«, Go«
rica, Via Mameli 5, naročnino
čim prej.
Zastonj
dobi »G. Pratiko« za 1. 1926., kdor
naroči in plača    »Goriško Stražo«
za leto 1926. takoj.    Ne zamudite
ugodne prilikel
Pozor drustval
i Z ozirom na novi drustveni zas
kon opozarjamo vsa društva Pro«
svetne zveze, da bodo dobila po*
sebne tiskovine, ki naj jih primerc
no izpolnijo in izroče pristojnemu
županstvu. En prepis nai shranijo
v arhivu, drugega pa naj pošljejo
tajništvu. Društvo, ki bi pomotos
ma ne dobilo potrebnih tiskovin,
naj se obrne na tajništvo Prosvets
ne zveze. Ako bi pri tern postopa=
nju nastala nesoglasja med dru*
stvom in občinskim oblastvom, naj
se društvo takoj obrne na tajni*
štvo Prosvetne zveze s točnimi po*
datki glede sporne zadeve.
Gori omenjene tiskovine stanejo
po 50 stotink izvod. Podrobna na«
vodila, kako se izpolnijo obrazci,
dobe društva v okrožnici.
Stran 2.
»OORISKA STRA2A«
Neresnica je njihovo orožje.
Post. dr. Besednjük je dne 1. t. m. priobčil v našem listu svoj
javni predlog glede ustanovitve »Narodnega, sveta« za primorske Slos
vane. O umeslnosii in nujnosti predloga ne bomo razpravljali, ker je
zu vsakega našega človeka govorjen iz srca. Hinavska »Edinosi« in razs
ni njeni priveski so seveda nasprotnega mnenja. S prozovnim namenom,
da hi preprcčili ustanovitev te vrhovne in vodilne organizacije, se
zaganjajo v zadnjih dneh označeni krogi z vso srditostjo v naše vrste.
»Edinost« je prinesla zaporedoma tri dolgovezne članke z napadi na
nas in dr.ja Besednjaka, na pomoč ji je pa priskočilo iudi Ijubljunsko
»Juiro«. Ne bomo se spuščali s klevetniki v pričkanje. Prepošieni in
preponosni smo, da bi jih podrobno zavracali. Iudi ne zaslužijo tolikega
vpoštevanja in morda bi bili naši čitatelji nezadovoljni, če bi polnili
svoje predate s čenčarskim klepetanjem. V označbo te ogabne gonje
naj pribijemo samo dve grdi la/A, ki jih je libenilna tržaška gospoda mis
mo raznih drugih natolcevanj zagresila v tern zadnjem času:
I.
Ljubtjansko »Juiro« z dne 18. now prinaša »Tržaško pismo«, v kas
terem piše, da sta bila 14. nov. pri tržaškem škofu dr.ju Fogarju kas
ptana Seek in Milanovič. Poročala sta rnu o lepih uspehih, ki jih je do?
segel »Mali list« s svojim napadom na tržaške vodiietje, katere je ova;
dil oblastvu. Šček je bit tudi pri tržaškem prefektu. Kukor škof Fogar
je bit tudi prefekt zelo zadovoljen s Ščekovim delovanjem.
Dne 5. dec. je pa »Jutro« bilo moralno prisiljeno priobčiti stedeče
pismo škofa dr.ja Fogarja: Ni res, da sia kaplana Šček in Milanovič
bila pri meni v soboto 14. nov. ali katerikoli dan po objavi znanega
dopisa v »Malem listu«; dosledno ni res, do sia mi cmenjena gospoda
poročala o uspehih »Majega list a« s svojim napudom na primorske m^
rodne voditelje. Gospod kaplun Šček je bit pri meni samo enkrat, in
sicer pred poldrugim lefom.
11.
»Goriška Straza« z dne 5. avgusta i. I. je priobčila sporočilo o seji
odbora poliiičnega društva »Edinosii« v Gorici, ki se je vrsila 31. jus
Hja. Med drugim govori sporočilo tudi o nameravanem mednarodnem
zborovanju narodnih manjšin in poroča o sledečem sklepu: »NASA
politična organizacija se strinja s programom mednarodnega kons
gresa, pozdravlja /druzenje evropskih narodnih manjšin v obrambo
skupnih pravic in določa poshmca dr.ja E. Besednjaka za zastopnikr,
Hrvalov in Slovencev v Italiji na prvem kongresu.« »Edinost« z dne
8. t. m. pa pise na naslov dr.ja Besednjaka:
»A Vaša »Goriška Straža« je laznjvo poročala, da bodeie le EDINI
Vi zasiopali vse julijske Slovane  (na kongresu v Svici).«
Kako neresničen je očiiek »Edinosti« naj sodijo čitatelji.
Zbirajte za Prosvetni sklad!
Zadruge  in  novi društveni zakon.
Dne 13. t. m. stopi v veljavo novi
zakon, o katerem se je ze veliko razs
pravljalo v časopisih in ki inia nas
men poskrbeti, da bo varnosinim
oblastvom mogoče nadzorovati vsas
ko vrsto udruženj. Naše zadruge so
vse že pri treh oblastvih prijavljene
in sicer: pri podprefekturi, pri civiU
ni in kazenski sodniji in pri trgovs
sko s obrtni zbornici. Zato po na:
šem mnenju ni tveba, da se radi tega
novega zakona razburjajo, pač pa
morajo skrbeti, da oblastvom na zc,s
htevo pokažejo: 1. usianovni spis, ki
ga bo pri naših zadrugah nadomes
stoval sodnijski sklep o regisiraciji,
2. pravila, 3. pravilnike, če jih Unas
jo, 4. imenik članov načetst\'a in člas
nov.
Častitamo.
Na dunajski visoki šoli za sve?
tovno trgovino sta položila diplonv
ski izpit gg. France Koruza iz Ga?
berja na Vipavskem in Konrad Le?
nassi iz Hrenovic. Obema mladima
rojakoma iskreno častitamo.
Zglasiie se!
Nekjc rabijo nujno večjo množi?
no pristnega lepodišečega virha. Is*
totam je potrebna tudi kadilnica ve?
čje mere kot običajno. Ponudniki
naj sc eim brž zglasijo, ker si mo?
rajo tarn pomagati z nadomestki.
Zavedajo naj se, da izvrše narodno
delo. Bog in narod!
List iz kronike.
»I Diritti della Scuola« glasilo
»Narodnega učiteljskega udruže*
nja« v Italiji, ki izhaja v Rimu, pi?
še dne 29. nov. 1925 št. 7. pod naslo*
vom: »V Italiji se mora poučevati v
italijanskem jeziku«, dobesedno sle*
deče:
»Z zakonom 8. julija 1904 (člen
89) so bili določeni zalogi za prispe*
vek pouka v francoščini v občinah
d'Aosta, Susa in Pinerolo obljudeni
z državljani valdeškega obreda, ki
rabijo francoski jezik v njih verskih
vajah.
Sledeč členoma 4. in 6. kr. dekr.
od 1. okt. 1923, št. 2185 (člen 31. ob.
stoječega enotnega besedila) so ne=
glede na stalno določilo, ki določa
da mora biti pouk podavan le v dr*
žavnem jeziku, še doloeili: a) da se v
občinah, kjer se navadno govori
drugi jezik, poueujc tudi ta jezik v
dodatnih urah; b) da je v drugorod-
nih krajinah drugorodni jezik obve*
zen, ee za to zaprosijo starši! —
Ker pa ta določba nedvomno pras
vična in liberalna ni zadovoljila pos
litikantov nekaierih krajin, je vlada
sklenila s tekočim dekretom povrs
niti se k staremu: to je povrniti se
le k poučevanju samoitalijanskega
jezika. —
Vatikan in kateheti.
Vatikansko glasilo »L'Osservato*
re Romano« piše v svoji letošnji 286.
številki z dne 10. decembra:
. . . »Od več strani se eujejo gla*
sovi o pritisku in prikritih grožnjah,
da se morajo duhovniki, redovniki
in redovnice, ki poueujejo po šolah,
vpisati v fašistovske šolske sindi*
kate.
Ni potreba še vnovie spominjati
smernic danih od sv. stolice, da že
iz samega duhovniškega ali redov?
niškega stanu slcdi, da morajo biti
omenjeni učitelji izven organizacij,
ki spadajo k političnim strankam.
Oni vrše tudi v javnih šolah delo
svoje^a poklica in zato jim ni dos
voljeno se udati pritisku, za katere*
ga poslcdice je odgovoren le tisti, ki
ga vrši.«
Glejte...!
V naše uredništvo in v tajništvo
Kmečko * delavske zveze prihaja
dan za dncm cela vrsta največjih
bednikov, vojnih invalidov, ki čaka?
jo na par vinarjev, da si kupijo kru*
la in morda igle, da zakrpajo svoje
cunje. Prihajajo po nasvete ... Da
bo naša javnost videla, kako se go?
di tern nesrečnikom, priobčujemo
pismo, ki nam je pošilja tak invalid:
Slavno uredništvo!
Nc vem si vet drugače pomagati,
kot da se zaupno obrnem do Vas v
bridkem položaju. Sem vojni invas
lid in čutim, da mi smrt ne bo vee
dolgo prizanasala. Sem brez vse pos
moči, nimam za hrano, sušica me je
že izbrala za se, hiram . . .!
29. aprila 1. 1924. se mi je v Vids
mu priznala I. kategorija. Vložil
sem že več prošenj, vse potrebne Us
stine so priložene. AH bi mi mogli
odgovoriti, kaj je z mojo prošnjo.
Oziroma svetujie mi, kam naj se
obrnem. O, koliko dobro delo boste
skazali revežu; ltd.
Taki bedni kriki prihajajo do nas.
Kje jc pomoeV Kje je krivda?!
Francoska »Nova doba«.
Francoski tašisti so si ustanovili
svoje glasilo »Le Nouveau Siecle«.
Po naše bi se reklo »Nova doba«.
'soda krog nie so gotovo bolj brih*
tni ljudje kot kak Bandelj ali Pe?
ternelj.
Pozvan na »junački mejdan«.
Preteklo nedeljo je imela samo?
stojna demokratska stranka svoj
kongres v Beogradu. Ghivni govor?
nik je bil Svetozar Pribičevič, bivši
framasonski prosvetni minister. V
svoj em govon.1 se je razjezil nad ¦
dr.jem Leonticem, predsednikom
»Orjune«, ker je ta šel v posete v
Pašiču. ki je častni predsednik »Sr?
najo« (velesrbske nacionalistične or?
ganizacije). Leontič, ki je z »Orju?
no« nckoč drl eez drn in strn za
mo j ström Pribičevičem, je pozval
zdaj svojega mojstra na dvoboj, češ,
da ga je z oniini besedami žalil. Pri?
bice vie je pa dvoboj odklonil, ker se
politične kritikc ne rešujejo s sab?
ljami in revolverji. Prav je imel!
Nas pa zanima bolj destvo, da je
»Oriuna« že s sabljo nastopila proti
svojemu očetu.
Turki hočejo Mosul.
Kakor smo že pisali Turki nočejo
prepustiti Mosulske pokrajine An?
gležem. Na zborovanju Zveze naro?
dov so se v znak protesta kar odda?
ljili od seje. Obenem so Turki baje
že sklenili z Rusijo dogovor. če bo?
do Rusi v mosulskem sporu podpi?
rali Turčijo, ji ta odstopi svojo po?
krajino Kars.
Nemčija brez vlade.
Odkar je po povratku iz Londona
odstopila   Luthrova  vlada,   še niso
prišli strankarski voditelji do spo?
razuma za novo vlado.
i                 Breme svetinj.
Letalcu De Pinedu kar dežujejo
od vseh strani svetinje. Pred krat?
kim je dobil zopet najvišje grško
odlikovanje: red našega Odrešeni?
ka. V milanski tvornici avtomobi?
lov Alfa ? Romeo pa so mu poklo?
nili  lep  avtomobil.
Nov polet na tečaj.
Amundsen se že pripravlja na
nov polet proti severnemu tečaju.
To pot bo letel na sever v italijan?
skem zrakoplovu, toda pod norveš?
kim praporom. Poveljnik letala bo
Italijan Nobile, vodja expedicije pa
Amundsen. Vsi udeleženci zadnje?
ga Amundsenovega poleta bodo tu?
di zdaj sprcmljali svojega mojstra.
Finančna rešitev Francije.
Novi francoski finančni minister
Loucheur je podedoval zadolženo
državo. Ni mu kazalo drugače kot
prednikom. Začel je naviiati dav?
ke, da je joj. Zemljiščni davek se
poveča za 50%, davek na rudnike
kar za 100%, dohodninski za 20%
in še cela vrsta drugih. Novi mini?
ster upa, da bo francoski davko?
plačevalec povrnil vse milijarde, ki
jih je požrla vojaška politika Fran*
cije.
Mornarji za kapitanom.
Odkar je prevzel glavno uredni?
štvo milanskega lista »Corriere del?
la Sera« Peter Croci namesto sc=
natorja Albertinija, se je zgodilo
že par sprememb. Iz uredništva so
ta teden izstopili znani uredniki
Ianni, Lojze Einaudi, sloviti itali?
janski narodni gospodar, glavni
urcdnik Marcio Borsa in vrsta
drugih.
Šibki vojaki.
Na Avstrijskem je še dosti ljudi
brez dela, seveda tudi brez jela.
To se zelo pozna pri vojaskih na?
borih. Komisija je morala spoznati
za nesposobne celo vrsto fantov,
ker so oslabcli vsled pomanjkanja
hrane.
Na severu imajo pamet.
Vsemu svetu je znano, da so se?
vernoevropske države najbolj od
vseh mirno razvijajo. K temu pri?
pomore predvsem njihova poštena
in miroljubna politika. V svetovni
vojni so Danci, Švedi in Norvežani
mirno gledali, kako se druge države
med seboj koljejo. Odločen korak
naprcj v svoji miroljubni politiki
so pa napravili Švedi in Norvežani,
ko so 25. novembra podpisali v Oslu
pogodbo, kjer je določeno, da se
bodo vsi spori med obema država?
ma poravnavali edinole mirnim po?
torn. V obeh državah so že začeli
odpuščati vojaštvo domov. Dan 25.
novembra so pa praznovali po vsej
Skandinaviji kot velik praznik .
Misijonski koledar 1926.
Tiste gg. duhovnike, ki ne more?
jo razprodati »Misijonskega kole?
darja 1926«, uljudno prosimo, naj
ga vrnejo na Grad pri Mirnu (Mon?
tegrado di Merna).
Hej, klobučarji!
Odkar so v Turčiji po postavi od*
pravili fese imajo klobučarji v Ca?
rigradu pravo žetev. Samo v zad?
njem tednu so poprodali 200.000 klo?
bukov.
Sitno nadzorstvo.
Ameriške zavaroviilnice za življe?
nje so začele razpošiljati svojim za?
varovancem prasalne pole, kier stoji
med drugim tudi prašanje: Koliko?
krat v tednu greste po polnoči spat?
Cim pogosteje, tern večjo svoto mo?
ra cloticnik vplačati za zavarovalni?
no. »Krokarji« imajo zdaj poleg za?
konskih polovic še zavarovalne a?
gente za nadzornike.
Niso vedeli za vojno.
Ruska križL.rka »Vorovskij« je
pristala v Beringovem prelivu ob
nekem otoku, cigar prebivalci niso
10 let videli nobene tuje ladje. Zato
tudi niso ničesar vedeli o velikih
prevratih in o svetovni vojni. Srečni
ljudje!
Dober poklic.
Po postavi iz leta 1859. so dobivali
ministri v Italiji 37.810 lir letne pla?
če. Po novem zakonskem predlogu,
ki ga pa mora odobriti še senat, bo?
do dobivali po 80.000 lir na leto.
2rtve svetovne vojne.
V  času, ko sc sklepajo dogovori
o meddržavnih razsodiščih, prihaja
na dan, koliko so posamezne države
žrtvovale za blazni pokolj. Nastop?
na    razpredelnica     je   najnovejša:
Nemčija je imela  1,900.000 mrtvih,
4,200.000    ranjenih,     46.323.000.000
stroškov v dolarjih; Avstrija: mrt?
vih   1.200.000,    3.200.000    ranjenih,
24.858.000.000   stroškov   v dolarjih;
Turčija: 430.000 mrtvih, 300.000 ra?
njenih, 1.802.000.000 stroškov v do?
larjih:    Bulgarija:   100.000   mrtvih,
150.000 ranjenih, 732.000.000 stroš?
kov v dolarjih; Francija:  1.400.000
mrtvih, 4.200.000 ranicnih, stroškov
v dolarjih 31.324.000.000; Franc, ko?
lonijc:    mrtvih   67.000;    Britanija:
mrtvih 744.000,   ranjenih   1.700.000,
stroškov v   dolarjih   33.421.000.000;
Brit, kolo.: mrtvih 202.000. ranjenih
430.000, 4.198.000.000 stroškov v do?
larjih; Italija: mrtvih 507.000, ranje?
nih 950.000, 15.636.000.000 stroškov
v dolarjih; Belgija: mrtvih 267.000,
ranjenih 140.000, 1.387.000.000 stroš?
ki v dolarjih;    Romunija:    mrtvih
339.000; Srbija: mrtvih 707.000, ra?
njenih 350.000;  Grška:  15.000 mrt?
vih, 40.000 ranjenih; Amerika: mrt?
vih 107.000, ranjenih 246.000, stroš?
kov  v  dolarjih  23.159.000.000;  Ru?
sija: mrtvih 2.758.000, 4.950.000   ra?
njenih, 26.522.000.000 stroškov v do?
larjih.   Skupaj:   11.000.000    mrtvih,
20.856.000    ranjenih, 209.362.000.000
stroškov v dolarjih.
Vse te številke pa bržkone še ne
bodo izmodrile držav.
Skupna usoda dvojekov.
V  Londonu se je pripetil čuden
slučaj. Dvojčka Gordon in Frederik
Crowhurst  sta istočasno na   dveh
bddaljenih mestnih delih prišla pod
avtomobil. Nekaj podobnega se je
dogodilo v ameriški državi Ohio 1.
1920. V bolnišnico so prinesli mla?
do deklico, ki se ji je udrla kri.   V
Marylandu, ki je od tarn 440 kilo?
metrov daleč je krvavljenju podle?
gla ob isti uri tudi njena sestra. An?
>GORIŠKA STRATA«
Stran 3,
gleški učenjak Ealton razlaga, da
začno večkrat boleti zobje dvojčke
istočasno in sicer prav isti zob! Isti
učenjak, ki preiskuje to zagonetno
skupnost dvojčkov pripoveduje:
Georg in John Smith sta bila dvoj*
čka. Prvi je sei na potovanje na
Škotsko. S poti je hotel prinesti bra*
tu kako darilo. Kupi krasno vazo.
Komaj se vrne domov že zagleda na
mizi prav tako vazo, kot jo je kupil
za darilo bratn Johnn. Zraven je bil
listck: V dar.od'brata. Skupna nso*
da . . .
Zastran klobukov.
V Turčiji so prepovedali nošo fe*
sov, shirih turških pokrival. Toda
prijatelji starih navad niso s tcm za*
dovoljni. Okrog klobukov in fesov
so nastalc kar strankc, ki se ljuto
napadaju. V nekcm kraju ob Ornem
morju je prišlo do pravcate bitke
mcd obcini. Puškc so pokalc, celo
vojne ladje so morale pripluti na
pomoč. Zdaj bo vojno sodišče imelo
v rokah zadcvo o vstaji radi klobu*.
kov.                                                ':
Novinarska iznajdljivost.
Veliki časopisi iniajo celo tropo
urednikov, ki ne sede pri uredniš*
kih mizah, marveč hodijo ok og in
vlečejo na uha, da bi še kako gor*
ko novico princsli v uredništvo, jo
dali debelo natiskati, da bi bravci
še isti dan strmeli nad dogodkom.
Taki novinarji, »reporterje« jih na*
vadno kličejo, pa morajo biti pri
svojem poslu zelo bistroumni in
gibčni. In to tudi so, kakor boste
videli iz naslednjega: Pariški list
»La Presse« je poslal svojega poro*
eevavea reporter ja k velikanskemu
pogrebu znamcnitega Berangerja.
Ker ie bil naval ljudstva zelo velik,
so polieaji zabranili vsem dostop
na pokopališče in niso pustili rado*
vednežev niti nazaj, da ne bi ovirali
sprcvoda. Poročevalec je bil v sit*
nem položaju. Videl jc že vse; zdaj
je dve ura, list izide ob štirih, a nje*
ga ne puste iz množice, da bi spi*
sal poročilo. Pa jo stuhta zvita bu*
ea! Približeval se je prazen mrt*
vaški voz po stranski poti. Smuk;
in že je poročcvalec v njem in po*
krit z mrtvaškim prtom. Komaj se
voz prerine n aplano, plane poro*
eevalec z voza in jo urnih krae po*
briše v uredništvo, kamor je prišel
še pravoeasno. Ljudje se še niso
dobro porazgubili s pokopališea, pa
so žc briili, kakšen je bil pogreb.
Podpisovanje v  Londonu.
Dne 1. deeembra so se zbrali v
Londonu zunanji rninistri vseh dr*
zav, ki so sklenile locarnske po*
godbe. Manjkal je le Mussolini, ki
ga je nadomestoval senator Scia*
loja. Obljubljane slovesnosti so pa
morale izostati, ker ie nenadoma
umrla mati angleške kraljice. Veil-
dar se je podpisovanje vršilo z vso
slovcsnostjo v angleškem zuna*
njem ministrstvu., Poleg zunanjih
ministrov je bilo v dvorani vse
polno novinarjev in kincmatograf*
skill fotografov, ki so slovesni tre*
nutek podpisovanja ujeli na plat*
no. Vsi ministri so podpisali listi*
ne, prevezane z modrim trakom in
podpeeatene s peeati vseh držav s
posebnimi zlatimi peresi. Le nem?
ški državni koncler dr. Luther je
rabil kar navadno pero. Po običaj*
nih govorancah so se ministri 00%
peljali iz palace v avtomobilih na
južino k angleškemu zunanjemu
ministru Chamberlainu.
„Naš čolnič"
razširjajte povsod!
Novo paganstvo.
Kakor sedmeroglavni zmaj se zdi*
jo krščanstvu nasprotujoei nauki.
Komaj je eden na tleh pogažen, po*
teptan in obsojen za vedno, že dvig*
ne drugi svojo ghivo in zaene bru*
hati svoj strup. Veene borbe, ki pa
vlivajo krščanstvu vedno svežih
moei in ga ne uspavajo, bi se že zde*
le brezupne v dobi 2000 let, če bi ne
vedeli, da je pisano: »... peklenska
vrata jo nc bodo premagala!«
Iz krvi mueenikov je vstala mlada
Cerkev prvih kristjanov. Ta kvas je
prekvasil svet, eeprav je srcdnji vek
prinesel Cerkvi dosti škode. Dvig*
nili so se ueenjaki, ki so z nasme*
horn skušali zavraeati krščanske
nauke. Ponižni redovniki, ki so iz*
žarevali iz sebe kot sonce milino in
loploto, so raztajali to pogubonos*
no slano.
V naših časih ima Cerkev zakle*
tega sovražnika proti sebi. To so
framasonskc skrivne družbe. Osno*
vane so bile v 18. stoletju zgolj kot
stanovske orLanizacije zidarjev v
Londonu. Toda s časoma, kar bomo
morda o priliki popisali, so jele
irneii pred očmi glavni cUj: uničiti
Cerkev Kristusovo. Največje glave
in najbogatejše so udje teh skrivnih
dnižb. Pri svojem poslu pa ne gredo
z razvitimi prapori na dan. Lepo
skrivaj prav kakor je pisano »voičje
v ovčjih kožuhih« se vtihotapijo
med priprosto ljudstvo in izobra*
ženstvo. Poslužujejo se v prvi vrsti
¦'easopisja. Toda zcpet ne tako, da bi
;rbravcu le sum obudili, kakšnc na-
"mene imajo. Še celo o veri pišejo
lepo, vmes pa kanec strupa! In to
po malem in malem. Začno grajati
vcrske in ccrkvene predpise in se
postavijo za varihc in zaščitnike
resniene, čistc vere, kakor oni pra*
vijo »tiste, ki jo je Kristus razodel,
ne pa tiste, ki so jo papež in duhov*
niki spaeili v lasten prid.« Tako po*
šiljajo v boj framasoni, med katere
imajo dostop le nekateri izvoljenci,
svoje predstraže ,ki se jim veasih
še dobro sanja ne kateremu jjospo*
du skižijo. Takih predstraž je tudi
med Slovenci!
Ker so ti naerti privedli do še pre*
majhnih uspehov, so se vrtjli frama?
soni na nov način boj a proti veri in
nravnosti.
2e v grških easih so živeli ueenja*
ki posebne sole. To so bili tako ime*
novani »stoiki«. Ti, pagani do moz*
ga, so pa živeli zelo eednostno in
krepostno. V prvih kristijanskih ča?
sih so njihovo nravnost stavili nad
krščansko in imeli v njej hudo oro*
žje proti kršeanstvu. Framasoni so
to obnovili. Postavili so se na stališ*
ee ueenjaško nazvane »racionalistie*
ne etike« ali umstvene nravnosti. Ti
novošegni pagani se zavzemajo za
krepostno in nravnostno življenje
na las podobno krščanskemu. Toda
ne zato, ker je to utemeljeno v božji
postavi, marvee, ker se s takim kre?
postnim življenjem naravna vred*
nost posameznika poveea. Kakšen
velik prepadi Mi radi Boßa in božjes
«a razodctja, oni radi eloveka, radi
telesa, a globoko brez vere. Romano
Guardini, voditelj nemSkcga kato*
liškcga mladinskega gibanja zove to
novo framasonsko strujo, ki je ob*
jela dtihove zlasti v Nemeiji in še |
bolj na Ceškem, »novo paganstvo s
pozitivnimi eloveškimi in kulturni*
mi možnostmi«. In to bo v našem
zapadncm kulturnem krogu eden
najresnejših nasprotnikov katoliš*
štva. Le v metflenih obrisih so tu na*
risane struge koder se pretaka strup
v zdravi ljudski Organizern. Toda to
naj že pokaže bravccm, da so svo*
bodomisleci, posebno oni »majhni«
in šc navidez katoliški, dostikrat
podzavcstno le »dolga roka« frama*
sonskih velikih mojstrov.
Kaj morajo storiti tisti, ki od-
dajajo sobe in stanovanja v
naj em ?
Registerski urad v Gorici je raz*
poslal celi vrsti kmcekih posestni*
kov v Anhovem, Čepovanu in Lo*
kovcu pozive, da se oglasijo pri re*
gisterskem uradu ter plačajo globo
od 100 lir in takso 10 lir, ker niso
plačali takozvane takse za državne
koncesije, predno so oddali v naj em
sobo, oziroma stanovanjc.
Iz teh krajev so se kmetje zglasili
v tajništvu Kmečko * delavske zve?
ze in zaprosili pojasnilo v tej zade*
vi. Gotovo pa je mnogo takih slu*
eajev tudi drugod. Zato je potreb*
no, da zadevo pojasnimo v našem
listu.
Zakon o državnih koncesijah od
30. dec. 1923 St. 3279 predpisujc
namree v elenu 27. priložcne tabele
A, da se mora plaeati za izjavo, ki
jo mora predložiti krajevnemu ob*
lastvu javne varnosti tisti, ki name*
rava oddati v najem sobe ali pa sta*
novanja s pohistvom (moblirane) ne
glede na trajanje najema, za vsako
sobo lir 10 in za vsako stanovanjc
lir 35.
Ta taksa se mora plaeati vsako leto,
ko se mora zgoraj imenovana izjava
pregledati (vidirati) po krajevnem
oblastvu javne varnosti (to je po žu*
panstvu.)
Kdor hoee namrcc oddajati mo*
blirane sobe ali moblirana stanova*
nj v najcm in vrši oddajanje v na*
jem kot obrt, mora to v smislu el.
60. zakona o javni varnosti prijaviti
krajcvnemu policijskemi! oblastvu
na kolkovancm papirju od 1 lire.
Gorimenovsina taksa se plača v
predpisanih posebnih kolekih, ki jih
najemodajalec dobi v trafikah" in
registerskih u.radih.
^ Navedcno izjavo mora najemo?
dajalec vsako leto tckom meseca
decembra predložiti krajevni poli*
cijski oblasti, da jo vidira. Pri vsa*
kern vidiranju mora prosilec znova
plaeati takso.
To izjavo mora predložiti samo
tisti, ki oddaja sobe ali stanovanja
v najem radi dobička, ne pa tisti, ki
odda v najem sobo ali stanovanje,
če tudi proti plačilu a samo v posa*
meznem slučaju. Ni treba, da pred*
loži izjavo tisti, ki odda v nujem
nemoblirane sobe ali nemoblirana
stanovanja. Policijska okrajna ob*
last lahko prekliee podeljeno konce*
sijo. Ti predpisi veljajo posebno za
tiste, ki oddaja jo v najem sobe ali
stanovanja letoviščarjern, ne pa za
tiste posestnike, ki oddajajo v na*
jem sobe ali stanovanja domacim
družinam in nedomačim uradnikom,
četudi so sobe in stanovanja mobli*
rana.
Najemodajalci so tudi dolžni
hraniti seznam vseh onih oseb, ka=
lerim oddajajo sobe v najem in mo-
rajo osebe javiti policijskemu kra*
jevnemu oblastvu prihod in odhod
dotienih oseb.
Kdor brez dovoljenja oddaja so*
be ali stanovanja v najem radi do*
bieka, se kaznuje po kazenskem za*
konu (čl. 451) z globo do 50 lir in za
slneaj, da se pon<>vnokrat p^egreši
z globo od 20 do 200 lir.
Odgovor tajništva Kmečko * de*
lavske zveze kir.etom najemodajal*
eem v Čepovanu, Anhovem in v Los
kovcu priobčimo prihodnjič!
Tajništvo K. D. Z. v Gorici.
Listnica    Kmetsko=delavske   zveze
in poHtičnega   društva   »Edinosti«
v Gcrici.
Vojnim oškodovancem.
Vojni oškodovanci iz Krasa, iz
Sv. Lucije in drugih kraiev so se
obrnili na tajništvo Kmeeko?delav*
ske zveze s vprašanjem, kaj naj
ukrenejo glede pisma, ki so ga prc*
jeli od banke »Associazione Vene*
tu Cooperativa«, Corso Verdi 23
v Gorici.
Mnogim vojnim oškodovancem
pošilja imenovana banka pisma, ki
se glasijo: »Siccomc sul fabbricato
di Vostra proprictä non avete an*
cora incassata la liquidazione a sal*
do ed essendo noi in grado di ri*
mettervi al piü presto ed in contan*-
ti quanto Vi spetta a titolo di ri*
sarcimento danni di guerra Vi pre*
ghiamo di voler Vi presentare nei
nostri Uffici in Gorizia — Corso
Verdi No. 23 con tutti i documenti
attualmcnte in Vostro possesso
onde potervi liquidare.« Pismo se
glasi v slovenščini: »Ker Vam še
ni bila izplačana vojna odškodnina
za Vašo hišo in ker smo mi v polo*
žaju, da Vam čimprej in v gotovini
izplačamo vojno odškodnino, Vas
prosimo, da se zglasite v naših ura*
dih Corso Verdi St. 23 z vsemi do*
kumenti, ki so v Vaši posesti, da
Vam zamoremo izplačati voino od*
škodnino.«
Naši ljudje so postali vsled ve*
liko slabih in nesreenih izkušenj
zelo nezaupljivi posebno, ko gre
za vojno odškodnino; in zato prav
nie ne zaupajo tudi tei banki.
Tajništvo K. D. Z. se ie informs
ralo pri raznih oscbah glede vab*
ljivih ponudb te banke; danes se
je zgksil v tajništvu K. D. Z. tudi
zastopnik banke in prosil tajnika
drja Bitežnika, da bi priporoeal v
»Gor. Straži« vojnim oskodovan*
cem in posebno še cerkvenim upra?
viteljem glede likvidacije eerkvone
vojne odškodnine, da bi se čim
prej zglasili pri banki in vložili
prošnje za izplaeilo voine odskod«
nine pri že sklenjenih stavbinskih
konkordatih ali pa za izplaeilo
predujmov v slučajih, ko niso voj*
ni oškodovanci še sklenili koniior*
datov. Po izjavah zastopnika ban*
ke bo »Associazione Vcneta Coo*
perativa« v položaju nuditi stran*
kam posebne ugodnosti le do 31.
decembra 1925: zato bi morali voj*
nj oškodovanci vložiti prošnje
vsaj do 31. decembra t. 1.
Informacije, ki jih ima tajnistvo
K. D. Z. o tej zadevi niso zadostne
in tako jasne, da bi zamoglo dati
vojnim oškodovanccm sis*urni na*
svet in jih tako obvarovati pred
vsako morebitno nesreeo in škodo.
Zastopniku banke g. geom. Mo?
niaschiju je dr. Bitežnik odgovoril,
da bi bil pripravljen o zadevi po*
ročati v »Gor. Straži« in io pripo*
rocati le, če bi bil popolnomn go*
tovr. da gre za korist vojnih oško*
dovancev in da jim ne preti nobes
na škoda, tega zaupanja pa danes
nima. Zato bo zadevo še proučil in
bo zaprosil za točne informacije
tudi pri banki.
Za danes svetujemo vsem onim,
ki so se v tej zadevi na nas obrnili
in tudi vsem drugim voinim oško*
dovancem, da počakajo na naša
nadaljna pojasnila.
Tajništvo K. D. Z. v Gorici.
Raj jc novega na deželi?
Solkan.
Prihodnjo ncdeljo se ponovi ka*
kor že javljeno v dvorani g. Aloj*
zija Mozetiea, ob 3M> uri pop. »Mi*
klova Zala«. Priditc!
Vogersko.
Poroča se nam, da se tamošnji
ueitelj g. Makovec kaj eudno ob*
naša. je ueitelj, je strasten pristaš
vladajoče stranke, ie nikdar siti
družabnik vseh, ki imajo vino ali
drugo. Sedaj se posebno zanima za
tako zvane kolinc. Ob enem pa je
tudi policijski agent, izvršuje brez
Javna zahvala
Popolnoma okrepčan po težki živ*
čni bolezni, kateri se je bil pridružil
tudi tifus, se eutim dolžnega izreči
najtoplejšo zahvalo zdravniku gosp.
dr.ju E. Grešiču za njegovo uspešno
zdravljenje in mujo, ki jo je imel
ves čas moje bolezni.
Ker smatram svoje ozdravljenje
predvsem za milostno dobroto bož?
jo, izrckam svojo prisreno zahvalo
dobrim dušam v obeini in gg. 00.
misijonarjem na Gradu za opravlje*
ne molitve in sv. mašo za moje
zdravje.
Vsem bodi na tem mestu izrecena
moja najtoplejša zahvala.
Miren 10. decembra 1925.
Av<Just Pelikan,
stavbni mojster.
ROB.   BERKA
se je
PRESELIL
ssvojim  ZOBOTEHN1ŠKIM   ateljejem
na
Corso Verdi 3O, Goricet
Stran 4.
>GORISKA STRATA«
privoljenja županstva, ozir. brez
zrmnja le^tega preiskave. Stalni in
nenizdružni pomočnik pri teh o*
pravkih mu je občinski sluLia Gre*
t^orič, ki si že dancs usvaja pravice
župana in izjavija samooblastno,
da je njemu dovol.jcno vse; skupno
z ueiteljem pa izjavljata, da se raz*
mere itak v kratkem spremene in
ne bo imel župan več bescde. Iz*
vrsile so se v zadnjem času pre*
iskave ali pa poizvedovanja; hruli*
lo se je ljudi v Lostilni in jim na*
povedovalo, da se bodo oni še ma?
ščevau. Slišali pa smo, da ie obna?
šanje tfospoda ueitelja precej ne*
priporočljivo. Še celo deklice niso
preveč varne. Vprašamo gospoda
ueitelja, kaj je pravzaprav njegov
poklic: če je učitelj, naj bo v soli,
ee ie vzgojevatelj mladine, naj ne
bo vedno in vedno v tjostilni, naj
se drži tcmeljne toeke pro<>rama
stranke. ki naj bi ji pripadal. Naj
nc tfovori proti veri, proti duhov*
nikom, proti cerkvi v gostilnah na?
pram starejšim, ki so slueaino star*
ši njctfovih ueencev. Prihodnjie še
kaj vee.
Selo pn Podtnelcu.
V zadnjem času ie »Straža« pri*
občila dva dopisa tieoea se naše
vasi, oz. njene mladine. V prvem
domsu je neki popotnik popisal
obisk naše vasi in nas ie res tako
pohv;ilil, kakor nismo zaslužili. Za*
vedamo se, da tudi pri nas ni vse
dobro, marsikaj bi bilo lahko bolj*
še. — Na ta dopis si nas ie pod*
melški pevovodia v protidonisu
presneto privoščil, kar ie vzrok,
da danes odgovarjamo; priznamo,
da ima zadnji dopisnik več ali
manj rrav, vendar bi mu. svetovali,
da naj prej pomete r>rcd svojim
pragom. Res je, da je pri nas mla*
dina preveč vdana veseliaeenju in
piesu; gotovo pa bi sc to omejilo,
če bi imeli lastno društvo. Ne bo*
dimo prevee ernogledi. Da se ni*
smo vdele/ili vaše veselice, se tudi
zavedamo, kakor tudi, da ..smo ta
dan v bližnji vasi — vcseljačili.
Tmeli smo pač svoje vzroke radi
neudeležbe. Kar se tiee pa plesa,
same povemo, da tfa nismo prire*
dili nalašč. Plesa ne zanovarjamo,
ker je res tei^a že preveč' pripom*
nimo pa, da tega tudi v Podmclcu
nc mnnjka. Ni naš namen, da bi se
branili proti oeitkom g. pevovodja,
utfotoviti smo marveč le hoteli, da
imamo že vsak pred svoiim pra*
gom dovoli smcti. Skušaimo, da
naše slabosti odstranimo, da bomo
res vredni nohvale prvesia L. do*
msnika iz Sel, in pustimo medse*
bojne očitke, ki priiatelistvo dveh
vasi le poslabšajo. Pa brez zamcre,
g. pevovodja!                 Miadina.
Lokavec,
Pretcklo soboto in ncdcljo se je
vršila pri nas obieajna Miklavzeyn
veselica, katero je priiedihi šolska
mladina pod spretnim vodstvom ^.
nadueitelja Leopolda Paljka. Prire*
ditev je uspcla nadvse pričakovanje.
Pevskc točke so izvajali naši maleki
prav dobro. Najbolj pa je u^ajala
Kosijeva »Prepir med vinom in vo*
do«. Nastopili so tudi fantje iz raz*
nih stanov, med katerimi so želi
naj vee hvalc: brusač, piskrovez v
pravi uniformi naših Rezjanov in
dimnikar. Pomenljiv za današnje
case je bil eetvero.^ovor med zdržni*
kom, pivcem, pijancem ter njc^ovo
žcno, katera nam je v svoji revni
obleki predoeevala pravi tip matere*
mueenice iz pijančeve družine. Nad*
vse pohvalno je nastopil naš stari
znanec »mojstcr siihe ruobe«, Ur*
ban iz Ribnice. Dobro so jo pogodili
i^jralci v i^rici »Sv. Nikolaj«. Pred
razdeljevanjem darov sta nastopila
vratarcek in mali parkeljček, kate*
ri je občinstvo kar navdušil z svo-
jim korajžnim nastopom in petjem.
Le Sv. Mikavžu bi za prihodnjie pri*
poročali malo vee živahnosti. Prire*
ditev se je zakljueila z razdeljeva*
njem Miklavževih darov, med kate*
rimi jc bilo ttudi precej leskove^a
olja, a ne za Vse — samo za nekate*
re. Vsa cast in zahvala a. Sol. vod.
za trud, katerega je imel z našimi
maleki. Občinstvo je obakrat napol?
nilo vcselični prostor ter z vidnim
zadovoljstvom sledilo posameznim
točkam sporeda.            Očividec.
Iz Bat.
Draga Straža, od. povsod prinašaš
vesele novice, kako se tu pa tarn
fantje po društvih veselo gibljejo.
Pri nas pa, žal ni tako. Fantje se raje
poizgube po krčmah in zapravljajo
denar. Bi ne bilo bolje» če bi raje
spravili skupaj 15 lir in si naročili
»Goriško Stražo«? Ko jo boste pre*
brali, boste videli, kako se drugod
fantje in dekleta izobražujejo, pri*
rejajo lepc prireditve, imajo knjiž*
nice, predavanja itd. Pri nas pa nič!
Mladenič iiz Bat, zdramite se, rešite
svojo cast in pojdite v društva, ne
pa le v gostilne se morda celo pre*
tepat.
Zatolmin.
(Smrt.)
Naznanjanio žalostno in tužno
vest, da nam je kruta smrt iztrgala
iz svoje srede nam nad vse dragega
tovariša in člana društva Perdiha
Josipa v njegovi najlepši mladeniški
dobi. Da je bil pokojni blagega zna*
čaja in vsem vaščanom priljubljen,
je jasno pokazala vclika udeležba
pri pogrebu. Na grobu rnu je pevski
zbor izobra/evalnega drustva zapel
zadnjo slovo. Naj mu bo lahka zem*
ljica! Ostali drnžini pa na5v;e iskre- '
no sožajje.
Opatjeselo.
Po 46ih letih se je pri nas obhajal
sv. misijon, ki sta ga vodila čč. gg.
lazarista Klančnik in Skvarča iz
bližnjega Grada. Najpre] so opra*
vili šol. otroci svojo pobožnost na
I. adv. nedeljo, ko se je začel mi*
lostipolni tcden. — Čeravno je bil
začetek skromen, je bozia beseda
kmalu ogrela srea vernikov tako,
da so v vedno večjem številu pri*
hajali k vsaki pridigi. Sklep v ne*
deijo 6. t. m. je bil prav veličasten.
Saj še ni bilo toliko vernikov v na*
ši novi cerkvi, kakor pri sklepni
pobožnosti. Ob lepem vremenu se
je pomikala dolga procesiia z mi*
sijonskim križem po navadni poti.
— Zahvalimo Boga, da nam jc dal
docakati te milostipolne dneve in
utisnimo si ,::loboko v sree nauke,
ki smo jih slišjali od gg. misijonar*
jev. — Za njihovo naporno delo
jim bodi Bog plačnik!
Fisma naših izscljcnccu.
Voščila izseljencev.
Crcufzwuld, Fnmcija.
Vesele božične praznike in srečno
novo leto vošeimo našim staršem,
bratom, sestram, fantom in dekle*
torn, oženjeni svojim družinam, ter
sploh vsem čitateljcm »Goriške
Straže«. Idrija, Kcrpan And. — Cer*
kno, Sedej Vin., Erzen Vene., Čelik
Fr., Gantar Tom., Drlink Jak., Tu*
šar Ciril, Vene. Metod. Svetičič Pet.
—  Planina: Razpet Lovr., Peternclj
Jer. — Novake: Umek Jak., Kokelj
Ant., Hadalin Jak., Gatej Iv., — La*
binje:  Tavčar  Jern.,  Tavčar  Ivan,
Kosmač Pet. in Karol. — Poljane:
Tavčar And., Tavčar Jak. — Poče:
Razpet Fr. in Iv. ? Trebenče: Stucin
Jak. in Jože. — Gorje :Močnik Jože,
Mauri Jan in Cir., Razpet Ant., Ma*
kuc Jak. — Jescnica: Čufer   Iv.   —
Zakojca:  Valentinčič   Fr.,  Flander
Ivan, Flander Janez. — Zakriž: Pe*
ternelj Fr., Hadalin Fr., Jereb Vik.,
Melinkov Peter. — Reka:  Močnik
Just. — Otalcž: Čerin And. — Ma*
sora: Likar And., Magajne Marko.
—  Jazne: Červ Fr. in Ivan. — Pod*
brdo: Kemperle Iv. — Nemški Rut:
Leban Avg., Klobučar Fr. — Loko*
vee: Leban Fr., Šuligoj Rud. — 'tr*
novo  pri  Gorici:  Hvala Alojz.  —
Čepovan:  Bratuž  Ant.   —   Bovec:
Zdravlje Josip.
Darovi.
Za božičnico »Mladike« je na*
brala ga Vukova iz Mirna pri po*
roki gdč. Erzetič in g. M. Mauriča
v Št. Lovrencu 40 L. Prisrčna hvala!
Vabilo
k izvanrednemu    obenemu    zboru
Kmetske in delavske gospodarske
zadruge za Baško dolino v Huda*
južni, ki se bo vršil dne 27. decem*
bra 1925 ob dveh popoldne v pro*
storih posojilnice s sledečim dnev*
nim redom:
1. Poročilo o stanju zadruge in
nadalnji ukrepi. 2. Volitev načcl*
stva in nadorstva.    3.  Slučajnosti.
Odbor.
VOJNI OSKODOVANCI!!!
Do 20. t. m. imate še čas, da
predložite prošnje za preduime za
škodo na stavbah in za končno li*
kvidacijo, ako imate konkordat že
sklenjen; n. pr. konkordat od stav*
be znaša v predvojnih cenah L 5000,
obnova stavbe se je vršila, ko je
bilo izplačevanje predujmov po*
množeno 5 krat — L 25.000. Preduj*
ma ste dobili 15.000 L, ostalih 10
tisoč L dobite v ndjkraišcm času.
Enako tudi oni, ki ima jo že sklc*
njen konkordat in niso še dosedaj
prejeli nikakega zneska.
Za točno in hitro izvršbo obr*
nite se na
DAVIDA SOBAN, GORICA,
Corso Vitt. Eman. III., št. 28/II.
Kanarčke pristne »Harzseifcrt
Edelroller«, izvrstne pevce in sa*
mice prodam po nizkih cenah. Sv.
Peter pri Gorici, Vertojbenska ce*
sta štev. 199.
Zavod v Gorici sprcime hlapca.
Več pove uprava »Goriške Straže«,
\Tia Mameli 5.
Pekovski pomočnik išče službe
bodi si v mestu ali na deželi. Naslov
pove uprava lista.
Gostüna na prometnem kraju se
vzame takoj v najem. Ponudbe pod
»Gostilna takoj« na upravo.
Plačilna natakarica išče primer*
nega mesta. Ponudbe pod »Plačil*
na natakarica« na upravo.
Kje dobite pristna domača vina?
Pri »Vinarski zvezi« v Gorici, ulica
Formica štcv. 1 (tik Korna). Zveza
ima v svoji zalogi izborna domača
vina vseh vrst, po zmerni ceni. —
Poskušajte!
Ugodna prilika! — Kateri Slove*
nee si želi utsvariti   miren   dorn v
Sloveniji z nakupom lepega poscst*
va?    —   Posestvo,   katerega jc 18
oralov, obstoji iz 9 oralov starega
gozda ter 9 oralov njiv in sadonos*
nika; skupno iz treh parcel in leži ;
na najlepši legi v vinorodncm kra* j
ju Krškega  okraja na Kranjskem. •
Gorica — IVAN KACIN —
Piazza N. Tomaseo 29. * Tovarna
cerkvenih orgelj, harmonijev se pri«
poroča preč. duhovščini in pevskim
društvom. — Za vsako delo se jam*
či. Plačila na obroke. Zahtevajte
cenik.
Različno kovaško orodje   je   na
prodaj. Naslov pri upravi.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 3. I. 1926.
»Conte Rosso« 24. I. 1926.
Iz Genove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Principessa Maria« 30. 12. 1925.
»»Tomaso di Savoia« 13. I. 1926.
Iz Genove v Buenos Ayres 19 dni.
v Avstralijo:
»Regina d'Italia« 20. jan. 1926.
Informacije daje in sprejema pred-
naročila na vozne listke zastopnik
F. Rosich, Gorica,
Via Contavalle št, 4.
StolprflLC» ure
najmodernejšega sisteina ki se navijajo vsa-
kih 8 dni imam v zalogi
Franjo Štolfa, urar
Komcn na Krasu
Röntgenologicni zavod
za zdravljenje in diagnostiko
ppwijaDiJ. QEFIGR1
V GORICI, [ORSO VITT. EH. III. St. II
SFRE3EMS OD 9 - IZ IN Z - 4
ZDRAVNIK
Dr. Just  Bačar
Gorica, Viale 24 Maggio št. 9
Zdravljenje s Sollux-zarki
in  ultravijoletnimi   žarki.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.  L MERMOLJA
špeeijalist za ustne in zobne
bolezni,   ordinira
v GORBCfi na Travniku 5/H.
od 9. do 12.   in  od 3, dO 5.
V IDRIJI vsako prvo m tretjo so*
boto    in    nedeljo v mesecu    (okr.
hranilnica).
Plačam najvišje cene za kože
lisic, podiasic, kun, zajcev,mačk,
veveric,   jazbecev  i.  t.  d.    i. t. d.
Prodajam PAST! in POSEBNO MESO
za lov na divjačino.
DElaunica in strojenje in baruanje   ¦—»—'
NihČe   nima   pravice   kupovati   zame
WALTER WINDSPACH
GORIGA - Via Carducci 6 - GORICA
Pozor nc* izpremenjeni naslov!
„Mundlos" šivalni stroji
„Göricke^ duoholBsa, motorini „Finm"
belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kerševaniju-Gorica
Piazza Cavour št. 9
IHehanična delQvnica, Piozza Coyour Sfey. S.