POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CEL 3000 OSREDNJA KNJIŽICA CEL JE Rejski trg 1 a LJE CELJE SN00032 LETO XXXVIII, 20. OKTOBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 42 JURE REPENŠEK Predsednik Kulturnega društva Jurij iz Mozirja V Zgornji Savinjski dolini je bilo že precej poskusov takšnega ali drugačnega petja, ki se je na žalost po nekaj letih izjalovilo. Mladi se premikajo iz kraja v kraj, se ženijo, dirigenti odhajajo v tujino. Kot sem že omenil, smo člani kvinteta sosedi, tako da nas te stvari vežejo, saj vemo, da moramo pokriti lokalne interese in tudi vabilom od zunaj se vedno z veseljem odzovemo. Dogovor za varnejšo prihodnost v Zgornji Savinjski dolini STRAN 10 Rečičanom zapeli pevci Gorenja STRAN 11 Vrtnarstvo in cvetiičar||||^ Hribemìkova IO, 3330 Mozirje, Tel: 03/839-46-60 fBW,03/839llflU SprejemamoiiarociWje^aranziimijSizsuhega in svežegarćvetiMriiiiko)^yiTni|f|VUtuui vlson?/. aii^wt je? gobe, razne IjTKEfAmiTK POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savinjski vai www.radi02fcidi.si 106,2 Mhz NOW FREKVENCA - ST« PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz 1| Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje NOVO V BUTIKU GRAZIA -SPODNJE PERILO - modne barve (temno rjava, roza, tigrasta, temno modra ) - košarice A,B,C,D,E in F - ugodne cene (oblikovani nedrčki 5.500 sit) NE ZAMUDITE! PROMOCIJSKA AKCIJA 30 % POPUSTA za določene modele perila! Vabljeni v Butik spodnjega perila GRAZIA, v Nakupovalni centerVelenje. Volitve za razvoj V zadnji številki Savinjskih novic pred letošnjimi lokalnimi volitvami v aktualni temi obravnavamo novo zakonodajo na področju zdravilstva, ki je povzročila kar nekaj hude krvi, vprašanje pa je, kakšen epilog bo doživela skozi obravnavo v parlamentu. Poročamo tudi o predvolilnih aktivnostih posameznih strank in kandidatov, pri čemer je bila še posebne pozornosti deležna javna tribuna v Nazarjah na temo državne pomoči zgornjesavinjskemu gospodarstvu. Bistveno sporočilo, ki ga lahko razberemo iz novinarskega zapisa Edija Mavriča -Savinjčana, nas opozarja na to, da če si sami ne bomo pomagali, nam tudi država ne bo pomagala. No, pomagala bo že, kolikor lahko, toda razvojne poti moramo začrtati sami in tudi sami narediti prve korake, če želimo dobiti kakšno spodbudo tudi iz Ljubljane. Za razliko od volilne kampanje na nacionalnem nivoju oziroma v prestolnici države v naši dolini vse poteka relativno mirno in dostojanstveno. Pranje umazanega perila se gredo le najbolj zagreti posamezniki v gostilniških prostorih in tu in tam kakšen korenjak na zboru volivcev. Pričakovanja pa so seveda velika, saj ne gre samo za posamezne funkcije za prihodnje štiriletno obdobje, gre tudi za vprašanje, ali bo sedanji vladajoči koaliciji uspelo doseči podoben rezultat kot pred dvema letoma tudi na lokalni ravni. Neposredno pred volitvami je koalicija znova načela strateško temo o razdelitvi Slovenije na pokrajine. Že nekaj časa je jasno, da bo pokrajin štirinajst, kar pomeni, da bo med njimi tudi Savinjsko-Šaleška oziroma Saša. Gledano iz tega zornega kota je torej tudi za Zgornjesavinjčane pomembno, kdo bo izvoljen na najodgovornejše funkcije v Šaleški dolini, saj bo regija uspešno delovala le v primeru, če bo zagotovljen skladen razvoj na njenem celotnem območju. Prihodnji petek ne zamudite Savinjskih novic z vsemi pomembnimi rezultati lokalnih volitev in izjavami glavnih akterjev! In še nasvet: če ne želite, da bi o vaši prihodnosti odločali drugi, pojdite na volitve in glasujte za kandidate, za katere menite, da lahko za naš razvoj postorijo največ. IZ VSEBINE: I« Aktualno: Lov na zdravilce, ščitenje bolnikov ali priviligiranih?.....................4 Občina Luče: Brezplačen dostop do interneta..........5 Intervju: Jure Repenšek, predsednik Kulturnega društva Jurij iz Mozirja.6 Društvo za boj proti raku Velenje: Zdravje ni dobrina sama po sebi..15 Center starejših Gornji Grad: Slikarska razstava Branka Rupnika..16 Odbojkarski klub KLS Ljubno: Ljubenke uspešne tudi v tretje...21 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 42,20. oktober 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. v._____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________J PREDLOG ZAKONA 0 ZDRAVILSTVO lov na zdravilce, ščitenje bolnikov ali priviligiranih? Dolgo pričakovani Zakon o zdravilstvu, ki bo kmalu šel v vladno proceduro, povzroča med zdravilci precej hude krvi. Osnutku zakona odločno nasprotujejo in pozivajo poslance, naj takšnega predloga zakona ne sprejmejo, saj je po njihovem prepričanju povsem v nasprotju z načeli zdravilstva in lahko pomeni precejšnje nazadovanje v njihovi stroki. Predlagatelji zakona se na apele zdravilcev ne ozirajo preveč in poudarjajo, da je glavni namen zakona ureditev področja zdravilstva in predvsem zaščita ljudi, ki se poskušajo zdraviti tudi na ta način. KAJ JE SPORNEGA V ZAKONU? Po mnenju zdravilcev je pravzaprav sporen celoten predlog zakona, saj je bil poslan v javno obravnavo brez soglasja zdravilcev, ki so sicer sodelovali v komisiji za pripravo zakona, niso pa bili prisotni pri pripravi zadnje različice predloga zakona. Zakon naj bi tako bil pripravljen povsem brez osnovnega poznavanja zdravilstva in zdravilskih metod. Čeprav naj bi bil njegov glavni namen zaščita ljudi, ki se zatekajo k zdravilcem, so dosledno določene edino sankcije in ukrepi proti zdravilcem, če bi ti delovali v nasprotju z zakonom. Tako naj bi bil zdravilec odgovoren, če bi bolnik zamudil medicinsko zdravljenje oziroma če bolnika ne bi pravočasno poslal k zdravniku. So pa bili pripravljavci zakona povsem nedosledni pri postavljanju kriterijev, ki bi določali, kdaj je zdravilec deloval v nasprotju s prej omenjeno določbo. Ker si ministrstvo za zdravje želi doseči nadzor nad delovanjem zdravilcev, naj bi zakon uvedel tudi podrobno zdravilsko dokumentacijo o bolniku, kjer naj bi bila zabeležena uporabljena zdravilska metoda, vsak bolnik bi pred zdravljenjem pri zdravilcu moral podati pisno privolitev v zdravilsko metodo, zdravilec bi bolnika moral seznaniti z možnimi posledicami alternativnega zdravljenja in ga opozoriti, da je odklonitev medicinskega zdravljenja lahko nevarna za njegovo zdravje. Vso delovanje zdravilcev naj bi nadzorovala zdravilska zbornica, katere pa predlagani zakon ne določuje podrobneje. BOLNIKE JE POTREBNO ZAŠČITITI Takšna zaščita uporabnikov alternativnih zdravilskih metod je vsekakor dobrodošla, saj je dejstvo, daje med zdravilci veliko šarlatanov, ki mislijo predvsem na svoj zaslužek in ne na dobrobit svojih strank. Težko pa je razumeti, zakaj vlada, če res želi zaščititi bolnika, z omenjenim zakonom ne poskrbi za tesnejše sodelovanje uradne medicine in zdravilstva. To je namreč ena izmed glavnih pobud zdravilcev, ki pa je naletela na gluha ušesa. Zdravilci se pritožujejo, kako naj zdravnik, tako je zapisano v predlogu, na prošnjo bolnika poda mnenje o zdravilski metodi, kije sploh ne pozna? Pravzaprav je ne sme poznati, saj je v primeru, da se z zdravilstvom ukvarja (kako naj bo drugače seznanjen z njim?), primoran vrniti svojo zdravniško licenco. Zakon, ki naj bi uredil dolgo zanemarjeno področje zdravilstva, je očitno poln protislovij, kijih opazi že popoln laik. In čeprav bo verjetno omogočil večji nadzor področja, ki je precej občutljive narave, ni naredil nič, da bi poskrbel za večjo kvaliteto alternativnega zdravljenja. To pa je tisto, kar si želi večina zdravilcev in uporabnikov njihovih storitev. Tatiana Golob Naša anketa Klasika ali alternativa? Veijetno ni nikogar, ki ne ve, kako je, čete kaj boli. Skorajda vsakdo si je že izkusil dolga posedanja vzdravniški čakalnici. Marsikdo že dolga leta toži zaradi ponavljajočih težav, toda klasična medicina mu pri tem ne more pomagati. Je v teh primerih alternativna medicina rešitev? Slovenija ima na tem področju pravno zmedo. Alternativna medicina je v strokovnih zdravniških krogih še vedno obdana z meglico nezaupanja, toda vrste pri alternativnih zdravilcih pričajo, da jim ljudje zaupajo. In da, vsaj nekaterim, ta drugačna pot zdravljenja tudi dejansko pomaga. V tokratni anketi smo spraševali, ali naj bo vSIoveniji zdravstvo še vedno ali klasika, ali alternativa, ali pa naj bo kompromis obojega. Stane Jovan, Mozirje Verjamem v alternativno medicino. Nekoč sem imel tri napotnice za specialista, toda ker je treba na takšne preglede čakati po pol leta, sem se obrnil na alternativnega zdravitelja. Ker sem mu verjel, je pomagalo. Zagotovo pa je temelj uspešnega zdravljenja zaupanje med pacientom in zdraviteljem. Verjamem, da bi bilo dobro, če bi standardna in alternativna medicina sodelovali, saj ti področji nista tako zelo ločeni, kot kdaj delujeta. Borut Knapič, Rečica ob Savinji Prepričan sem, da alternativna medicina ni takšen bav bav, kotjo kdaj prikazujejo. Verjetno bi bilo eno z drugim najboljša kombinacija. Vidim, da so pri zdravilcih kar dolge čakalne vrste, ljudje jim očitno zaupajo. Sam tu še nimam izkušenj, se pa poslužujem alternativne medicine pri veterini, in sicer pri konjih. Marjana Češnovar, Mozirje Malce zaupam, a bi se to področje zagotovo še moralo urediti, da bi bil dostop omogočen vsem. Na tem alternativnem področju bi se morali izobraževati tudi doktorji klasične medicine. Fanika Stropnik, Mozirje Vem, da se nekaj na tem področju pripravlja, in prav je tako. Dobro bi bilo, če bi to izvajali zdravniki, saj bi se s tem zagotovila strokovnost in nadzor in se ne bi mogel kar vsakdo oklicati za zdravitelja. Nekaj stvari je gotovo dobrih, akupunktura in podobno, toda gotovo ne gre verjeti popolnoma vsemu. Jožica Kešpret, Mozirje Po moji logiki bi se to področje moralo pravno urediti, in sicer po principu kombiniranja obojega. Zdravilci bi morali imeti tudi formalno zdravstveno izobrazbo. Sama temu načinu zdravljenja zaupam, s tem imam dobre osebne izkušnje. Eta Kokalj, Mozirje Sama sem za alternativo, zaupam temu načinu zdravljenja. Verjamem, da če je dobro usposobljen alternativni zdravitelj, formalna zdravstvena izobrazba ni nujno potrebna. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem MENJAVA LASTNIŠTVA LJUBLJANSKIH MLEKARN NE POMENI NEVARNOSTI ZA MLEČNO PROIZVODNJO Andrej Vizjak: »Ljubljanske mlekarne so prepuščene tržnim izzivom« V zadnjih dneh je bilo med proizvajalci mleka zaznati kar nekaj zaskrbljenosti zaradi domnevne prodaje Ljubljanskih mlekarn tujcem. Med ponudniki več kot 54-odstotnega deleža so tudi kmetijske zadruge združene v Mlekodel, katerega vodi Anton Vrhovnik (mimogrede, Vrhovnik je tudi predsednik nadzornega sveta Ljubljanskih mlekarn). V Zgornji Savinjski dolini kmetje proizvedejo okoli 15 milijonov litrov mleka na leto, kar jih preko Zadruge Mozirje uvršča med večje proizvajalce v državi. Pretekli teden je ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič sklicala sestanek predsednikov upravnih odborov desetih slovenskih zadrug, na katerem naj bi govorili o državni pomoči Ljubljanskim mlekarnam, ki naj bi tako ostale v večinski slovenski lasti. Zadeva je očitno nekoliko privlečena za lase, saj je bila po tem podpisana pogodba o ekskluzivnosti, kar je z vidika zadrug nekoliko presenetljivo, kajti vodilni teh istih naj bi pri kmetijski ministrici govorili o možnosti, da zadruge svojega 23-odstot-nega deleža v Ljubljanskih mlekarnah ne bi prodale Salfordu. Direktor Zadruge Mozirje Andrej Presečnik pravi: »Mlekodel seje odločil za prodajo svojega deleža, potem ko so takšno odločitev sprejele država in finančne hiše. V prodajnem razpisu je eden od pogojev zaveza kupca za nadaljnjo predelavo mleka, to pomeni, da men- ZADRUGA MOZIRJE Dvodnevni odvoz mleka Zaradi časovnega in stroškovnega razbremenjevanja so se na Zadrugi Mozirje odločili uvesti dvodnevni odvoz mleka. Ustaljeno prakso vsakodnevnega odvoza načrtujejo ukiniti vzačetku februarja prihodnje leto, do takrat pa bo potrebno, po besedah direktorja Zadruge Andreja Presečnika, prilagoditi vse cisterne in hladilne sisteme. Istočasno nameravajo razširiti kamionske poti, kar naj bi vplivalo na zmanjšanje stroškov pri lokalnih prevozih. Savinjčan SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da vas spoštovanje vraž obvaruje pred nesrečo? Večina anketirancev ne verjame v vraže, ni pa zanemarljiv odstotek tistih, ki menijo, da jih vraže obvarujejo pred nesrečo. Na alternativno zdravstvo se ljudje običajno obrnemo, ko nam klasična zdravniška pomoč ne pomaga. Ali menite, da je možno združiti klasično in alternativno zdravljenje? je vprašanje, na katerega lahko te dni odgovorite v naši spletni anketi. Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 24. oktobra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. java lastništva ne predstavlja nevarnosti za mlečno proizvodnjo.« V torek je a nameravani prodaji Ljubljanskih mlekarn razpravljal tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo, na katerega so bili vabljeni tudi direktorji kmetijskih zadrug. Sodeč po izjavi ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka si je v celotni zgodbi država nadela masko. Viz-jakje srečanje strankarske kolegice ministrice Lukačičeve z zadružniki ocenil kot poskus samoupravljanja, ki bo Ljubljanske mlekarne potisnil še v večje težave. »Ljubljanske mlekarne potrebujejo strateškega partnerja, saj so v preteklosti pridelale za okoli šest milijonov evrov izgub. Državna sklada Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) se ne bosta aktivno vključila v prodajo deležev. S svojo naložbo želita zagotoviti nadaljnji razvoj in se potem umakniti. Nacionalni interes je, da se podjetje dobro razvija,« razlaga najbolj odgovoren človek za razvoj gospodarstva v vladi Janeza Janše. Savinjčan OBČINA LUČE Brezplačen dostop do interneta Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je na razpisu za postavitev javne e-točke z brezžičnim dostopom do interneta med več kot 200 vlogami izbralo 64 prijav, katerim bo vcelo-ti financiralo investicijo. Med izbranimi je tudi občina Luče, ki namerava e-točko s štirimi uporabniškimi mesti urediti na zgradbi bivše gozdne uprave. Vrednost predvidene investicije znaša brez davka na dodano vrednost 2,1 milijona tolarjev. Občina Luče vidi svojo prihodnost predvsem v razvoju turizma, zato je dostop do svetovnega spleta izrednega pomena. Po mnenju župana Cirila Rosea vidijo na področju sodobnih telekomunikacij razvojno priložnost, ki lahko ob premoščan-ju razdalj, ki potem niso več bistvene, na nek način posledično zmanjša zaostanek za razvitejšimi območji v državi. Odpiralni čas e-točke bo vsak dan v tednu, skupaj 74 ur na teden. Med vikendom bo dostopna daljši čas (petek in sobota od 7. do 21. ure, v nedeljah od 7. do 19. ure) predvsem zaradi dijakov in študentov, ki ne živijo v centru Luč in nimajo možnosti dostopa do interneta. Savinjčan __ - —— OBČINA NAZARJE Spremenjene lokacije volitev V občini Nazarje so pred nedeljskimi lokalnimi volitvami poskrbeli tudi za starejše in invalidne volilne upravičence, ki so doslej volili v prvem nadstropju gasilskega doma. Zaradi stopnic in težav z dostopom seje marsikateri občan volitvam odpovedal zatoje občinska volilna komisija poskrbela za lažje dostopna volilna mesta. Po besedah predsednice komisije Terezije Plaznik bodo občani, ki so doslej volili v domu kulture, že v nedeljo odšli oddat svoj glas v nazorsko osnovno šolo, volivci, ki pa so doslej volili v gasilskem domu, bodo lahko odslej izražali svojo voljo v domu kulture. JURE REPENŠEK, PREDSEDNIK KULTURNEGA DRUŠTVA JURIJ IZ MOZIRJA Kulturna dejavnost na temelju krščanskih vrednot Jure Repenšek (foto: EMS) Na vprašanje, kako naj ga predstavim, je Jure Repenšek dejal, da je najboljše, če ostaneva kar pri kulturi. V Mozirju niso bili vsi navdušeni, ko seje pred leti pojavilo na sceni Kulturno društvo Jurij, vendar sogovornika to dejstvo ni motilo takrat in ga tudi danes ne moti. Pomembno je ustvarjati kulturne vrednote za vse okuse in različne priložnosti. V tokratnem pogovoru je v ospredju kvintet Koledniki, ki bo v soboto, 28. oktobra, ob 19. uri v mozirski farni cerkvi s samostojnim koncertom obeležil peto obletnico delovanja. - V Mozirju deluje kar nekaj kvalitetnih pevskih zborov, zato se mi zdi vmesno vprašanje, zakaj potreba po kvintetu? Osebno sem si vedno želel, da bi imeli malo vokalno skupino. Vsem je znano, da ima današnja mladina po svojih sobah nalepljene razne tuje pevske idole. Zase lahko mirno trdim, da sem od nekdaj občudoval vokalne skupine, kot so Slovenski oktet, Koroški akademski oktet, kvartet Do in še bi lahko našteval. S tem sem živel in to petje sem vedno z veseljem poslušal. Od kod torej Koledniki? V resnici nismo povsem prvi obudili tega običaja, vendar se ideja ni rodila slučajno. V koledniški skupini smo sami sosedje, ki smo že peli ob različnih priložnostih. Če je iskren namen, napake ne more biti, smo si rekli, se malo maskirali in odšli od hiše do hiše. Iskreno lahko povem, da so se nam odprla vsa vrata, ne glede na takšno ali drugačno prepričanje ljudi. Povsod smo bili dobrodošli in tako se je začelo mozirsko koledovanje. Po nekaj letih smo koled-niško petje nadgradili in pred petimi leti začeli z rednimi vajami. Naš cilj ni vrhunskost, ampak stremimo, daje naš program vedno boljši in zanimivejši. - Koledniki ste sestavni del Kulturnega društva Jurij, ki je v mozirski kulturni prostor vneslo novo kvaliteto in svežino. Verjetno drži, da je društvo Jurij nov veter v kraju. Nenazadnje je kultura pravi medij tudi za plasiranje določenih krščanskih vrednot. Kulturo je možno ustvarjati tudi na takšen način in nenazadnje je sveti Jurij farni zavetnik. Ta svetnik simbolizira zmago dobrega nad zlim in mi želimo širiti kulturo na podoben način. Kakšna je umestitevv mozirski prostor, naj sodijo drugi, osebno sem prepričan, da delamo pošteno skozi celo leto. S prireditvijo extempore že dvanajst let razveseljujemo ljubitelje likovne umetnosti, otroke iz cele doline že enajsto leto privablja lutkovni abonma, tako dolgo tradicijo ima tudi družinsko petje. Potrebno je omeniti tudi odlično sodelovanje s kulturnimi društvi avstrijske Koroške. Zelo pomembno se mi zdi, da skozi društvo Jurij vzpodbujamo tudi domovinsko pripadnost. Ljudje še danes ne izobešajo zastave, te stvari jim ne pomenijo veliko. - Celotno delovanje društva je krepko povezano z vami oziroma vsaj toliko, kolje povezano z imenom farnega zavetnika. (smeh) Ime v resnici marsikoga zavede. Gre za slučaj, ki pride prav za nasmešek in mogoče pri kom za razmišljanje, da gre za zasebno društvo. Na to se, pač, ne da vplivati. - Koledniki je zelo širok in razširjen pojem. Mislim, da bi se brez slabe vesti lahko imenovali Mozirski koledniki. Smeh me sili, ker mi besede jemljete zjezika. Smo pred izdajo zgoščenke in v resnici razmišljamo, da bi tam zapisali Mozirski koledniki. Jasno je, da ni mogoče odkriti tople vode, niti ne Amerike in tudi kolednikov je lepo število. Upam, da ne bomo povzročili kakšne škode, če s pridevnikom izrazimo krajevno pripadnost. - Navsezadnje gre za razpoznavnost kvinteta, ki je sicer v Zgornji Savinjski dolini in tudi širše že kar lepo uveljavljen. O tem nisem nikoli posebej razmišljal ali si celo ustvarjal iluzij. Smo pevci, kakršne nas je ustvarila narava in vraga verjetno ne bomo pocukali za rep. Trudimo se narediti največ, kar zmoremo. Leta se vlečejo za nami in da se glasovi zlijejo, kot bi rekli glasbeniki, je potrebno kar nekaj časa in kilometrine. Sploh pri malih vokalnih skupinah so stvari še bolj občutljive. Malo bolj resnega petja se lahko oprimeš, ko ljudje doštudirajo in se ustalijo. V Zgornji Savinjski dolini je bilo že precej poskusovtakšnega ali drugačnega petja, ki seje na žalost po nekaj letih izjalovilo. Mladi se premikajo iz kraja v kraj, se ženijo, dirigenti odhajajo v tujino. Kot sem že omenil, smo člani kvinteta sosedi, tako da nas te stvari vežejo, saj vemo, da moramo pokriti lokalne interese in tudi vabilom od zunaj se vedno z veseljem odzovemo. Tu ne gre samo za petje, pevci morajo biti povezani tudi družinsko. - Kako je s pevsko oziroma glasbeno izobrazbo članov kvinteta? Nekateri s(m)o nekoliko študirali solo petje in sodelovali v raznih narodnozabavnih ansamblih in zborih, kjer je potrebno petje obvladati. Čisti začetniki vtem pogledu nismo, zato smo do sebe dovolj kritični. - Pravzaprav to sprašujem bolj zaradi tega, ker sem prepričan, da pevski sestav, kot je vaš, potrebuje glasbenega oziroma umetniškega vodjo. Te zadeve imamo urejene v domačem krogu. Žena Jelka je učiteljica glasbe, poleg tega je vodila nekaj zborov. Mi smo ji dobesedno prinesli v mlin, saj imamo vaje pri nas doma. Ona je tista, ki nas spremlja od začetka, in moram reči, da nas Jelka z veliko potrpežljivostjo motivira, da naredimo več in bolje. Sami bi bili verjetno prej zadovoljni. - Prej sva omenila zgoščenko, zato me zanima, katere zvrsti pesmi bodo na njej? Dobro vprašanje. Za projekt smo se odločili, ker se zavedamo, daje vsaka stvar minljiva. Zakaj ne bi po petih letih zbrali pesmi, ki so se nam posebej posrečile in bile uspešne tudi med ljudmi, če lahko tako rečem. Želimo zapustiti nekakšen glasbeni dokument, seveda ne zaradi denarja, še manj, da bi od tega živeli. Obdobje petih let ni veliko, Intervju, Politika vendar je za nekoga, kije danes še živ in se želi ukvarjati s kulturo, vredno pozornosti in spoštovanja. Vsekakor je naša želja nadaljevati bogato tradicijo moškega petja v Mozirju. Zato je naš program na nek način klasičen, čitalniški. Marsikatero staro pesem, ki sem jo začel kot petnajstletnik prepevati v moškem zboru, katerega je vodil Anton Acman starejši, z veseljem ponovimo. Zelo radi pojemotudi pri mašah. Na zgoščenki je prisotna narodna pesem, kot koledniki pa seveda ne moremo mimo koledniških pesmi. - Obstaja kakšna pesem, ki bi bila po svoji specifiki in vsebini vezana samo na Mozirje? Težko bi si dovolil reči, da obstaja kakšna posebna pesem. Rad pa bi omenil, daje bilo zelo zdravo jedro ljudskega petja v Šmihelu. V primerjavi z Lučani, ki so svoj slog petja znali uveljaviti, Šmihe-lani tega niso znali oziroma hoteli storiti. V vseh teh letih mi tja gor ni uspelo pripeljati Jasne Vidakovič, da bi jih posneli za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Sem pa prepričan, da če bi se ti ljudje znali zbrati, daje njihovo petje vredno toliko kot lučko. V Šmihelu so gojili svoj slog petja, njihove pesmi so bile na vse »kriplje zvite«, vendar njim je to uspelo. Škoda se mi zdi, da gredo te stvari v pozabo, da izvirnih skečev in anekdot iz Šmihela sploh ne omenjam. - Morda bi bilo prav, da naštejeva člane kvinteta Koledniki? Z veseljem. Prvi tenor pojeta Ferenc Beričnik in moj brat Jože Repenšek. Drugi tenorist je Jaka Bačovnik, sam pojem bariton, basist pa je Jože Bizjak. - V teh dneh se verjetno intenzivno pripravljate na jubilejni koncert? Z društvom Jurij je v Mozirju zavel »nov veter« in želim, da bi nekaj tega vetra ostalo tudi po našem koncertu. Zavedamo se, da je en pevski sestav malo nerodno poslušati celo uro, zato smo v goste povabili ženski kvintet iz Boštanja ob Savi. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan OBČINSKI ODBORI SDS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kaj lahko naše gospodarstvo pričakuje od države? Občinski odbori Slovenske demokratske stranke (SDS) so pripravili razgovor s pomenljivim naslovom Kaj lahko zgornjesavinjsko gospodarstvo pričakuje od pomoči države?, ki se ga je udeležil tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Srečanje, katerega so se udeležili tudi poslanci Mirko Zamernik, Franc Pukšič in Jožef Jer-ovšek (manjkala je najavljena Eva Irgl), je bilo v prvi vrsti namenjeno podpori strankinim županskim kandidatom Ireni Praznik, Jožetu Kramerju in Toniju Riflju, ki so občinstvu predstavili svoje predvolilne programe. Andrej Vizjak je spregovoril predvsem o razvojnih usmeritvah Slovenije. Po njegovem mnenju je gospodarska rast visoka in situacija stabilna. Kritike, da nova davčna zakonodaja ni naravnana podjetniško, ki prihajajo predvsem iz opozicijskih vrst, je odločno zavrnil. Podobno velja za zakon o dohodnini, saj država namenja malim podjetjem preko 10 milijard tolarjev pomoči na leto. Glede Zgornje Savinjske doline Vizjak težko ocenjuje, katere gospodarske priložnosti so najboljše. Po njegovem bodo zaživeli projekti, pri katerih bodo uporabljeni instrumenti, kijih je pripravila vlada. Hkrati s tem je gospodarski minister pou- Minister Vizjak glede Zgornje Savinjske doline težko ocenjuje, katere gospodarske priložnosti so najboljše (foto: EMS) daril, da morajo biti dobri projekti na strani gospodarstva in lokalnih skupnosti. Pri tem je ključno, da investicije ustvarjajo dodano vrednost. V kolikor bodo občani podprli njihove kandidate, je dejal minister Vizjak, ni bojazni za programe in nadaljnji razvoj občin Zgornje Savinjske doline. Glede razmer na Glinu minister Vizjak pravi, da seje potrebno držati reguiativnega okvira, ki ga določa Evropska unija. To pomeni, da naj bi podjetja, ki so zapadla v težave, izločila zdrava jedra, ki so sposobna preživeti. Takšnim država nudi pomoč enkrat in nikoli več. Savinjčan MARTIN DUŠIC, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE NAZARJE Občinska politika ne omogoča perspektivne prihodnosti Kandidata za župana občine Nazarje Martina Dušiča je formalno predlagala stranka Aktivna Slovenija, vendarseje, kot sam pravi, za kandidaturo odločil zaradi vzpodbujanja nezadovoljnih občanov s politiko sedanjega vodstva občine. Po njegovem je eden ključnih problemov zaposlovanje oziroma nova delovna mesta, občina ostaja brez perspektive, zato se izobražena mladina ne vrača v rodno okolje. Dušič je na srečanju z novinarji dejal, da so v preteklosti nemo opazovali propadanje podjetij, kakor tudi selitev malega gospodarstva iz doline. Podjetnikom niso bile izpolnjene obljube, saj je Nazarje še vedno brez lastne industrijske cone. Martin Dušič trdi, da je eden največjih problemov v občini Nazarje brezposelnost (foto: EMS) Dušič izpostavlja negotovo prihodnost daljinskega ogrevanja, veliko je konfliktnih situacij med podjetništvom, gospodarstvom in lokalno upravo. »Na področju turizma nismo naredili dovolj, zatoje skrajni čas pripraviti projekt izvedbe okoliškega turizma vključno z obljubljeno infrastrukturo. Okolica občinskega središča ponuja čudovite možnosti za razvoj. Podoba centra Nazarij je še vedno enaka, kar pomeni, da še vedno niso rešeni problemi avtobusne postaje in prepotrebnih parkirišč, posebno pri zdravslvenem domu,« pravi kandidat za nazorskega župana, prepričan, da je potrebno okrepiti vključevanje krajanov in povezovanje krajevnih skupnosti. Prav tako bo potrebno več posluha nameniti delujočim društvom. Martin Dušič vidi veliko sivari, ki jih je potrebno urediti. Pravi, da ima program in tudi vizijo, kako izboljšati marsikatero stvar v Nazarjah. Med drugim vidi tudi možnost izrabe velikih površin na objektih, kofje športna dvorana, za postavitev sončne elektrarne. »Sedanji župan seje trudil po najboljših močeh, vendar ni gospodarstvenik, zato kot gospodarstvenik realno trdim, da lahko skupaj naredimo korak naprej. V kolikor bom izvoljen, bom določene odgovorne naloge zaupal mlajši generaciji,« dodaja Martin Dušič. DOSEDANJI ŽUPAN CIRIL ROSC ŽELI ŠE NAPREJ VODITI OBČINO LUČE Neodvisni kandidat za župana občine Luče s podporo SDS, Ciril Rose, zatrjuje, da tudi po štirih letih županovanja ostajajo njegovi cilji in ključne želje iste - še naprej prispevati k izboljšanju pogojev bivanja občanov, še večjemu sodelovanju med njimi, tako da bi se v Lučah dobro počutili tudi tisti, ki prihajajo od drugod. Dodaten motiv za ponovno kandidaturo je tudi večji posluh sedanje vlade za delovanje malih občin, saj so v Lučah v zadnjem letu na razpisih pridobili,dodatnih 45 milijonov tolarjev. Rose je na novinarski konferenci predstavil program, katerega želi skupaj z občani uresničiti v naslednjem mandatnem obdobju. Med osnovnimi nalogami je zagotovitev promocije in trženja turizma, ki je dolgoročno perspektivna gospodarska panoga. Z novimi prostorskimi akti, ki so v pripravi, bodo v prihodnjem letu pridobili območje možnih novogradenj. Med večjimi nalogami, kijih omenja Rose, je tudi rešitev problema parkiranja in prometne varnosti v Lučah, ki je povezana z gradnjo parkirišč, pločnikov in ureditvijo javne razsvetljave ter podpore gradnji obvoznice mimo Luč. »Kmetom moramo nuditi pomoč tudi preko občinskih razpisov za Ciril Rose želi še naprej prispevati k izboljšanju pogojev bivanja v občini Luče (foto: EMS) investicije in pospeševanje dopolnilnih dejavnosti kmetij ter vzpodbujanje ekološkega kmetovanja. Enako velja za malo gospodarstvo v občini. Podjetnikom mora občina stati ob strani s subvencioniranjem novih zaposlitev in subvencioniranjem obresti za investicije. V minulih letih sem si nabral veliko izkušenj, znanja in poznavanja najrazličnejše problematike v občini, pa tudi poznanstev na pomembnih mestih odločanja na državnem nivoju,« dodaja Ciril Rose, ki želi s poštenim in preudarnim delom tudi v prihodnje voditi občino Luče. Savinjčan KLAVDIJ STRMČNIK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE LUČE Neodvisni kandidat (s podporo SLS) za župana občine Luče, Klavdij Strmčnik, se je odločil za kandidaturo, ker verjame, daje s celovito ureditvijo kraja in zaselkov možno Lučam vrniti nekdanji sijaj. Probleme je potrebno spremljati in jih sproti reševati, je prepričan Strmčnik, ki v primeru izvolitve ne načrtuje nobenih kadrovskih zamenjav v občinski upravi. »Zaposlene v občinski upravi je potrebno pripraviti, da bodo postali servis za vse občane. To ne pomeni, da bodo občanom na voljo 24 ur na dan, ampak bodo občane informirali in jim nudili osnovne informacije ne samo o že objavljenih razpisih, ampaktudi tistih, ki so v pripravi,« ugotavlja Strmčnik. Dodaja, da bo njegovo delo temeljilo na povečanju deleža proračunskih sredstev, namenjenih investicijam, in večji učinkovitosti porabe občinskega proračuna, maksimalnem angažiranju pri pridobivanju denarja iz naslova raznih razpisov, usmerjanju ter spodbujanju mladih k ustvarjalnosti in doprinosu k razvoju cele občine, sprejemanju prostorskih aktov za zagotovitev gradbenih parcel ter ureditev prometa in parkiranja v kraju ter pospeševanju dopolnilnih dejavnosti, podjetništva in turizma skupaj s sosedn- Klavdij Strmčnik: »Zaposlene v občinski upravi je potrebno pripraviti, da bodo postali servis za vse občane« (foto: EMS) jimi občinami in državo. Strmčnik je prepričan, da je potrebno prihodnost graditi z večjim angažiranjem mladih. Po njegovem je potrebno poskrbeti, da se bodo že v mladosti vključili v razna društva, saj bodo le tako čutili povezanost s krajem in imeli željo živeti v Lučah tudi po končanem izobraževanju. »Nismo vsi za vse, in sproti reševati vsak pa je za nekaj, zato je potrebno družabno življenje organizirati na način, ki bo zanimiv tako za starejše kot mlade in tako povečati medgeneracijsko sodelovanje,« je prepričan Strmčnik, ki se zaveda, da bodo mladi ostali v domačem okolju le, če bodo imeli možnost zaposlitve in individualne gradnje. Savinjčan BLAŽ PRESEČNIK, KANDIDAT ZA SVETNIKA OBČINE LJUBNO Enakomeren razvoj vseh delov občine Radmirju, Okonini, Juvanju in Melišu pripadajo v ljubenskem občinskem svetu tri svetniška mesta in za enega od njih se poteguje tudi Blaž Presečnik iz Radmirja. Na ponedeljkovi predstavitvi Presečnik ni navajal konkretnega programa, saj je po njegovem potrebno prej temeljito analizirati obstoječe stanje. V kolikor mu bodo volivci zaupali mandat, se bo zavzemal za pametno vodenje in predvsem enakomeren razvoj vseh delov občine. »Ob morebitni izvolitvi se bom spoznal z načrti občinske uprave in nato s pomočjo ostalih dveh svetnikov z našega območja sklical krajane, da skupaj opredelimo razvojne ideje in predloge za spodnji del ijubenske občine,« razmišlja Presečnik, kije bil v preteklem mandatu svetnik v občini Gornji Grad, kjer si Blaž Presečnik se bo zavzemal za enakomeren razvoj občine Ljubno (foto: EMS) je prizadeval za racionalno trošenje denarja. Naročnik: Vinko Jeraj, Rečica ob Savinji ! ! 1, Rečica ob Savinji 3332 I I ! j Spoštovani volivci in volivke! Pred nami je nedelja Čeravno bi na tem mestu lahko naštevali pridobitve in izboljšave preteklih let v našem domačem kraju, bi vendarle rad izpostavil nekaj drugega. V vseh letih mojega županovanja, sem se držal svojih načel in sprejemal odgovorne odločitve v dobrobit Solčave. In na storjeno sem ponosen! Ponosen sem na ljudi, s katerimi delam, ponosen sem na svoj kraj. In ravno zaradi tega sem se odločil za vnovično kandidaturo, kajti za upravljanje občine niso dovolj vznesenost in zamisli, potrebne so tudi izkušnje, znanje in razmišljanje z lastnim razumom. Nobenega, drage Solčavanke in Solčavani, ne bi rad nadlegoval z "volilno agresijo", z glasom za vsako ceno. Mislim, da je za mano sled in pred mano pot, ki dasta vedeti, da je Solčava moj, vaš dom, vreden dobrega upravljanja in pogumne prihodnosti. To naj bo vodilo! in za nedeljo bodo novi dnevi Kandidat za župana občine Solčava Vojteh KTEMENSÈK 22. oktobra vas vabim, da se udeležite volitev in se odločite po svoji vesti. Vaš glas zame, bo glas za prihodnost in ne preteklost, vaš glas bo za Rečico ob Savinji. Vinko JERAJ Financiranje vozil, opreme in nepremičnin, Informacije: 03 899 53 I 3. 899 53 12 Leasing Velenje d.o.o., Velenje Naročnik: Vojteh Klemenšek, Robanov kot8,3335 Solčavo DRUŽINSKO PODJETJE REDNAK KUPILO VEČINSKI DELEŽ ELKROJA V Nazarjah bodo zaposlovali, ne odpuščali »Na odločitev za nakup večinskega deleža Elkroja je vplivalo več dejavnikov. Med bistvenimi je gotovo združitev tekstilne industrije v Savin-jsko-šaleški regiji, s katero načrtujemo narediti močno podjetje ter okrepiti svoj položaj na tekstilnem trgu. Naš cilj je nadaljevati proizvodnjo, ki ima dober program, in ohranitev približno 300 delovnih mest, ki so za mnoge ljudi iz obeh dolin življenjskega pomena,« pojasnjuje predstavnik podjetja Damjan Rednak iz družinskega podjetja Rednak. Direktorica Elkroja Štefanija Glušič in predstavnik podjetja Rednak Damjan Rednak verjameta v boljšo prihodnost nazarske tekstilne tovarne (foto: EMS) Podjetje iz Florjana pri Šoštanju ima osemindvajsetletno tradicijo v različnih dejavnostih. Zavedajo se, da je naložba v nazorsko tekstilno tovarno precej tvegana, saj ima Elkroj za okoli dve milijardi tolarjev neporavnanih obveznosti iz preteklih let. »V Elkroj smo vstopili vtežki situaciji, torej nismo prišli pobirat dobička, ampak pomagati vsem zaposlenim, ki čutijo veliko pripadnost kolektivu. Pričakujem, da bo tekoče poslovanje v prihodnjih letih pozitivno, vendar se je potrebno zavedati, da bo poravnava obveznosti iz preteklega poslovanja trajala nekaj let. Bistveno je, da ima Elkroj delo, programi so dobro zastavljeni, zato vtem pogledu sprememb ne načrtujemo,« je povedal Rednak in dodal, da bo na čelu uprave tudi v prihodnje Štefanija Glušič, ki je pred meseci nasledila Marijo Vrtačnik. Podjetje Rednak sije večinski delež zagotovilo z nakupom delnic zaposlenih in od sklada Infond Holding Maribor. Damjan Rednak končne kupnine ni želel razkriti, povedal pa je, da je Elkrojeva delnica trenutno vredna 100 tolarjev. »Prevzeli smo dediščino slabega ùntici ČSgm&totfi* V mesecu oktobru je praznoval svoj visoki jubilej, 70 let, Vršnikov ata iz Florjana Franc Zalesnik Zdravja, sreče in moči, bos naj t> obilo podari, naj povrne ti stotero, saj nam daješ mnogotero! Žena Ivanka in otroci z družinami. gospodarjenja iz preteklosti, ki ni majhna, zato bi bila poštena cena en tolar za celoten Elkroj. Števila zaposlenih ne nameravamo zmanjševati, nasprotno, možnosti zaposlovanja so velike. Pri mladih ljudeh bo potrebno na novo vzpodbuditi zanimanje za poklic šivilje in zagotoviti, da bo ta poklic bolj cenjen. Le tako bo mogoče zaposlovati in širiti proizvodnjo,« pravi Damjan Rednak, ki v imenu družinskega podjetja napoveduje tudi sodelovanje z lokalnim okoljem. Ver- jamejo namreč, da bo lokalno okolje zadovoljno z njimi, vsaka naložba, ki pa mora biti pregledna, se po njihovih izkušnjah obrestuje. S spremembo lastniške strukture je zadovoljna tudi predsednica Elkrojeve uprave Štefanija Glušič: »Poznam podjetje Rednak in verjamem, da so prišli pomagat. Zadovoljna sem, da imam sogovornike, s katerimi se lahko posvetujem o pomembnih strateških zadevah. Skupaj z njimi bo Elkroj živel.« Savinjčan ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Dogovor za varnejšo prihodnost Na podlagi dogovora županje in županov zgornjesavinjskih občin so ti pretekli teden podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Dokument ureja medsebojna razmerja ter financiranja pomoči v slučajih velikih naravnih in drugih nesreč na območju ene ali več občin. Po mnenju predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eörija (drugi z leve) je podpisan dogovor pomemben dokument za vse zgornjesavinjske občine (foto: EMS) Po besedah direktorja podjetja Pro-Zir Darka Koželja gasilci in sistem zaščite in reševanja delujejo usklajeno, kljub temu pa podpis sporazuma omogoča ljudem večjo varnost. Z njim so se strinjali tudi županja in župani ter predstavniki gasilske organizacije, čeprav, tako ljubenska županja Anka Rakun, se je solidarnost izkazovala tudi brez formalnega sporazuma in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik Gasilske zveze Sloven- ije Ernest Eöry, za katerega je podpisan dogovor pomemben dokument za občine Zgornje Savinjske doline, čeprav gasilci ne potrebujejo papirjev za svoje humano delovanje. Eöry je prepričan, da bodo župani nadaljevali z dobro prakso tudi na drugih področjih, čeprav se jim v preteklih letih ni uspelo dogovoriti za sistemizacijo enega delovnega mesta, s katerim bi za vseh šest občin omogočili dejansko profesionalen pristop na področju zaščite in reševanja. Savinjčan VELENJE-ŠOŠTAMj ■■■■■ UPRAVNA [NOTA VELENJE Krožišče rešuje prometno Minister Virant na gnečo delovnem obisku V ponedeljek je bila pri krožnem križišču na odseku cest med Velenjem, Šoštanjem in Lokovico krajša slovesnost, na kateri so predali omenjeni komunalni objekt uradno v uporabo. »Y« križišče je bilo do letošnje spomladi eno bolj nevarnih, zaradi neprednostne ceste iz smeri Šoštanja je bil promet zelo oviran predvsem ob delovnih konicah. Delavci, ki se vozijo na delo in z dela v smeri občin Zgornje Savinjske doline ter Šmartnega ob Paki, so si že kmalu po poletju oddahnili, saj je promet stekel v urejenem krožnem križišču, kije bolj pravično razdelilo prednost ter omogočilo hitrejše odvijanje prometa. Več kot sto milijonov vredno investicijo so v ponedeljek predali namenu župani občin Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mestne občine Velenje ter poslanec Jakob Presečnik in Vili Žavr-lan, direktor direktorata RS za ceste. Jože Miklavc Na meji Mestne občine Velenje in občine Šoštanj promet zaradi novega krožišča poteka varneje (foto: Jože Miklavc) Minister Virant se je posvetil uradnikom na vseh področjih dela (foto: Jože Miklavc) Drugi četrtek v oktobru seje minister za državno upravo dr. Gregor Virant mudil na delovnem obisku v Upravni enoti Velenje. Sprejela ga je načelnica Milena Pečovnik, ki mu je predstavila delo po posameznih oddelkih ter izpostavila problematiko, ki se nanaša predvsem na zaposlovanje in priseljevanje tujcev, nov delovni čas upravnih enot ter pripravo na lokalne volitve. Virant se je zadržal v konstruktivnem razgovoru z zaposlenimi delavkami v večini oddelkov ter nekaterim odgovoril na zastavljena vprašanja in izpostavljeno problem- atiko. Upravna enota Velenje sodi med tiste z odlično organizacijo dela in ljudem prijaznim osebjem. Kljub temu je minister poudaril, da je potrebno storiti še kaj več za zadovoljstvo državljanov ter da je pred državno upravo še veliko sprememb in novosti, kijih bo potrebno v prihodnje uveljaviti. Poudaril je, da, je potrebno vlagati več naporov v obveščanje in usmerjanje državljanov, da uporabijo možnost e-storitev, kadarkoli je to mogoče in izrazil zadovoljstvo z delom Upravne enote Velenje. Jože Miklavc KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI Rečičanom zapeli pevd Gorenja Kulturno umetniško društvo Utrip je v goste povabilo Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja in Vokalno skupino Majnice. Pod vodstvom zborovodkinje Katje Gruber so nastopajoči v avli Osnovne šole Rečica pripravili glasbeno bogat večer. Pevski zbor bo spomladi dopolnil tri desetletja svojega delovanja. V njem prepevajo pevci iz Šaleške in Savinjske doline. V preteklosti so velikokrat oblikovali kulturni utrip Šaleške doline, bili prisotni na domačih in tujih tekmovanjih in kot ambasador slovensko pesem ponesli po vsej Evropi. Peli so pod vodstvom številnih znanih dirigentov, štiri sezone pa pevci prepevajo pod Vokalna skupina Majnice se je predstavila z zimzelenimi popevkami, spiritualom in slovenskimi ljudskimi pesmimi (foto: Marija Šukalo) taktirko Katje Gruber. Z njo so obiskali že dobršen del evropskih mest. Letos se bodo podali na angleški otok Jersey, kjer jih čaka mednarodno pevsko tekmovanje. Tudi sobotni koncert je za pevce predstavljal odlično vajo za bližajoče se tekmovanje. Vokalna skupina Majnice je nastala na pobudo Katje Gruber, ki ob svoji zborovodski dejavnosti le redko tudi sama zapoje. Zato je pred pol leta k sodelovanju povabila pevske kolegice Majo iz Petrovč, Ireno z Dol Suhe ter Katjo in Vanjo iz Velenja. Na Rečici so se pevke predstavile z zimzelenimi popevkami, spiritualom in slovenskimi ljudskimi pesmimi. Marija Šukalo Oglasi Lahko seje preseliti z NLB Stanovanjskimi krediti Jožica Žuntar, kreditna komercialistka Poslovalnica Mozirje, Na trgu 9, 3330 Mozirje, tel. 03 839 17 19 in 03 839 17 23, poslovni čas: od 8.00 do 12.00 in 14.30 do 17.00 ure Stanovanje ali hiša, dom, v katerem se počutim prijetno in svobodno, je želja skoraj vsakega izmed nas. Nekaterim se je že uresničila, drugi si jo lahko uresničite z NLB Stanovanjskimi krediti in s svetovanjem strokovnjakov iz NLB Podružnice Savinjsko - Šaleška. Z NLB Stanovanjskim kreditom lahko ob ustrezni odplačilni sposobnosti in zavarovanju pokrijete celotno investicijo, tako da vam bo iskanje dodatnih finančnih virov prihranjeno. Gospa Jožica Žuntar, kreditna komercialistka NLB Poslovalnice Mozirje, predstavlja več možnosti, kako do želenega zneska kredita. Najbolj prilagodljiva oblika kredita je, če ga zavarujemo z zastavo nepremičnine. V tem primeru pri ugotavljanju odplačilne sposobnosti poleg plače in pokojnine upoštevamo tudi druge redne prilive kot so avtorski honorarji, rente, najemnine in podobno. Obremenitev skupnega dohodka lahko znaša tudi do 55 odstotkov. Kredit lahko odplačujete daljše obdobje in si tako ob isti odplačilni sposobnosti omogočite višji znesek kredita. Mlajši od 45 let lahko kredit odplačujete tudi do 30 let, drugi pa do 20 let. Če to ne zadošča za pridobitev kredita v želeni višini, vam lahko pri odplačevanju kredita ali z zastavo svoje nepremičnine pomagajo tudi drugi. Če za isti namen kredit najema več kreditojemalcev, so stroški odobritve za vsakega kreditojemalca nižji. Obenem pa vsem kreditojemalcem omogočamo najem kredita po enotni obrestni meri, stroški morebitne cenitve nepremičnine pa se med njimi porazdelijo. Ob najemu kredita vam ponujamo tudi možnost, da sklenete ugodno življenjsko zavarovanje za čas odplačevanja kredita. Tako boste razbremenjeni skrbi za finančno varnost vaših najbližjih, če se zgodi najhujše. V tem primeru bo preostanek dolga poplačan z zavarovalne police. Pri gradnji ali obnovi nepremičnine ponavadi potrebujemo gotovino, s katero lahko razpolagate v celotnem znesku kredita zavarovanega z zastavo nepremičnine. Pri nakupu nepremičnine pa lahko razpolagate z do 20 odstotki gotovine. Ne odlašajte predolgo, saj dodatne ugodnosti ob najemu NLB Stanovanjskega kredita ponujamo le še do konca oktobra! Vabimo vas, da se oglasite v Poslovalnici Mozirje, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili in vam svetovali pri izbiri za vas najustreznejše rešitve. NLB® www.nlb.si Promocijsko sporočilo nimami^gmi m ®m bOsstewüsteU® CREATONE NARAVNO "VODILNO"'^ Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 35 90,03 710 09 50,031 625 427 Vrhunska opečna kritina s S0-ietno garancijo pneunmOko p© nqjugodnaßlh crnmM Akcijske cene terenskih plaščev Dunlop: 31x10,50 R15 AT2 - 25.000 SIT 265/75 R16 AT2 - 26.000 SIT Cene vključujejo DDV. Cene so z montažo in centriranjem. II Piše: Aleksander Videčnik Ignac Orožen je v svoji knjigi Benediktinski samostan v Gornjem Gradu, opisal tudi podrobnosti iz urbarja te gospoščine iz leta 1426. Obsežno razpravo o gornjegrajskem benediktinskem gospodarstvu pa je napisal dr. Ferdo Gestrin v Kosovem zborniku. Ker je vse to za naše bralce zanimivo, objavljamo nekaj odlomkov iz Gestrinove razprave. Vseh navedb v obsežnem gradivu seveda ne bomo navedli, le najpomembnejše bomo zapisali. V času, koje bil nastavljen urbar, o katerem pišemo, je bila naša dolina še slabo poseljena. Kolonizacija je sicer potekala, sajje zemljiški gospod imel željo urediti čim več gospodarskih enot (hub), ki so mu dajale dohodek. Dovoljeval je krčenje gozdov in s tem poselil tudi hribovska območja z novimi podložniki. Tako je število posestev hitro raslo, seveda pa tudi število družin in znotraj njih število prebivalcev. Tedanje družine so imele kar dosti otrok, saj je bilo treba veliko delovnih rok, če so hoteli s svojim delom ustreči zemljiškemu gospodu. Kaj pomeni izraz "huba", smo v našem časopisu že pojasnili, toda ne bo odveč to ponoviti tudi tokrat. Gre torej za fevdalno gospodarsko enoto, kije obsegala kakih 30 ha zemlje. Fevdalec je imel željo ustvariti velika posestva, saj so mu ta dajala večje dohodke in so bila bolj pregledna. Seveda so bile hube v različnih deželah (državah) različnih velikosti, torej so lahko bile tudi večje od naših. Tu je nujno poudariti, da podložniki niso imeli gozdov, te je fevdalec zadržal za sebe. Pozneje so kmetje koristili srenjske gozdove. Tudi mlinov, valjalnic sukna, žag in še kaj, niso imeli kmetje. Vemo, da je v opisovanem obdobju fevdalec odločal o trgovini in proizvodni na svojem območju, daje imel tako večje dohodke. KAJ VSE JE VSEBOVAL URBAR? Vemo, da so gornjegrajski gospodje upravljali svojo ogromno posest s pomočjo uradov, to so bile neke vrste upravne enote, ki so odločale v imenu gosposke. Tako območje je bil, denimo, tudi Urad Tirosek. Kot primer navajamo nekaj podatkov iz urbarja, da bi tako osvetlili način vodenja teh pomembnih knjig. Urad Tirosek (v izvirniku piše Tirollseck, kar so nekateri nemški zgodovinarji izrabili za trditev, daje tod okoli bilo nekoč vse nemško). Tu Bube d gornjegrajskem urbarju so bili zaselki: Štajngrob in Šmiklavž = 2 opusteli kmetiji in 21 hub; Sv. Nikolaj = 6 hub; ob sv. Nikolaju = 4 hube; Bezgovje = 9 hub; Volovljek = 2 opusteli kmetiji, 7 hub, mlin in valjalnica sukna; Na Peči = 1 opustela kmetija in 4 hube; Ob Repanščici = 2 opusteli kmetiji, 7 hub in mlin; Slatina = 2 hubi. Skupno izkazuje urbar za območje Urada Tirosek vsega 8 opustelih kmetij in 130 hub. KAKŠNE SO BILE OBVEZNE DAJATVE? Rž, pšenica (manj), oves, jagnjeta, piščanci, jajca in še denarne dajatve. Za Urad Tirosek so znašale skupne dajatve: 6.300 kosov sira, 46 ovac, 43 jagnjet, 156 piščancev, 1.440 jajc, vse to v naravi. Denarne dajatve pa so obračunavali v oglejski in graški veljavi, pozneje so postopno prehajali pretežno na denarne dajatve in so vse bolj opuščali dajatve v naravi. STARE MERE, KI JIH NAVAJA URBAR Seveda teh mer danes sploh ne poznamo več, zato je prav, da jih nekoliko opišemo. Žito so merili v modijih. Modi je držal 8 menzur in menzura je predstavljala od 19,7 do 22,5 litra. KAKO SO PISALI IMENA PODLOŽNIKOV? Seveda bi bila zanimiva nekoliko temeljitejša slika o vsebini urbarja, toda to je že stvar strokovne obdelave oziroma proučevanja. Srednjeveški urbarji so bili zelo zanimivi tudi zaradi pisanja imen podložnikov. Treba je upoštevati, da tedaj še niso bila povsem vpeljana rodbinska imena. Zato so navedbe ponavadi take, daje vpisano najprej ime podložnika, potem pa ledinsko ime okolja, kjer je neki podložnik živel. Vse to pa so seveda pisali pisarji, ki niso znali slovenskega jezika, zato je prihajalo pogosto do težko razumljivih navedb osebnih podatkov podložnikov. GOSPODARSKI POLOŽAJ GORNJEGRAJSKEGA GOSPOSTVA Zgodovinar Ferdo Gestrin navaja v svojih zapisih o benediktinskemu samostanu in fevdalni posesti, daje bil v času urbarja, o katerem govorimo, gospodarski položaj zelo ugoden. Če preračunamo desetino in urbarjalne dajatve, ki so dajale v naravi, v denarno vrednostno podlago, v urbarju navedenih cen, dobimo približno ocenjeno vsoto 525 mark graških denarjev. Celokupni dohodek gornjegrajskega samostana od ur-barjalnih dajatev in desetine, izražen v denarju, bi torej znašal okoli 1.600 mark graških denarjev, kar lahko ocenjujemo kot ugodno. Ugodno je tudi bilo dejstvo, daje bilo na njihovi posesti razmeroma malo opustelih kmetij. Opuščanje kmetij je bila delno posledica uvajanja denarnih dajatev, ne pa izključna. GOSPODARSKI POLOŽAJ PODLOŽNIKOV Urbar nam pove tudi, da so trije trgi - Rore (Gornji Grad), Ljubno in Rečica že postali tržni kraji, kjer so bili redni sejmi, zunaj teh pa kmetje niso smeli trgovati. Seveda je ta trgovska dejavnost prinesla tudi fevdalcu svoj delež. Sicer pa je bil položaj podložnikov gornjegrajske gospoščine ugodnejši od drugih. Po višini dajatev so manj odrajtovali kot na drugih fevdalnih gospoščinah. Ugodnejše je bilo tudi dejstvo, da so kmetje na Gornjegrajskem imeli kmetije večinoma v dednem zakupu, kar tedaj še na splošno ni bilo uveljavljeno. 3ščemo stare fotografije Birma v Novi Štifti leta 1933. Sliko je poslala Terezija Poljanšek, rojena Štorgel, iz Luč. BISERKA POVŠETAŠIĆ, nepremičninska posrednica z licenco Preverjanje finančne sposobnosti potencialnega kupca nepremičnine je sestavni del opisa del in nalog nepremičninskega agenta. V žargonu v pogovoru s potencialnim kupcem velikokrat rečemo: »Kako pa kaj vaša finančna konstrukcija?« Ljubiteljem lepe slovenske besede se ob tej besedni zvezi zagotovo naježijo lasje, agentom pa se zdi bolj milo kot direktno vprašanje: »Ali sploh imate dovolj denarja za nakup stanovanja ki si ga želite ogledati?!» Malo je takšnih, ki bi si nakup nepremičnine lahko privoščili kar z gotovino oziroma s prihranki na NEPREMIČNINE Kako pa kaj plačilo? podlagi svojega dela ali dediščine. Večina običajnih kupcev mora prihrankom primakniti še denar z naslova bančnega posojila ali pa se po pomoč zateči k bližnjim sorodnikom. Velikokrat se zgodi, da ljudje prehitevajo sami sebe in se odločijo, da bodo nekaj kupili, pa niso doma obdelali osnovne matematike oziroma ugotovili, kako naj bi nepremičnino sploh plačali. Poglejmo nekaj primerov iz nepremičninske prakse... »Gospod Marjan je prišel na ogled hiše v okolici Ljubljane in lastniku debelo uro solil pamet, kako mu ne ustrezajo stopnice, tudi ometa hiša še nima, ograjo bi pa on postavil čisto drugače ...« Prodajalcu je, po njegovih besedah, počil film in gaje po uri »bentenja« na račun hiše, ki jo prodaja, le vprašal, kako jo sploh namerava kupiti. Kupec je odvrnil: »Prodal sem stanovanje za 17 milijonov, vi hočete za hišo 45 milijonov tolarjev; ja, kar precej boste morali znižati, da jo kupim.« Prodajalec in kupec sta se seveda razšla brez sklenjene kupčije. Pred dnevi je nepremičninsko kolegico poklicala 30-letna gospodična Maša, kije želela pogledati dvoinpolsobno stanovanje v Ljubljani. Ko jo je agentka vprašala, kako bi ga lahko kupila, ji je pojasnila, da ima nekaj prihrankov, s posojilom pa bi ji pomagala tudi kreditno sposobna mama, ki bi vzela hipoteko na lastno hišo. Maša seje pri prodajalki zadržala precej časa. Ni ji bila všeč kopalnica, morala bi jo nujno prenoviti, če- prav je lepo vzdrževana in ji prav nič ne manjka. Tudi opremo bi ona vso zmetala ven. Na končuje pristavila, da ji je nasploh stanovanje zelo všeč, popila kavico s prodajalko in se prijetno naklepetala. Po končanem ogledu je agentki rekla, da bi morala vložiti še kakšnih 8 milijonov, da bi lahkovdeset let starem stanovanju sploh živela. Halo? Pa se je zgodba zavrtela na začetek: »Kako že, gospodična Maša, bi vi zbrali 33 milijonov za nakup tega stanovanja?« Pokazalo se je, da prihrankov le nima, zaposlena je za določen čas, mama pa je pripravljena primakniti največ 20 milijonov tolarjev. Za konec še razmislek jeznega potencialnega kupca ob nepremičninskem oglasu, kjer je pisalo, naj se oglasijo le »plačilno sposobni kupci«. Takole je zapisal: » Kako bi naj šel gledat stanovanje nekdo, ki nima denarja ali vsaj uresničljivega finančnega načrta za to, da bi ga kupil?« Malo je takšnih, ki bi si nakup nepremičnine lahko privoščili kar z gotovino oziroma s prihranki na podlagi svojega dela ali dediščine. Večina običajnih kupcev mora prihrankom primakniti še denar z naslova bančnega posojila ali pa se po pomoč zateči k bližnjim sorodnikom. EKO DIM D.0.0. Zopet bo treba zakuriti Podjetje za opravljanje dimnikarskih storitev EKO DIM d.o.o. izvaja dimnikarske storitve na območju vseh Savinjskih občin. Med obvezne storitve, ki jih opravljamo, spadajo merilve emisij dimnih plinov ter pregledovanje in čiščenje kurilnih, di-movodnih in prezračevalnih naprav, ki so v uporabi ali pa tudi ne. S tem dimnikarji skrbimo za varstvo zraka (onesnaževanje), človekovega zdravja (zastrupitve z ogljikovim monoksidom ali ogljikovim dioksidom) in premoženja (požari). V današnjem času, ko se vedno bolj trudimo varčevati pri ogrevanju, pa ver- jetno ni odveč pripomniti, da redni obiski dimnikarja na vašem domu pripomorejo tudi k učinkovitejši rabi energije in s tem k cenejšemu ogrevanju. V dimnikarsko službo torej sodijo meritve emisij dimnih plinov, ki se izvajajo zaradi varovanja okolja, pa tudi zaradi zahtev direktive Evropske unije, ki nalaga vsaki državi, da ji mora o emisijah redno poročati. Država je zato pooblastila dimnikarje, da podobno kot pooblaščene službe na tehničnih pregledih merijo izpušne pline pri motornih vozilih, kontrolirajo, ali so emisijske vrednosti dimnih plinov iz naših stanovanj v okviru normativov. V kolikor presežejo mejne vrednosti, so dimnikarji dolžni lastniku ogrevalnega sistema predpisati razumen rok za odpravo pomanjkljivosti. V večjih odstopanjih od dovoljenih emisijskih vrednosti pa so obvezni obvestiti tudi inšpekcijsko službo. V okviru zahtevanih nalog dimnikarji opravljamo tudi preglede naprav, to je prve preglede (pred zagonom) kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav za novogradnjo, adaptacijo ali rekonstrukcijo naprav, ter redne preglede naprav. Dimnikarji izvajamo tudi čiščenje naprav. V prvi vrsti gre za klasično čiščenje z omelom, kot drugo pa izžiganje katranskih oblog v dimnikih, kadar je to potrebno, da se prepreči samovžige. Državna uredba in pravilnik o dimnikarskih javnih službah, ki sta bila sprejeta konec leta 2004, predpisujeta tudi obvezne roke za izvedbo naših storitev. V gospodinjstvih velja, daje potrebno ob uporabi trdnih goriv poleg letnega pregleda v okviru kurilne sezone izvesti še štirikrat čiščenje naprav. Pri kurjenju tekočih goriv je potrebno po enkrat na leto opraviti čiščenje dimnika, pregled naprav in meritev emisije plinov. Pri ogrevanju na plinasta goriva pa je potrebno obvezno opraviti letni pregled in meritve emisije dimnih plinov enkrat na leto. V gospodinjstvih pri kurjenju na trdna goriva se merilve emisij dimnih plinov ne izvajajo. Stranke moramo opozoriti, da imamo za opravljanje svojih nalogjavno pooblastilo, zato smo dolžni priti na njihove domove, prav tako pa so stranke dolžne zagotoviti izvedbo dimnikarskih storitev. Stranka se lahko z dimnikarjem dogovori o terminu obiska. V kolikor stranka ne omogoči izvedbe storitev, je dolžna poplačati fiksne stroške dimnikarske službe. Dimnikarska služba mora voditi evidenco vseh kurilnih naprav in o tem letno poročati pristojnim ministrstvom, na zahtevo lokalnih skupnosti pa tudi njim. Cene dimnikarskih storitev so od letošnjega junija s sklepom vlade poenotene za celo državo, naši zaposleni pa vam bodo vedno brezplačno svetovali, kadar se boste odločali za zamenjavo energenta oziroma za rekonstrukcijo ali adaptacijo ogrevalnega sistema. Promocijsko sporočilo DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJE »Zdravje ni dobrina sama po sobi, zanj so je potrebno nenehno truditi!« Mesec oktober, imenovan tudi rožnati mesec, so v društvih za boj proti raku v Sloveniji proglasili za mesec boja proti raku dojk. V Sloveniji za rakom dojke vsako leto na novo zboli več kot tisoč žensk. Slaba osveščenost o pomembnosti samopregledovanja dojk in opravljeni mamografiji po petdesetem letu starosti sta med razlogi, da je petletno preživetje slovenskih bolnic za 10 odstotkov slabše od evropskega povprečja. Zaradi vsega naštetega so v velenjskem Društvu za boj proti raku vtem mesecu organizirali več delavnic na temo raka na dojki, kjer so ženske lahko na silikonskih modelih preverjale znanje o pregledovanju dojk. Hkrati je bilo mogoče izvedeti marsikaj o preventivi in boju proti raku, dostopna pa je bila tudi zdravstveno vzgojna literatura oziroma zloženke na temo raka. Delavnice so potekale v Knjižnici Velenje, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje ter sedežu OZ Rdečega križa, s katerimi društvo tudi sicer dobro sodeluje. Društvo za boj proti raku Velenje združuje rakave bolnike, njihove svojce in zainteresirano javnost iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Letos deluje že šestnajsto leto in ima okoli 300 članov. Društvo je izredno dejavno in je bilo za svoja prizadevanja v letu 2005 nagrajeno s priznanjem, ki jim gaje podelila Zveza društev za boj roti raku, to je krovna organizacija na državni Predsednica Društva za boj proti raku Velenje Branka Drk: »Znano geslo “Rak še ni smrt” še kako drži.« (foto: Marija Lebar) JUVANJE Prva kapelica v Juvanju V Juvanju na domačiji Irmanovih od nedavnega stoji kapelica, ki stajo zakonca Prislan postavila ob cesti proti Teru. Za njen blagoslov je ob sveti maši poskrbel radmirski župnik monsignor Jože Vratanar. Besede zahvale sta vsem obiskovalcem namenila domači gospodar in gospodinja, ki sta poskrbela tudi za kulinarične dobrote in prijeten družabni dogodek. Za postavitev tovrstnega sakralnega objekta, kije v Juvanju edini, sta se Cvetka in Stanko odločila načrtno. »Ko sva se pred več kot desetletjem preselila v Juvanje, sva se zaobljubila, da bova doma postavila sakralni objekt, ki bo služil svojemu namenu tako za domače kot tudi mimoidoče, če se bodo vse stvari uredile tako, kot bi se morale,« sta kot vzrok navedla Irmanova. Porabljenih finančnih sredstev nista ocenjevala, saj sta prepričana, da se ob številnih urah prostovoljnega dela izvajalcev finančne vrednosti ne da določiti. Duhovna pa je vsekakor velika, tako za Irmanove kot za popotnike, ki se bodo ustavili ob kapelici Srca Jezusovega in Marijinega brezmadežnega srca. Marija Sukalo Kapelico v Juvanju sta postavila zakonca Cvetka in Stanko Prislan (foto: Marija Šukalo) ravni. Člani se na rednih sestankih dobivajo v Centru Nova v Velenju, kjer jim je Kulturni center Velenje odstopil v uporabo prostore čitalnice. »Znano geslo "Rakše ni smrt" še kako drži,« nam je povedala predsednica društva Branka Drk. »Sama sem zgled za to, saj sem to bolezen uspešno premagala. Pomembnoje, da se zavemo, da je zdravje dobrina, ki ni dana sama po sebi, zanjo seje potrebno nenehno truditi,« je dodala. Iz izkušenj pravi, kako pomembnoje dobro poznati svoje telo in čimbolj zgodaj prepoznati spremembe, ki bi lahko pomenile bolezen. Nikakor ni pravilno, da mislimo, da spremembe niso pomembne in da bodo izginile same od sebe. Takoj je treba poiskati zdravniško pomoč in vztrajati, dokler pregledi ne privedejo do diagnoze. V veliko primerih je rak s sodobnimi medicinskimi prijemi ozdravljiv, če ga ie odkrijemo pravočasno. Seveda je v prvih trenutkih prisoten tudi strah, a pozitiven odnos nas samih in tudi naših najbližjih veliko pripomore k okrevanju. Pomemben pa je tudi zdrav način življenja, brez kakih Društvo za boj proti raku Velenje za svoje člane poleg rednih sestankov vsak prvi torek v mesecu v Centru Nova organizira tudi telovadbo in masažo. Na telefonski številki 040 477 089 so dosegljivi za vsakršne informacije, lahko pa jih najdete tudi na spletu. 23. oktobra od 10. do 12. in ob 19. uri bodo izvedli predavanje zdravnice Aleksandre Žuber o strahu pred rakom in pogovoru z zdravnikom o tej temi. prehudih ekstremov. »Sama menim, da popolni posti in zaupanje raznim šarlatanskim metodam pri tako pomembni sivari, kotje zdravje, ni primerno,« meni Drkova, kije po poklicu višja medicinska sestra, in dodaja: »Ko na naših delavnicah in sestankih predavam ali svetujem, govorim samo tisto, kar sama tudi živim!« Ko se človek sooči s svojo boleznijo in se z njo spoprime, ima vse možnosti, da jo s pomočjo medicine tudi premaga. Statistike o možnostih preživetja in zazdravljenja niso pomembne, saj je vsak človek poseben in drugače preživlja pot do ozdravitve, pove iz izkušenj Branka Drk. Seveda tudi njihovo društvo pesti pomanjkanje sredstev, saj predstavlja največji vir prihodkov članarina. Nekaj dobijo od Mestne občine Velenje, nekaj pa z dobrodelnimi akcijami in donacijami različnih društev. Vendar vlagajo v delo društva ogromno prostovoljnega dela, saj je zanje najbolj pomembno poslanstvo osveščanje, predvsem mladih, in preventiva, ki vključuje zlasti zdrav in zmeren način življenja. Marija Lebar Trgovina in papirnica Bohač I/tok Vktačič s. i».. /\i>i«i:. Nazarje Tel. št. 583 28 06 CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Slikarska razstava Branka Rupnika Slikar Branko Rupnik preko svojih del sporoča lastne občutke (foto: EMS) V gornjegrajskem Centru starejših so s slikarsko razstavo Branka Rupnika z Ljubnega ob Savinji pričeli z jesenskim nizom kulturnih prireditev. Center je od vsega začet- ka središče druženja različnih generacij, kar vzajemno bogati tako stanovalce kot številne obiskovalce. Slikarja je predstavila ljubiteljska kulturna ustvarjalka Mojca ZGORNJE POBREŽJE Srečanje letalskih Zgornjepobreški podjetnik Stanko Kopušar zna prisluhniti mladim, ki radi sestavljajo letala injih preizkušajo. Zatojihje povabil v našo dolino, kjer se bodo srečali na vzletišču na Zgornjih Pobrežjah v soboto, 21. oktobra. Ob 16. uri bodo predstavili svoje modelarske dosežke in demonstracijske lete radijsko vodenih letal tudi Zgornjesavinjčanom. Vsi tisti, kijih tovrstno sestavljanje zanima, se bodo lahko vključili v modelarski krožek iz Šmartnega ob Paki, v katerem bodo lahko naredili prve korake v svet modelarstva ali pa nadgrajevali že obstoječe znanje. Učne ure, kjer se bodo seznanili s skrivnostmi in zakonitostmi sestavljanja manjših modelov letal, ki se od pravih razlikujejo le po tem, da v njih ne more poleteti človek, bodo potekale na Zgornjih Pobrežjah pri Stanku Kopušarju. Marija Sukalo Semprimožnik, za popestritev pa so poskrbeli člani ansambla Mikola. Motivi Rupnikovih del so pravzaprav del njega samega, pravi Semprimožnikova. So navdih velikih trenutkov in drobnih stvari. Rupnik preko svojih del sporoča lastne občutke; svojo dušo mojstrsko vpleta v barve. Branko Rupnik je svojevrsten slikarski samohodec, saj celo likovni kritiki pravijo, da tako ustvarjalnega slikarja srečajo bolj poredko. Odkar seje upokojil in ne opravlja več svojega osnovnega poklica, seje slikarstvu posvetil še z večjo vnemo. Svoje znanje in talente vedno znova nadgrajuje, o čemer pričajo priznanja in nagrade, ki jih je prejel za svoje delo. Savinjčan KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Goobie, Beth: Ranjena krila, Mac, Carrie: Uročena, Fienberg, Anna: Taši in duh iz svetilke, Dahl, Roald: Danny, prvak sveta, Doyle, Malachy: Čarobne pravljice. LEPOSLOVJE - ODRASLI Johnston, Jennifer: Dve luni, Garcia Marquez, Gabriel: Žalostne kurbe mojega življenja, Melissa, P.: Vonj tvojega diha, Frasure, David W.: Modre ptice. STROKOVNA LITERATURA Ziglar, Zig: Dvorjenje po poroki, Podaljšano bivanje ni kar tako, Smrekar, Aleš: Zavest ljudi o pitni vodi, Osojnik, Iztok: Homo politicus, Bulc, Violeta: Ritmi poslovne evolucije, Tracy, Brian: Zaposlite in obdržite najboljše. V papirnici v novi v Podrožniku: - art hobi program (fimomaso, barve za steklo in svilo, čopii^'e^l - obrazce za podjetja in fizične osebe - vse za šolo - žepnice j - kopiranje __________ - črnila za tiskalnike (obn6viWnWn^M\Wi po ugodnih cenah. Obiščete nas lahko v Mozirju ba„pone^lika^^| petka od 8. do 18. ure in v soboto?od ter v Nazarjah od ponedeljka do petka od 8 'do' P J m itElW do 17. ure in v sobote ■> I Vzletna steza na Zgornjih Pobrežjah postaja stičišče skupnih interesov (foto: Matevž Lenarčič) PRI VISOČNIKOVIH Z LEPE NJIVE ljubezen do ptic izpričujejo številne krmilnice Bajdelnovi z Lepe Njive se pišejo Visočnik in če jih hočete najti, se morate podati proti Šmihelu, kjer ob cesti na njihovo kmetijo opozarja zanimiv smerokaz. Uradno pa spadajo v kraj Lepa Njiva. Da smo jih obiskali mi, je bil vzrok povabilo, naj si ogledamo zanimive ptičje hišice, ki jih v prostem času izdeluje sedanji Bajdelnov gospodar Martin Visočnik. Pri Visočnikovih, ki so izredno prijazni, pa je poleg ptičjih hišic še marsikaj zanimivega. Tako imajo zbirko starih trobent, saj je gospodar muzikant, z godbo pa seje ukvarjal tudi njegov oče. Lepa je tudi stara »kasta«. Martin pravi: »Veliko mije do starih stvari. Ne vem, zakaj je potrebno podreti stara poslopja kmetije, zato prostega časa res nima veliko. A za čebelarjenje ga še vedno najde. Je član Čebelarske družine Mozirje, za svoje delo je že prejel priznanje. Trenutno čebelari z več kot 70 čebeljimi družinami. Tudi čebelnjak in njegova okolica sta polna lesenih Martinovih »domislekov«. Martin Visočnik ptičje hišice izdeluje iz različnih korenin (foto: Marija Lebar) in postavljati nova, če se tista originalna, ki spadajo v našo kulturno krajino, dajo popraviti?« Martin in njegova družina živijo od In na shrambi, imenovani »kašta«, visijo ptičje hišice, pravzaprav so to krmilnice. Res so nekaj posebnega. Narejene so iz različnih korenin, pokrite pa z originalno streho iz ržene slame. »Škop se pravi taki osmukani rženi slami. Zdaj je ni več dobiti, moja je stara že 25 let, saj jo je pripravil še moj pokojni oče.« Tudi veselje za izdelovanje raznih izdelk- terih žive ptice. Zato sem začel nabirati zanimive korenine, v katere izdolbem prostorčke, kamor se nasuje piča. Nato zvarim železno podporo, na katero pritrdim slamnato streho.« Na shrambi pri Visočnikovih visijo umetelno izdelane ptičje krmilnice, pokrite z originalno streho iz ržene slame (foto: Marija Lebar) ov iz lesa je podedoval po očetu. Martin se še spominja, kako sta z očetom skupaj izdelovala pasti za polhe in podobne drobne izdelke. »Tudi ljubezen do živali, predvsem do ptic imam že od malega. Že takrat sem pozimi skrbel za prezeble živalce. Kasneje sem pomislil, da bi naredil krmilnice, ki bi bile najbolj podobne naravnim pogojem, v ka- In tako nobena hišica ni enaka drugi, a služi svojemu namenu. Predvsem pa je lep element v vsakem sadnem vrtu ali polepša videz vodnega motiva ob stanovanjski hiši ali vikendu. In pozimi privablja številne goste ptičjega rodu, da si tako večamo znanje in izboljšujemo naš odnos do narave. Marija Lebar ZGORNJESAVINJČANI V ME • UGORJU Prijetni vtisi z romanja Me* ugorjeje majhna vasica na jugu Hercegovine v občini Čitluk blizu Mostarja. Župnijo že stoletja upravljajo frančiškani. Šest vidcev pod prisego vztrajno trdi, da videvajo Devico Marijo, in sic-erod 24.junija 1981 leta do danes. Od takrat dalje v Me • ugorje romajo verniki iz celega sveta in tudi Zgornjesavinjčani niso izjeme. To jesen je romanje h Kraljici miru organizirala nazorska župnija pod strokovnim vodstvom patra Francija. Potovanje je trajalo dva dni in udeleženci so bili deležni predavanj, češčen-ja, molitve, predstav in glasbe. Daje bilo romanje še bolj izpopolnjeno, so na poti domov spoznali skrivnosti starih dalmatinskih mest. Šofer Marko jih je presenetil s povratkom po jadranski magistrali in jih seznanil z mnogimi arhitekturnimi biseri in prijetnim obmorskim vzdušjem. Marinka Napotnik To Jesen je romanje h Kraljici miru v Me • ugorje organizirala nazarska župnija pod strokovnim vodstvom patra Franclja Kovšeta DO MLADEGA SRCA Z REDNO VADBO Prepustimo se oblikam gibanja, pri katerih se sproščamo in uživamo Ste kdaj pomislili na svoje srce, kako je obremenjeno ob vsakodnevnih osnovi računalniškega izpisa ugo-stresnih situacijah in nenehnemu hitenju? Da bi ohranili ta organ zdrav, tovili, kakšna je njegova telesna številni zdravniki in strokovnjaki s področja preventive svoja prizadevan- zmogljivost in kakšna vadba je zanj ja usmerjajo v spodbujanje zdravega življenjskega sloga, priporočajo primerna, gibanje in uravnoteženo prehrano. 'n kai priporočajo strokovnjaki? Pri tem tudi Zgornjesavinjski zdravstveni dom ni izjema. Zato so v Mozirju v okviru tradicionalnega programa CINDI konec septembra izvedli test hoje na dva kilometra. Šlo je predvsem za preizkus telesne zmogljivosti posameznika, zato je udeležencem medicinsko osebje prvo izmerilo krvni tlak, po potrebi tudi krvni sladkor. Nato pa so se pohodniki, ki so startali ob vhodu v Mozirski gaj, podali na dva kilometra dolgo pot po ravnem, ki jo je vsak testiranec prehodil po svojih močeh. Na cilju so ponovno izmerili srčni utrip in seveda čas, ki ga je porabil za hojo v naravi. Nato so na Medicinske sestre Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma so udeležencem testne hoje izmerile krvni tlak in po potrebi tudi krvni sladkor (foto: Marija Šukaio) Za odrasle je priporočljivo vsaj pol ure hitrejše hoje na dan ali druge telesne dejavnosti, ki pospeši srčni utrip. Za mladostnike je priporočljiva vsaj ena ura aktivnega gibanja. Spodbudno je, če se z rednimi telesnimi dejavnostmi ukvarja vsa družina. Omejimo lahko čas gledanja televizije, sedenja pred računalnikom in podaljšujemo čas gibanja v naravi ter se prepuščamo oblikam gibanja, pri katerih se sproščamo in uživamo, Če pa pri tem sodeluje vsa družina, je užitek še večji. Le z redno vadbo in zdravim načinom življenja lahko preprečimo bolezni srca in ožilja ter upočasnimo staranje srca. Zato ni naključje, da je letošnji svetovni dan srca potekal pod sloganom Kako mlado je vaše srce? Marija Šukaio Pomlajena, lepša, udobnejša in varnejša Mazda 3 je v slabih treh letih, odkar se prodaja v Evropi, našla več kot mogoče izbirati med tremi bencin- 220 tisoč kupcev, po vsem svetu pa več kot milijon. A ker se zadeve na skimi ( 1.4 84 KM, 1.6105 KM in 2 0 trgu odvijajo z veliko hitrostjo, so Mazdini oblikovalci in inženirji ocenili, 150 KM) in dvema dizelskima mo- dajenapočilčaszanekaterespremembe.Takojeseptembratudinaslov- torjema(1.690KMin 16 109KM). enske ceste zapeljala nekoliko pomlajena mazda 3, za krajši test pa so Ker imQj° vsi motorji vgrajene neka- nam jo odstopili v avto hiši AS Skornšek v Velenju. tere nove dele-ki zmanjšujejo tren- Na zunaj je nova mazda 3 prepoznavna predvsem po agresivnejši maski z večjim logotipom, avto pa ima v obeh karoserijskih različicah, petvratni in limuzinski, nova odbijača. Nekoliko so spremenjene tudi zadnje luči, ki so pri boljših paketih opreme na voljo s hitro delujočo LED tehnologijo, kar daje avtu še bolj atraktiven videz. V potniški kabini so novi kvalitetnejši materiali na sedežih in vratih, spremenjena pa je tudi armaturna plošča z merilniki in stikali. Veliko več sprememb je očem skritih, a se krepko občutijo pri prečnim nosilcem in zadnjim sta- je, je poraba goriva pri vseh mode- vožnji. Precej boljša je zvočna bilizatorjem, ki zagotavlja boljšo lih manjša za povprečno tri decilitre izolacija, zaradi katere je hrup- lego na cesti in natančnejše up- na 100 km. nost pri vožnji s hitrostjo 100 km/ ravljanje vozila. V povezavi z dvolitrskim bencin- h nižja za 1,5 decibela. Posodo- Ponudba motorjev je ostala ne- skim motorjem je sedaj tudi mazda bljeno je podvozje, vključno s spremenjena, kar pomeni, da je 3 dobila odličen šeststopenjski menjalnik, ki ga sicer poznamo iz mazde 6, testni avto pa je imel petstopenjski menjalnik, s pomočjo katerega mazda 3 uglajeno, toda odločno pospeši do 100 km/h v dobrih enajstih sekundah. Vožnja s »trojko« je prijetna, avto se z lahkotnim in precej neposrednim volanom hitro odziva na voznikove ukaze, dobro drži smerno stabilnost in se ponaša z zanesljivo lego v ovinkih. Odlične so tudi zavore, ki učinkovito delujejo tudi pri bolj dinamični vožnji. Za večjo varnost voznika ima nova mazda 3 dodatno oblogo okrog volanskega droga za preprečevanje poškodb voznikovih nog ob morebitnem trku, novost pa je tudi opozorilnik za varnostne pasove na vseh petih sedežih. Prtljažnik je tako po prostornini kot nerodnem načinu zapiranja ostal nespremenjen, so pa pri Mazdi spremenili način odpiranja vrat prtljažnika in s tem olajšali dostop do prtljažnega prostora. Franci Kotnik OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Delo in življenje na kmetiji Prvošolci ljubenske osnovne šole so preživeli naravoslovni dan na kmetiji Loger (foto: Metka Rudnik) Policist na » obisku V mesecu septembru nas je v vrtcu Ljubno ob Savinji obiskal policist Matjaž. Otroci iz treh skupin smo sodelovali v pogovoru z njim. Pogovarjali smo se, kaj lahko sami storimo, da bo zagotovljena naša varnostvavtomobilu in na sprehodih. V spremstvu policista smo se odpravili na Foršt in nazaj. Spotoma nas je navajal na pravilno obnašanje na sprehodu in upoštevanje naših pravil in ostalih udeležencev v prometu. Marjeta Sedovšek Vrteški otroke je policist Matjaž popeljal na sprehod po Ljubnem in jih podučil o varnosti v prometu Konec četrtega tedna našega pouka v 1. razredu smo imeli prvi naravoslovni dan. »Odprli smo okno v svet« in pogledali, kakšno je delo in življenje na kmetiji. Obiskali smo kmetijo Loger, kjer smo doživeli nepozaben dopoldan. Vas zanima, kaj vse smo počeli? Najprej smo si pogledali živali, nato pa se preizkusili v nekaterih kmečkih opravilih. Molzli smo kozo, krmili race, trgali koruzo, pobirali hruške in grabili listje. Ogledali smo si strižo ovce in »prešali« čisto pravi domači jabolčnik, ki smo ga nato tudi poskusili. Ogledali smo si prejo volne, pletenje nogavic ter iz volne in ostankov blaga naredili punčko. Sprostili smo se na igralih domačega dvorišča in za zaključek zapeli pesmico. Če povzamemo dogodke tega dopoldneva, lahko rečemo samo to: »Bilo nam je zelo lepo.« Upamo, da bomo to šolsko leto čim večkrat odprli okno, skozi katerega bomo pogledali v svet. Tako bo naše učenje učinkovitejše in bolj zanimivo. Maja Benedik, Suzana Štiglic in Metka Rudnik VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Listje z drevja že leti A let že pet sl stara tl, Rada poješ, se Igraš in mnogo spretnosti Imaš, Srečna bodi še naprej, In uživaj z nami kot doslej. Vse najboljše LARISI KOTNIK, ki je 18, oktobra 2006 praznovala 5, rojstni dan. Mami, oči, babi in dedi [CTETilTiFaì] RE. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; simer.lj@simer.si P.E. Koper, Ferrarska 17, Koper tel.: 05/630 10 23; simer.kp@simer.si' Zima, zima bela, da vas ne bi prehitela! Na zalogi aluminijasta platišča CiVULDA BES «E ROTAL PNEVMATIKA: ULTRA GRIP 7 E V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru: Vulkanizerstvo in avtooptika Novak Jože Novak s.p„ Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji tel., fax.: 03/5841-169.03/838-10-70. GSM: 041/783-661 PRODAJA IN MENJAVA AVTOPLAŠČEV ZA OSEBNA, DOSTAVNA IN TOVORNA VOZILA Prodaja, prevoz mW®irta.d£ia betonskih mešanic GRADITE IN POTREBUJETE POKLIČITE 041 Ah3 . DNfiVI DALMATtNSKfi KUMINJf cul 13L do S3» oktobra 2006 mm simor PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.si Marko SKDK s.p., Cesta na Lepo Njivo l 9, 333C Mozirje Tel.: D3/B39-aG-94 Faks: Ü3/S39-DO-9D Gsm: Ü41/622-6GD MARKa.SKDK@PFEIFER-SLIO.CaM PRALNICA ZA DOSTAVNA IN TOVORNA VOZILA ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Ljubenke uspešne tudi v tretje Odbojkarice KLS Ljubno so v tretjem krogu pokalnega tekmovanja za pokal Slovenije gostile ekipo DŠR Murska Sobota. Domačinke so v izredno lepi tekmi zasluženo zmagale z rezultatom 3:1. Ženska odbojkarska ekipa iz Prekmurja, ki tekmuje v tretji državni ligi, seje pred številnimi gledalci na vročem parketu ljubenske telovadnice samo v drugi igri, ki sojo dobile vsvojo korist s tesnim izidom 26:24, enakovredno merila z gostiteljicami. Vse ostale igre so se končale v korist domačih odbojkaric; prvo so zmagale z rezultatom 25:20, zadnji dve pa 25:13. Z doseženo zmago seje ekipa KLS Ljubno uvrstila v četrti krog pokalnega tekmovanja, v katerem se bo pomerila z drugoligaško ekipo ŽOK Mislinja. Kadetska ekipa KLS Ljubno je bila na turnirju v Slovenj Gradcu manj uspešna, saj so dekleta obe tekmi z domačinkami in vrstnicami iz Prebolda izgubile. Franjo Atelšek Ljubenke so v izredno lepi tekmi zasluženo zmagale (foto: Franjo Atelšek) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zaključek sezone Preteklo soboto so strelci na treningu nastavili merilne naprave na 100 metrov in se tako pripravljeni v nedeljo udeležili tekme z malokalibrsko puško na to razdaljo. S tem tekmovanjem, ki se ga je udeležilo 20 strelcev, so člani gornjegrajskega strelskega društva zaključili sezono. V hladu jeseni so krogle skozi prve jutranje sončne žarke najbolj natančno v tarčo pošiljali Janez Železnik, Nani Tiršek in Ivko Poličnik. Prvi je nastreljal 90 krogov (3x10), drugi prav tako 90 (2x10), tretji pa 86 krogov. Jože Gomboc Rebeka Dremelj, nekdanja miss Slovenije, ena bolj uspešnih žensk na slovenski glasbeni in estradni sceni, je po nekajmesečnem premoru ponovno v akciji. Tokrat je pisanje pesmi zaupala glasbenemu kolegu Janu Plestenjaku, ki je naredil tako glasbo kot besedilo. Njuno sodelovanje, kije, kot kaže, zadetek v polno, ima naslov Še en dan. Že v kratkem bo singel izšel na CD plošči, saj se je prav Rebekina pesem kot »vroči namig« uvrstila na kompilacijo revije Bravo. V novembru namreč izide album Bravo hits 1, na katerem so zbrani največji hiti slovenske in hrvaške glasbe v zadnjih nekaj mesecih ter tudi Rebekin Še en dan. Skupina Marzia vada, ki je pred kratkim izdala videospot za prvi singel Poglej jih, nadaljuje s predstavitvijo albuma Med Venero in Jupitrom. Tako lahko na radijskih postajah že slišite drugo pesem z albuma, ki nosi naslov Dijak. Pesem, na način značilen za liriko Marzie vade, nagovarja tako mlajšo generacijo, ki seje šele začela soočati s svojimi strahovi ter postavljati prva vprašanja o svoji prihodnosti, kot tudi tiste malo starejše, ki delajo prve analize doseženih ciljev. Alenka KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Za uvod hud poraz V soboto so Nazarčani s tekmo v Ljubljani pričeli novo sezono v 2. SKL-vzhod. Vsekakor optimizma in želje po prvi zmagi takoj na začetku ni manjkalo, a so člani v preveliki želji pogoreli. Domačini so bili vso srečanje boljši nasprotnik in so tako povsem zasluženo prišli do visoke zmage. Srečanje se je začelo izenačeno, nakar so se igralci Ilirije razigrali, tako da so jim Nazarčani le stežka sledili. V prvi četrtini je padlo veliko košev. Podobno sliko na parketu so gledalci lahko videli tudi v nadaljevanju, saj seje prvi polčas končal z rezultatom 54:45 za domačine. GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje__________^ Nazarčani so se iz slačilnice vrnili odločeni, da znižajo rezultat, a seje zgodilo prav nasprotne: Ljubljančani so z nezgrešljivimi meti, predvsem za tri točke (dosegli so 11 trojk), in slabo obrambo Nazarčanov prešli še v višjo prednost, ki je že kmalu presegla mejo dvajsetih točk. Pri Iliriji je bilo kar nekaj razpoloženih košarkarjev, pri KK Nazarje pa je ekipo reševal neustavljivi Vo-dončnik. V zadnjem delu tekme so domači le še poviševali razliko, ki seje na koncu ustavila pri 31 točkah. Upamo, da bodo Nazarčani žeto soboto popravili vtis iz prvega kola in tako zabeležili prvo zmago v novi sezoni. Rok Tkavc KK Ilirija : KK Nazarje 109:78 (27:21, 27:24, 30:18, 25:15) Ljubljana; Dvorana Gimnazije Šentvid. Sodnika: Matija Antolovič (Izola) in Simon Goričanec (Portorož). Tehnični komisar: Sašo Ristič (Koper). KK Nazarje: Plesnik 2 (2-2), Skočič 3 (3-4), I. Zakrajšek 17, Gračner, Zadravec 3(1-2), Vodončnik 25 (7-9), Gelb, Jevič 7 (3-4), Plaskan, Grebenšek 12 (4-6), Valenčak9 (1-1), Ilič. Lestvica po 1. krogu: 1. Ilirija 2,2. Terme Olimia 2,3. Rogaška 2,4. KD Ježica 2,5. Tinex Medvode 2,6. Geoplin Slovan 1,7. Ruše 1,8. Lastovka - Vistra 1,9. Prebold 1, 10. Nazarje 1. SMUČARSKI SKOKI Skakal« Ljubnega BTC krojijo sam slovenski vrh Da se vsmučarsko skakalnem klubu na Ljubnem res dobro dela, kažejo številni odlični rezultati v poletnem tekmovalnem ciklusu tako na dižavnih kot mednarodnih tekmah. Poleg vrhunskih rezultatov njihovega najboljšega moža, reprezentanta Primoža Pikla, tudi ostali ne zaostajajo veliko. Predvsem Sašo Tadič, nedvomno najobetavnejši slovenski mladinec, po četrtem mestu na članskem državnem prvenstvu nadaljuje z uspehi tudi v alpskem pokalu, kjer v konkurenci najboljših mladih skakalcev alpskih držav zaseda visoko Tekmovalna sezona se za amaterske kolesarje po petih cestnih dirkah, prav tolikih kronometrih in sedmih gorskih preizkušnjah počasi zaključuje, najboljši trije rezultati iz vsake discipline pa gredo v skupni seštevek za slovenski amaterski pokal. Končni rezultati bodo sicer znani po zadnji cestni preizkušnji, znani pa so že rezultati državnih prvenstev v vseh treh disciplinah, kjer sta bratranca Janez in Luka Pustoslemšek odigrala zelo vidno vlogo. Najodmevnejši rezultat je v kategoriji amater B dosegel Janez, kije kronometer kronal z naslovom državnega prvaka, drugo mesto in naslov državnega podprvaka pa si je v kategoriji amater C prikolesaril četrto mesto, ob konstantni formi na preostalih preizkušnjah pa zanj tudi stopničke niso nedosegljive. Velik napredek se opaža pri mlajših selekcijah in predvsem ekipno državno prvenstvo dečkov do petnajst let v Mislinji je pokazalo, da Luka. Slednji je nastopil tudi na cestni dirki in se uvrstil tik pod zmagovalne stopničke, medtem koje Janezu nastop na tem državnem prvenstvu preprečila poškodba. Da sta oba zelo dobro pripravljena, je pokazala še tretja tekma državnega prvenstva v gorski vožnji, kjer sta na zahtevni progi Vi-pava-Nanos v megli in močni burji osvojila drugi mesti in tako postala državna podprvaka. Z dobrimi občutki in formo se sedaj pripravljata še na zadnjo cestno dirko sezone, ki bo odločila še o končnem vrstnem redu slovenskega amaterskega pokala, kjer sta tako Janez kot Luka še vedno v igri za visoka mesta. Franjo Pukart ljubenski fantiči krojijo sam slovenski vrh. Ekipa v postavi Tadej Djujič, Jaka Tesovnik, Rok Kukovič in Matevž Slatinšekje z drugim mestom svojemu klubu priskakala sploh najboljši moštveni uspeh, piko na i pa je z bronasto medaljo v posamezni konkurenci postavil še Matevž Slatinšek. Vsi ti rezultati so vsekakor dobra spodbuda pred zimsko sezono. Oceno poletnega ciklusa in potek priprav na zimo je na kratko podal glavni trener SSK Ljubno BTC Janez Debeljak: »Priprave za poletni ciklus so bile zelo dobre, kar kažejo tudi ZKZ Mozirje - danes in Končno smo dočakali selitev ZKZ, krono vsega dogajanja zadnjih let. Nekateri so odšli z veseljem, drugi z žalostjo. ZKZ seje preselila v lep miren kraj, z bogato zgodovino in turizmom. Kakor bi se hotela umakniti vsemu vrvežu. Pa ni bila vedno tako sramežljiva. Tisti, ki smo njeni podaniki že skoraj štiri desetletja, nekateri več drugi manj, se je spomnimo čisto drugače. Bila je napredna, inovativna, veliko nas je naučila, povsod nam je pomagala! Bila je prava "miss", ki so jo hodili občudovat od blizu in daleč. Bila je vzgled mnogim zadrugam po Sloveniji. Potem pa je zaradi nezdravega življenja začela počasi hirati. Lotila se jo je težko ozdravljiva, nalezljiva bolezen, ki je spravila pod rušo že kar nekaj njenih sosed. (Gospodje teh sosed so se preveč ukvarjali sami s seboj, s svojimi zastarelimi idejami in privilegiji, premalo pa z razvojem. Čas pa teče in nič ne reče.) Nekateri sicer pravijo, da se je že rodila "rahitična", vendar toliko slabše, zakaj je niso pozdravili že v mladosti in so jo pustili, da je skoraj shirala. Vseeno je imela srečo, da so njeni podaniki pridno delali, nič kritizirali (morda v kakšni gostilni), ter vedno samo kimali. Kljub svoji bolezni, ki jo je spretno skrivala, je kar dobro živela. Zato je njen direktor dobil lansko leto na sejmu v Gornji Radgoni Zadružno priznanje za dolgoletno in "uspešno" vodenje. Kmetje smo tudi bili veseli, da ni imela takšnih težav kot rezultati. V planu imamo še tedenski trening v tujini, in sicer na večji napravi, kjer si bodo mlajši skakalci nabirali predvsem adrenalinske izkušnje, starejši pa pilili formo za zimo. Kljub vsem uspehom in dobremu delu pa imamo še vedno težave pri iskanju novih, mladih talentov, zato še enkrat apeliram na vse zainteresirane dečke in deklice ter njihove starše, da se nam pridružijo. Vsak ponedeljek in torek se dobimo v telovadnici OŠ Ljubno, kjer se lahko seznanite z našim delom in dobite še vse ostale informacije«. Franjo Pukart nikdar več! (ob selitvi) njene vrstnice po Sloveniji. Zato smo vsako leto z veseljem sprejeli končni obračun, kije prikazoval pozitivno ničlo. Potem pa je bii toliko večji šok, ko se je kar naenkrat pred vse te pozitivne ničle postavila najslabša in najboljša šolska ocena! Kaj je tukaj delal nadzorni svet, sam Bog ve! Ker je na hitro tako oslabela, zdravljenje pa je danes zelo drago, je morala za prvo transfuzijo prodati svoj domek v Ljubiji (in še marsikaj drugega). Ne čudim se tistim, ki so te stavbe gradili udarniško z golimi rokami, da jih je to zelo prizadelo. Nekdo, ki je bil dvakrat v smrtni nevarnosti mije rekel: "Nisemjezen, sem pa žalosten." Zato dogajanja zadnje dni v Ljubiji niso bila samo pobalinske norčije ampak žalostna resničnost. Težko bo povrniti dolgove, še težje pa bo povrniti zaupanjevvodstvo. Zakaj moralna škoda je še večja kot materialna. Vendar smo baje kmetje krivi, da seje zadruga "sputala", ker smo dobivali mleko in živino preveč plačano, v trgovinah pa smo kupovali ceneje kotdrugod. Potem smo krivi, ker smo glasovali za prodajo in selitev uprave. Da ni prišlo do razstave živine, smo tudi krivi, ker se ne zavedamo takšnih promocij. Pa še kako se zavedamo, tega se ni zavedalo vodstvo že dalj časa! Kdor je vsaj malo logično razmišljal, je moral vedeti, da v takšnem vzdušju, ki vlada med kmeti, to ni izvedljivo. To je nekakšna tiha, nezaupnica dosedanjemu delu vodstva. Delno smo pa res krivi, ker ČRNA KRONIKA • ZAPELJAL NA LEVO STRAN Pusto Polje: 14. oktobra okoli T5. ure je voznik osebnega avtomobila v Pustem Polju zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotno stran vozišča. Pri tem je trčil v nasproti vozeče vozilo. V nesreči so bile ranjene tri osebe. • JE KDO VIDEL NESREČO? Ljubija: 15. oktobra okoli pol sedmih zjutraj seje voznica osebnega avtomobila v Ljubiji, pri križišču proti Velenju, umikala vozilu rdeče barve. Pri tem je zapeljala z vozišča in se z vozilom prevrnila na travnik. Sopotnica v vozilu je bila pri tem lažje telesno poškodovana. Policisti naprošajo morebitne očividce in voznika rdečega avtomobila, da se zaradi razjasnitve vzrokov nesreče javijo na Policijski postaji Mozirje. CESTNO KOLESARSTVO Bratranca Pustoslemšek med najboljšimi smo preveč zaupali domačim kmečkim ljudem. Vsekakor bodo morali organi upravljanja začeti razmišljati tudi s svojo glavo. Zato apeliram na zadružni svet, da se nikakor ne proda zadružni delež v LM. Vodstvo pa bo moralo dobro razmisliti kako naprej, da se bomo čim prej srečali na razstavi in ne na razprodaji. Kolektivu pa želim čim boljše počutje na novi lokaciji. Morda se ne boste vsi strinjali z vsebino, vendar je pri vsaki stvari važen le končni rezultat. Jože Acman, Brezje 34, Mozirje Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA n:°4vet '6°-496 ?0OREBNE STOB,^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j Ni te napragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 23.IO.2OO6 mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Alojzija LUKAČ Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Nekaj v duši umre, ko odide nekdo, ki tipri srcu je močno. Ostanejo sledi, ki se ne dajih izbrisati. Zato se oziramo v nebo, tam zvezda zanj vedno sijala bo. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubečega moža, atija, starega ata Viktorja KONEČNIKA iz Mozirja (17.7.1928-2.10.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi dr. Ernestu Kelemenu, dr. Idi Kramer Pus-toslemšek, sestram in reševalni službi. Hvala tudi LD Mozirje in PGD Mozirje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Sandiju Korenu za lep obred, pevcem moškega zbora Mozirje in Šmihel, vsem praporščakom, obema govornikoma, rogistom, pogrebni službi Morana in gospodu Marjanu za pomoč pri pripravi pogreba. Žalujoči: žena Fanika, hči Bernarda z družino in vnukinji Špela ter Nika Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage Ane MATIJEVC (1944 - 2006) Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih njene bolezni in njenega slovesa bili v oporo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tople stiske rok, za pisne in ustne besede sočutja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. Gračnerju in g. Gosaku za lepo opravljen obred, pevcem, organistki, govornici, praporščakom in vsem, ki ste ji prišli od blizu in daleč izkazat spoštovanje ter jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Vsi njeni Predvolilni von fi "Nekateri politiki me spominjajo na dišeč toaletni papir," pove Karel. "Kako to misliš?" ga vprašajo sodelavci. "Paziti moraš, kdaj jim približaš nos - pred ali po uporabi." Izbor izborov "Boš v ponedeljek vseeno prišel v službo, če boš v nedeljo izvoljen za župana?" šef vpraša Va-neka. "Bom še videl. Najprej si moram ogledati delovno mesto in pogoje za delo. Mogoče sploh ne bom sprejel županovanja, če mi okolje ne bo ustrezalo." "Že razumem. Ukrepal boš tako, kot si pri nas, ko si si najprej ogledal stranišča, preden si jih pričel čistiti." Lobiranje "Ko bi bile volitve le bolj pogosto!" reče Irena. "Zakaj pa si tega tako želiš?" jo vpraša sestra. "Mož kandidira že tretjič in že dva meseca se mi dobrika, ker misli, da bom glasovala zanj." Blenda Tavrl Prestrašen od bojazni Ljubo je na Ljubici, njej pa se zazdi čudno, da ima njen ljubček čuden izraz na obrazu. "Zakaj gledaš tako prestrašeno?" ga vpraša. "Ali se bojiš, da ti bo prekmalu prišlo?" "Ne, bojim se, da bi tvoj mož prekmalu prišel." Helga, ni ti treba šteti ljudi, ki gredo na volitve. Gotovo nam bodo tudi letos povedali rezultate volilne udeležbe. Upiranje stroke Silva ima električarja pri sebi. Ko meni, da sliši neko dogajanje pri vhodnih vratih hiše, vzklikne: "Mož prihaja!" vsa panična tišči tipa stran od sebe. "Brž, delaj se, da popravljaš televizijo!" "Ha! Poznam ta trik. Ne grem se več! Tako sem prejšnji teden že trem popravil štedilnik, hladilnik in likalnik." Hugo Mušnik Nekaj so spregledali Strokovnjaki se prerekajo, kaj je za okolje bolje. Ali naj pridobivajo elektriko iz elektrarn na jedrsko energijo, veter, sonce, vodo ali premog. Strokovnjaki pa taki! So pa res smešni. Ali jim še nihče ni pokazal vtičnic v stenah? Vedno pred drugimi Američani so spet nekaj novega izumili. Prodajali bodo pijačo, ki bo pivcu pokurila več kalorij, kot jih ima sama. Ne gre za potegavščino. Prodajali pa jo bodo izključno v kavarnah na vrhu nebotičnikov, kjer dvigala ne delajo. Izginuli deveti pojem Šimen modruje: Če greš v oddaljen kraj, kot je Međugorje ali Lurd, v pričakovanju, da se ti tam nekaj lepega zgodi, je verjetnost, da boš tam prijetno presenečen, karverjetna." "Jaz temu ne zaupam," reče Bepo. "Predstavljaj si, da bi pred leti astronavti odpotovali na Pluton. Če bi danes prispeli tja, bi tam ne našli nobenega planeta." Samo Sprožilec Hočem biti pripravljen, če bodo na volitvah zmagali Janševi. Cvetke äitopr^ DUNAJSKI POLJUB Ivan Zupan, član slovenskega reda vitezov vina: »Spoštovana Katarina, prvo trgatev najstarejše zgornjesavinjsketrte, ki jo imate doma, ste pripravili tako odlično, da sevam moram oddolžiti s šopkom cvetja in enim poljubom, kot so nas učili v dunajski šoli...« Katarina Weiss iz Okonine: »Že prav, kar dajte mi poljub, samo da ne bo francoski...« (CERPE DIEM PRESS) TEŽAVNA ODLOČITEV Jožica Rihter, direktorica občinske uprave Občine Gornji Grad: »Jože, če bi bil kavalir, bi opazil, da imam prazen kozarec, in bi mi nalil svežega vina...« Jože Štiglic, tajnik Občine Nazarje: »Saj nameravam, vendar kdo bi se lahko tako na hitro odločil pri tej silni ponudbi, kije pred nama...« (IN VINO VERITAS PRESS) VIŠINA STIMA Dani Grudnik, predsednik kluba ljubiteljev traminca: »Poslušaj, Franci, nekam droben se mi zdiš zadnje čase, koliko si pravzaprav visok?« Franci Kotnik, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic: »Sto dvaindevetdeset centimetrov, tako kot ti, samo ne vem, kaj mi je danes...« ("ČUDNE MERE PRESS') ——.— Križanka, Oglasi / : SESTAVIL PEPS CEUSKO GRADBENO PODJETJE ŠPORTNIK, KI LETA LUKA V IZRAELU, AKKO OTOK V JADRANU GRŠKA MUZA PESNIŠTVA AMERIŠKA IGRALKA- GEENA 20. IN 19. ČRKA ANTIČNO IME REKE GUADIANE V ŠPANIJI OGLAŠANJE S KRATKIMI, NERAZLOČN. GLASOVI ZGORNJI DEL STOPALA VRTNA RASTLINA, PRIPRAVLJA SE S KISOM IN OLJEM SLOVENSKI PISEC O NOB-HINKO KOLIBA IZ VEJEVJA V JuŽ. AMERIKI Z DREVJEM PORASEL SVET, GOZD ROPARSKA ZVER IZ DRUŽINE KUN, ŽERUH NEKD. AZIJSKA UTEŽNA MERA PETER ADAMIČ SPREDNJA STRAN KOVANCA OPAZKA, PRIPOMBA, POJASNILO NOVA VERZIJA KAKEGA FILMA INKOVSKO BOŽANSTVO V JUŽNI AMERIKI SRBSKO M. IME NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL KRALJ ŽIVALI NEKDANJI DIRKAČ F-1 (PROST) MUSLIMANIH DESKA ZA PLOT IGRA NA SREČO MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL LEV OBORIN KAMNINA, NASTALA IZ ŠKOLJK ČEBELJA TVORBA V PANJU VITEZOV SPREMLJEVALEC PREDUJEM, NAPLAČILO, ARA ALICE COOPER SLOVENSKI EKONOMIST IN POLITIK- MAKS RUSKA IGRALKA (SAVINA) OČE (STAR.) MEDENO PECIVO, MEDENJAKI ZAKOVICA (POG.) Portal Savinjsko doline mm MINI SLOVARČEK: IBADAN- mesto v Nigeriji NAM- slano jezero v Tibetu ASENI- Bolgarska kraljevska dinastija TAEL- nekdanja Azijska utežna mera BRDAR- Slovenski kipar- Jakov Napovednik • Petek (20. oktober), ob 16.00. Ljubno-Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Šmarje pri Jelšah (starejši dečki)_______________________________________ • Petek (20. oktober), ob 18.00. Galerija Mozirje Razstava Mandal, avtoric Gabrijele Železnik in Vande Omejc____________________________________________ • Sobota (21. oktober), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Velenje (kadeti)_________ • Sobota (21. oktober), ob 15.30. Ljubno - Foršt Nogometna tekma • Ljubno : CMC Publikum (mladinci) • Sobota (21. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Ruše (člani)_____________ • Nedelja (22. oktober), ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje A : Borut Besedic - Čiro (pionirji) ___ ___ ______ _____________________ • Nedelja (22. oktober), ob 10.00. Osnovna šola Šentjanž Košarkarska tekma ■ Dravograd : Nazarje B (pionirji) • Nedelja (22. oktober), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Šmarje Pivovarna Lipnik (mladinci)______________________________________________ • Sredo (25. oktober), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma ■ RK Nazarje : Celjske mesnine (kadetinje)___________________________________________ ŽIVALI-PRODAM Prodam svinjo za koline, domače rejeno, 250 kg in oddam žensko kolo 18 prestav; gsm 031 /714-565. Prodamo bikca sivca, 120 kg, za nadaljnjo rejo in 2 telički; gsm 031/855-186. Prodam kravo za zakol ali menjam za brejo kravo ali telico; gsm 041 / 519-507. ŽIVALI-KUPIM Kupim 1 teden stare bikce, mesnate pasme,po 1.000 sit/kg ter300 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. VOZILA-PRODAM R 5, letnik '92, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni; gsm 051 /247-698. Prodam fiat tipo, letnik '90, cena ugodna; tel. 583-40-08. Prodam nisan primera 1,6 gx, 16 v, let. '96, klima, reg. do sept. 07; gsm 041/651-196. Prodam citroen c3, let. 03, črn, 72.000 km, klima, 1. lastnik, narejeni servisi; gsm 041/269-103. Prodam citroen xsara, 1.6, let. '02, prevoz. 28.000 km; gsm 041/949-546. DRUGO - PRODAM Prodam suha, mešana, metrska drva; gsm 041/226-251. Prodam drva - leskova in brezova polena, narez. na meter dolž.; gsm 031/651-641. Barvni tv gorenje, 72 cm, prodam, še 1 leto garancije; gsm 041/364-124. Prodam hladilno omaro gorenje, 6 predalov in pralni stroj gorenje (3 leta), cena za vse je 20.000 sit; gsm 031 / 837-536. J Prodam 1601. prevozni bazen za mleko s trofaznim hladilnikom; tel. 03/ 583-15-24. Zelo ugodno prodam trajnožarečo peč; gsm 031 /208-768. DRUGO - KUPIM Kupim motokultivotor, lahko starejši ali v okvari; gsm 041/503-732. Kupim hladilni bazen za mleko 360 -4001 (fiksni); gsm 031/568-095. NEPREMIČNINE Oddam stanovanje v najem; gsm 041/783-700. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Briec Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazat-iranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BEN6LAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke, bora, macesna in bukve. Informacije na telefon 031/ 649-751 ali 03/839-51-20. Časles d.o.o. predelava in trgovina z lesom, Praprotnikova ulica 6, Mozirje. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje. NUDIM DELO - ŠIVANJE NA DOMU Za dodatne informacije pokličite 838-80-45 ali 041/680-832. Andrej Weiss s.p., Rečica ob S. 97, 3332 Rečica ob Savinji. POPRAVILO VOZIL, PREVOZI IN SKY SERVIS Popravilo tovornih in osebnih vozil ter traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Priprava in ureditev tehničnega pregleda. Prevozi stvari in oseb s kombijem. SKY BOARD servis, tel. 041/529-063. Tevč Vinko s.p., Praprotnikova 6, 3330 Mozirje. GOSTIŠČE “JANA” V RADMIRJU zaposli natakarico oz. dekle, ki ima veselje do gostinstva (strežba hrane in pijače). Gsm 041/748-905. Gostišče Jana Zaleznik s.p., Križevec 1, 3206 Stranice. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. I I I ( i i r i i i i i i i iiiiiii Hedge Iliji I I I I I I I I I I I I I i i I I lili 1 i I I I I I -I I Valutili I I I i I I I I i I I I ! I I I __ i i i i i i i _! 080 19 20 i I I I i I I i www.ZMprizma.si ! I I I I I I I I I I I I I I I I I , I I I I I I >«° ~ 2006 Glavnico i I I I I I ih že! ; ! !- ■■ * * * * dosežen , i I I I I I - I I I I I donos : I I I I 1 _ ! _ ! I I I I I I 1 I 1 1 1 _ i _ ' 1 yÈ SREČNO IN BOGÄT0 NQVO; LETO ZUI O! I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I co co tt! ■JU c/> o 2 o (O M V) 23* v. co co co tt» co 0 'č' > co co c ■a 0 ro c 0 0 E ra >o o 0 c < Q >5 o O 73 0 E c o 0 >0 ' P 0 'c 0 E 0 'ÖT i— Q. O c >o 0 0 _ ______ O 0 Q. CD C N O 0 O CNI N E f ^ 0 o "a o c ^ 1 £ s. 0 ■a 0 Q. > V- 0 co FT o c Z 8 I > -E, O 0 c c E § O 0 C\| .co ° & CN 0 CNJ >Q a> *to co c >u> o Celie - skladišče D-Per 7/2006 PO ii u mm » » ni' J »1 J #1 5000018337,42 PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC! Naročite se na tednik Savinjske novice do 22. oktobra 2006 in do konca letošnjega leta boste časopis prejemali BREZPLAČNO. COBISS ® «M www.savinjske.com ELKRO OUTLET PRIHOVA 56, NAZARJE - PRI TOVARNI UGODNE CENE ŽENSKIH IN MOŠKIH HLAČ TER OSTALE KONFEKCIJE PRETEKLIH SEZON! OBIŠČITE ŠE OSTALE ELKROJEVE TRGOVINE: VELENJE - NC Spar, Kidričeva 2b, CEUE - Miklošičeva 5, ŽALEC - Mercator center, Celjska c. 7, PRIHOVA - pri tovarni ODPRTO: PONEDELJEK - PETEK OD 9.00 DO 19.00 SOBOTA 8.00 - 12.00 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO ELKROJ ZA HLAČE NAJBOLJŠI! OSREDNJA KNJ. CELJE