Št. 51 (1845) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 20. decembra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Odlikovanje za uspehe pri izgradnji JE
Delavcem podjetij
KRŠKO — V Delavsko-kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem so včeraj, 19. decembra, podelili visoka državna odlikovanja delavcem, ki so sodelovali pri izgradnji krške jedrske elektrarne. Dobili so jih Ivan Medvedec (red zaslug za narod s srebrnimi žarki), Janez Dular, Danilo Feretič, Zdravko Gabrovšek, Boris Hren, Tone Kropušek (red dela z zlatim vencem); Franc Kositer in Roman Pliberšek (red zaslugza narod s srebrno zvezdo); Ivan Antolič, Petar Rilčar Vida Bohinc, Djuro Brguljan, Luka Čačič, Miroslav Herceg, Milorad Kapor, Jadranko Karuza, Vladimir Kranjc, Ivan Lizatovič, Tješimir Petkovič, Franc Predikaka, Tomo Pršir, Jožo Radan, Rafael Schmi-dtbauer, Jože Vide in Boris Vrandečič n red dela s srebrnim vencem); Dušan Divjak, Pavao Dorič, Žarko Flego, Omer Furlan, Josip Grokša, Franjo Ivanišič, Dalibor Ivekovič, Božidar Jovanovič, Elizabeta Klaič, Redžo Kruško, Jožefa Kuhar, Antun Luketič, Davor Mance, Aleksa Punč, fetar Račič, Branko Stanišič, Mustafa Sestan, Pero Vasilič in Smajil Žalič(vsi medaljo dela).
JUTRI SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB DNEVU JLA
ČRNOMELJ — V Črnomlju bo v °kviru praznovanja dneva JLA v Petek, 21. decembra, ob 19. uri v kulturnem domu slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali vojaki črnomaljske garnizije, učenci tamkajšnje osnovne in srednje šole ter vrtičkarji. Ob dnevu naših oboroženih sil bodo v občini pripravili še vrsto drugih dejavnosti, med njimi tudi sprejem Prionirjev in mladine iz osnovnih in srednjih šol v garniziji Bela krajina, 'obrali bodo najboljšo šolo na Področju SLO in DS ter pripravili vrsto športnih tekmovanj.
LIVOLD: STO LET GD
LIVOLD — Gasilsko društvo Livold pri Kočevju bo v nedeljo, 23. decembra, proslavilo 100-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo odprli nov Rasilski dom ter podelili zaslužnim elanom republiška, občinska in društvena priznanja.
V ISKRAH REFERENDUM USPEL
NOVO MESTO — Pred dnevi so v dveh novomeških Iskrah, Tovarni napajalnih naprav v Bršljinu in Eli na Ci-kavi, izglasovali referendum za združitev, ki naj bi bila 1. januarja 1985. V bršljinski tovarni se je za predlagano skupno pot izreklo 57,4 odst. volilcev, v Eli pa kar 80 odst. zaposlenih. Formalno bo nova delovna organizacija, ki spreminja tudi ime — tozd Energetska elektronika — začela delati z novim letom, vendar čez noč ne bo možno izpeljati vseh nalog združitve. Tehnološka prerazporeditev bo sledila postopoma.
Uspešna Ribnica
Gospodarsko najtrdnejša v ljubljanski ___________regiji__________
RIBNICA — V ribniški občini ni posebnih gospodarskih težav in zato tudi političnih ne. Poslujejo najuspešnejše v ljubljanski regiji in so edina občina v tej regiji, kjer v nobeni delovni organizaciji nimajo povprečnih osebnih dohodkov pod 20.000 din.
Čeprav so lahko zadovoljni z uspehi, pa so na programski seji občinske konference SZDL, ki je bila 17. decembra, tudi kritično ocenili svoje delo. Poudarili so, da jih uspehi ne smejo uspavati. Ugotovili so, da nekaterih vprašanj ne morejo razrešiti že več let. Pri tem so omenili nujno reorganizacijo KS Ribnica, manj uspešno -delo nekaterih društev oz. organizacij, saj je ponekod zamrlo in ga je treba oživeti. Delegati izvse občine so govorili otežavah. kijih tarejo.
Predsednik OK SZDL Vinko Drobnič je med drugim opozoril na nesprejemljivo obnašanje na nekaterih področjih. Tako imajo v elektrogospodarstvu visoke osebne dohodke, hkrati pa zahtevajo od združenega dela. da samo gradi trafopostaje, plačuje drag tok in še razne prispevke. Pri železničarjih je slišati, da bodo vozili blago le tistim, ki bodo kupili vagone, itd. Omenil pa je še banke, ki zadržujejo devize in denar ozdov tudi po več mesecev, če ozd zamudi s plačilom, pa mora plačevati visoke obresti.
J. PRIMC
lo je edino pravo zdravilo
Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je skupaj z Milanom Kneževičem obiskal trebanjsko občino — Republika bo podprla kmetijstvo
TREBNJE — »Pridno delajte« je dejal predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ko je konec preteklega tedna skupaj s predsednikom republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milanom Kneževičem obiskal trebanjsko občino. V tej kratki izjavi pa je vsebovan tudi recept za rešitev vseh naših gospodarskih težav.
Seveda pa je potrebno pridno delati tam, kjer je moč pričakovati rezultate, isto pa velja tudi za naložbe. Zato je bila osrednja tema pogovorov kmetijstvo, kjer je trebanjska občina že dokazala svoje sposobnosti, zdaj pa so v pripravi projekti za bistveno povečanje pridelave.
Potem ko je predsednik trebanjskega izvršnega sveta Nace Dežman na kratko predstavil gospodarski utrip občine, zlasti pa kmetijstvo, je bilo največ govora o nameravanih agromelioracijah v Mirenski dolini. Gre za oDsežen projekt odvodnjavanj in agromelioracij na 1700 hektarov velikem kompleksu. Deloma so že bila opravljeni posegi na okoli 300 hektarih površin v naslednjem obdobju pa naj bi prišle na vrsto še ostale. Izvedba projekta naj bi potekala do leta 1990. Šinigoj je dejal, da bo izvršni svet podprl te projekte, saj kmetijstvo ostaja še naprej prednostna gospodarska panoga. Opozoril je, da odvodnja-vanje ni vse, ne samo zaradi morebitnih posledic za okolje, na katere opozarjajo strokovnjaki, ampak tudi zaradi pričakovanih učinkov. Potrebno bo izvesti tudi vse druge potrebne ukrepe, kot so komasacije, arondacije, da bo zemlja dajala toliko, kolikor bo vanjo vloženo. Slovenija namreč ne bo odstopila od svojih kmetijskih načrtov, nekaterim panogam.
recimo, prašičereji pa se bo treba tudi odpovedati zaradi cenovnih nesorazmerij. Ukrep je grob. toda zakoni ekonomike so tudi neusmiljeni.
Milan Kneževič pa je dejal, da so v kmetijstvu še velike rezerve. Največja
• Ko je Šinigoj govoril o IMV, je dejal, da s pritiski na skupnost in izvršni svet ne bo moč nič doseči. Opraviti je treba temeljite analize, kaj lahko v IMV ostane in kaj gre preč. Takega IMV, kot je bil doz-daj, ni več. Lahko sicer životari še nekaj mesecev, dokler pa ne bo dorečen njegov nadaljnji koncept, tudi denarja za njegovo reševanje ne bo. Potrebne pa so akcije, izvršni svet lahko daje samo usmeritve, saj denarja nima.
pozornost bo posvečena intenzifikaci-ji kmetijske pridelave, zato bomo v Sloveniji vlagali v zemljišča in manj v objekte, kjer smo dobro preskrbljeni. Zlasti pomembna je živinoreja, ki ima primerjalne prednosti, vendar pa bo tudi tu potrebno poceniti rejo, saj*#a-gata s koruzo še nekaj časa ne bo odpravljena. Pomembno je tudi, da se površine s krompirjem ne zmanjšajo, ker
OGLEDALI SO SI KOLINSKO NA MIRNI — Maks Kurent, direktor HP Kolinske, tozda tovarna za predelavo krompirja, je predsednika Šinigoja seznanil z načrti za povečanje proizvodnje, hkrati pa mu je razkazal tudi proizvodne prostore. Glavni direktor Kolinske, Lojze Deželak, pa je poudaril pomen povezovanja med živilsko predelovalno industrijo in kmeti v trebanjski občini. Na sliki: gostje med ogledom tovarne na Mirni. (Foto: J. Simčič)
Z imeni že sedaj med ljudi
Volitve 1986 ne bodo le potrjevanje — Manj posavskih skupnih nalog, a tiste ure-__________sničljive	—	RTV se ne odziva na pripombe s terena
BREŽICE — Medobčinski svet SZDL za Posavje je imel minuli teden sejo z obširnim dnevnim redom. Regijske družbenopolitične organizacije in organi so medsebojno uskladili delovne programe.
Spisek nalog za novo leto je na prvi pogled kratek, dotika pa se ključnih
vprašanj, kjer so nekatera že dlje časa nerešena. Tako vprašanje je zdravstvo, financiranje krajevnih skupnosti (kjer posebno Krčani opozarjajo
na nerešeno vprašanje delavcev, ki delajo v novomeški občini), urejanje prostora, kadrovsko politiko. Omenjena je bila celo dostikrat vse preveč
VPREGA TOVARNA —NJIVA
Sodeč po razpoloženju ljudi, se lanske napovedi o letošnjem letu niso uresničile. Vendar pa nam vlada in vsi drugi dejavniki za prihodnje leto spet obetajo težko gospodarsko leto. Komentator Gospodarskega vestnika je celo zapisal, da se nam obeta prava gospodarska Sutjeska. Torej bo kar držalo, da se moramo pripraviti na težave. Opozorilo pa je bito slišati tudi ob obisku predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja v trebanjski občini. Dejalje namreč, da je v Sloveniji 60 do 80 tisoč preveč zaposlenih. In ko bodo začeli delovati zakoni ekonomike, bo marsikdo zašel v stisko. Zato ne gre za vsako ceno pospeševati deagrariza-cije, ki je bila v preteklih letih preveč intenzivna. Kdor ima premalo zemlje, naj ne gre v tovarno, ampak mu je potrebno najti dopolnilno delo. Odvečno - silo pa bo potrebno prerazporediti tudi v drobno gospodarstvo in še kam. Torej kombinacija tovarna — njiva in tej podobne ne bodo več tako bogokletne.
./. SIMČIČ
• Stekle so tudi že priprave na volitve. V brežiški občini so ljudi že seznanili s predvidenimi kadrovskimi rešitvami. Koordinacijski odbor za družbenpolitični sistem opozarja na mnoge nerešene stvari in ima tudi zanimive pobude, kako bi marsikaj izboljšali. Dosti razprave je bilo, ali na liste večjtandidatov za eno funkcijo ali ne. Že na teh programskih sejah SZDL naj bi pričeli z evidentiranji.
pozabljena posavska zelena knjiga o dolgoročnem razvoju regije. Rečeno je bilo, da je knjigo treba ponovno vzeti v roke in videti, kaj je v njej še aktualnega.
Ugodno so bile ocenjene programske seje krajevnih konferenc SZDL.
_ Na splošno priprave in same seje ocenjujejo kot pomembne vzvode za pod-ružbljanje politike in kraj, kjer se zbi-ajo pobude in kritika.
Vsi trije občinski sveti'za informiranje v Posavju so izčrpno obravnavali predlog programov RTV Ljubljana.
Kot rdeča nit v vseh teh razpravah se je vlekla trditev, da se televizija ne odziva na pripombe v tej razpravi, saj se to ne pozna ne v programu, kaj šele, da bi kdo odgovoril na kritiko. Ni bistvenih pripomb na sporede radija, čeprav je nekatere programe težko loviti. Še težje je s TV sliko. __________________A.ŽELEZNIK
SPREJEM V ZVEZO KOMUNISTOV
ČRNOMELJ — Pred kratkim so v Črnomlju svečano podelili knjižice in potrdila 26 slušateljem uvajalnega seminarja za vstop v Zvezo komunistov. Večina novo sprejetih članov je mladih in neposrednih proizvajalcev. Črnomaljska občina je ena tistih v Sloveniji, kjer članstvo v ZK ne upada, ampak narašča, zato so se na občinskem komiteju odločili, da bodo spomladi prihodnje leto pripravili še en sprejem novih članov v Zvezo komunistov na semiškem območju, predvidevajo pa, da bodo takrat sprejeli v svoje vrste okrog 20 članov.
sedanji hektarski donos zaostaja za razvitimi evropskimi državami. Povedal je, da obstaja dogovor s FAO (organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano). ki bo vložila 3.000 dolarjev za pripravo projektov za agromelioracije v Mirenski dolini. Projekte bodo pripravile ustrezne znanstvene inštitucije.
Dušan Šinigoj in Milan Kneževič sta potem obiskala še Kolinsko, tovarno za predelavo krompirja na Mirni, in trebanjski Trimo. V Kolinski so gostoma predstavili svoje proizvodne in poslovne dosežke ter pomen povezav med tovarno in kmeti, dobavitelji krompirja. V Trimu soju seznanili s prizadevanji za uresničitev izvoznih načrtov, ki jih že dve leti niso zmogli do kraja uresničiti. Šinigoj je poudaril, da si morajo prizadevati za povečanje proizvodnje, saj Slovenija že zaostaja za ostalo Jugoslavijo. Vlagati pa bo treba tudi v modernizacijo, ki je nujni pogoj za povečanje proizvodnje, ta pa je lahko, če bo povečana, edina zavora za padanje življenjskega standarda. Vse drugo so parole votlega zvena.
J. SIMČIČ
BERITE DANES!
ra 2. strani:
• Grožnja onesnaženosti
na 3. strani:
• Petletni odvzem zemlje
na 4. strani:
• O delovni sposobnos ti in objektivnih okoliščinah
■
na 6. strani:
• Vodovodu že bije zadnja ura
na 7. strani:
• Sklep o nagljen?
ukinitvi pre-
na 8. strani:
• Romi še brez vode in elektrike
na 9. strani:
• Le skorjica za Dolenjski list
na 12. strani:
• Desettonska skala pred hišo
na 20. strani:
• Praznik belokranjske folklore
• Volk, pomnijo
kakršnega ne
Kakšno hranilnico obrtnikom?
Skupna HKS v Posavju
KRŠKO — Odbor za drobno gospodarstvo pri posavski medobčinski gospodarski zbornici je posvetil vso pozornost pripravam na ustanovitev skupne hranilno-kreditne službe za drobno gospodarstvo v regiji.
Seje. ki je bila 14. decembra, so se udeležili predstavniki domala vseh obrtnih zadrug in obeh bank v regiji. Pred časom so poslali na oglede delovne skupine v kraje, kjer imajo s tem več izkušenj.
Obrtniki dandanes pogrešajo marsikaj. Poudarjeno je bilo. da trgovina ne opravlja in, žal, tudi še dolgo ne bo svojega osnovnega poslanstva. Tudi zadruge kot zgolj združbe članov ne morejo nabavljati več osnovnega materiala. Zadruge tožijo zaradi obilice dela s kontrolami ob trenutnih inventurah pri kooperantih.
Nova hraniino-kreditna služba naj bi obrtnikom pomagala pri gradnji obratov, svetovala pri izbiri programa, povedala, kaj je tržno zanimivo in kaj ne itd. Skupno službo bodo najverjetneje razvili pri sevniški zadrugi Bohor, ki ima za to tudi prostore. Posebna delovna skupina bo predloge proučila 16. januarja.
A.Ž.
JUTRI PROSLAVA
KOČEVJE — Jutri, 21. decembra, ob 17. uri v Šeškovem domu v Kočevju proslava ob dnevu JLA. Ob tej priložnosti bodo prebrana napredovanja vojaških starešin, predana bodo priznanja sveta za ljudsko obrambo, štaba TO in ZRVS. mladi prostovoljci pa bodo zaprisegli. Govoril bo predsednik občinske skupščine Jože Novak, izveden pa bo tudi kulturni program.
PLAKETE IN PRIZNANJA PIONIRJEVCEM
NOVO MESTO — Minulo soboto je bilo v Domu JLA tradicionalno srečanje Pionirjevih delavcev s podelitvijo jubilejnih nagrad in priznanj. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili pevci mešanega pevskega zbora »Pionir«, skupina aerobike Mojce Hočevar in pionirji osnovne šole »Milka Šobar-Nataša«, so najprej podelili srebrne znake Pionirja. Prejeli so ga: Jure Perše, Anton Vire, Marija Košir in Marjan Zupanc. Bronasti znak Pionirja so si letos prislužili: Silvi Lopatič, Anton Grandovec, Franc Mihalič, Ivan Draginc in Dominik Klavžar. Ob tej priložnosti so podelili tudi Pionirjeva priznanja in jubilejna priznanja za 10-, 20-. 30- in 35-letno zvestobo kolektivu. Drugi del srečanja, ki so se ga udeležili tudi upokojeni delavci, se je nadaljeval v hotelu Šmarješke Toplice.
V soboto bo poslabšanje vremena. Dež utegne preiti v sneg vse do nižin.
V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA — Še dobrih deset dni nas loči od novoletne noči. Novomeški Glavni trg že dobiva podobo novoletnega blišča. Se nekaj dni in postal bo prava pravljična ulica, polna stojnic, okraskov in raznobarvnih luči. Ko se bo na ta trg pripeljal še dedek s spremstvom, bo to višek radosti in napetih pričakovanj, ki se otroku najbolj vtisnejo v spomin. Na sliki: letos so trgovci skorajda prehiteli komisijo za okraševanje, ki jo vodi Nikola Padevski. Izložbe trgovin že krasijo otroške risbice, pa tudi marsikatera arkada je že ozaljšana z raznobarvnimi žarnicami. (Foto: J. Pavlin)
Servis na pomoč
V Novem mestu odprt servis za vzpostavlje-nje stikov med združenim delom in drobnim gospodarstvom
NOVO MESTO — Od 1. januarja 1985 bo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko zaposlen strokovnjak, ki bo zbiral informacije o potrebah združenega dela po uslugah drobnega gospodarstva in dajal interesentom konkretne napotke in pomoč.
Podatki o dosedanjem sodelovanju delovnih organizacij celotne Dolenjske z drobnim gospodarstvom družbenega in zasebnega sektorja kažejo na precejšnjo kooperativo zunaj regije. Po drugi strani domače drobno gospodarstvo samo navezuje taka sodelovanja tudi z združenim delom širom po državi, gotovo pa bi bilo smotrneje povezovati v kooperacijo domače zmogljivosti v raznih strokah.
Po prvih, na hitro zbranih podatkih, ki pa niso popolni, imajo v 1MV, tovarni Krka, SGP Pionir, tovarnah Iskre, črnomaljskem Gorenju. Tesnilih Trebnje, Beti Metlika in Trimu Trebnje celo vrsto kooperacij z obrtniki za izdelovanje drobnih predmetov iz kovine, plastike, lesa, papirja in usnja, za pletenje, tiskanje, pleskanje itd. Večino teh del bi bili zmožni prevzeti domači kooperanti, če bi se za sodelovanje dogovorili.
R. B.
Sistem dopolniti, ne spremeniti
Na volilno-programski konferenci SZDL v Trebnjem ugodno ocenili lansko delo
TRF.BNJF. — »Sodeč po dobro pripravljenem poročilu in razpravi na seji. lahko rečem, da pri vas Socialistična zveza v resnici stoji v areni življenja,« je dejal Marjan Jelen, član izvršilnega odbora P RK SZDL, na seji volilno-programske konfrence SZDL pretekli teden v Trebnjem. Pohvala ni iz trte izvita, saj v trebanjski občini ni vprašanja, ki bi ne bilo obravnavano frontno, med članstvom v krajevnih konferencah SZDL in potem tudi na občinski ravni.
Seveda pa le ni šlo brez kritičnih besed. Največ razprave je bilo posvečene prav problemom gospodarstva, ki so ta čas v žarišču družbene pozornosti. Trebanjsko gospodarstvo v tem letu ni cvetelo, tudi napovedi niso najbolj ugodne. Ugodnih in perspektivnih programov ni, akumulacijska sposobnost pada, prelivanje trajnih poslovnih sredstev v obratna ima lahko dolgoročne posledice, še posebej, ker je tudi v trebanjski industriji oprema precej iztrošena. Motnje so .še toliko hujše, ker je trebanjska industrija usmerjena večinoma v proizvodnjo-finalnih proizvodov.
Na volilno-programski konferenci pa so delegati še posebej pregledali svoje delovanje v delegacijah, društvih, krajevnih konferencah. Možnosti za delovanje delegacij so različne, ponekod delegati niso dovolj dejavni.
Prihajajo pobude, naj bi delegacije za sorodna področja združili, nasploh pa naj bi zmanjšali družbeno režijo od občine do federacije. Razbohotila pase je tudi v organizacijah združenega dela. Že v poročilu je bilo poudarjeno sodelovanje med krajevnimi konferencami in občinskim vodstvom, pa tudi potem na seji je bilo slišati besede pohvale. Vendar se krajevne konference srečujejo pri svojem delu tudi s problemi. Največ jih je finančne
vanje v naslednjem obdobju pa so jasne. Se več pozornosti bo treba posvetiti delovanju delegatskega sistema. upreti se bo treba »dekardcliza-ciji« sistema, ki je v osnovi dober, potrebno ga bo dopolniti, ne pa spreminjati.
Zlasti pa je potrebno, da se Socialistična zveza vključi v razprave o spremembah volilnega sistema. Pripravljena mora biti, da bo lahko usmerjala razprave, sicer se lahko zgodi, da jih bo kdo drug.
J. SIMČIČ
narave, saj mnoge nimajo niti za znamke.
Socialistična zveza je pomembno vlogo opravila tudi s problemskimi konferencami, ki niso zgolj formalizem. Na njih je bilo razrešeno marsikatero vprašanje I 'smeritve za delo-
Z ljudmi, ne mimo njih
MS SZDL za Dolenjsko ocenil seminar v Dol. Toplicah—Podporaohranitvienotepedagošl«
NOVO MESTO —Če je socialistična zveza odtrgana od ljudi, ne da bi znala prisluhniti utripu ulice, vasi in zaselka, ne more biti učinkovita, četudi se njena predsedstva, aktivi in druga telesa še tako marljivo sestajajo. To seveda velja tudi in še posebej za krajevne organizacije.
O vlogi socialistične zveze v sedanjih družbenih razmerah je bil pred dobrim mesecem v Dolenjskih Toplicah seminar, na katerem so predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij iz dolenjske regije prišli do enakih ugotovitev. Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, kije seminar pripravil, jih je na seji minuli ponedeljek v celoti potrdil, meneč, da se bodo te oblike še poslužili.
Na tej seji je bila tudi strnjena javna razprava o programih ljubljanske
Zamisel o gretju je premalo
Potrebni so še načrti, denar in predvsem dobra volja — Če bi vse to Ribničanje danes že imeli, bi se bolje greli šele čez 2 do 3 leta_
RTV za leto 1985. Iz posameznih občin je bilo več pripomb, še posebej glede televizijskega programa. Zastavljali so jih v zvezi z drugim programom, ki ga v dolenjski regiji še ni moč gledati, z nekaterimi aktualnimi oddajami, ki so prepozno na sporedu, s filmskim sporedom, ki včasih ne ustreza, in podobnim. Ena od pripomb je bila uperjena zoper nemoč občine, da bi vplivala na vsebino RTV programov. Pripombe in predloge bodo poslali RTV Ljubljana.
Medobčinski svet je podprl predlog srednjeročnega načrta izdaj v novi zgodovinopisni zbirki, ki jo je osnoval Dolenjski muzej. Ravnatelj muzeja Franc Šali je dejal, da bodo že prihodnje letoizdali troje del (»Osvoboditev Novega mesta«, »Šmarjeta« in »Mokronoška četa«), če bo denar. Prav tako je medobčinski svet podprl prizadevanja, da bi v Novem mestu ohranili dislocirano enoto ljubljanske pedagoške akademije, ki je sicer predvidena za ukinitev. Slednjič so člani medobčinskega sveta soglašali, da bi v okviru črnomaljskega centra usmerjenega izobraževanja uvedli naravos-lovno-matematično usmeritev.
L Z.
RIBNICA — Z ogrevanjem je tudi v Ribnici vedno več težav, zato so pretekli teden sklicali poseben posvet. O tem smo se pogovarjali z inž. Miho Umekom iz Inlesa, ki vodi posebno skupino za izdelavo študije o daljinskem ogrevanju, oz. kot rečejo, »toplifikaciji« Ribnice.
V Ribnici je zdaj ogrevanje urejeno tako, da se iz Inlesove toplarne ogrevata delovni organizaciji Riko in Inles. V tej toplarni je en kotel z zmogljivostjo 7,5 MW toplotne energije, ki ga kurijo z lesnimi odpadki, in še en kotel 7,5 MW na mazut, ki je predvsem rezerva za pokrivanje konic, oz. če pride do izpada novega kotla.
Ostali družbeni objekti imajo svoje toplotne postaje s skupno močjo 10 do 11 MW. Načelno stališče, sprejeto že na več ravneh, je. naj bi pri Inlesovi toplarni dogradili objekt in postavili še en kotel z zmogljivostjo 7,5 MW. Ta kotel bi nadomestil sedanje lastne male toplarne po stanovanjskih objektih in preostalih OZD oz. ustanovah (razen v Inlesu in Riku).
Nagrajeni za pomoč odraslim
»Za uresničitev tega pa ni narejenega še nič. Izdelati je treba celoten investicijski program in projekte in zagotoviti potreben denar. Ko bo vse to urejeno, bo možno izpeljati investicijo v dveh do treh letih,« meni inženir Umek.
Zaključeno tekmovanje mladih članov RK — Med najboljšimi Ribničani in trebanjci
LJUBLJANA — V p . >rih skupščine Rdečega križa Slovenije so v ponedeljek. 17. decembra, razglasili rezultate 6-mesečnega tekmovanja mladih članov RK in mladine v pomoči starejšim občanom in invalidom. Na tekmovanje sc je prijavilo 60 občinskih organizacij RK iz vse Slovenije. Sk upaj so izvedli 4 272 raznih akcij.
Med nagrajenimi skupinami so tudi predstavniki aktivov mladih članov Rdečega križa iz dolenjskih osnovnih šol Med tistimi, ki so dosegli največ točk in so se uvrstili v 1. skupino nagrajenih, sta tudi aktiva mladih članov RK osnovne šole France Prešeren Ribnica in aktiv mladih članov RK osnovne šole Jože Slak—Silvo Trebnje. V 2. skupini soaktivi mladih članov RK iz osnovnih šol Cerklje in Do-ova. aktiv mladih članov RK osnovne šole Jurij Dalmatin Krško in aktiv mladih članov RK osnovne šole Ivan Kovačič — Llcnka Mirna peč. V J. skupino so se uvrstili pionirski odred osnovne šole iz Črnomlja, aktiv mladih članov RK osnovne šole Podzemelj in krajevna skupnost, pionirski odred teraktiv mladih članov RK osnovne šole Savo Kladnik Sevnica. Ostali aktivi in odredi so se uvrstili v preostale skupine. Med nagrajenimi posamezniki so tudi pionirji dolenjskih šol: Edita I lorvatiček iz Brestanice, Nataša Miklavčič iz Kostanjevice, Blaž Ciglič iz Metlike in Anita Tori iz Mirne peči.
J. P.
Miha Umek
Na ta toplovod se bodo lahko pod določenimi pogoji priključevali tudi lastniki zasebnih hiš in stanovanj, vendar je treba dodati, da ogrevanje ne bo bistveno cenejše.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Lapajne pa je v zvezi s posvetom o ogrevanju dodal še, da bo
v skladu z novim občinskim odlokom kotlovnice na obeh trgih, prevzela v upravljanje Komunala, medtem ko so jih imeli doslej v upravljanju kurilni
°dbori'	J.	PRIMC
Bolj življenjsko!
Kočevje: SZDL se mora bolj posvetiti življenjskim  vprašanjem______________________
KOČEVJE — Na seji občinske konference SZDL Kočevje, ki je bila 12. decembra, so razpravljali o letošnjem delu konference in njenih organov, sprejeli programske usmeritve za prihodnje leto, razpravljali še o možnosti za uvedbo novega samoprispevka in o pripravah na volitve, ki bodo leta 1986.
Delegati so ugotovili, daje bilo delo konference in njenih organov v glavnem uspešno na občinski ravni in do organov na medobčinski in republiški ravni, manj pa so bili uspešni pri pomoči krajevnim organizacijam in sploh pri reševanju zadev, ki tarejo občane.
Več razpravljalcev je opozorilo tudi, da bo stabilizacija ena glavnih nalog. To je še posebno pomembno za kočevsko občino, ki je znotraj ljubljanske regije dosegla ob devetmese-čju zelo slabe gospodarske rezultate,
Miro Hegler
V ponedeljek, 17. decembra, smo se na kočevskem pokopališču za vedno poslovili od Mira Heglerja, znanega družbenopolitičnega delavca in gospodarstvenika, ki je bil med drugim tudi predsednik občinske skupščine Kočevje, nazadnje pa generalni direktor Tekstilane.
Rodil se je pred 56 leti v Kočevju. Oče je bil rudar, mati pa tekstilna delavka. Tudi Miro je začel priložnostno delati v rudniku že s trinajstimi leti. Med NOB je pomagal na terenu. Po vojni, leta 1946, je bil sprejet v SKOJ, dve leti kasneje pa v KPJ.
Zaposlil se je v Rudniku rjavega premoga in se kmalu izučil za elektromonterja. Prizadevno je delal v samoupravnih organih rudnika pa
Ivan Slapnik — Blisk
Minuli teden je v Novem mestu umrl znani družbenopolitični delavec, 67-letni Ivan Slapnik-BIisk. Mladost je preživljal v Motniku pri Kamniku, zadnjih dvajset let pa je žive! in delal v Beli krajini in Novem mestu.
Že v zgodnji mladosti se je začel kaliti v revolucionarja. Leta 1941 so ga Nemci poslali v zloglasni Buchenvvald. I94J pa je po prihodu domov takoj odšel v partizane. Bil je v Šlandrov i
brigadi, v 12. SNOUB, v enotah partizanske bolnišnice Rog pa na raznih dolžnostih belokranjskega in novomeškega vojnega področja.
Po osvobodiivi je kot aktiven pripadnik JLA služboval v Beogradu, nato pa v Črnomlju in nazadnje v Novem mestu, kjer je bil komandant garnizije. Upokojen je bil v činu polkovnika. Vsa leta zatem je bil eden najaktivnejših delavcev v družbenopolitičnem življenju kraja in pokrajine. Več let je imel zelo odgovorne dolžnosti v ZZB, SLO in pri ZR VS. bil je član predsedstva občinske organizacije ZZB NOV in predsednik skupnosti borcev 12. brigade in 15. udarne divizije vse do prerane smrti. Za svoje vestno in predano delo je prejel vrsto vojaških in civilnih priznanj ter odlikovanj.
Delaven, kot je bil, je šel v bolnišnico naravnost iz pisarne, po šestih tednih bolehanja pa je podlegel.
Posebno aktiven je bil pri prenašanju tradicij NOB na mlajši rod. s srcem in dušo pa je bil tudi lovec.
Vsi. ki so pokojnega poznali, so cenili njegovo preudarnost in bogate življenjske izkušnje pa tudi vedrino in optimizem, s katerima je znal bodriti, kjerkoli so se pokazale težave. Ivana Slapnika-Bliska bodo poleg njegovih najhližnjih pogrešali zlasti številni soborci, prijatelji in znanci.
tudi v političnih in drugih organizacijah v občini, bil pa je tudi član republiškega in zveznega odbora sindikata rudarstva in metalurgije.
Leta 1960 je postal predsednik občinskega odbora SZDL. Pokončani enoletni partijski šoli je bil leta 1962 izvoljen za sekretarja OK ZK Kočevje, leta 1967 pa za predsednika občinske skupščine Kočevje in na tej dolžnosti delal do 1974. V Tekstilani je bil najprej direktor prodaje, zadnji dve leti pa generalni direktor.
Za svoje obsežno delo je prejel mnoga priznanja in odlikovanja, omenimo naj le red republike z bronastim vencem in red za vojaške zasluge s srebrnimi meči.
Ob zadnjem slovesu so mu med drugimi poslednjič spregovorili v imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij predsednik občinske skupščine Jože Novak, v imenu kolektiva Tekstilane Jože Štefančič in v imenu pobratene občing Dolina nekdanji župan Dušan l.ovriha.
J. P.
H
NASA ANKETA
Grožnja onesnaženosti
Naše okolje je skoraj povsod v .ve bolj onesnaženo, naj gre za zrak, vodo ali splošno onesnaženost narave z najrazličnejšimi odpadki. Vse večja je tudi nevarnost onesnaževanja in pravih ekoloških katastrof zaradi kemičnih snovi in odpadkov. Težko bi že našli kraje, ki ne čutijo posledic naglega, tako rekoč brezkompromisnega razvoja, ki se s^problemom čistega in zdravega okolja ni ukvarjal. Tudi v naiožji okolici imamo vpijoče primere malomarnosti.
MAKS POGAČAR, predsednik komisije za varstvo okolja KS Krško: »KdoČle malo pozna razmere, lahko reče, da so glede onesnaženosti nasploh grozljive. To velja tudi za Krško. Vsak buldožer mora imeti za vožnjo po cesti spremstvo, cisterne z nafto in raznimi strupenimi kemikalijami pa ne. Kakšen nesmisel! Naša pitna vodaje zelo ogrožena, saj so ceste speljane mimo glavnih zalog, in to brez predpisanih lovilcev olj. Že pred leti sem opozoril, da bi lahko bila konkretna akcija NNNP, kako ukrepati ob morebitni nesreči s klorom v Celulozi.«
IRENA PER, obrtnica iz Stranske vasi pri Semiču: »Do okolja imamo zelo mačehovski odnos. Zastrupljamo sami sebe. Vsak posameznik bi moral več prispevati k čistejšemu, zdravenju okolju, a tudi odgovorni bi morali reči kakšno besedo. Zdaj kaže, da se boje namere v tovarni, ki daje delo več ljudem. Mislim na Krupo, ob kateri živim, ki je sedaj zastrupljena s PBC zaradi človeške malomarnosti. neodgovornosti, tretjič: zastrupili se bomo in si nakopali bolezni.«
VIKTOR BARLE, črpalkar iz Trebnjega:
»Skrb za okolje je zame skrb za človeka. M i smo tu neposredno ogroženi od svinčevega tetraetila. toda že 18 let ni bilo nobenega zdravstvenega pregleda. Sicer pa imamo na črpalki predvidene vse varnostne ukrepe za primer nesreče. Imamo lovilce maščob, pripravljeni smo tudi za primer požara. Nasploh se mi zdi, da ne skrbimo dovolj ne za okolje ne za človeka. Na to opozarja vrsta nesreč pri nas in po svetir.«
TONE ŠOBAR, svetovalec za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov pri SOb Ribnica: »V Ribnici imamo industrijo, ki ne onesnažuje zraka in vode. Včasih so bile pritožbe zaradi saj iz Inlesovega dimnika, zdaj pa je nova kotlarna in pritožb ni več. Nekaj let so bile tudi težave, ker čistilna naprava na Trgu V. Vlahoviča ni delala dobro. Zdaj pa že znajo upravljati z njo. V okviru regije se bomo morali odločiti, kje naj bo odlagališče predvsem nevarnih kemičnih odpadkov, ki jih je vedno več.«
MILAN SIMIČIČ. tajnik občinske gasilske zveze Kočevje: »V Kočevju se čutim neprimerno manj ekološko ogroženega, kot bi se v Ljubljani, čeprav slišim, da to ali ono podjetje onesnažuje zrak, daje onesnažena Rinža, da pitna voda ni kakovostna, pa tudi mesto občani močno zasmetimo. Pravo stanje lahko zvemo le, če strokovne organizacije opravijo meritve o onesnaženosti okolja. Občani naj bi bili seznanjeni z dejanskim stanjem!*
IVAN KAPUŠIN, delavec UNZ iz Brežic: »Skrb za zdravo okolje smo močno zanemarili. Sava je v Brežicah tako onesnažena, da je v njej ogroženo vsakršno življenje, pa tudi Krka je vsako leto slabša. Tudi pitna voda je v nevarnosti, saj je osrednje zajetje v neposredni bližini ceste in železniške proge. Morebitno izlitje strupenih tekočin ob nesreči bi nas hudo prizadelo. Probleme varstva okolja moramo .reševati bolj odločno in odgovorno.«
IVAN HROVATIČ, vodja DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v Novem mestu: »Ogroženega se ravno ne čutim, je pa agresija okolja zelo občutna. Osebno me prizadeva predvsem onesnaženost zraka, saj živim blizu 1MV. Sicer pa so trenutno najbolj ogrožene vode. Splošna je onesnaženost izvirov in vodotokov, ki se niti s tehniko neda popraviti. ker je posledica dolgoletnega takšnega odnosa do narave. Dalje je na vsakem koraku polno odpadkov, ki so praktično neuničljivi, kar kaže na onesnaženost kulture občanov.«
JANEZ VIDETIČ, direktor metliškega tozda Mercatorja in predsednik OK ZKS: »V naravi me moti vse, karjokaziinkarse ne da prečistiti. V Beli krajini na srečo ni velikih onesnaževalcev zraka. Tudi na naše vode sem bil doslej zelo ponosen insemsez našo ekološko čistostjo hvalil tudi drugje, sedaj pa ta katastrofa s Krupo in tudi Lahinjo! To in bridke izkušnje razvitih predelov nas morajo izučiti, da bomo za čisto in zdravo okolje skrbeli, dokler je še čas.«
dja prc
Tkanine v Stillesu iz Šmarja: »Žal imamo hišo v neposredni soseščini Jugotanina. Se poleti ne moremo spati pri odprtem oknu. Zračiti moramo le za kratek čas, ko veter slučajno vleče drugam. Skoraj ni seje v krajevni skupnosti, da ne bi potožili o tem onesnaževanju, vendar je vse kot bob ob steno. V Belinki nekaj govorijo o filtrih za Jugotanin. ne povedo pa, kdaj jih bodo postavili.«
kmetijstvo
Nazaj k žlahtnejšim belim vinom
Pot iz vinogradniške krize v Posavju zahteva velik preobrat_
BREŽICE — Predstavniki Slovina so 17. decembra na seji odbora Medobčinske gospodarske zbornice seznanili člane in druge udeležence z dolgoročnim programom vinogradništva te delovne organizacije v občini in zunaj njenih meja.
OBISKALI MANJ RAZVITA OBMOČJA V NEMČIJI
TREBNJE — Pred dnevi se je v Zvezni republiki Nemčiji mudila šestčlanska študijska delegacija, ki s> je pod okriljem FAO tamkaj ogledala manj razvita območja na Bavarskem. Člani delegacije, v kateri so bili tudi trije Trebanjci, Janez Koželj, Lojze Metelko in Alenka Urbančič, so si ogledali več kmetij in se seznanili z načinom spodbujanja razvoja na teh območjih. Posebej so se zanimali za dopolnilne dejavnosti kmetov, ki imajo premalo zemlje ali pa jih ta ne more preživljati.
I NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Zadnji ponedeljek je bila novomeška tržnica v znamenju novoletnih Praznikov. Na več stojnicah so obrtniki prodajali raznovrstne okraske za novoletno jelko, pa tudi kičastih dedkov Mrazov ni manjkalo. Na živilskem delu tržnice so veljala jajca 24 din, solata je bila po 150 din kilogram, mandarine 150 din itd. Prvič v tej sezoni seje pojavil teloh, prodajali so šopke po 30 din. Kljub dežju je bilo med kupci precejšnje zanimanje za razne obrtniške in konfekcijske izdelke, kar je sicer običaj v predprazničnih dneh.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 342 prašičev, od tega 252 starih 7 do 10 tednov in 90 starih 10 do 12 tednov. Lastnika je menjalo 248 prašičev. Mlajši so stali 5.000 do 6.500 din, starejši pa 6.500 do 7.500din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 408 prašičev, starih do 3 mesece, in 16 prašičev, starihnad 3 mesece. Prodali so 282 mlajših in 11 starejših živali. Za prve je bilo treba odšteti 300, za druge pa 220 din za kilogram žive teže.
Predlog programa obsega družbeni in zasebni sektor. Družbenih vinogradov je v brežiški občini 100 ha, zasebnih 1000 ha. Vinogradništvo je v krizi, kakršne v povojnem obdobju še ni doživelo. Povzročajo jo draga pridelava, nizke cene in zasičenost z vini na domačem in tujem trgu.
POGOZDOVALI SMO
Učenci sedmih razredov smo se letošnjo jesen vključili v pogozdovalno akcijo v Rorah nad Krškim. Gozdarja Marko in Jože sta nam pokazala, kje in kako bomo sadili drevesca. Dečki so v razdalji dveh metrov kopali jame, deklice pa smo za njimi sadile smrečice. Čeprav nas je pri delu oviral grmičast teren, smo v dobrem tednu posadili okrog 6 tisoč smrečic.
SONJA BOSNAR, 7.c OS Jurij Dalmatin Krško
Kadar veje sežejo čez mejo
iz pravne prakse
Spori med sosedi so bili in bodo, celo s krvjo so bili že poškropljeni. Povzroči jih lahko tudi drevje ob meji in bralec sprašuje, kako je s pravnimi določili glede tega.
V nekaterih zahodnoevropskih deželah so uzakonjene razdalje, ki veljajo za sajenje dreves od meje. pri nas pa se držimo zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, ki temelji še na nekaterih prastarih pravilih. Nihče ne sme zlorabljati svoje lastninske pravice, tako da bi sosedu nagajal in mu povzročal škodo. Vsak lastnik zemljišča lahko izruje korenine tujega drevesa ali poseka, veje, če visijo nad njegovim zračnim prostorom, ter pobira sadje, ki pada na njegovo zemljišče ali zori na vejah, ki segajo v njegov zračni prostor.
zanimivost
Pri morebitnem sekanju ali žaganju vej pa ni dovoljeno nasloniti lestve na deblo prek meje (sosedov zračni prostor), naslanjamo jo lahko ne debla v svojem zračnem prostoru. Vejo je treba odžagati ali odrezati na meji. ne v sosedovem zračnem prostoru. Taka pravica pripada tistemu, kateremu segajo veje iz tujega prostora in s- tujega drevesa. Pri tem pa ogroženi sosed ne more lastnika drevesa s tpžbo prisiliti,da bi posekal take vejeali izruval korenine, v tem primeru mora torej delo opraviti kar sam.
Seveda je daleč največ vredna sporazumna odprava spora, če že pride do njega. (Iz revije »Moj mali svet«)
Kmetijski
Nova izkušnja s koruzo
Jesen je prinesla še eno izkušnjo slovenskim kmetijcem, predvsem pa rejcem živine. Kljub skorajda rekordni letini koruze njena cena noče navzdol na sprejemljivo višino, zapostavljanje setve pšenice pa kaže, da se vojvodinski kmetje nadejajo, da bo tudi v prihodnje tako. Razlog več, da spodbudimo pridelovanje koruze ter tako postanemo manj odvisni od drugih.
Že dolgo ne velja več, daje koruza le žito toplih krajev. Selekcija in vzgoja novih sort je pomaknila to poljščino proti severu in v hribo-vitejše kraje. Avstrija in Švica, ki imata ostrejše podnebje, kot je pri nas, sta v zadnjih desetih letih povečali obseg pridelovanja kar za dve tretjini. In da je zgled za posnemanje še večji: izdatno sta Slovenijo prekosili tudi po povprečnem hektarskem donosu. Tuje tudi naša naj večja rezerva v prizadevanjih, da bi zmanjšali odvisnost od drugih. Naša republika mora namreč ob 265.000 tonah lastnega pridelka kupiti drugod še 350.000 ton koruze.
Dodatnih 100.000 ton koruze bi lahko pridobili že s tem, da bi hektarski donos zvečali na srednjeevropsko povprečje. To ni nedosegljivo, saj pri nas uspevajo zaradi toplejšega podnebja tudi poznejši hibridi, ki zaradi daljše rastne dobe lahko več dajejo. Rajo-nizacijo moramo izvesti kar se da dosledno, izkoristiti pa tudi tehnološke izkušnje, pridobljene v dosedanjem pridelovanju.
• Začne se že pri pravilnem kolobarjenju. Koruza ne spada več kot tri leta na isto njivo, četudi kaže, da se kar dobro prenaša. Sejati se sme le vitalno seme, ki uspešno prenese hladen preizkus (cold test). Doslej so bili primeri, ko so vitalnost semena podcenjevali, potem pa preoravali preslegasta polja. Izkušnje tudi kažejo, da je tudi pri koruzi, in ne le pri pšenici, koristno dušična gnojila trositi v dveh obrokih, drugič, ko so rastline pol metra visoke. Odveč je izgubljati besede o brezhibnosti strojev in dela z njimi.
Seveda ie treba oodoreti in spodbujati izboljševanje domačega so-rtimenta koruze, tako imenovane Lj-hibride in ne na koncu: s strokovno pospeševalnim delom izboljšati tudi pridelovanje silažne koruze, ki seje tako razveseljivo razširilo.
Inž. M. L.
Na rentabilnost vpliva zadnje čase tudi to, da v zasebnih vinogradih prevladujejo rdeče sorte, povpraševanja po rdečih vinih je pa vedno manj. Zato bodo v prihodnje spremenili razmerje med rdečimi in belimi sortami. Zdaj je to razmerje 60 proti 40 v korist rdečih sort, dosegli pa naj bi ravno obratno. Bolj se bodo posvetili kakovosti in zaradi tega med belimi sortami zmanjšali delež rumenega plavca in kraljevine. Namesto njiju bodo ponovno sadili več laškega rizlinga, šipona, sovinjo-na, renskega rizlinga, belega burgundca in zelenega silvanca. Hkrati bodo med tretjo obnovo poskušali povečati število trt in pridelka na hektar.
Dolgoročni program pripravlja za svoje območje tudi Agrokombinat
VINO ZA DRUŽINO NI OBDAVČENO
BREŽICE — Pri napovedi količin vina in žganja za leto 1984 bo davkarija pri obračunu prometnega davka priznala gospodinjstvom po 400 litrov vina na vsakega člana, starega več kot šestnajst let. Pri žganju bodo upoštevali po deset litrov na člana, starega nad osemnajst let. Za kalo in razpis se vsakemu proizvajalcu vina priznava 60 odst.
Krško. Predlog vsebuje za zdaj le družbeni sektor, zato ga bodo še dopolnili. Za sevniško občino bodo v Posavju pripravili dolgoročni program s skupnimi močmi, da bo tako posavski vinorodni rajon predstavljen kot celota, v kateri bodo nakazane vse stične točkč.
J. TEPPEY
Z/ ZAVRNJENA ,v PODRAŽITEV
RIBNICA — Na petkovi skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica so delegati zavrnili predlog oz. priporočilo zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, naj bi z novim letom podražili stanarine za najmanj 35 odstotkov.
Ta odločitev je naletela že v občini na različne odmeve. Nekateri to tolmačijo kot mlačnost dela SSS, zaradi česar, se še bolj oddaljujemo od ekonomskih stanarin, spet drugi pa menijo, da je bila odločitev povsem pravilna. Republiški predlog je bil namreč poslan v občine brez vsakega spremnega gradiva, ki bi tako podražitev utemeljevalo in ki bi bilo osnova za razprave delegatov z volilci. Ribničani zahtevajo tudi pojasnila, kolikšne so zdaj stanarine za enakovredna stanovanja po posameznih občinah.
Referendum bo še enkrat
V novomeški zadrugi so bili za združitev, pri Standardu pa bodo del referenduma ponovili
NOVO MESTO — Referendum o združitvi slovenskih delovnih organizacij Mercator in KIT, kamor se navezujeta tudi novomeška kolektiva KZ Krka in Standard, je v splošnem uspel, v Novem mestu pa bodo del referenduma pri Standardu ponovili. Glasovaliso namreč ob nerazčiščenih pomembnih vprašanjih.
7., 8. in 9. decembra so imeli v novomeški zadrugi referendum, na katerem so se odločali o združitvi v novi sozd Mercator-Kit, glasovali pa so tudi za združitev nekaterih domačih tozdov. In sicer: Mercator-Standard,
tozd Oskrba novomeške zadruge in splošne zadružne trgovine v Škocjanu, Novem mestu. Mirni peči in Straži naj bi se združile v novi tozd »Standard -trgovine in mesarstvo,« vendar v okviru KZ Krka Novo mesto. Razen tega so imeli volitve v samoupravne organe novega sozda.
Medtem ko je referendum v celoti uspel v novomeški zadrugi, pa v kolektivu Standarda ni uspel v tistem delu. ki govori o združitvi domačih tozdov v novo trgovinsko organizacijo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki je zadevo preverjal in ugotavljal vzroke za neuspeli del referenduma, predlaga delavskima svetoma zadruge in Mercatorja, naj se predvsem dokončno dogovorita o doslej nerazščiščenih vprašanjih, zaradi katerih je del referenduma propadel. V Standardu naj zatem neuspeli referendum razveljavijo in. razpišejo ponovno glasovanje. V obeh delovnih organizacijah te predloge sprejemajo.
R. B.
EN HRIBČEK BOM KUPH»~.
Ureja-Tit Doberšek
Zakaj niso vinogradniki prodali grozdja
Delavci v kleteh družbenih organizacij se jezijo na vinogradnike in jim očitajo, da so krivi za letošnji slabi odkup grozdja. Vzrokov, da vinogradniki niso prodali grozdja družbenim kletem, je več in jih bo treba v bodoče upoštevati. Vzroki so:
1. Slabi medsebojni odnosi. V Delu je 24. oktobra novinar Utenkar napisal, »da kooperentski odnosi med vinogradnikiin delovnimi organizacijami na Slovenskem razen na Primorskem niso najboljši. Vez med vinogradniki, zadrugami in vinskimi kletmi je največkrat le odkupna cena grozdja.« Objaviti, da od tega dne odkupujemo grozdje po tej ceni. še ni kooperacija. Pravo sodelovanje (kooperacija) mora sloneti na enakopravnih odnosih obeh pogodbenih strank, ne pa le na trgovskem razglašanju odkupnih cen.
2. Neustrezne cene grozdja. Napovedane letošnje akontacijske cene so odvrnile od prodaj<"še tiste vinogradnike, ki so grozdje nameravali prodati družbenim kletem. Poslovna skupnost za vinogradništvo je na sestanku delovnih organizacij v Brežicah predlagala začetno akontacijsko ceno za kilogram grozdja le 18 din in po tej ceni so nekatere družbene organizacije tudi začele odkupovati. Razumljivo, da taka cena ni bila sprejemljiva. Zatoseni čuditi.daje odkup grozdja odpovedal celo v sosednji hrvaški Plešivici in Jastre-barskem, kjer je bogat pridelek, tamkajšnji vinogradniki pa po večini nimajo kot pri nas lastnih preš in kleti za predelavo in shranjevanje vina. Pozneje so grozdje odkupovali po 32 do 51 din. povprečno po37din kilogram, kar je še vedno premalo. Vinogradnik računa, da dobi iz 2 kg grozdja najmanj 1,2 litra vina, in sodi. da bi za 2 kg grozdja moral dobiti toliko, kolikor stane liter vina. Danes je liter neustckle-ničenega dolenjskega cvička po lOOdin. ustekleničenega po I20din liter, belega po 120 do 140 din.
ustekleničenega pa po 150 do 160 din. (Naj povem, da je zasebni vinogradnik Branko Čurin iz Koga v Slovenskih goricah prodal lanski pridelek z zlatim odličjem ocenjenega belega burgundca, rulandca, sovinjona, muškata ottonel zagrebškemu hotelu Esplanade po 700 din steklenico (0,7	1).)	Če
bi družbene kleti letos začele plačevati grozdje, na primer žametovko po 40 din kilogram, belo grozdje pa po 50 do 60 din. bi bil odkup večji. Za ta spodrsljaj pa ni kriv vinogradnik.
Kaj so povedali na TV!
Na RTV Ljubljana sov Tedniku 13. decembra zastopnik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo in drugi govorili o ceni grozdja in vina. Govorili.so veliko, povedali pa malo. Iz tega razgovora je bilo jasno le to. da Poslovna skupnost v sporazumu z delovnimi organizacijami deli izkupiček za prodani liter vina takole:	51% izkupička dobi
pridelovalec grozdja, to je kooperant, kije grozdje prodal DO, 31'/! izkupička dobi DO, ki grozdje predela, šola, ustekleniči in proda. 18% izkupička pa dobi trgovina. Pri sprejetju tega ključa kooperanti, vinogradniki niso sodelovali. Zastopnik Poslovne skupnosti je povedal še to, da bodo vinogradniki kooperanti dobili izplačano razliko od akontacijske cene grozdja do končnega obračuna po gornjem ključu. Če vzamemo konkretno ceno za liter dolenjskega cvička 100 din, bi dobil vinogradnik po tem ključu 51 din od prodanega litra. Ker je treba za liter cvička 1,5 kg grozdja, je kilogram grozdja v tem primeru dokončno plačan po 34 din. kar pomeni, da bo vinogradnik, recimo od akontacijske cene 20 din. enkrat spomladi, ko bo DO vino prodala, dobil še 14 din za kilogram. To je vsekakor manj, kot če bi grozdje sam predelal, saj bi v tem primeru dobil 50 din. To pomeni, da je tisti, ki je grozdje prodal delovni organizaciji še zmeraj na slabšem od tistega, kije grozdje sam predelal. Ta primerjava ni nobeno obrekovanje ampak preprost račun, ki ga zmore vsak vinogradnik..
T. DOBERŠEK
Dogovor sam ne strelja divjadi
Škode zaradi divjadi ponovno pred občinsko skupščino — Normativi za pridelke
t
s
I
s
I
s
I
K
I
S
I I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
K
I
S
I
s
I
s
I
h
JE TO AGRARNA POLITIKA?
Narava je bila. kljub temu da je do jeseni kazalo drugače, prav milostna. Obdarila nas je z dolgo, suho jesenjo, primerno za setev, pri kateri bi lahko nadoknadili zamujeno. Topa se razen v Sloveniji ni zgodilo in tudi izgovor je splaval po vodi. Ostalo je dejstvo, da smo v Jugoslaviji, kjer je kmetijstvo — to se vit' bolj kaže — naš največji naravni »resurs«, zasejali s pšenico skoraj 250.000 ha njiv manj. kot je bilo predvideno na papirju. Ob običajni letini bo to pomenilo malone milijon ton pridelka manj in nujen uvoz bo dodatno obremenil že tako komaj skrpano devizno bilanco Jugoslavije. Koruza, bolje rečeno gospodarski nesmisli, ki so jih počeli z njo. so zadali še en hud udarec, ne oziraje se na vse dobre namene, akcije in brezštevilne' razprave. Resnici na ljubo: prav ta koruza lahko delno pomaga iz zagate, saj bo imela spomladi na voljo več njiv, ki so zdaj ostale prazne. Če...
SEVNICA — Odkar so kmetje, so tudi škode zaradi divjadi. Vseeno pa stvari ne sinejo čez vsako razumno mejo, sploh sedaj ne, ko v družbi dajemo vse prednosti predelavi hrane.
Od damjakov — teh tod nekdaj sploh ni bilo, temveč so jih lovci prinesli z Brionov — jih je bilo predvidenih za odstrel 10, na mušico pa lovci niso vzeli niti enega. Tudi divji prašiči so bili lahko dokaj brez skrbi. Odstreliti bi jih morali 93, zadeli pa so jih 72. Bojda je v občini 2.450 vran (najhujše so v okolici
V sevniški občiniso kmetijci in funkcionarji, ko so pred tremi leti v duhu slovenskih načel o večji setvi krušnih žit hodili po terenu, slišali hude pripombe kmetov zaradi divjadi. Sledilo je nekaj bolj ali manj burnih sestankov z lovci na občini. Na koncu so, najprej za posavsko lovsko gojitveno območje in zatem še za novomeško, prišli do posebnega družbenega dogovora o teh vprašanjih.
Prišla je ponovno jesen, z njo pa je ponovno prekipevala tudi jeza kmetov. Slednjič je posebna razprava o tem na programu za zadnjo sejo vseh treh zborov občinske skupščine za sredo. 26. decembra.. .■
Komaj stran in pol dolgemu spremnemu gradivu lahko zamerimo predvsem to, da ne zajema nikakršnih podatkov o letošnjih odstrelih. Tudi lanski niso zavidljivi. Še najbolj so se načrtu lovci približali pri srnjadi: odstrelili naj bi 488 živali, so jih pa 456.
• Država odmira, toda zapušča močan vtis.
(Iz Novosti)
Šentjanža), s poti naj bi jih spravili 920. sojih pa 661.
Pač pa je v tem gradivu natanko popisana vsa pot prijavljanja škode zaradi divjadi. Vse skupaj bi se moralo reševati v 15-dnevnih rokih. Ce bi kmetje vse prijavljali, bi mala armada ocenjevalcev lahko samo hodila po terenu. Kdo bo še kaj drugega delal?
A.	ŽELEZNIK
Petletni odvzem zemlje?
Prvi predlogi za oddajo neobdelanih zemljišč kooperantom — Druge akcije neuspešne
NOVO MESTO — Pristojni občinski upravni organ za kmetijstvo je dobil predlog, naj bi z ustreznim postopkom, kakršnega predvideva zakonodaja, začasno odvzeli 12 hektarov neobdelanih zemljišč sedmim lastnikom v Suhi krajini in zemljo s kmetijo na Javorovici. Lastniki bi dobivali najemnino, po petih letih pa zemljo lahko spet prevzamejo v obdelavo, če to želijo.
Po novi zakonodaji od leta 1981 so v novomeški občini zdaj prvi primeri predlogov za ukrepe, da bi okrog 750 hektarov slabo obdelane ali povsem neobdelane zemlje postopoma iztrgali pušči. Kol so ugotovili strokovnjaki kmetijske zemljiške.skupnosti, pospeševalci zadruge in kmetijski inšpektor, je glede neobdelanih zemljišč najbolj kritično v Suhi krajini, in to na desnem bregu Krke. Samo okrog vasi Ratjeje 150 hektarov zemljišč, ki že prehajajo v puščo.
Lastniki teh zemljišč se s kmetijstvom ne bavijo, ker soali ostare-
li ati pa so po službah v Ljubljani in jim kmetijstvo ne pomeni vira za preživljanje. Niso hoteli sprejeti programa za ustanovitev skupinskih pašnikov, kakršnega so strokovnjaki predlagali. Dva ali trije so bili za sodelovanje, čez čas pa so si zaradi vaškega miru tudi oni premislili.
Leto dni časa so jimdali na razpolago, da bi medtem sami zemljo začeli obdelovati alf pa da bi se dogovorili s kom iz soseščine, ki bi proti najemnini zemljo obdeloval. Ti poizkusi kljub večkratnim pogovorom niso uspeli, zato so predlagali začasni odvzem zemljišč, ki jo dobi v uporabo kmetijska zemljiška skupnost, ta pa jo dodeli kmetom kooperantom. Med začasnim odvzemom neobdelane zemlje dobiva lastnik, ki ostane lastnik tudi v bodoče, odškodnino.
Zaenkrat gre šele za predlog, kaj pa se bo iztega izcimilo, bo pokazal čas.
R. BAČER
Plačaj in dobiš
Želje po novih ambulantah uresničljive le za imovite — kaj pa drugi?
NOVO MESTO — Delegat šentjernejske 'ikre je na nedavnem zasedanju občinske zdravstvene skupščine izjavil, da njihov kolektiv hoče zobno ambulanto, da imajo zanjo prostor in da so pripravljeni plačevati tudi zobozdravnika in asistentko. Taki. sicer zelo redki primeri izredne skrbi delovne organizacije za zdravljenje zaposlenih so hitro rešljivi. Tak odgovor je dobil tudi šentjernejski delegat, čeprav bo potrebno pridobiti še strokovno mnenje in ovrednotili predlog. Zelje po novih zobnih ambulantah so že nekaj let vse glasnejše tudi v Stopičah in Straži, verjetno pa še kje na podeželju.
Tudi v Straži in v Stopičah imajo za ambulanto že prostore, celo nek a j opreme, ampak nič drugega. Ker je občinska zdravstvena skupnost v hudih finančnih težavah, zdravstveni dom pa v izgubi, verjetno navzlic potrebam in dobri voljo ne ho mogoče vsem ustreči. Kdo bo v ostalih primerih plačeval osebne dohodke zdravnika in asistentke'!
Da je v celotnem sistemu zdravstva marsikaj narobe, kaže tudi Iskrin primer, čeprav je hvalevreden in ga nihče ne namerava kritizirati. Ker jim gre dobro in ker želijo zdrave delavce, so pripravljeni dodatno del dohodka namenjati potrebam zdravstva. Ker pa dodatnega denarja nimajo — morda poslujejo na meji rentabilnosti, potrebe po zobni ambulanti pa vseeno so — hmlo delavci še naprej imeli škrbaste zobe.
K. H A ČEK
KRKA: SE PREVEC NADUR
V novomeški tovarni Krka nameravajo preko sindikalne in partijske organizacije začeti resnejšo akcijo za zmanjševanje nadur. V devetih mesecih letošnjega leta so imeli samo v skupnih službah čez 9.000 nadur, kar je sicer 2.000 nadur manj kol lani v tem času, še vedno pa veliko preveč, da bi smatrali prizadevanja za uspešna. Kot kažejo dosedanji podatki, so bile nadure opravljene večinoma ob zamenjavi odsotnih delavcev in zaradi nujnih del, verjetno pa bi lahko ob premakljivem delovem času vsaj v skupnih službah še marsikatero plačano naduro odpravili.
BOLNIŠKI IZOSTANKI NARAŠČAJO
NOVO MESTO — V novomeški občini je letos do koncu septembra vsak dan i/ostalo od dela /uradi bolniške poprečno 567 zaposlenih, pred letom dni pa je poprečje znašalo le 524. Zaradi bole/ni je vsak dan manjkalo pri delu poprečno 340ljudi. zaradi nresreč pri delu je bilo v poprečju 45 odsotnih, zaradi nege družinskih članov pa znaša poprečna dnevna odsotnost 182.
Znak človečnosti
V novomeški občini je čez 500 ljudi včlanjenih v Društvo invalidov, vendar je invalidnih oseb okrog 2.000. S kolikerimi. za zdrave ljudi povsem nepomembnimi težavami se srečujejo invalidi vseh vrst, dobro ve Joža Škufca, tajnica občinskega društva, h kateri se največkrat zatekajo po nasvete.
•>Ob ponedeljkih in petkih, ko imamo uradni dan, si stranke pri nas podajajo kljuke. Prihajajo po nasvete glede stanovanjskih in socialnih težav, pripravne nasvete, včasih pa tudi le na pogovor. Da potožijo nekomu, ki ga skuša razumeti?
Joža Škufca: »Arhiv še vedno nosim v cekarju domov.«
— V javnosti je razširjeno mnenje, da imajo v delovnih organizacijah kaj malo razumevanja za invalide. Celo za tiste, ki so v domači sredini postali invalidni .leto res?
»Imamo nekaj zelo delavnih aktivov invalidov: v Novoteksu, br-šljinski Iskri, v Labodu in tovarni Krka. Iz svojih izkušenj pa lahko rečem, da imajo daleč najboljše razumevanje za invalidne osebe v Novoteksu. Razumemo, da dostikrat v delovnih organizacijah težko najdejo za invalida ustrezno, njemu primerno delo, vendar je pri tem premalo iznajdljivosti in preveč togosti. Večje delovne organizacije bi morale imeti že v kadrovskih planih predvidena mesta za invalide, ne pa,da začnejo taka dela in naloge iskati šele takrat, ko pride do nesreče.
— Kakšna je trenutno osrednja problematika društva?
»Dve leti moledujemo za prostorček, kjer bi lahko uradovali in razvijali i dejavnost, a ga še nimamo. jo pa je slika razumevanja širše družbe za našo dejavnost.«
R. BAČER
Delegati spet »ušli« pred koncem
Največ razprav o romskem vprašanju in zazidalnih načrtih
NOVO MESTO — Ob novembrskem prekinjenem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zaradi nesklepčnosti so se delegati 12. decembra spet sešli, a tudi tokrat že ob 14. uri sklepčnosti ni bilo.
Morda je 16točk dnevnega reda prehud zalogaj za delegate, morda bi morali z delom začeti prej, kajti sejo, sklicano ob 11. uri, so prvi že ob 13. uri začeli zapuščati. V razpravi so se zadržali pri trgovini, pri poročilu o mladoletniški kriminaliteti, ki so ga tokrat dali v javno razpravo do konca januarja 1985, zaostrilo pa seje spet pri romskih vprašanjih.
Na zahtevo delegacije tovarne Krka so tokrat delegatom poročali o vseh sredstvih, ki so šla za Rome letos v najrazličnejših dejavnostih, in se odločili, da bodo romsko probiematjko z zazidalnim načrtom za Žabjek ponovno obravnavali januarja. Vmes je bilo še veliko pripomb, nekatere so izhajale iz nepoznavanja že objavljen ih podatkov, več pa se jih je nanašalo na informacijo, da bodo iz občinskega proračuna v bodoče črtana sredstva, s katerimi so doslej po-
ravnavali kmetom škodo, povzročeno od Romov. Delegati so se zavzeli; naj ponovno proučijo možnost, da plačevanje škode ne bi prenehalo, zlasti pa ne za vasi Hudo in Potočna vas, kjer so že 40 let najbolj prizadeti.
Do povsem nepričakovanega zapleta pa je prišlo ob sprejemanju zazidalnega načrta za del Dolenjskih Toplic. Krajani že deset let čakajo na ta dokument, zaradi katerega je zaostajal ves razvoj kraja, predvsem zasebna gradnja, kaže pa, da le ni vse dorečeno. Četudi se krajevna skupnost Dol. Toplice strinja s predloženim zazidalnim načrtom, zoper pa ni bil tudi nihče drug, je delegacija SIS materialne proizvodnje dala oster ugovor zoper preskromno in vsebinsko »vzorčno slabo« poročilo ob sprejemanju tega pomembnega dokumenta. Hkrati so zahtevali, naj v bodoče od delegatov ne
zahtevajo odločanja brez dobro pripravljenih gradiv.
Prav med razpravo, v kateri seje dvigala temperatura, pa so ugotovili nesklepčnost v zboru krajevnih skupnosti.
RIA BAČER
Le Krka resno začela?
Družbeno akcijo »Imaš hišo — vrni stanovanje« so v  novomeški tovarni Krka resno zastavili_________
NOVO MESTO — Stanovanjska komisija v tovarni Krka je vsem zaposlenim, ki so že pred leti dobili posojila za gradnjo hiš, a še vedno zasedajo družbena stanovanja, poslala dopis, naj takoj sporočijo, v kašni fazi je gradnja in kdaj računajo na preselitev. Pri nekaterih so naleteli na užaljenost.
NE PARKIRAJTE V DNEH ŽIVŽAVA
NOVO MESTO — V dneh novoletnega Živžava novomeški Glavni trg pričakuje množico radovednih otroških oči. Vse tri dni—27., 28. in 29. decembra — bo zato prepovedano parkiranje med 12. in 20. uro, popolna zapora prometa čez trg pa bo veljala od 15. do 20. ure. V času prihoda povorke bo začasno zaprt tudi del Trdinove ulice na Grmu in prihod na most s Ceste komandanta Staneta preko Društvenega trga. Vozniki naj bodo strpni in naj manj parkirajo tudi včasu okrasitvenih del na Glavnem trgu. saj bodo s tem prispevali, da bodo dela potekala brez nepotrebnih težav.
KADROVSKI NOVICI
Pri SGP Pionir je delavski svet delovne organizacije imenoval Karla Vardijana za direktorja delovne skupnosti interne banke, prejšnji direktor te banke Miro Berger pa je postal član poslovnega odbora za štiriletno mandatno obdobje.
Ob vse večjem pomanjkanju stanovanj in vse dražji gradnji ter ob splošni družbeni akciji »Imaš hišo — vrni stanovanje« so v Krkini stanovanjski komisiji delavcem poslali vprašalnik, nanj pa so v roku odgovorili samo trije od enajst prizadetih. Na ponoven opomin so dobili še pet odgovorov.
Iz prejetih odgovorov so razbrali,da graditelji v glavnem opravljajo zaključna dela. nekateri so tudi navedli rok izselitve v letu J985. Nekateri odgovori pa kažejo tudi na hudo užaljenost. V Krki so ugotovili, da omenjene akcije večina prizadetih ne
jemlje resno. Razpravljali pa so že tudi - o številnih primerih v domačem kolektivu, ko stanovalci v družbenih stanovanjih gradijo vikend ali zidanico, ko bi mnogi lahko ta’sredstva namenili gradnji hiše ali nakupu stanovanja. Tem bo teže priti do živega ob zdajšnji stanovanjski zakonodaji, lahko pa bodo potrkali le na zavest posameznika.
Krkina stanovanjska komisija bo v kratkem prispele odgovore obravnavala in sprejela tudi ustrezne sklepe. V občini pa pripravljajo tudi širši pregled nad prejemniki stanovanjskih posojil, tako da Krka ne bo osamljena. Akcija pa bi zagotovo lahko stekla tudi v drugih delovnih-organizacijah, če bi delavci sami zahtevali od stanovanjskih komisij ravnanje po zgledu Krke.
R. BAČER
UPOKOJENSKA POSOJILA
NOVO MESTO — Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v občini Novo mesto je razpisal pogoje za pridobitev posojil za dograditev, dozidavo, preureditev in izboljšavo stanovanjskih hiš iz sredstev za leto 1985. Razpis bo objavljen pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in vseh matičnih društvih upokojencev občine Novo mesto, kjer lahko interesenti dobijo ustrezna pojasnila in obrazec za posojilo.
Prosilci so lahko starostni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz naslova delavskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Rok za vložitev prošnje je do 31. 1. 1985.
PREHODNO ZASTAVICO ŽABJI VASI — V hotelu Metropol je minulo soboto potekal enodnevni seminar za člane štabov CZ enajstih krajevnih skupnosti, ki ga je pripravil štab CZ pri SKS Novo mesto. Poleg predavanj o aktualnih nalogah in temah o delu ekip in štabov v civilni zaščiti, so bili člani štabov tudi ocenjevani. Najbolje svoje delo opravljajo člani štaba CZ iz KS Žabja vas (slabo točko manj pa so dosegli člani štaba CZ iz KS Regerča vas (na sliki). Tretji so bili člani štaba CZ iz KS Ločna-—Mačkovec. (Foto: J. P.)
Če je treba, delajo tudi ponoči
Prostori v Betinem metliškem konfekcijskem tozdu postajajo pretesni — Pol milijona kopalk na leto — Pripravljajo se na novo naložbo_
METLIKA — Med petimi konfekcijskimi temeljnimi organizacijami Beti je največja prva, matična, tozd Konfekcija Metlika, kije hkrati tudi edini konfekcijski tozd v Metliki, ostali so v Črnomlju, Žakanju, Mimi peči in Dobovi. V metliškem konfekcijskem tozdu se zadnja leta število zaposlenih stalno vrti okoli 300, od tega je manj kot desetina moških, ki delajo v glavnem kot mehaniki, transportni delavci in rezalci trakov, medtem ko so v šivalnici same ženske.
Od skupnega števila zaposlenih v tem tozdu je okoli 240 strojnih šivilj. »To so v glavnem priučene delavke, zadnja leta pa i/ Beline šole prihajajo poklicne konlekcionarke, v zadnjem času pa tudi konfekcijski tehniki.« je povedal Niko Kc/elc. mladi direktor tozda. Čeprav v metliški konfekciji delajo tako rekoč vse, kar Beli konfekcijskega dela.so njihov glavni program kopalke. Od milijon kopalk, kolikor jih Beti naredi na leto. jih polovico naredijo v Metliki. Kopalke so tudi njihov glavni izvozni artikel: tu gre za čisti izvoz, in to konvertibilni, saj so Betin tako material, kot kreacija in delo. Precej pa je tudi tako imenovanega izvoza v obliki storitev, ko za znane nemške firme šivajo perilo, majice, trenirke, oblačila /a prosti čas itd.
Delo poteka v dveh izmenah, če pa je potrebno, da izpolnijo stroge zahteve glede rokov za tuje partnerje, tudi ob
dela prostih dneh in ponoči. Vsa dela v konfekciji so normirana, v šivalnici in pri adjustiranju velja izključno individualna norma. »Zatoso tudi precejšnje
razlike v osebnem dohodku, saj pridna in sposobna delavka lahko zasluži še enkrat več kot taka. ki na primer ne izpolni norme,« pravi Kcz.ele.
Sedanje število zaposlenih je za te razmere najvišje in prostori že niso več ustrezni. To naj bi se uredilo z načrtovano naložbo prihodnje leto. ko namera vajo zgraditi in seveda opremiti novo krojilnico. ki bo delala za vse Beline konfekcijske tozde. Graditi naj bi po načrtih začeli aprila, krojilnica pa naj bi bila nared prihodnjo jesen. Celotna naložba, se pravi gradnja in oprema, med katero je gotovo najpomembnejši procesni računalnik, bo veljala okoli 160 milijonov dinarjev. Ta. na prvi pogled velika naložba se bo, kot predvidevajo, izplačala v kakšnih štirih letih, kajti v novi Belini krojilnici bodo prihranili dva do tri odstotke materiala, ta prihranek pa pri današnjih cenah materiala znese več deset milijonov dinarjev na leto. saj na primer kilogram lvcre. tkanine za kopalke, stane 4 do 5 tisočakov.
A. BARTEL.I
Niko Kezele: »Veliko si obetamo od nove krojilnice s procesnim računalnikom.«
• Vse lepe stvari kupujte z denarjem IMF.
(Iz Novosti)
0 delovni sposobnosti in objektivnih okoliščinah
Poudarki iz razprave na seji OK ZKS Metlika
METLIKA — Čeprav je prva točka dnevnega reda zadevala minula dogajanja, druga pa prihodnja, je bilo na zadnji seji občinskega komiteja zveze komunistov v Metliki precej govora tudi o zelo konkretni sedanjosti. Ko beseda teče o gospodarjenju in o usmeritvah za prihodnje leto — obravnavali so namreč gospodarjenje v devetmesečju in osnutek resolucije — je sedanje stanje na tem področju še kako pomembno. saj je neposredna posledica preteklega in temelj bodočega.
Temu primerna je bila tudi razprava. ki pa je mestoma zahajala tudi na stranske, manj pomembne poti. Precej nelagodno so se člani komiteja počutili tudi ob nepotrebno dolgih in izmikajočih se pojasnjevanjih predstavnikov organizacij. ki sla zašli v izgubo in tudi druge težave. Take pa tudi nekatere podobne poskuse v širšem obsegu, kakršnim so ljudje, ki pogosto sodelujejo na takih in podobnih sestankih, večkrat priče, je precej natančno opredelil tisti razpravljalec. ki je dejal približno takole: »Če so gospodarski ali dru-* gi rezultati dobri, je to posledica delavnosti zaposlenih in sposobnosti vodiinih. če so slabi, pa je za to takoj pri roki polno objektivnih okoliščin.«
Kakorkoli že. z devetmesečnim, poslovanjem so zlasti glede na sedanje razmere v občini dokaj zadovoljni, saj podatki kažejo, da je metliško gospodarstvo v tem obdobju poslovalo bolje, kot to velja za dolenjsko regijo. Res pa so za boljše gospodarske rezultate v metliški občini »zaslužni« tudi nižji osebni dohodki, čeprav se tudi ti hitreje povečujejo kot v regiji. Za dokaj dobre rezultate imata največ zaslug tekstilni delovni organizaciji Beti in Komet, ki se tudi najhitreje prilagajata novim razmeram. Tekstilna industrija zaposluje kar 70 odst. delavcev, zaposlenih v gospodarstvu metliške
občine, v devetih mesecih pa je ustvarila skoraj tri četrtine vsega dohodka in kar 84 odst. vse akumulacije v občini v tem obdobju.
Da bi tekstilna industrija vse to zdržala tudi naprej, pa je nujno več vlagati v obnovo včasih že kritično iztrošenih strojev in v posodabljanje proizvodnje in tehnoloških procesov. V zvezi s temi prizadevanji je v razpravi o osnutku resolucije direktor Kometa kritično govoril o težavah gospodarstva glede načrtovanje, saj jim to marsikdaj onemogočajo zvezne industrije, ker gospodarstvo ni pravočasno seznanjeno, kakšne bodo poglavitne konkretne zadeve, od katerih so odvisni pogoji za gospodarjenje. Tako na primer, še danes ne vedo, s kakšnim deležem deviz bodo -razpolagali oz. v kolikšni meri bodo sploh lahko res svobodno razpolagali, koliko bodo lahko dali za nakup prepotrebnih sodobnih strojev.
Iz kmetijstva so opozorili, da se bodo investicije v kmetijstvu ustavile, če bodo obveljale izjemno visoke obresti. Razpravljalka iz metliške osnovne šole pa je že na začetku bridko ugotovila, da o težavah v šolstvu vsepovsod toliko govorijo, da jih nihče več ne jemlje resno. Pa bi jih bilo potrebno, zlasti žalostna dejstva, da so šolarji iz revnejših občin v primerjavi s svojimi vrstniki iz razvitejših in bogatejših občin zapostavljeni in vsako dodatno izobraževanje, za katero šole v revnejših občinah nimajo denarja, gre zgolj v breme staršev. To razlikovanje pa občutijo tudi učitelji. Obseg njihovega dela in obveznosti predpisuje republika za vse enako, plačani pa so z občinskim denarjem, in to na tiste iz revnejših občin gotovo ne deluje spodbudno. Vsekakor pa je prosveta zelo občutljivo področje, katerega pomen je vedno dolgoročen.
A. BARTEL.I
Novomeška kronika
RIBE — Prenekateri Novomeščansi zaželi postrvi iz priznane ribogojnice na Dvoru. Riba je res sveža, saj jo ujamejo pred kupčevimi očmi. Dokaj prvinsko pa je tudi plačevanje rib. Prodajalec vrže ulov na tehtnico, se z očmi sprehodi po tabeli in pove ceno. Kupec odšteje denar in vzame ribe. Nihče ne pričakuje, da bo v vlažni ribogojnici našel vrhunsko elektronsko registrsko blagajno, kakšen račun in pečat pa bi tu in tam vendarle lahko udarili. Ne v svojo škodo, če seveda domnevamo, daje lastnik rib še vedno ribogojnica.
AKCIJA — Novomeški miličnikiso si v soboto nekoliko bolj podrobno ogledovali vozniška in prometna dovoljenja, kar na Dolenjskem vedno povzroča strah in trepet. Zaradi strahu pred pihanjem je družba v nekem .gostišču za en dan podaljšala svato-vanje. Kljub temu ni nihče ujel usodi — miličniki so za en dan podaljšali nadzor
SEMINAR — V našem lepem mestu je bil seminar članov 'štdtSov civilne zaščite skupnosti krajevnih skupnosti. Po pouku so udeleženci preverjali znanje. Rečeno je bilo, naj vsak dela sam in brez pripomočkov. Nevtralni opazovalci pripovedujejo, da tako tesnega stikanja glav še niso videli, na planem pa so se znašle tudi prave žepne študijske knjižnice. Kaj hočemo —-NNNP..
TOČILNICA — Trgovinica klavrne zunanje in notranje podobe ob križišču Trdinove in Kristanove ulice se je spremenila ~v črno točilnico največje novomeške delovne organizacije. Trije zbero za liter najcenejšega vina, z zobmi odtrgajo zamašek, nato pa gre steklenica od ust do ust. Drugi kupci so tiho, že od nekdaj se ve, kdo je tu gospodar.
Ena gospa je rekla, da bi zdaj, ko ve vse o zastrupitvi v Indiji, rada zvedela tudi kakšno malenkost o sanaciji novomeškega vodovoda.
.<£■'7+-»
V času od 5. do 13. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Branka Cenin iz Drnovega — Patricijo, Tatjana Vidic iz Šmihela — Leo, Ana Grozina iz Drnovega — Katarino. Danica Bučar iz Šentjerneja — Barbaro, Katarina Bukovec s Potoka
— Nino, Doroteja Pirkovič s Sela —-Katarino, Silva Ozimek iz Arčelce — Tanjo, Marjanca Raletič iz Dobov — Jeleno. Jožica Kraševec iz Žalovič —- j Dejana, Branka Turk iz Trebnjega — : Jasmino. Jerneja Andrejčič iz Šentjerneja — Roka, Danica Golobič iz Črnomlja — Ano. Jera Draginc iz Bušinje vasi — Roberta. Ana Kerin iz Straže — Mojco, Zlata Kovačič iz Škaljevice — Nikija. Jožica Sladič iz Goljeka — Dušanko, Jožica Zupančič iz Velikega Podljubna — Danijela, Branka Bec iz Krmelja — Klemena, Terezija Cesar iz Nestoplje vasi •— Mitja, Marica Hai mandič iz Prečne — Mojco. Marta Krivec iz Ždinje vasi Jasno, Nada Bučan iz Metlike — Jureta, Magdalena Golob iz Praproč
— Nino, Milena Radojčič iz Črnomlja
— Natalijo. Branka Radenšek iz Krmelja — Uroša. Nada Tanasič iz Črnomlja — Nebojša. Justina Tomažič jz Nove Lipe — dečka, Majda Maccdoni iz Smarjete — dečka, Anita Badovinac iz Stopič — deklico, Ida Zagorc iz Dolenjega Maharovca —' dečka, Ana Kapele s Sela pri Otovcu ■— dečka'.
IZ NOVEGA MESTA: Lidija Ozimek z Ragovske 6 — Gašperja, Sloja Matič iz Jcretove 8 b — Darka, Martina Ivanič iz Šegove20 — Dejana in Marjetka Hrovat z Drskc 58 — deklico. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
30. DECEMBRA BO PARTIZANSKI Trg v Metliki poln otrok in starejših, ki bodo prišli gledat sprevod dedka Mraza. Metliško mularijo bo obiskal ob 15. uri. V njegovem spremstvu bodo Snežna kraljica, snežinke, palčki, gozdne živali, vso to pisano druščino bodo vlekli konji na okrašenih vozovih. Poleg tega bo še zanimiv program, ki ga bosta vodila Mateja Koležnik in Ioni Gašperič. nastopali pa bodo otroci iz vrtca, osnovne šole in iz srednje tekstilne šole.
OBČINSKI R&EČ1 KRIŽ pripravlja za soboto, 22. decembra, v Kulturnem domu Edvarda Kardelja proslavo s podelitvijo priznanj dolgoletnim aktivistom RK vobčini. V kulturnem programu bodo nastopili: oktet Vitis. recitatorji osnovne šole tef učenci glasbene šole Novo mesto, oddelek Metlika. Naproslavosopova-bili tudi predsednico RK Slovenije Ivico Žnidaršič.
TELOVADBA ZA ŽENSKČ
METLIKA — TVD Partizan H Metlike pripravlja vsak ponedeljek rekreacijo za dekleta in žene. Telovadba je v prostorih tamkajšnjega otroškega vrtca, piične pascob 19. uri
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN 1
Črnomaljski drobir
NOVČASOPIS — Svet za informativno jiejavnost pri črnomaljski občinski skupščini je pred kratkim izdalvnakladi5.000izvodovtiskanega Poročevalca, ki so ga, oz. ga bodo prejela vsa gospodinjstva v občini. Brat ciklostiranega ali preslikanega Poročevalca za delegate naj bi izhajal štirikrat ali petkrat na leto in bo namenjen vsem občanom. Vsega tega pa ni moč izvedeti iz t. i. impresuma, ki ga mora imeti po 15. in 40. členu Zakona o javnem obveščanju vsaka tiskana stvar, saj časopis impresuma sploh nima in je izšel tako rekoč v 'legali.
NIČ NE DIŠI PO NOVEM LETU
Po vzdušju v črnomaljskih gostinskih lokalih sodeč, se še prav nič ne približujemo novemu letu. Poznavalci vedo povedati, daje bilo nekdaj v tem času težko dobiti v gostilni stojišče pri šanku, kaj šele stol pri mizi. Tokrat ni tako, zakaj, pa ni težko uganiti. Denarnice so tako tanke, da zmanjkuje denarja za vino, v katerem bi si lahko utapljali slabo voljo in skrbi.
KAR SE JANEZEK NAUČI, to Janez zna, pravi pregovor. Ta misel pa se utrne človeku tudi, ko opazuje osnovnošolce, ki »vstopajo« v Semiču na avtobus. Pred vrati avtobusa se gnetejo kot izkušeni komolčarji. Pa se potem ljudje sprašujejo, od kod odraslim toliko izkušenj.
Ribniški zobotrebci
SILVESTROVANJE PRED VRA,-V T *^ot vsako leto bo tudi letos v ribniški občini poskrbljeno za veselo silvestrovanje. Obisk bogotovodober, sajcenenisopretirane. VdomuJLAin hotelu Jelka bo silvestrski menu veljal 1' 3®°din • drugod pa bo še ceneje. V Sodražici bo v bifeju pri »Šraufu« veljal
1.200 din, v gostišču »Izver« pa 1.000 din.
1NKASAN I I POHITELI — Inka-santi ribniškega AMD so pohiteli z Opiranjem članarine za prihodnje leto. Tlanarina znaša za voznike motornih vozil 700 din. motornih koles 490, elane brez vozil 360 in podmladek 25 din. Pametno je, da so s pobiranjem Pohiteli, saj smo slišali, da so pohiteli tudi miličniki z zbiranjem oz. odvzemanjem prometnih oz. vozniških dovoljenj in da so jih v enem samem dnevu odvzeli 30.
ŽIVAHNO V DECEMBRU — V domu JLA v Ribnici je tudi letošnji december živahno in bo tako do konca ,eta. Vrstijo se kulturne, zabavne in športne prireditve, kvizi, sindikalna srečanja in drugo. 21. decembra bo akademija v počastitev dneva JLA, nato pa bo pred novim letom še več Prireditev s kino predstavami za otroke.
Drobne iz Kočevja
CENEJE KOT V OPATIJI — Silvestrovanje v restavraciji NAMA, na katerem bodo igrali »Kočevski medvedje«, bo veljalo 1.700 din, v hotelu Pugled, kjer bo igrala »Coro-na«,pa 1.600din. To je vsekakor ceneje Kot v Opatiji, kjer so povprečne cene 2 300 din (od 1.200do 3.000 din).
PO OČALA — Še pred novim letom bomo v Kočevju dobili še eno optično delavnico (v prvi stolpnici v Kidričevi ulici). Je res nujno potrebna, sajskoraj noben Kočevec ne vidi dejanskega stanja, kot je. Nekateri vidijo vse prečrno, drugi presvetlo, gospodarski »uspehi« Pa spet opozarjajo, daje več kratkovidnih kot daljnovidnih. Posel bo torej cvetel.
URNI LOVCI —Ženazačetkuiese-ni prijavljeno škodo po divjadi na njivi v Podgorski ulici v Kočevju lovci še zdaj niso prišli ocenit. Seveda tistih ostankov solate in zelja na njivi že zdavnaj ni več.
občan
vprašuj
■dvad odgovarja
— Sosedje na Trgu Veljka Vlahoviča so se včasih pritoževali zaradi saj iz kurilnice centralne kurjave...
— Zdaj pa je kurilno olje drago, kurijo malo in pritožb ni več.
Trebanjske iveri
direktor »dane« ni PROTEGI IR AL — Ko se jV pretekli teden mudil na obisku v trebanjski občini Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, so v občinski skupščinski dvorani postregli v Presadovim sadnim sokom. Tako se dogaja že vrsto-iet, čeprav imajo v občini svojo tovarno sadnih sokov. To kaže, da Trebanjci le niso taki lokal-Patrioti, kot se govori. Tudi direktor Dane Avgust Gregorčič ni protestiral Proti soku konkurence, le sok mu ni in m šel po grlu. Odločil se je za kompromis in pil mineralno vodo..
KUPCEV MANI KOT PISNIKOV ~~ V antologiji pesnikov Dolenjske — Pesmi dolenjske dežele — so zastopani kar številni Trebanjci. Menija jih je devet. Kol kaže, pa trebanjski knjigarni, ki je naročila točno deset 'zvodov te knjige, ne bo uspelo prodati uiti deset izvodov. Da sc nc bo tudi za I rebanjce govorilo, kot se govori za Gorenjce, ki bojda knjige raje sami pišejo, samo da jih ni treba kupovati.
ra
M
SPREJETI PROGRAMI ZA PRIHODNJE LETO
ČRNOMELJ — V teh dneh so se zaključile programske konference osnovnih organizacij ZK v črnomaljski občini. Na njih so kritično ocenili uresničevanje sklepov in nalog, ki so jih sprejeli po 13. seji CK ZKJ. V razpravah so dali poseben poudarek gospodarski stabilizaciji, delegatskemu sistemu, kadrovski politiki, sprejemanju v Zvezo komunistoy. Na podlagi ugotovitev osnovne organizacije so sprejele program dela za prihodnje leto.
PRIHODNJI TEDEN OBISK DEDKA MRAZA
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini v okviru novoletnega praznovanja že dva tedna v vseh večjih krajih potekajo prireditve, kot so lutkovne igrice, cicibanove urice in drugo. V petek, 21. in 28. decembra, popoldne bodo v črnomaljskem kulturnem domu filmske predstave za predšolske in šolske otroke. V sredo, 26. decembra bo v črnomaljski športni dvorani ob
16.	uri velika prireditev s prihodom dedka Mraza, ki se bo pred tem sprehodil po mestnih ulicah. Naslednji dan dopoldne in popoldne pa bo dedek Mraz nosil darila v vrtce, šole in krajevne skupnosti, kdaj, pa bo vsak ciciban zvedel iz vabila.
DOM ZE PREUREJAJO
KOČEVJE — Dela v zvezi s temeljito preureditvijo gasilskega doma v Kočevju, ki bodo veljala okoli 12 milijonov din, so se začela. Najprej bodo postavili nove drvarnice in tako pridobili prostore v domu, kjer so zdaj drvarnice, za potrebe gasilstva. Pozimi bodo v spodnjih prostorih doma razširili servisno delavnico in uredili večnamensko dvorano z; sestanke, pa tudi za kabinetni pouk gasilcev in ostalih enot civilne zaščite. V sedanji dvorani v prvem nadstropju bosta dobila prostore občinski gasilski center in občinska gasilska zveza.
Sad spoznanja
Kar 7 samoprispevkov
TREBNJE — V zadnjih mesecih je bilo v trebanjski občini izglasovanih 7 krajevnih samoprispevkov. Levji delež zaslug imajo tudi krajevne organizacije Socialistične veze delovnega ljudstva. Uspešno► so izpeljale vse politične naloge. Tudi to pot se je izkristaliziralo spoznanje, da ljudje so za politično delovanje, kadar gre za konkretna, življenjska vprašanja. In še nekaj pomembnega se je zgodilo to pot: Socialistični zvezi je uspelo prepričati krajane, da so planirali samo lista dela, za katera obstajajo tudi kvalitetni denarni viri.
Taka je ocena ob koncu letnih sestankov krajevnih konferenc SZDL, ki so se v trebanjski občini zvrstili minuli in ta mesec. Seveda lahko pripišemo zasluge za dobro izpeljane letne sestanke tudi občinski konferenci. Vez med fronto in vodstvom ni bila vzpostavljena samo na papirju. Kako pomembni so ti stiki v času, ko le s težavo opuščamo tako imenovano forumsko delo. govori tudi podatek, da je bila udeležba na sestankih več kot 80-odstotna.
J. SIMČIČ
Lojze Fabjan
Pomoč invalidom
To je le ena od stvari, za katere so se zavzeli Beltovi sindikati
ČRNOMELJ — Konec preteklega in v začetku tega tedna so imeli v treh osnovnih organizacijah v Beltu letne sestanke. Ugotovili so, da so kljub siceršnjemu zastoju pri razvoju samoupravljanja pri njih naredili korak naprej, še posebno v delu samoupravnih in sindikalnih delovnih skupin, a tudi delavski sveti so se začeli zavedati svoje vloge. »Delo sindikata danes ni lahko, zlasti zato, ker je socialni položaj delavcev vse slabši,« pove predsednik sindikata v Beltu Lojze Fabjan.
V Beltu so še posebej ogroženi tisti, ki so prisiljeni biti dlje časa v bolniški. »Imamo namreč zelo stroga merila, kdo sme na bolniški dopust, saj tisti, ki so v bolniški, izgubijo velik del osebnega dohodka. S tem smo se izognili lažnim bolniškim ter tako v zadnjih štirih letih zmanjšali odsotnost zdela zaradi bolezni od 8.6 na 3,5odstotka. To ima tudi slabo plat, saj postanejo tisti, ki so zares bolni, socialno ogroženi, za takšne pa imamo poseben sklad.«
Na letnih sestankih niso mogli mimo invalidov, ki jih je v Beltu že 56. Ker niso uspeli z zahtevo na občinski ravni, da bi zgradili invalidsko delavnico, so sindikati zahtevali, da se v temeljne plane njihove delovne organizacije do leta 1990 vnese tudi gradnja invalidske delavnice znotraj Belta.
Delovni program, ki so ga zastavili za prihodnje leto, temelji predvsem na ugotovljenih pomanjkljivostih,
B.	M.
Pri planincih za milijon izgub
Prinaša jim jo planinski dom na Mirni gori — Tudi v gostišču Rog v Črnomlju vse manjši promet — Iz težav s sanacijskim programom — Prelomnica leta 1986
ČRNOMELJ —Tukajšnje planinsko društvo upravlja z gostiščem Rog v Črnomlju in domom na Mirni gori. Z zaslužkom v Rogu naj bi planinci pokrivali tudi primanjkljaj v planinskem domu, kar je bilo pred leti še mogoče, danes pa nič več. Rog zaradi manjšega prometa, ki je posledica višjih cen pijač in jedi, zadnje čase ne more kriti niti svojih stroškov. Črnomaljsko planinsko društvo je tako v prvih devetih mesecih letos imelo milijon dinarjev izgube.
takoj najti primerno kadrovsko rešitev za Mirno goro ter sredstva za sanacijo izgube.	M.	BEZEK
Obisk doma na Mirni gori ni tako množičen, kot bisi želeli tukajšnji mladinci. Delno so k temu prispevale tudi bencinske težave. Čeprav naj bi bil po programu planinskega društva dom odprt do novega leta in potem zopet od sredine aprila naprej, so ga zaradi bolezni oskrbnika in oskrbnice morali zapreti že novembra. Mnogih težav so se planinci zavedali že spomladi, ko je znova po nekaj letih oživelo planinsko društvo, zato so sprejeli tudi sanacijski program, v katerem so predvideli, da bi leta 1986 plan insko društvo splavalo iz težav. Žal pa ob koncu leta ugotavljajo, da je bilo od vseh zastavljenih ukrepov realiziranega bore malo.
Tako niso opravljena vzdrževalna dela v domu na Mirni gori in njegovi okolici, ki najdbi po predračunu veljala 2,3 milijona dinarjev. Sredstva naj bi prispevale večje delovne organizacije, a so zaenkrat v njih opravili le
pogovore, računajo pa, da bo priteklo nekaj denarja v društveno blagajno po ■ zaključnih računih. Prav tako niso proučili osebnih dohodkov štirih zaposlenih v lokalih, ki naj bi biliodraz dela, ni prišlo do kadrovske okrepitve v Rogu, kar bi bil pogoj, da bi bilo gostišče odprto ves dan. Še vedno ni znano, kako bo z objektom v Črmo-šnjicah, kije last planinskega društva, a je sedaj v najemu. Predvideli so tudi. da bi lokale planinskega društva priključili Integralu, ki pa je pripravljen prevzeti le Rog, ne pa tudi dom na Mirni gori.
Sprejeta je Dila dveletna oprostitev planinskega društva plačevanja občinskega prometa davka, začel je delovati nadzorni organ, ki skrbi za red in delovno disciplino zaposlenih, v obeh obratih pa so začeli tudi z določevanjem najprimernejšega delovnega časa. Gospodarska komisija pri društvu pa je sprejela sklep, da morajo
Z novim letom nove cene
Dražja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč -Odslej bodo plačevali tudi v Semiču in Vinici
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od leta 1972, nazadnje pa so ga povišali pred sedmimi leti. Ker je bil junija letos sprejet nov zakon o stavbnih zemljiščih, mora občinska skupščina svoj odlok s tega področja uskladiti s tem zakonom. Zato so delegati zborov črnomaljske občinske skupščine novembra sprejeli osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, v katerem je razširjeno območje plačevanja nadomestila še na , Semič in Vinico.
Višina nadomestila se bo v primerjavi s ceno, določeno leta 1977, povečala povprečno za 100 odst. za stanovanjske površine in 70 odst. za poslovne površine. Stavbna zemljišča so v občini razdelili na tri cone, za stanovanjske površine pa bodo morali od 1. januarja 1985 dalje, ko se bo
odlok uporabljal, v Črnomlju plačevati za kvadratni meter I din, v Vojni vasi, Kočevju pri Črnomlju, Kanižarici in Svibniku 0,80 din, v Semiču in Vinici pa 0,60din. Za poslovne površine bodo v ulicah v središču Črnomlja plačevali za kvadratni meter 2,20 din, za ostale ulice v mestu 1,20 din ter za prostore v Vojni vasi, Kočevju, Kanižarici, Svibniku, Semiču in Vinici 1 din. Za’ poslovne površine družbenih dejavnosti pa bodo plačevali nadomestilo v višini 30 odst. prej omenjene odmere. Za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je določeno za gradnjo, bodo v Črnomlju, Vojni vasi, Kočevju, Kanižarici in Svibniku plačevali 0,20 din, v Semiču in Vinici 0,10 din. Vsa na ta način zbrana sredstva bodo v občini porabili za urejanje stavbnih zemljišč.
716 krvodajalcev
Vesna Lavrič darovala kri že 48-krat
RIBNICA — V ribniški občini potekajo te dni občni zbori sindikalnih organizacij, na katerih podeljujejo tudi priznanja večkratnim krvodajalcem. Skupno bodo podelili 216priznanj in značk. Med dobitniki priznanj in značk so tudi Vesna Lavrič, in sicer za 45-krat darovano kri (pravzaprav jo je darovala že 48 krat), ter Jože Polo-vič iz Ribnice in Rudolf Lovšin iz Sodražice, ki sta darovala kri po 30-krat.
Tajnica občinskega odbora RK Ribnica Nada Lavrič je povedala, da je letos darovalo kri iz ribniške občine v treh odvzemnih dneh skupno 716 občanov. Število daro-
Tv .
iSN. ________________
Nada Lavrič
valcev krvi se že nekaj let bistveno ne spreminja in so s tolikšnim številom krvodajalcev zadovoljni.
Tudi zbiranje oblačil ocenjujejo v občini kot zadovoljivo. Ribniška posebnost pa je, da občani ne zbirajo oblačil le na dan vsesplošne akcije, ampak jih prinašajo na OO RK vse leto.
V decembru in januarju bodo volilne skupščine krajevnih organizacij RK. Zdaj sta sicerdelavnile dve (Sodražica in Loški potok, medtem ko dejavnost ribniške opravlja kar občinski odbor RK), vendar nameravajo poživiti delo tudi v ostalih krajevnih skupnostih.
J. P.
Dedek Mraz trka na vrata
Po mnogih letih v Kočevju spet novoletni sejem
in za finansiranje drugih zadev v okviru prireditev dedka Mraza.
Razen po OZD bodo prireditve še po šolah in krajevnih skupnostih. Največjo pripravljajo v KS Kočevje, in sicer novoletni sejem na ploščadi pred samskim blokom, ki bo oci 26. do 29. decembra, ter sprevod dedka Mraza, ki bo 27. decembra ob 16. uri. Posebno bogat program pripravlja osnovna šola Kočevje, in sicer lutkovno igrico, kratko igrico Svetlane Makarovič »Čakamo dedka Marža«, ples »Židana marela« itd. V kočevski knjižnici bodo ure pravljic za otroke, v kinu pa bodo predvidoma prikazovali risanke.
J. P.
KOČEVJE — »Izjemoma bomo v občini Kočevje tudi letos še imeli prireditve in obdaritve dedka Mraza v okviru delovnih organizacij, predlagamo pa, naj bi darilni paketi ne presegali vrednosti 650do 800din na otroka,« je povedal predsednik občinske ZPM Stane Jajtič in dodal, da bodo osnovne organizacije ZS predvidoma že v kratkem sprejele dogovor o enotnem novoletnem obdarovanju otrok v prihodnjem letu.
V skupni občinski sklad bodo tudi letos prispevale OZD po 40 din na zaposlenega. Ta denar bo porabljen za darila otrokom, ki ne bodo obdarovani v OZD (tudi za socialno ogrožene).
»Proti« bi pomenil korak nazaj
V nedeljo glasujejo za podaljšanje samoprispevka v krajevni skupnosti Trebnje— ______Isti	dan	bodo	prvič glasovali za samoprispevek tudi v KS Štefan
TREBNJE, ŠTEFAN — Potem ko je vrsta trebanjskih krajevnih skupnosti že izglasovala podaljšanje krajevnih samoprispevkov, se zdaj odloča za to tudi krajevna skupnost Trebnje. Prvič pa se bo med tistimi, ki uvajajo samoprispevek, bržkone znašla tudi krajevna skupnost Štefan.
KS Trebnje so doslej že imeli samoprispevek, katerega plačevanje pa bo poteklo ta mesec. Ker je iz programa prejšnjega ostalo še nekaj nedokončanih del, na vidiku pa so še nova. in ker sredstva iz proračuna zadostujejo komaj za delovanje uprave, so se vodstva družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti odločila za podaljšanje samoprispevka. Trajal naj bi štiri leta, krajani pa bi prispevali po 2 odst. od osebnih dohodkov in drugih virov. Računajo, da bi na ta način zbrali okoli 35 milijonov dinarjev., ■
Seveda ta denar ne bo zadostoval za vse, kar nameravajo narediti. Vrednost del. ki naj bi jih opravili v prihodnjih štirih letih, bo namreč dvakrat večja.
Torej bodo nekaj denarja dobili od komunalne skupnosti, okoli tretjino pa bodo morali prispevati krajani še' kako drugače. Načrt del je vse prej kot
skromen, vendar so vsa dela nujna, če naj dobi Trebnje, ki je hkrati občinsko središče, pravo podobo. V programu je zapisana gradnja gasilskega doma, obnova in gradnja pokopališkega zidu. urediti bo potrebno okolico že obnovljenega kulturnega doma, tržnica še ni dokončana, da ne govorimo o cestah in vaških poteh. V vodstvu
• Referenduma o samoprispevkih v krajevni skupnosti Trebnje in Štefan bosta v nedeljo;- 23. decembra. Krajani pa bodo lahko svoje glasovnice izpolnili v času od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer.
krajevne skupnosti se zavedajo, da bo v sedanjih časih marsikomu težko prispevati denar za skupne potrebe. Vendar je ta žrtev nujna. ..
Kot je povedal predsednik sveta KS Štefan, Franc Kravcar, doslej v tej
krajevni skupnosti niso imeli samoprispevka. Lani so se skupaj s krajevnimi skupnostmi Trebnje in Štefan odločili za širjenje telefonskega omrežja. Krajani so takoj pokazali izjemno zanimanje. Prijavilo se je 100 kandidatov za telefonski priključek, ki so že tudi prispevali po 30 tisoč dinarjev prispevka. Morda bi ta denar celo zadostoval za gradnjo, toda kablov ni bilo dobiti in zdaj so zaradi strahu pred podražitvami primorani izglasovati samoprispevek. Računajo, da bodo samoprispevek zbirali dve leti po 3-odst. stopnji, ves denar pa bo namenjen samo za telefon. Računajo, da bodo na ta način zbrali 4 milijone dinarjev. Projekti za nepeljavo telefonskega omrežja so že pripravljeni, dela pa naj bi sc pričela prihodnje leto, leta 1986 bodo v Trebnjem razširili avtomatsko telefonsko centralo in tega leta bodo v krajevni skupnosti zazvonili telefoni. Vse jc seveda odvisno od tega, kako se bodo krajani odločili na referendumu.
J. S.
Ohraniti že doseženo
Krajani mokronoške krajevne skupnosti bodo v nedeljo glasovali za samoprispevek
MOKRONOG — Vnedeljo,23. decembra, bodokrajani mokrono-ške krajevne skupnosti glasovali za podaljšanje samoprispevka. Čeprav zveni kot oguljena faza, je vendarle res, da bodo glasovali za ohranitev dosedanjih dosežkov in za prihodnost.O tem so prepričani tudi vsi trije naši anketiranci.
FRANC LINDIČ, upokojeni revirni gozdar iz Dolenjih Laknic: »Samoprispevkov smo že navajeni in vsak količkaj razgledan človek ve, da brez njih ne gre. V preteklih letih smo veliko naredili s tem denarjem in velika škoda bi bila, če bi doseženo zanemarili. Resda v naši
Ko bomo glasovali, moramo imeti pred očmi prihodnost in naše
Franc Lindič
vasi ne bomo veliko pridobili, vendar je prav, da glasujemo za prispevek. Želimo pa si, da bi bila cesta med Mokronogom končno že asfaltirana, čeprav hkrati vemo, da je ne moremo sami modernizirati.«
PAVEL JEVNIKAR, upokojenec Varnosti iz Mokronoga: Samoprispevku se lahko zahvalimo, da smo razvoj v naši krajevni skupnosti premaknili z mrtve točke. V resnici smo veliko naredili in sleherni izmed nas je na to lahko ponosen. V programu podaljšanega samoprispevka sicer ne vidim svoje neposredne koristi, vendar menim, da ne smemo biti egoisti.
Pavel Jevnikar
otroke. Doseženega nesmemoprepustiti propadanju.«
MARIJA BERCE, kmetovalka iz Slepška: »Če pogledamo na razvoj Mokronoga v preteklih letih z dobronamernimi očmi, potem lahko ugotovimo, da smo veliko naredili. Hkrati kraj oživlja tudi drugače, saj imamo zdaj novo Iskrino tovarno, Induplati se bo širil, kmalu bomo dobili tudi večje telefonsko omrežje itd. Vse to pa brez dobrih cest, urejenih komunalnih naprav nima takega sijaja. Zato sem seveda tudi jaz za podaljšanje samoprispevka, zlasti ker ne bomo sprejeli nobene dodatne
obveznosti.«
J. S.
Marija Berce
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Vodovodu že bije zadnja ura
Brežičani bodo še leto dni pili oporečno vodo — Do takrat bo zgrajeno novo črpališče v Glogov brodu in priključeno na omrežje — Denarja je malo
BREŽICE — Centralni vodovod že nekaj let napaja velik del občine, čeprav je bil sprva mišljen samo za mesto. Okoliške kraje so postopoma priključevali nanj. Poraba vode se povečuje, a ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi širjenja Brežic. Črpališče v Brežini nima tako globokega dna, da bi lahko črpali iz njega neomejene količine. To se pozna na kakovosti vode, ki je že nekaj časa oporečna. Ima vonj po trohnobi in večkrat priteče kalna iz pip. Zdravju še ni škodljiva, vendar je vseeno veliko ljudi raje ne pije.
so pokrili občani, ki plačujejo po 20din pristojbine od kubika porabljene vode.
Komunalna interesna skupnost in KOP sta dala pobudo za raziskavo novih vodnih virov in jih tudi sofinancirala. Geološki zavod je začel vrtati pri Artičah, precej stran od sedanjega vodnjaka, kjer je zaradi bližine ceste in železniške proge velika nevarnost za onesnaževanje.
Nova lokacija za črpališče je zelo ugodna. Je zunaj mesta in stran od Velikega prometa. Zdaj sta tam dve vrtini. Prvo so izvrtali lani in jegloboka 65 metrov. Drugo so napravili letos. Ta je veliko globlja. Svedri so se zavrtali 200 metrov v zemljo in vrtina je narejena kot vodnjak. Pitnovodobodočrpa-li iz vodonosnega sloja v globini 91 do 200 metrov. S poskusi so ugotovili, da so zaloge za potrebe občine dovolj velike in da lahko načrpajo 100 litrov vodena sekundo. Analize so pokazale, da je voda kemijsko in bakteriološko neoporečna in da koncentracija radioaktivnosti ne presega dovoljene norme.
Po izjavi Zlatka Kuševiča, dipl. gradbenega inženirja in direktorja Komunalno obrtnega podjetja v Brežicah so letos porabili za vodnjak in druge vrtine, za ureditev platoja ter pripravljalna dela 23 milijonov dinarjev. SKIS je dal 4 milijone od 0,70-
Rojstvo
krškega
taborništva
Izjemno zanimanje med mladimi in starejšimi
KRŠKO — V krški občini bodo (čeprav poslednji v Sloveniji) le ustanovili taborniško organizacijo. Pripravili so že več seminarjev za vodnike, ki ga je uspešno končalo 46 mladih tabornikov. Pomagali so jim gmotno in organizacijsko tudi občinski sekretariat za ljudsko obrambo, štab za teritorialno obrambo, komite ZK, občinska konferenca SZDL in telesnokulturna skupnost.
Devet vodov so že formirali, načrtujejo pa, da bo en odred pokrival Krško, Leskovec in Rako, drugi Kostanjevico s Podbočjem in tretji Senovo, Brestanico in Koprivnico. Izjemno veliko zanimanje je med mladimi, saj je samo iz naselja Spodnji Grič včlanjenih več kot 20 murnov, razveseljivo pa je, da starši in starejši sploh ne stojijo ob strani, temveč so pripravljeni tudi sami pomagati, da bi na novo ustanovljena taborniška organizacija res zaživela. Ustanovno skupščino naj bi imeli to soboto, in če bodoobetiuresničeni,bo22.december rojstni dan taborništva v krški občini.
Kritično o TV
Več pripomb sveta za informiranje OK SZDL
SEVNICA — Na seji sveta za informiranje pri OK SZDL ni manjkalo pripomb na predložene programe naše osrednje RTV. Kazno je, da imajo v nekaterih delih Sevnice večje težave s sprejemom programov, posebno drugega ljubljanskega programa, kot tujih postaj (posamezniki namreč dobijo prav zavidljivo sliko avstrijske, italijanske in celo španske televizije).
Je program naše televizije sploh namenjen delavcu? Dostikrat se zanimive oddaje vlečejo tako po'zno v noč, dajim človek, ki mora rano vstajati, ne more slediti. Žal naša RTV izredno mačehovsko ravna s pripombami. Sevničani tudi menijo,da prekomalihzaslonov premalo spoznavamo ostale jugoslovanske republike, redkoslišimo na naši RTV koroško sodobno zabavno glasbo, ravno tako tudi glasbo iz dežel v razvoju. Televizija bi se po zgledu radia lahko večkrat potrudila na kontaktne oddaje na teren, saj ima od sarajevske olim-piade več tehnike za delo na terenu izven Ljubljane in Maribora. Nasploh so ljudje dosti bolj zadovoljni s sporedi radijskih programov, pri televiziji pa — največkrat obrnejo gumb na Zagreb.
A. Ž.
odstotnega prispevka iz bruto osebnega dohodka, KOPje najel pri Posavski banki za 7 milijonov dinarjev posojila, občinska raziskovalna skupnost je prispevala 600 tisočakov, republiška 3 milijone, območna vodna skupnost 2 milijona in KOP iz razširjene reprodukcije 4.5 milijona dinarjev. Razliko
Prihodnje leto bo KOP potreboval 30 milijonov dinarjev za dokončno izgradnjo črpališča. Načrtuje tudi povezavo črpališča zomrežjem, ker ljudje komaj čakajo, da bi spet pili dobro, zdravo pitno vodo. Investicije pa s tem ne bodo zaključene. Zamenjati bodo morali stare cevovode, načrtujejo pa še študijo za povezavo krajevnih skupnosti s centralnim vodovodom, na katerega bodo postopoma priključili vso občino.
JOŽICA TEPPEY
Skupna streha in ime še ne povezujeta vsebine
Zavod za kulturo v Brežicah spet na rešetu
BREŽICE — O vlogi in organiziranosti Zavoda za kulturno ter o problemih posameznih enot zadnje čase v občini vedno pogosteje razpravljajo, vendar se iz tega do zdaj ni izcimilo še nič dokončnega.
»Dokler je bila blaginja,« je dejal predsednik kolektivnega poslovodnega organa Franci Hedl, »stvari niso bile tako pereče. Začelo se je z upadanjem obiska v kinu, katerega izgubo so sprva solidarno pokrivale druge enote (Radio, Delavska univerza in Knjižnica), od letos naprej pa to odklanjajo. Vseso v finančnih težavah. Kot čista kulturna dejavnost je dotira-na samo knjižnica. Radio sofinancira družbenopolitična skupnost s 15 odstotki. Delavsko univerzo delno izobraževalna skupnost, medtem ko Kino ne dobi nobenega dinarja. Rešitev zanj je, da mu priznajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Kulturna skupnost bi potem pokrivala izgubo pri mladinskih, domačih in drugih filmih z umetniško vrednostjo. Nase naj bi prevzela tudi del drugih stroškov.«
Hedl je pojasnil, da ne gre za noben privilegij. Kinematografski dejavnosti drugod po Sloveniji priznavajo poseben pomen in jo sofinancirajo. Brežiški kino tega ni nikoli zahteval, ker je imel do leta 1981 dovolj obiska in se je sam vzdrževal ter solidarno prispeval celo za druge dejavnosti. Zdaj podpirata njegovo zahtevo pri kulturni skupnosti tudi svet za kulturo pri OK SZDL in izvršni svet občinske skupščine.
V težavah je tudi Delavska univerza, pri kateri se osipajo izobraževalne oblike in slušatelji. Zanjo predlagajo nove organizacijske rešitve. Postala naj bi izobraževalni center brežišlih delo center brežiških delovnih organizacij, če bi jo bile pripravljene financirati. Druga možnost je združitev treh občinskih DU venoposavskointretja, da postane enota Šolskega centra v Brežicah. Do konca leta bodo o tem povedali svoje mnenje v Šolskem centru in izobraževalni skupnosti.
Radio Brežice naj bi še naprej ostal v sklopu Zavoda za kulturo, dokler se kadrovsko ne okrepi za osamosvojitev. V prihajajočem letu pričakuje večji delež sofinanciranja. Prostor za pripravo programa je samo zasilno urejen in novinarji si gotovo zaslužijo boljše delovne pogoje.
»I
Izoliran« udarec
Ali v naši energetski politiki levica res ve, kaj dela desnica?
Taki so torej problemi posameznih enot, ki jih ljudje zunaj zavoda malo poznajo, zato pa tembolj pogrešajo vlogo, ki naj bi jo zavod odigral v kulturnem življenju mesta in občine.
J.T.
Pritožba staršev
Nad čim se pritožujejo starši kapelskih otrok
KAPELE — Dobovška osnovna šola ima 74 vozačev, od tega 48 iz Kapel. To število sicer zadostuje za samostojen prevoz, vendar jim občinska izobraževalna skupnost zaradi varčevanja prizna le vozovnice. Učenci imajo res možnost, da se pripeljejo do šole z redno linijo Kumrovec — Brežice, vendar je prav na jutranjem avtobusu velika stiska. Z njim se vozijo tudi učenci srednjih šol in zaposleni, ki začnejo delati ob sedmih. V nabiti avtobus se šolarji težko zrinejo, zato so starši zelo nejevoljni.
Kapelski učenci so razen tega prikrajšani za interesne dejavnosti. Šolo morajo zapustiti petnajst minut pred iztekom šeste ure, da o pravem času prispejo na avtobus, ki vozi vsmeri proti Bizeljskemu. V težavah so tudi učenci kapelske podružnične šole iz Rakovca in Jereslavca. Od šole so oddaljeni več kot štiri kilometre, nimajo pa organiziranega brezplačnega prevoza, do katerega imajo zakonsko pravico. Ali je potem zakonski predpis uresničljiv samo za nekatere?
V
S
I
S
I
s
i-
EETRTR0V INTERVJU
Drugačen odnos do znanja
Idejnopolitično usposabljanje komunistov
SEVNICA — Občinski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval osnutek odtoka o obdavčitvi zasebnih stanovanjskih hiš in vikendov.
\
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
I
N
I
i
S
I
s
I
s
L
SEVNICA — V kriznih obdobjih se je Partija vedno vračala k idejnopolitičnem usposabljanju komunistov. Toda v zadnjih štirih letih je padel odstotek od skupnega števila članov ZKS, ki so se idejnopolitično usposabljali, od 10 na komaj 4,8! Posavski komunisti pa se niso ne poboljšali ne poslabšali, saj je v zadnji izobraževalni sezoni 1983/84 eno izmed sedmih oblik usposabljanja končalo 197 komunistov, ali 6,6 odst. članov ZK v Posavju. Medobčinsko študijsko središče Politične šole CK ZKS v Brežicah ta podatek uvršča na 5. mesto med dvanajstimi MŠS v Sloveniji (mimogrede: novomeško MŠS je na 6. mestu s 5,7 odst. komunistov, vključenih v IPUK).
V pogovoru s predsednikom sveta Medobčinskega študijskega središča Brežice Kamilom Krošljem. sicer direktorjem občinske uprave za družbene prihodke v Sevnici, smo zvedeli, kje in zakaj se zatika.
»Lanski program idejnopolitičnega usposabljanja smo uresniči-okrog 40-odstotno, in čeprav smo dosegli večjo aktivnost udeležencev IPU in zmanjšali osip, nikakor
nismo povsem zadovoljni. Približno polovica osnovnih organizacij ZK ima izdelane letne programe IPU, toda le dobra tretjina jih tudi izvaja. V osnovnih organizacijah želijo, da bi občinski komiteji več pomagali, najsi bo z literaturo ali pa s strokovno dovolj dobro podkovanimi predavatelji.«
— Število novosprejetih članov je v zadnjem letu v Posavju nazadovalo. Je moč pojasniti vzroke za ta nič kaj spodbuden pojav?
»Morda je razlog tudi v tem, ker kandidate za sprejem preslabo pripravljamo že v osnovnih organizacijah, zato je idejnopolitično usposabljanje toliko težje in osip toliko večji. Seminar za kandidate so pripravili le v Krškem in Sevnici. Seminar za novosprejete člane je bil le v Krškem, v Sevnici pa ga ni bilo že štiri leta. Pozitivne rezultate Krčanov pri občinski politični šoli in predvsem njihove izkušnje skušamo uporabiti še v Brežicah in Sevnici. Žal še mnogi smatrajo seminar za obveznost, dolžnost, ne pa tudi za potrebo.«
— Na seji MS ZKS za Posavje je eden izmed članov dejal, da bi bilo dobro, ko bi bili mladi in starejši komunisti oboroženi tudi z znajem o aktualnih dogodkih, alternativcih, dachauskih procesih, Golem otoku ... Kaj menite vi?
»Predvsem bi se moral spremeniti odnos do znanja. Bodimo manj deklarativni in bolj učinkoviti. Zato je dovolj, če je program idejnopolitičnega Usposabljanja za sezono 1984/85 le na eni strani. Še bolje bi bilo, če bi ga lahko ob letu le prekopirali in okljukali realiza-
cijo. kot meni predstojnik našega MSS Miha Haler. Če bomo hoteli
Kamil Krošelj: »Bolj bomo spremljali slušatelje po usposabljanju.«
več idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah, jim bomo morali bolj pomagati, individualno samoizobraževanje pa ponuditi vsem komunistom. Pereče teme naj bodo sestavni del vsega tega.«
PAVEL PERC
pr
i.
Samoprispevek za ceste
izglasovan
Zanje se je v nedeljo izreklo 53,7 odst. volilcev
BREŽICE — Odziv občanov na nedeljskem referendumu za peti občinski samoprispevek je bil izredno dober. Od 18 207 volilnih upravičencev jih je glasovalo 17 405ali95,6odst. Za samoprispevek se jih je izreklo 9774 ali 53,7 odst. proti pa jih je glasovalo 7 126 ali 39.1 odst. Neveljavnih glasovnic je bilo 505(2,8odst.). Referenduma sta se vzdržala 802 volilca ali 4,4 odst.
Po izidu glasovanja v prid samoprispevku vodi krajevna skupnost Velika Dolina z 79 odst. Sledijo ji Pečice — Križe z 78 odst., Pišece s 76 odst., Mrzlava vas s 73 odst in Kapeles 70 odst.
n
V Brežicah se je le 50 odst. volilcev izreklo za samoprispevek, premalo, da bi bil izglasovan. Najslabši rezultat je bil v Šentlenartu s 36 odst glasov za samoprispevek. Tudi Glasovi ZA samoprispevek so bili v manjšini tudi v Bukošku (46 odst.), v Velikih Malencah (39 odst), v Krški vasi (46 odst) in na Bizeljskem (49 odst), medtem ko sov Artičah za las prevesili tehtnico z 51 odst. VCerklah je bilo ZA 57odst. volilcev, v KSČatež56odst.,v Globokem 62 odst., na Jesenicah 67 odst., v Skopicah 52 odst in v Sromljah 37 odst.
I
S
I
S
i
s
I
s
I
s
i
s
I
s
I
s
I
s
i
s
I
\
I
s
I
s
I
s
I
>
I
N
I
N
I
i
S
I
N
I
N
I
S
i
v
\
s
I
s
5
*
s
KOLIKO BO KDO PRISPEVAL ZA CESTE
BREŽICE — Od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1989 bodo zaposleni občani plačevali poldrugi odstotek samoprispevka od neto osebnega dohodka, kmetje 1,5 odst. od katastrskega dohodka, obrtniki in drugi občani s samostojno dejavnostjo pa 1.5 odst. od bruto osebnega dohodka. Prispevek za ceste bodo ob registraciji plačevali tudi lastniki motornih vozil. Za osebne avtomobile do 1000 cm’ je prispevek 500 din letno, za osebne avtomobile od 1000 do 1500 cm’ 700 xdin, za avtomobile nad 1500 cm’ pa 1500 din. Lastniki motornih koles bodo plačevali po 250 din na leto. Za tovorna vozila od pet ton nosilnosti bodo občani prispevali letno po pet tisoč din, za tovornjake od pet do deset ton deset tisočakov in za tovornjake nad deset ton petnajst tisočakov. Prispevek za lastnike kombijev je tri tisoč din.
AMATERJI ZA DAN JLA
SEVNICA — Občinski odbor ZRVS, občinski štalTteritorialne obrambe in oddelek za ljodskoobrambo prirejajo v soboto ob 18. uri v sev-niškem gasilskem domu proslavo v počastitev dneva JLA. V pestrem kulturnem programu bodo sodelovali: oktet Boštanjski fantje, mešani pevski zbor Lisce, kulturno društvo osnovne šole Savo Kladnik, in Oder mladih s plesno skupino.
BUČKA: TUDI TRETJIČ »ZA«
J
BUČKA — V nedeljo so krajani te krajevne skupnosti glasovali o uvedbi tretjega samoprispevka, saj se jim sedanji izteče konec leta. Na volišča je prišlo 91,22 odst. vseh volilnih upravičencev. Od tega jih je za samoprispevek glasovalo 69,05 odst., v Dulah celo 82,95 odst. Samoprispevek bodo po stopnji 1,5 odst. plačevali tudi nadaljnjih pet let. Denar bodo namenili za usposobitev krajevnega peskokopa in vaške ceste in poti.
Zadeva nebi bita posebno sporna, zakaj proračune je treba pač od nekod napolniti, če osnovna davčna zakonodaja in veljavni pravilniki za točkovanje hiš ne bi vsebovati nekaj prav po balkansko zadrtih rešitev. Pustimo ob strani to. da bo dobil pribitek točk listi, ki ima v hiši več instalacij, ploščice v WC in podobno. Hud nesmisel je to. naj hi bit dodatno obdavčen (s po petimi točkami.'), če ima hišo toplotno in zvočno izolirano! V družbi smo se že odpovedali delu prometnega davka na izolacijski material, da bi nekako le spodbudili prihranke pri energiji, sedaj pa bi po takih spet udarili? Znano je. da v svetu banke za te namene dajejo celo nadvse ugodna posojila. Če zaradi splošne zadolženosti česa takega ne moremo, spodbujajmo ljudi h gradnji energetsko manj potratnih hiš vsaj z davčno politiko!
A. ŽELEZNIK
Program izpolnjen leto poprej
V KS Boštanj presegajo naloge, zadane po krajevnem samoprispevku
BOŠTANJ — Krajevna skupnost je imela na nedavni programski seji krajevr.e konference SZDL kaj povedati. Dobro leto in pol pred iztekom sedanjega samoprispevka imajo uresničenih že večino zadanih nalog!
S čim podobnim se ne morejo pohvaliti občinski načrtovalci. Nisoredki primeri, ko ljudje segajo dodatno v žep tudi po pet in več starih milijonov, da dobijo vodovod, telefon aji asfalt. V času, ko si sevniška trgovina komajda upa popraviti kakšnostrchoali renovi-rati kakšen star lokal, vaški odbor na Logu snuje novo trgovino z večnamenskim prostorom z za domače kulturno in športno društvo.
Velika delovna zmaga je asfalt do Vrha. Krajani so večino denarja sami zbrali. Akcija je bila na programu še1.-prihodnje leto. Tudi najhujši klanec
proti Lukovcu je asfaltiran, preostane še del na Radni. Navajali bi lahko še druge delovne uspehe preostalih vaških odborov.
Na zunaj ni vse tako, kot bi moralo biti v osrednjem vaškem odboru SZDL v Boštanju. Vendar tu deluje vrsta delovnih društev, ki imajo od lani vrsto uspehov, spomnimo se le povečanega gasilskega doma,doma TVD Partizan, televizijskih snemanj okteta Boštanjski fantje in njihove uspele 20-letnice, delo KUD Anton Umek— Okiški.
Žal se vedno najdejo posamezniki.
ki delajo med delavoljnimi krajani zdraho. Vsega obsojanja vreden je bil na seji naveden primer uslužbenca oddelka za ljudsko obrambo na občini Ivana Novaka, ki si je, čeprav sploh ni plačal prispevka Llektru, priključil elektriko na »voji zidanici, medtem ko trije domačini, ki so delali pri akciji in tudi vse plačali, še vedno nimajo elektrike. Po drugi strani je večkrat grozil predsedniku vaškega odbora na Lukovcu, nazadnje,da le-ta sploh nebodobilelekt-rike. Delegati KK so terjali od pristojnih, naj se primer obsodi in ukrepa.
Kam pa bi prišli, če bi vsak od družbe le jemal?
A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
NEZAPOSLENI SO ŠE IZBIRČNI — Po številu prijavljencev v skupnosti za zaposlovanje je brežiška občina na prvem mestu, toda odziv brezposelnih na ponudbe za zaposlitev ne kaže,daje položaj tako kritičen. To velja vsaj za ročne delavce. Slovin jih potrebuje dvajset na svojih posestvih na Bizeljskem in v Pišecah, in čeravno delo v vinogradih bolje nagrajuje, kot je običajno za fizična opravila, ne dobi ljudi. Tako si še vedno pomaga s sezonci. Celo domačini se raje vozijo na delo z avtobusom, čeprav so zaradi tega na slabšem.
ROMI, ČISTILCI OKOLJA -Kakor se nenavadno sliši, je le res. da prav oni najbolj zagnano zbirajo odpadne surovine. Akcije za lepše okolje so utečene le na Bizeljskem, v drugih krajevnih skupnostih pa niso ponovili lanskega uspeha. Odstranili so nekaj divjih odlagališč, vendar se pojavljajo nova, ker ljudje nič ne ukrenejo, če vidijo, da sosed ah sovaščan pelje neuporaben štedilnik ali avtomobilsko karoserijo v nepravo smer. Dokler bodo v,R$Lvsi šli tiho mimo, bodo divja odlagališča še cvetela. Morda bi pomagalo, če vsaj miličniki ne bi zamižali, kadar naletijo na tako očitne primere onesnaževanja okolja.
OBČNI ZBOR ŠŠD
Nedavno smo imeli prvi občni zboj ŠŠD osnovne šole Senovo. Najpf£J smo pregledali vsa poročila in ugoto-vili, da smo bili v preteklem šolsketn letu zelo uspešni, saj smo poleg dobrih uvrstitev na občinskih tekmovanjih prejeli zlato plaketo v republišken1 tekmovanju za najbolj samoupravna organizirano ŠŠD v republiki. Na ten1 tekmovanju smo sodelovali trinajsto leto. Na občnem zboru smo izvolil' novo vodstvo in sprejeli program za šolsko leto. ki je zelo pester. Prizade-vali si bomo, da bodo vse panoge dobro obiskane ter da bomo uspešn' tako na šolskih kot občinskih tekmovanjih.
BRANKA GERŠAK, 7.b OŠ XIV. divizije Senovo
Krške novice
PROTI BARAKI—Krčaninaspro-tujejo, da bi Kovinarska postavila
barako, ki bi močno skazila pogled oh prihodu v mesto z Drnoveg8, Upravnim organom na občini predla' gajo. naj skušajo doseči, da bod° postavili barako na tovarhiškea1 dvorišču. Pa naj jim bo v okras ali za še [ tako nujno uporabo...
NAGLICA — Posebna delovna skupina občinskega izvršnega svetajlj pripravila delovno zasnovo reorg8' nizacije strokovnih služb samo8' pravnih interesnih skupnosti v občin1,: i n ko je gradivo za javno razpravo šele nastajalo, gaje že dve uri poeni i/ffl°0 sej komisije izvršnega sveta občinsk* zdravstvena skupnost zavrnila na ' hitrici sklicanem zboru delavcev. Tak0 imenovani uporabniki pravijo, da neh1 imeli nič proti, ko bi strokovne služhe sisov v vsakem primeru tako nagl° ukrepale, kajti tokrat so lahko prebit0 vali, ker so imeli svojega čloTeka' komisiji, pa še kaj jih je peklilo...
KAVA OSTAJA — Na policah; krških trgovin je dovolj kave intrgovO se že bojijo, da bo celo prestara Z/ prodajo, če ne bo cena zelo postarana to je nižja...
LISCA: TUDI V DRUGLČ PROTI
SEVNICA — Minuli petek so ’ tozdu Krojilnica in tozdu Šivalnica' Lisci ponavljali referendum, kjernajh1 med drugim ustoličili kolektivih’ vodstvo v podjetju. Referendum f uspel le v tozdu Krojilnica, ne pa' Šivalnici. Zanimivo je, ‘da je m^j konfekcionarkami na zborih vladah popolna tišina, ni bilo niti običajnih razprav pod točko »razno«, kjer so* vedno razgovorile.
Sevniški paberki
DOPOLDNE S ČEBELARJI —v nedeljo ob 8.30 bo v sindikalni dvoraf redna letna konferenca sevniških čebelarjev. Sestanek bodo izkoristili* strokovne pogovore, z diapozitivi t bodo prikazali uspešno zatiranj1 trdovratnih čebeljih bolezni. Najzf služnejšim bodo izročili priznanja.
ČIM SLABŠE, TEM BOLJE? —J poročilu občinske konference SZD', do za programsko sejo v ponedeljek m* je< drugim dobesedno beremo: »Srečuj0! mo se z novo kvaliteto življenja, saj* življenjski stroški v tem času izredn?: hitro naraščali, tako da je življenjsk; standard naših občanov občutil1' padel... »Takšnega stavka sedaj neh1' bili več veseli niti na Kitajskem.
VEČ REDA PRI GRADNJAH ? Pred časom je občino po dolgem ih počez »prečesala« močna komisija, L si je na kraju samem ogledala spori/ lokacije. Komisija je svoje delo oprl' vila res temeljito. Izvršni svet je kraju 30 graditeljem prižgal zeleno luč-13 primerov pa jih je bilo takšnih, tl? jim na noben način niso mogli ugodil' Za dva primera je soglasje pogojno, i' bosta morala graditelja seveda upošR vati pripombe komisije.
DOLENJSKI LIST
St. 51 (18«) — 20. decembra 196
kultura
in
izobra-
ževanje
Enajst zgodovinopisnih del
Toliko naj bi jih do leta 1990 izšlo v novi publicistični zbirki »Gradiva za zgodovino NOB okrožja Novo mesto«, ustanovljeni pri Dolenjskem muzeju
NOVO MESTO — V Dolenjskem muzeju posvečajo posebno skrb novejši zgodovini. Zbirajo, urejujejo in predstavljajo gradiva NOB in socialistične revolucije ter povojnega razvoja Dolenjske. To delo snuje, spremlja in usmerja poseben svet, ki deluje v okviru oddelka NOB. Še posebej pomembno vlogo imajo komisije, ki se podrobneje ukvarjajo z zgodovinopisno problematiko. Tako je glavna naloga komisije za programiranje raziskovalnega dela zbirati in objaviti besedila, ki obravnavajo dogodke in pojave na območju nekdanjega novomeškega okrožja OF (današnje novomeške in trebanjske občine v celoti ter delov krške in litijske občine).
Svet oddelka NOB je izdelal predlog za izdajanje pomembnih zgodovinopisnih besedil v srednjeročnem obdobju 1985 — 1990. Ta besedila, ki pomenijo znaten prispevek k zgodovini nekdanjega novomeškega okrožja, saj zelo zanimivo osvetljujejo dogajanja tistega časa, bodo izhaja v novi zbirki, in sicer pod skupnim naslovom “Gradiva za zgodovino NOB okrožja Novo mesto«. V ta namen so pri Dolenjskem muzeju ustanovili namenski sklad (pred tem je bil sklad za tiskanje takih del pri občinski konferenci SZDL), kamor nakazujejo svoje denarne deleže družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in drugi. Sklad trenutno premore borih 250.000 dinarjev, kar ni dovolj niti za izdajo tanjše brošure, kaj šele za načrtno uresničevanje programa. Zato je Dolenjski muzej te dni razposlal na razne naslove prošnje za denarne prispevke, ker bi morali v nasprotnem primeru program izdaj bistveno skrčiti ali pa celo čakati boljših časov za uresničitev.
Načrt predvideva, da bi do leta 1990 obelodanili enajst za novejšo zgodovino Dolenjske pomembnih besedil. Ze prihodnje leto naj bi v zbirki-Gradiva za zgodovino NOB
okrožja Novo mesto« izšlo dvoje del: Danijela Lepinaspis o delu železničarjev za NOB v novomeškem železniškem centru od 1941. do 1943. in »Mokronoška četa« izpod peresa Rezke Traven. Za leto 1986 sta predvidena za natis pričevanje Francke Slak—Vilfan o njenem bratu, narodnem heroju Jožetu Slaku—Silvu, in znameniti in od najrazličnejših zgodovinarjev že velikokrat citirani dnevnik Slavke Kersnikove s podrobnim opisom dogodkov v Dolenjskih Toplicah v letih 1942— 1945. Letozatemnajbi izdali prispevek za kroniko NOB Suhe krajine, ki gaje napisal France Smrke—Jošt. Samo eno delo naj bi izšlo tudi leta 1988. in sicer »Naobronkih Bele krajine« Rudija Roglja. Leta 1989 bi izdali dvoje krajših zgodovinopisnih spisov: Jožeta Pence »Razvoj organizacijske mreže OF v obdobju 1941/42 in NOO leta 1942naozemlju med Krko in Gorjanci« ter Ivana Kuharja delo »Mladina nekaterih krajev pod Gorjanci v NOB«.
Poleg omenjenih del bodo delavci oddelka NOB do leta 1990sami pripravili troje daljših besedil, ki naj bi izšla pod temi naslovi: »Leto 1941 na Dolenjskem«, »Letalske operacije na Dolenjskem« in »Novo mesto od konca 19. stoletja do današnjih dni«.
Če se bo ta založniški program posrečil, bo bistveno zapolnjena vrzel, ki zdaj na področju dolenjskega zgodovinopisja tako na široko zeva, hkrati pa bo Novo mesto ujelo ali pa vsaj zelo skrajšalo razdaljodo tistih območij na Slovenskem, ki so bila pri pisanju in izdajanju tovrstnih publikacij marljivejša. Ob tem se kajpak vsi zavedajo, da gre za zahteven projekt, ki ga bo moč uresničiti z večjim razumevanjem denarnih podpornikov, kot ga kaže trenutno stanje v namenskem skladu Dolenjskega muzeja.
L Z.
Miha Mate med Ribničani
Bral jim je svoja dela in se z njimi pogovarjal o zamisli za literarno kolonijo v Ribnici
RIBNICA — Pisatelj in uredniK pri Mladinski knjigi v Ljubljani Miha Mate je imel 11. decembra v tukajšnjem domu JLA literarni večer. Svojim rojakom — rodil seje v Goriči vasi pri Ribnici —je prebral odlomka iz svoje prve knjige »Široka usta« in iz »Leskove mladosti«, predstavil pa jim je tudi druge svoje knjige, ki jih je doslej izšlo sedem, naslednje leto pa bo še osma (»Kurja vojska«). Mladinska knjiga je ob tej priložnosti pripravila prodajno razstavo svojih knjig.
Sklep o ukinitvi prenagljen?
Dolenjska bo poskušala prepričati PIS za pedagoško usmeritev, da ukinitev  novomeške enote Pedagoške akademije v Ljubljani ni upravičena
P N?VO MESTO — Ko so tu v šolskem letu 1972/73 ustanovili oddelek ljubljanske Pedagoške akademije, s tem niso samo omogočili študentom iz olenjske, Bele krajine in Posavja, ki so želeli postati učitelji razrednega Pouka, da se izšolajo doma oziroma nedaleč od svojega kraja, temveč se je s tem nadaljevala tudi dolgoletna pedagoška tradicija učiteljišča.
Vpis v prvi letnik oddelka za razred- manje za tovrstni študij močno zma-
ni pouk seje gibal od petnajst do petintrideset študentov, medtem ko je bilo na ^ddelku za glasbeno vzgojo, ki je nekaj časa deloval v okviru te dislocirane enote Pedagoške akademije, po dvanajst študentov. Do zdaj je v Novem mestu diplomiralo 211 rednih in 93 'črednih študentov, kar je bilo dovolj 73 tako imenovano enostavno reprodukcijo učiteljskega kadra na območju sedmih občin oziroma dolenjske in posavske regije.
V letošnjem študijskem letu je novomeški oddelek prvič ostal brez prvega letnika. Spoštoval je predlog °dbora za mrežo šol pri posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev, da ne vpisuje novih študentov, Pačpa naj zainteresirani začno tovrstni študij v Ljubljani. Odziv je bil boren, saj je taki usmeritvi sledila komaj omembe vredna peščica — samo štirje študenti. S tem se je v celoti uresničila napoved poznavalcev, da se bo zani-
AKCIJA ZA KNJIGE STEKLA LE POLOVIČNO
ČRNOMLEJ — V sindikalno ak-clJo, v kateri naj bi vsak delavec v črnomaljski občini p.ispeval 20 dinarjev za nakup knjig za matično knjižnico v mestu, se je do sredi ne decembra vključila približno polovica delavcev. Pričakovali so, da bodo zbrali okrog 100 tisoč dinarjev, a je doslej Priteklo le 42 tisočakov, zato so akcijo Podaljšali do konca leta, saj upajo, da J"n bo uspelo pritegniti vsaj tiste večje delovne organizacije, ki se doslej na akcijo še niso odzvale. Od 29. novemb-ra pa je v črnomaljski knjižnici razsta-va okrog 65 knjig, kuDlienih z denarjem, ki so ga prispevale sindikalne organizacije.
Podpora knjigi
Založništvo potrebuje kredite pod ugodnejšimi pogoji________________________
cJUBLJANA — Na podelitvi nagiad Prešernove družbe prejšnji •eden v Ljubljani je predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc Povedal nekaj spodbudnih misli tudi o slovenski knjigi. Posebej je podčrtal naloge, ki jih ima SZDL v akciji za dobro slovensko knjigo. Med drugim je dejal:
“Nekaj teh nalogje prenesenih tudi v resolucijo o razvoju Slovenije v letu *9ttS, kjer je zapisano, da bo treba uveljaviti najugodnejše oblike kreditiranja naše knjige. To bo veliko pome-n,l’> za založništvo, ki je bistveno odvisno od bančnih posojil. Tako usmeritev bo SZDL podpirala in usklajevala, prizadevala si bo, da družbeno pomembni knjižni projekti ne bi bili ogroženi. Zavzela se bo za večjo odprtost slovenskega knjižnega |rga v vseh smereh, še posebej v Jugoslovanski prostor, med Slovence v zamejstvu ter med slovenske zdomce in •zseljence, kijih moramo bolj povezati v enoten slovenski kulturni prostor.«
njšalo. če ne bo še naprej omogočen doma.
Kaže, da komisija pri oblikovanju odločitve glede nadaljnje usode dislocirane enote Pedagoške akademije v Novem mestu ni dovolj upoštevala vseli družbeno sprejetih meril (potrebe po kadru, dostopnost šolanja, materialne možnosti itd.), pač pa se je oklenila le trditve, daje šolanje zunaj Ljubljane za posebno izobraževalno skupnost dražje, zalo naj bi dislocirane enote, tudi novomeško, ukinili.
LJUDSKA MEDICINA IN JANEZ TRDINA
NOVO MESTO — Danes ob 17. uri bo v predavalnici Dolenjskega muzeja strokovno predavanje o temi »Zdravilna zelišča in ljudska medicina v pisateljski zapuščini Janeza Trdine«. Predaval bo dr. Milan Dolenc. Zanimivo predavanje je za svoje člane in druge obiskovalce pripravila dolenjska podružnica Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije.
Proti takim sklepom in odločitvam seveda lahko najprepričljivcje nastopijo sami argumenti. Dolenjci. Belokranjci in Posavci jih imajo dovolj, zato bi se jim ob normalnem poteku razreševanja te nič kaj preproste problematike ne bilo treba bati za zanje ugoden izid. Eden od pomembnih, čeprav ne glavnih, je ta. da je povprečna študijska doba v dislociranih enotah krajša kot na matičnih šolah, kar precej zniža stroške. Najpomembnejše pa so prav gotovo same potrebe po učiteljskem kadru.
C Po podatkih osnovnih šol iz vseh sedmih občin bo potrebno v obdobju 1985 —1990 zaposliti 118 učiteljev razrednega pouka. Če upoštevamo, da se bo več delovnih mest izpraznilo tudi zaradi predčasne upokojitve učiteljev, bodo dejanske potrebe po diplomantih še večje. Te potrebe bi bilo moč pokriti z letnim vpisom 30 študentov. Ker je letošnji vpis dolenjskih, belokranjskih in posavskih študentov za matično šolo v Ljubljani pokazal, da po tej poti šole ne bi prišle do novih učiteljev, bodo morali v Ljubljani ponovno pretehtat i na novomeško dislocirano enoto nanašajočo se odločitev in spet prižgati zeleno luč za vpis v prvi letnik v Novem mestu.
I.Z.
Pisatelj Mate se je tudi pogovarjal z Ribničani in odgovarjal na njihova
USTANOVNI SESTANEK S PREDAVANJEM
NOVO MESTO — Minuli teden so tu ustanovili regijskoenoto Andragoškega društva Slovenije. Udeležencem ustanovnega sestanka in drugim poslušalcem je o smislu in pomenu izobraževanja odraslih v današnjem svetu in pri nas predevala prof. dr. Ana Kranjc z oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
SPET DVA NASTOPA
ČRNOMELJ — Zabavni orkester črnomaljske glasbene šole nadaljuje s svojimi nastopi po raznih krajih. Tokrat je igral v domači Beli krajini, in sicer je minuli četrtek nastopil kar dvakrat. Najprej so bili njegovi poslušalci mladi v Dragatušu, zatem pa učenci črnomaljske osnovne šole Loka.
vpiasauja. vjoisk na literarnem večeru je bil razmeroma skromen, na podobnih prireditvah v drugih krajih je občutno večji. Med poslušalci je bila večina učencev ribniške osemletke.
Po literarnem večeru se je pisatelj Mate pogovarjal z domači mi kulturnimi delavci o kulturnem življenju v Ribnici. Posebno pozorno so pretresli predlog, oblikovan na nedavnem posvetu o kulturi v Ribnici, naj bi poleg likovnih kolonij poslej organizirali tudi literarno. Kolonija naj bi imela humoristični značaj, saj je humor ena izmed ribniških značilnosti. Prva taka kolonija bo, če bo šlo vse po načrtih, že prihodnje leto.
J. P.
O RAZVOJNIH MOŽNOSTIH
NOVO MESTO — V sredo, 26. decembra, se bosta na zadnji letošnji seji sestala oba zbora skupščine novomeške kulturne skupnosti in obravnavala gradiva v zvezi s srednjeročnim in dolgoročnim planiranjem. Gre predvsem za analizo razvojnih možnosti kulturne skupnosti v obdobju 1986 — 1990 in za podobno analizo razvojnih možnosti do leta 2000. Skupščina kulturne skupnosti bo na tej seji sprejela tudi izhodišča za pripravo programov prihodnje leto, obravnavala informacijo o Jakčevem domu, poleg tega pa sprejela spremembo finančnega načrta kulturne skupnosti za leto 1984.
Za konec bo »Učna ura«
Slovensko srečanje gledaliških skupin se bo končalo v soboto z nastopom gledališča Ml iz Murske Sobote
DOLENJSKE TOPLICE — Jesenko zajetje letošnjega. 27. sreči gledaliških skupin Slovenije, ki poli v tem znanem zdraviliškem kraju, se bo končalo v soboto, 22. decembra, nastopom gledališča »MI« iz Murske Sobote. Sobočani bodo uprizorili znano Ionescovo delo »Učna ura«. Prvotno je bilo določeno, da bi kot zadnji nastopili Novomeščani s Frischevim »Dobrnikom in požigalci«, vendar je njihov obisk odpovedan. Jutri pa si bodo obiskovalci lahko ogledali Sehovičeve »Kurbe«, s katerimi bo gostovala trboveljska »Zarja«.
KOMORNI KONCERT V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — V ponedeljek, 17. decembra, je v Domu kulture nastopil komorni orkester ljubljanske RTV in pod dirigentskim vodstvom Stojana Kureta izvajal Marcellove, Tartinijeve, Vivaldijeve in Griegove skladbe. Kot solistka je nastopila violinistka Monika Skalar.
Ce vnaprej veš, da bodo težave
Iz planov kulturnega razvoja bi morala odsevati podoba naše duhovne prihodnosti, ne pa strah, ali bo sploh kaj uresničeno—Kaj menijo nekateri?
O tem, ali je kulturo potrebno načrtovati ali ne. najbrž res ne more biti spora, pojavi pa se ob vprašanju, kaj od vsega mora priti v plan, in če že pride, ali bo to tudi moč uresničiti. Na dolcnjsko-posavskem posvetu o pripravi načrtov za novo kulturno »petletko« in obdobje do leta 2000, ki je bil prejšnji teden v Dolenjskem muzeju, so poudarili, da je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je vsak dinar za kulturo tako rekoč dodatno stehtan, še teže sprejemati razvojne odločitve. Stanje na tem področju ilustrirajo tudi te ugotovitve razpravljalcev:
STAŠA VOVK. ZKO Novo mesto: »Pravega načrtovanja v kulturi do zdaj niti nismo poznali, saj so izhodišče predstavljale že vnaprej omejene možnosti. Okvir, npr. porabo, so določili drugi, mi smo le skrbeli, da je bil zapolnjen. Šlo je. kakor je pač lahko šlo. Da bi plan narekovala vsebina, kar bi bilo edino pravilno, sc v takih razmerah ni moglo zgoditi. Česmougovarjali.da bo premalo sredstev, da še tako sestavljenega plana ne bo moč uresničiti, smo slišali, da bi morali razlike kriti z notranjimi rezervami. Tudi zdaj nam pravijo, naj bomo realisti in planiramo z vračunavanjem rezerv. Toda kako, ko pa jih preprosti ni! Res pa je, da bi pocenili prcnekatero reč, če bi razvili medobčinsko sodelovanje. Na tem področju, žal, še nismo veliko dosegli.«
STANE PEČEK, kulturna skupnost Trebnje: -Krčenje plana naše kulturne skupnosti je Slo tako daleč, da smo ostali brez gostovanj gledaliških, glasbenih indrugih ansamblov, da je taborskih prireditev vse manj, da kulturni amaterizem nima niti mi-
nimalnih sredstev, da so utihnili kinematografi. Spričo perečega pomanjkanja sredstev smo se morali vprašati, kaj je v takih razmerah bolj koristno: ali odšteti 250.0(M)dinarjev za gostovanje zahtevnejšega gledališča ali se gostovanju odreči in dati ta denar društvom. Odločitev ni bila težka. Denar naj dobijo društva, ki pripravijo po 100 prireditev na leto.
LOJZE STIH, Krško: »Pri nas se nenehno zastavlja vprašanje, kakšne aktivnosti načrtovati glede na možnosti, ki se nakazujejo. Denarja ni, z dejavnostjo pa se tudi ni moč pretirano hvaliti. Res je. da smo bili prejšnja leta pogumnejši in tako dobili prenckalero zadevo, o kakršni bi v današnjih zaostrenih razmerah lahko le sanjali. Seveda nas to zdaj tudi tepe. Smo med tistimi, ki imajo probleme, kako dobiti sredstva za preživetje. Če bi ravnali tako kot nekateri, ki se za kulturni razvoj niso kaj prida /menili, bi hodili spat brez glavobola. Zato se je res treba vprašati, ali se pogumno načrtovanje sploh splača, če že vnaprej veš, da boš imel težave.«
FRANC ŠALI, Dolenjski muzej: »Menim, da bi morali o planiranju v kulturi govoriti kot o načrtovanju nove duhovne prihodnosti, zalo odločno zavračam mnenja, da je kultura del porabe. Vse, karkoli sedoga-ja. je namenjeno človeku, zato bi to načrtovanje imenoval tudi načrtovanje kulturno-estetske socializacije. Če gledamo na to nalogo tako, se ne moremo zadovoljiti s tem. da bodi srednjeročni ali dolgoročni načrt tak in tak, samo da bo zadovoljil tistega, ki drži roko nad vsem. Plana brez vsebine, brez smotrov, kaj želimo doseči, bi pravzaprav ne
smelo biti. In take smotre je treba iskati tudi v tako želenem medobčinskem in medregijskem sodelovanju. Kadar je sodelovanje potrebno zavoljo duhovnih stikov, bogatitve vsebine, tudi prireditev,sem za, če pa bi bilo namenjeno zgolj racionalizaciji ali razbijanju tako imenovanih lokalizmov, pa bi sc vprašal, zakai«
JOŽE OSTERMAN, predsednik ZKO Slovenije: »Primeri kažejo, da odmerjajo v nekaterih občinah dolenjske regije premalo denarju za kulturo, zato imajo zdaj težave s financiranjem. (Odstotek ne more biti povsod enak!) Predvsem pa ne bi smeli prav kulturo prikrajševati in ji jemati, da bi nasitili druga področja. Na Dolenjskem bi mogli marsikaj narediti skupno, z dogovarjanjem, pa tudi z vzajemnostjo in solidarnostjo.
VLADIMIR KAVČIČ, predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije:	»Na Dolenjskem je
posebno pereče vprašanje, kaj z nekaterimi dejavnostmi, ki so daleč nad regionalnim pomenom. Gre.denimo, za Formo vivo, pevski tabor, tabor likovnih samorastnikov zgale-rijo. Glede na to, da republiška denarna vreča, pa če si to še tako želimo, ne bo premogla sredstev za vse, se bo potrebno že na občinskih ravneh oziroma v okviru regij dogovoriti, kako to razvijati dalje, kdo naj v prihodnje nosi stroške. Posebno poglavje so muzeji. Najbrž ne bo moč pristajati na to,da bi imela že vsaka občina svoj muzej, četudi pomen policentričnega razvoja še tako poudarjamo«
I. Z.
Minuli petek so imeli Topličani v gosteh gledališčnike iz Črnuč, ki so v okviru zaključne prireditve 27. srečanja gledaliških skupin nastopili s komedijo Petra Ustinova »Komaj do srednjih vej«. Dan kasneje, v soboto, pa jih je obiskala »Vrba«, amatersko gledališče iz Vrbja pri Žalcu, in jih razvedrila z »Miraklom o sveti Neži«, delom slovenskega sodobnega avtorja Ervina Fritza. Sicer pa so od 1. decembra, ko se je srečanje začelo, do zdaj lahko videli že pet predstav, ki so prav gotovo obogatile topliško kulturno življenje.
I.Z.
Obiio razstav
V Ganglovem razstavišču v Metliki razstave vse prihodnje leto
METLIKA — Pretekli teden je bila v Metliki letošnja zadnja seja razstaviščnega sveta pri občinski kulturni skupnosti, na kateri so obravnavali pravilnik Ganglovega razstavišča ter sprejeli program razstavne dejavnosti v prihodnjem letu. Poudarili so, da je pri pripravah razstav zelo pomembno medobčinsko sodelovanje, saj sicer zaradi pomanjkanja denarja obiskovalcem ne bi mogli ponuditi toliko razstav, kot si ielijo.
Gangtovo razstavišče v okviru Belokranjskega muzeja je za prihodnje leto tako rekoč že zasedeno z razstavami, nekaj prostora je le še aprila in junija. Ža ta dva termina lahko zainteresirani še pošljejo prošnje na razstaviščni svet. Januarja bodo pripravili likovno razstavo metliški mladinci, februarja si bo moč ogledati arheološke najdbe iz Moverne vasi, ob 8. marcu pa bodo člani filatelističnega društva iz Črnomlja razstavili znamke na temo žena — gospodinja, delavka, političarka, vladarica, herojinja. Konec aprila bo Belokranjski muzej pripravil razstavo40 let v svobodi, maja se bodo s svojimi izdelki predstavili metliški vrtičkarji, junija pa belokranjski jamarski klub, ki bo praznoval 20-letnico delovanja. Avgusta bodo metliški mladinci zopet pripravili razstavo z naslovom Likovna razmerja,septembra Belokranjski muzej etnološko razstavo, oktobra bodo na ogled dela mladih belokranjskih likovnikov, konec novembra pa bodo v Ganglovem razstavišču predstavili še likovno ustvarjanje Belokranjice Cite Potokarjeve, ki prav takrat praznuje visok življenjski jubilej.
»ZLATO JABOLKO« ZA MLADINO
ČRNOMELJ — Minuli teden je v Črnomlju in Semiču gostovala lutkovna skupina iz Lendave z igrico »Zlato jabolko«, ki jo je po prekmurski pravljici napisal krški rojak RajkoStupar. Bile so štiri predstave, eno je črnomaljsko društvo prijateljev mladine podarilo otrokom za dedka Mraza.
Z bojaznijo v »petletko«
BREŽIC t — Brežicam z dokajšnjo bojaznijo pričakujejo novo kulturno »petletko« in kot je razbrati iz analize razvojnih možnosti, ne brez razloga. Ugotavljajo. da je stanje v kulturi, ki naj bi bilo izhodišče za sestavo plana, vse prej kot ugodno.
Najbolj bode v oči dejstvo, da se dejavnost širi. da je nalog čedalje več. denarja pa vse manj. Toda nadaljnje omejevanje sredstev ni več dopustno, zatrjujejo. saj bi to pomenilo ne samo siromašenje, ampak tudi stagnacijo ene najpomembnejših dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Odskočna deska torej ni ohrabrujoča. Kljub temu so se odločili pripraviti planske dokumente, ki bodo nekolikanj agresivnejši do tistih, ki imajo v rokah odločujoče škarje. Zdelo-vanjem. z dejavnostjo bodo zavrnili očitke, da je kultura strošek, ki povečuje tako imenovano skupno porabo.
Novemu obdobju naproti ne gredo z veliko žlico. Zavedajo se. da bi bila to iluzija. Tak realizem bo razviden tudi iz planskih dokumentov. Vse naj bo v okviru možnosti, ki se nakazujejo. Tudi zahteva, da razvoj kulture v srednjeročnem obdobju 1985— 1990 ne zdrkne pod že doseženo stopnjo. Ob tem bodo skušali popraviti, kar je bilo v preteklosti zapostavljeno.
Ker je znano, da papirji še ničesar ne spreminjajo, bo morala za kulturo več narediti sama kulturna skupnost. Predvsem poskrbeli, da bo vraščanje kulture v oblike družbenega življenja doseglo stopnjo, ki bo kulturi omogočala enakopravno mesto za mizo z drugimi družbenimi dejavnostmi.
Ce se bo to posrečilo, bodo v oceno, kaj je pomembnega dala ta »petletka«, lahko z zadovoljstvom zapisali, da je bil to najpomembnejši premik. Sicer pa se ta "petletka" še ni začela. Počakajmo!
I. ZORAN
KOSOVELOV VEČER V NOVEM MESTU
NOVO MESTO —Drevi ob 18. uri bo v Študijski njižnici Mirana Jarca Kosovelov večer z otvoritvijo knjižne razstave del pesnika Srečka Kosovela, katerega 80-letnico rojstva pfaznujemo letos. O Kosovelu in prvi slovenski avantgardi bo govoril mag. Janez Vrečko, gledališki igralec Brane Grubar pa bo recitiral pesmi iz Kosovelove posmrtne zbirke »Integrali«.
Predstavitev Razkošja
»
«
Št/51 .(1845) — -SO, decfnlbra 1984
Prva pesniška zbirka Franca Šalija tudi že v prodaji
NOVO MESTO — Pri mariborski založbi Obzorja je tedni izšla pesniška zbirka »Razkošje«. Njen avtorje Franc Šali, dolgoletni kulturni in politični delavec, zdaj ravnatelj Dolenjskega muzeja. Zbirka je slavnostno predstavitev doživela minuli petek v mali sejni dvorani novomeškega Doma kulture. Šalijevo pesništvo, kanor je razvidno iz njegovega prvenca, je označil Herman Vogel, urednik vzaložbi Obzorja. Poudaril jc, da prinaša Šalijeva poezija v slovensko literaturo nekaj razvidno dolenjskega in svojevrstno metaforiko. Potem ko je nekaj pesmi iz »Razkošja« prebrala Staša Vovk in je avtor sam predstavil nekaj najnovejših verzov iz svoje pesniške delavnice, se je razvil zanimiv pogovor. Med drugim je Šali povedal, zakaj se je odločil svoje pesmi izdati v knjigi. Dejal je, da je knjiga odgovor na javni izziv, ki gaje kot človeka in ustvarjalca prizadel.
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Romsko naselje Šmihel zaradi neplačevanja ostalo brez vode in elektrike — Glavno bivališče v zelo slabem stanju — Tudi železniški prehod nevaren
PROTI SMETISCU
Občinska služba v Črnomlju je v neposredni bližini Kvasice, Goleka, Sel in Tanče gore določila lokacijo za javno občinsko smetišče brez pristanka najbolj prizadetih krajanov, ki lokacije ne dovolijo, ker je to izrazito kmetijsko področje. Vemo, da se razkrojki scejajo v vodo, na tem področju pa je visoka talna voda, ki ob dežju prepoji njive in travnike. Pridelki bi bili ogroženi. Rastline vsrkajo tudi strupene razkrojke. Kmetje s tega področja prodajo velike količine mleka, krompirja, pšenice in živine. V tem nižinskem predelu bi bili uničeni tudi studenci in potoki ter okužen zrak, saj razkrojki tudi izparevajo. Tu je veliko megle, ni večjih zračnih tokov, pa tudi drevja ni dovolj, da bi kot filter vsrkalo smrad in razkrojke. Krajani zahtevajo, da od te lokacije odstopijo.
I. Š.
SPOSOJENO TRNJE
• Razvodenili smo teorijo, da bi jo lažje pretočili v prakso.
(Iz Novosti)
V romskem naselju v Šmihelu živi trenutno 13 romskih družin s 45 člani. Od tega je 16 otrok, 4 mladoletniki, ostalo so odrasli. Zaposlen je en Rom, eden pa ima svojo obrt. 11 Romov je nezaposlenih. Trije Romi, od tega 2 ženski prejemajo družbeno denarno pomoč, ker so bolni in nesposobni za delo. Poleg provizorija za 8 družin, ki ga je leta 1978 postavilo SGP Pionir, imajo še eno brunarico, eno montažno in štiri lesene barake pa štiri manjše barake za drva, eno za seno in eno za živali.
V provizoriju živi 8 družin z 28 Romi, od tega 14 otrok. Precej jih je stalno bolnih. Stanovanje je dokaj neprimerno za bivanje, posebno pozimi In ob dežju. Zid poka, omet odpada, streha in vogali puščajo vodo, tako da je vlažno in se uničuje pohištvo. Romi si pomagajo tako, da stanovanje večkrat prebelijo, na zid pa lepijo tapete in druge predmete. V dežju je na hodniku in pred vhodom poplava, saj voda nima kam odtekati. Če bi bila čista, bi jim sedaj, ko so brez vode. prišla celo prav. Okrog stavbe in na poti pa je veliko blata. Romi so že dvakrat imeli delovno akcijo za popravilo poti, a so obupali, ker so zaman čakali na obljubljeni pesek. Romi motoristi in avtomobilisti pa rešilni avto in miličniki imajo zaradi take poti velike težave.
RAZVESELILI SVOJE ČLANE — Ostareli iz trebanjske občine, ki so varovanci Doma starejših občanov v Novem mestu, so bili zelo veseli obiska predstavnikov društva upokojencev Trebnje konec novembra. Zato so sklenili, da jih bodo obiskali še večkrat.
Da bi bilo stanje še težje, so tem Romom sedaj izklopili elektriko in zaprli vodo. Sosedje ne morejo dajati vsak dan vodo za 13 romskih družin, ki imajo tudi 7 dojenčkov. Nekatere družine nosijo vodo z železniške postaje Kandija inspokopališča.Sanitarije so takšne, da lahko pride do epidemije. S čim pa naj odstranijo nesnago? Namesto elektrike gorijo sedaj smrdljive in škodljive sveče. Res je, da Romi niso redno plačevali elektrike in vode. Zaradi ene ali dveh družin, ki tudi do sedaj niso plačale porabljene elektrike in vode, pa so brez obojega tudi tisti, ki so dolg že poravnali ali pa ga plačujejo po mesečnih obrokih. To ni prav, brez. elektrike in vode naj bodo tisti, ki ne plačujejo, ne pa vsi. Neplačnike naj obravnava sodnik za prekrške. Vsaka družina pa ima pred vhodom števec.
Sprašujem se, če je prepovedano imeti v romskem naselju začasno cisterno z. vodo? Za to naselje ne bi smeli zapreti vode. Takšnega mnenja je tudi KS Šmihel. Kaže, da zadnje čase tudi sanitarna inšpekcija zanemarja svojo dolžnost. Romi so v strahu. Preti
Pri ostarelih
Trebanjski upokojenci obiskali svoje člane v domu ostarelih v Šmihelu
Konec novembra smo predstavniki društva upokojencev Trebnje obiskali naše člane v Domu starejših občanov v Novem mestu. V domuje 37 ostarelih iz trebanjske občine. Sprejeli so nas zelo ljubeznivo. Z upravnico Lojzko Potrč, s socialno delavko in glavno sestro smo se pogovarjali o življenju teh ljudi. Dom ima zasedenih vseh 240 postelj. Povpraševanje je vedno večje in na sprejem je treba čakati precej časa. Imajo nov oddelek za težje nepokretne bolnike, ki so potrebni posebne nege. Za varovance skrbi okrog 50 zdravstvenih delavcev in fiziote-f t| evtk. Upravnica je povedala, da ' lijo, da bi njihove varovance ,/Ogosteje obiskovali svojci, prijatelji in znanci, saj jim obiski veliko pomenijo. Prav tako bi bilo lepo, če bi jih obiskovali predstavniki krajevne skupnosti, RK in borci.
Po pogovoru smo šli po vseh oddelkih, obiskali vse, ne samo naše člane, in tudi darila, ki smojih prinesli, smo razdelili med vse, saj nismo mogli delati razlik. Ljudje so nas bili zelo veseli. Povedati smo jim morali, kaj je doma novega. Z njimi smo se zadržali kar dve uri. Iz pogovorov smo zaključili, da so ljudje v domu zadovoljni. Sklenili smo, da bomo naše ljudi obiskali še večkrat. Nato smo obiskali Še naše tri člane, ki so v bolnišnici. Bili so veselo presenečeni.
REZKA MAJER
jim nevarnost, da se zaradi slabe gradnje provizorija podre streha, zaradi nesnage v sanitarijih pa epidemija. Nevaren jetudi prehod čez. progo brez zapornic, posebno za otroke, kjer jetudi že prišlo do smrti. Odgovorni mi še niso odgovorili na pritožbo zaradi tega prehoda. Tudi Romi se ne znajo med sabo pogovoriti, kaj je prav in kaj ni, ne znajo najti skupne rešitve. Vsak dela po svoje in večkrat pride do agresivnega zaključka.
Kje je sanitarna inšpekcija, zdravstveno varstvo? Kje so odgovorni? Kdo je kriv za slabo gradnjo provizorija? Ali res ni človeka, ki bi našel rešitev za te Rome?
RAJKO ŠAJNOV1Č predsednik društva Rom Novo mesto
ZAHVALA DAROVALCEM
Občinska skupnost otroškega varstva in občinska izobraževalnaskupnost v Sevnici sta namenili za obdaritev vseh otrok v sevniški občini 540.000 din. Ugotovili smo, da ta sredstva ne bodo zadoščala za skromno obdaritev. Odločili smo se, da zaprosimo organizacije združenega dela, da nam pomagajo z dodatnimi sredstvi. Prva sta se odzvala Jutranjka in Mercator Sevnica. K solidarnostnemu zbiranju sredstev so pritegnili tudi Lisco in Kopitarno. Povsod so z razumevanjem sprejeli sklepe, da dodatno namenijo še po 150 din na zaposlenega delavca.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali, da bomo tudi letos razveselili naše malčke in mlajše šolarje. Povsod bodo pripravili programe ob novoletnem praznovanju, tako na vseh šolah kot v VVOCiciban, ki pripravlja prireditev za vse cicibane v Sevnici. Občinska zveza prijateljev mladine Sevnica se vsem, ki z ljubeznijo delajo z otroki in za otroke, iskreno zahvaljuje.
HERMINA SIMONČIČ predsednica OZ P M
GASILCEM KOMBI
PODPRESKA — Gozdarji so gasilskemu društvu v Podpr.eski v občini Kočevje odstopili po minimalni ceni kombi TAM. Gasilci so ga že preuredili v orodno vozilo za gasilske namene in ga minuli teden tudi registrirali. Gasilci so prej imeli terensko vozilo zastava, ki pa se pozimi ni dobro obneslo.
MLADI GASILCI
STARA CERKEV — Na osnovni šoli v Stari cerkvi pri Kočevju so 12. decembra ustanovili društvo Mladi gasilec, ki bo štelo blizu 30 članov — učencev 3. in 4. razreda. Sprejeli so program dela za to šolsko leto. Zunanja mentorja tega društva sta Franc Koncilja in Oto Dičeko.
RAZVEDRILO ZA PREDŠOLSKE OTROKE — V Krkinem klubu v Novem mestu so vsako nedeljo dopoldne s pričetkom ob 10. uri v organizaciji OZPM Novo mesto ure razvedrila za predšolske otroke. Malčki s starši poslušajo pravljice, pojejo, plešejo, se pogovarjajo, gledali bodo tudi risanke in lutkovne predstave. Ure vodijo vzgojiteljice. Obakrat doslej je prišlo k urici prek 30 malčkov. To bo poslej stalna oblika dela, h kateri bodo pritegnili še glasbeno zadrugo, plesni klub, glasbeno mladino. S starši bodo tudi pogovori o problemih pri vzgoji predšolskih otrok. Vabljeni!
70 let Bradaševe mame
Frančiška Tisovec je ponosna na prehojeno pot
V krogu svoje družine je novembra praznovala 70-letnico rojstva Frančišča Tisovec i/ Gornjega Polja pri Dolenjskih Toplicah. Do takrat so tudi Bradaševi žc skoraj v celoti opravili dela na polju, tokrat lažje, ker je kmetija deloma mehanizirana. Ker je
Kmečki fantje in dekleta!
Poziv nekdanjim članom društev kmečkih fantov in deklet — Razstava maja 1985
NOVO MESTO — Dolenjski muzej Novo mesto, oddelek NOB in ljudske revolucije, bo maja 1985 priredil razstavo o delovanju predvojnih društev kmetskih fantov in deklet (DKFID) na območju današnjih občin Črnomelj, Metlika. Novo mesto in Trebnje.
V omenjenih občinah so delovala društva s sedežem v naslednjih krajih:
- občina Črnomelj: Adlešiči, Črnomelj, Griblje, Obrh, Rožni dol in Ta-Ičji vrh:
občina Metlika: Gradac, Mlake in
Rosalnice;
občina Novo mesto: Bela cerkev, Birčna vas. Dolenjske Toplice, Dvor. Gorenje Polje. Gotna vas, Mirna peč. Muhaber, Podgrad, Podhosta. Šentjernej in Vavta vas;
občina Trebnje: Dolenja Nemška vas, Šentrupert (—Rakovnik). Trebnje in Velika Loka.
Na ustanovitev društev so se pripravljali v še nekaterih krajih, tako na Preloki. v Starem trgu in Semiču v
črnomaljski občini, na Božakovcm v metliški občini in v Dobrniču ter na Trebelnem v trebanjski občini.
Iz bogate, nedvomno napredne in revolucionarne dejavnosti v nekaterih od imenovanih petindvajsetih društvih z okoli lOOOčlani in članicami je ohranjenih več izvirnih fotografij. toda le malo dokumentov in še manj predmetov. Da bo razstava čim verneje predstavila življenje in vlogo DKFID. ki so v letih narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije predstavljala množično bazo aktivistov in sodelavcev Osvobodilne fronte ter partizanske vojske, prosimo vse nekdanje člane in članice, ki hranijo kakršnokoli gradivo, da nam ga podarijo ali posodijo proti obvezni vrnitvi. V poštev pridejo fotografije, dokumenti (članske izkaznice, diplome. vabila itd ), predmeti (značke — lesene ali kovinske štiriperesne deteljice. kroji —-- uniforme, žigi, nagrade, podeljene na raznih tekmah, v okviru društev kupljeno kmečko orodje in drugo) in glasila 'Kmetski list. Gruda). Po želji bo vsakogar, ki nam bo sporočil, da hrani karkoli od naštetega, obiskal delavec našega muzeja, enako tudi vsakogar, ki meni, da lahko osvetli dejavnost društva, katerega član je bil.
• Dokumentarno gradivo (priporočeno), po povzetju) ali sporočila pošiljajte na naslov: Dolenjski muzej Novo mesto. Muzejska 7, 68000 Novo mesto.
ČLANI FOTO KROŽKA TUDI LETOS USPEŠNI — Na letošnjem jubilejnem 25. »PIONIRSKEM FOTU«,ki poteka na Jesenicah,so članifoto krožka O. Š. Katja Rupena med 31 krožki zasedli tretje mesto. Člana Alenka Pezdirc in Dejan Jazbec pa sta prejela diplomi za posamezno oz. za kolekcijo fotografij. Na posnetku: Alenka Pezdirc, Nežni zvoki (diploma za posamezno), in Dejan Jazbec, Romska zgodba 1 (diploma za kolekcijo).
zaščitena, v otrocih tega rodu pa veliko volje do dela. bo kmetija gotovo živela naprej.
Včasih je bilo drugače, pravi Bradaševa mama. ki je leta 1934 prišla v Polje iz hribovitega Drenja. V njeni mladosti je bilo vse delo ročno. Prepotrebni dodatni zaslužek so si kmetje i/ Polja zagotovili tako. da soz voli vozili žagan lesizSoteskevStražo. Tudi pri Bradaševih je bilo tako. Mama Frančiška pravi, da so bili tisti časi po svoje lepi. čeprav so zahtevali celega človeka, delo od »vida do vitla-. »Če ne daš zemlji, kar zahteva, svoj znoj in ljubezen, ti ne bo dala sadov,« pravi. Spominja se, kako sta z možem ob košnji že ob treh zjutraj vihtela koso na travniku. In komaj sla si ustvarila družino, je prišla vojna. Možji je padel v nemški ofenzivi. Ta izguba jo je zelo prizadela, zlomila pa ne. Se bolj je prijela za delo. saj so bili tu majhni otroci. Za partizane je naredila nešteto voženj; ko jim je bilo najhuje za hrano, pa jim je dala tudi vola. tako da je ostal pri hiši samo eden. Med vojno in po njej je z vso zavzetostjo sodelovala pri RK.
Sedaj imajo pri Bradaševih prenovljen dom. Na poljih brni traktor, ki je zamenjal vole. Bradaševa mama gleda s ponosom na prehojeno pot. Njen pogled pa pravi, da bo do zadnjega diha zvesta svoji zemlji. Najvažnejše pa je. pravi, da ima domačija naslednika, da se bo še oralo in sejalo.
T. V.
NOVE CISTERNA
STARA CERKEV — Gasilsko društvo Stara cerkev pri Kočevju je dobilo te dni novo manjšo avt-ocisterno, ki jo je kupila občinska gasilska zveza Kočevje. Namenjena je za posredovanje na vsem območju te krajevne skupnosti in tudi za zavarovanje kmetijskih farm.
ZA ZIMSKO SOLO V NARAVI
Za učence petih razredov nameravamo tudi letos organizirati zimsko šolo v naravi. Na Travni gori imamo že rezervirano bivanje vjanuarju. Sedaj si želimo le snega. Do denarja —zimska šola precej stane — si pomagamo z raznimi akcijami. Jeseni smo nabrali okrog 330 kilogramov kostanja, sedaj pa za Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem kar 6.700 kilogramov odpadnega papirja.
VITAŠEBEK DORIS KUKOVIČIČ, 5.a OŠ Jurij Dalmatin Krško
TEKMOVANJE KLUBA OZN
Klub OZN Doma za učence Majde Šilc letos že tretjič organizira tekmovanje »Spoznavajmo svet in domovino«. Cilj tekmovanja je spoznavanje in utrjevanje znanja o življenju doma in v svetu. Udeležujejo se ga vse vzgojne skupine. Najboljše tri bodo prejele knjižne nagrade.
ANICA AJSTER Dom ua učence Majde Šilc Novo mesto
ZAPRTA POT
Edino prehodno pot, ki povezuje Drganja sela. Reber in Dolen jske Toplice (nad Sitarjevim klancem) je sedaj zarušil lastnik gozda. Po tej poli hodijo vsak dan delavci v službo v Dolenjske Toplice ali v trgovino pa topiiški vinogradniki v svoje vinograde v Reber. Lastnika gozda zato opozarjam, naj svoj les v nekaj dneh umakne s poti. Če tega ne bo storil, bomo prizadeti uporabniki poti les sami razžagali.
ALBIN POVŠE Drganja sela 24
TREBELNO: OKVIRNI PLAN DELA
TREBELNO — Na nedavnem sestanku sveta krajevne skupnosti Trebelno so delegati sprejeli okvirni program dela za leto 1985. Zgradili naj bi cesto Dol. Podturn—Jagodnik in vodovod na Dol. Podturnu, razširili cesto na Vrh pri Trebelnem in Bognečo vas, popravili cesto -na Jelševec. zgradili most Luntovž. popravili staro šolo na Trebelnem in opravili še nekaj manjših nariog. Predlagali so tudi podaljšanje samoprispevka, ki poteče maja 1985. Sredstva bodo namenili za asfaltiranje cest. Dogovorili so se tudi, da je treba čimprej' začeti z izgradnjo telefonskega omrežja, kije bil v planu že lani, pa zaradi neresnosti gradbenih odborov doslej ni še nič narejeno. Pogovarjali so se tudi o problematiki preskrbe s kurilnim oljem v osnovni šoli Jelševec, ki jo zaenkrat rešujejo z drvmi.
J. ŽAGAR
PAPIR ZA DEBELI RTIČ
Naša šola seje vključila v akcijo RK Slovenije »Zbirajmo star papir za
Debeli rtič«. Zamladinskookrevališče smo namenili milijon starih dinarjev od izkupička za oktobra zbrani star papir. Želimo, da bi se zbralo čimvec sredstev za izboljšanje pogojev.
IRENA SPREIZER OŠ Črnomelj
SKRBIMO ZA OSTARELE
Tudi letos smo pionirji naše sole organizirali sosedsko pomoč, saj je v našem mestu velikoostarelihobčanov-Sosedsko pomoč nudijo učenci od tretjega do osmega razreda. Delajo pod vodstvom mentorjev RK. S tem se pionirji udeležujemo 14. jugoslovanskih pionirskih iger,ostareli pa so naše pomoči zelo veseli.
MOJCA FlR OŠ Črnomelj
TEDEN PIONIRSKE SOLIDARNOSTI
V tednu pionirske solidarnosti smo pionirji osnovne šole »Milka Šobar-—Nataša« posvetili posebno pozornost I otrokom osvobodilnega gibanja Poli- j sario v zahodni Sahari. Sodelovali sm® v akciji prodaje novoletnih voščilnici" prodati 170 kompletov. Izkupiček je namenjen pomoči osvobodilnim giba; njem. del sredstev pa tudi izgradil]1 Doma pionirjev v Dolenjskih Toph' cah. Pripravili smo tudi razstavo.
PETRA FLORJANČIČ, 7. b OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesta
DAN JLA
22. decembra je dan JLA. Naša armada je nastala iz partizanov, ki so nam v vojni pod vodstvom maršala Tita osvobodili domovi no okupatorjev. Čeprav pri nas zdaj ni vojne, imamo vojake. To so mladi fantje in tudi dekleta, ki se učijo, kako bi branili našo deželo, če bi naskdo napadel. Vojakov je več vrst. Po uniformah so mi najbolj všeč mornarji. Vsi so moderno oboroženi. Čez 9 let bom tudi jaz vojak. Dobil bom uniformo in orožje. Naučili me bodo vsega, kar mora vedeti vojak, da lahkovaruje in branisvojodomovino. Vendarsi močno želim, da nas ne bi nikoli nihče napadel. Groza me je. ko vsak večer 11:1 televiziji vidim, kako na različnih krajih sveta ubijajo ljudi.
PRIMOŽ JESENKO, 4. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
POHODNA JELOVKO
Prejšnjo soboto smo se vsi razred1 naše šole odpravili na pohod. Šli smo' več smeri, na Dob, v Šentjanž, učene1 petega in šestega razreda v Pečice-sedmošoler in osmošolci pa n" Jelovko. Nekaj časa nas je pot vodih po cesti, potem pa skozi gozd. Šele til pred ciljem smo opazili barake. Me« vojno je v neposredni bližini JelovM potekala nemška meja. Tam je bil let* 1942 ustanovljen Zahodnodolenjsk1 odred. Ko smo obudili spomin n* vojne dni, smo se spustili nazaj 1 dolino.
MARJANCA CUGELJ, 8.f
OŠ dr. Pavle Lunačk* Šentrupel1
Romi brez vode in elektrike
od četrtka do četrtka od četrtka do četrtka od četrtka do četrtka od četrtka do četrtka od četrtka do četrtka
UGOVOR	009
O NAMENSKOM DEPOZITU ZA KUPOVINU VOZILA PROIZVODNJE »ZASTAVA«
Ugovorači:
1- Interna banka »Zastava banka« (u daljem tekstu: Depozitar)'
2- DMUaoVIC MILOBAH,-ZASKBB,	D">onem)
 ..	(u	daljem	tekstu:	Prodavac)
aO^ZASTAVA-^AtTTO ZAGREB*1-------
član 1.
Deponent se obavezuje da izvrii upiatu namenskog depozita za kupo vinu vozila »Zastava« u iznosu od dinara	Q.P»?	a 00 u roku od 8 dana od dana zaključenja Ugovora.
Član 2.
I*nos iz prethodnog člana deponent če uplatiti na žiro-račun 61700-620-79 »Jugobanka« — Osnovna bai automobilske industrije Kragujevac, koja po posebnom Ugovoru obavlja ovaj posao u ime i za račun terne banke »Zastava banke« — depozitara. Na iznos uplačenog depozita, »Jugobanka« — Osnovna bar automobilske industrije dostaviče deponentu vrednosno pismo, na osnovu koga deponent može prem
vozilo »Zastava« JJGO --------------- ili	povratiti	deponovana	sredstva.
član 3.
Prodavac se obavezuje da deponentu isporuči vozilo »Zastava« JUGO 4$--------------------- u roku od -Jo— d;
računalo od dana kada je deponent izvrSio upiatu namenskog depozita iz čl. 1. ovog Ugovora.
Enotnost jugoslovanskega sodstva?
Pred seboj imamo fotokopijo pogodbe o namenskem depozitu za nakup Zastavinega vozila jugo 45 z datumom 7. december 1984. Kragujev-ska Crvena zastava se je, kot pač vsi jugoslovanski proizvajalci avtomobilov, odločila za prodajo svojih vozil za devize, pri lem pa kupcem v zameno ponuja nekatere ugodnosti. Iz omenjene pogodbe je moč razbrati dve stvari: zagotovlieno ceno z dne 15. novembra in dobavo vozila v roku 30 dni. Oboje je vsekakor velik magnet, če vemo, da kupci na popularne »jugote« čakajo tudi po leto ali več.
Uvod sam po sebi pravzaprav ne pove veliko, če mu ob bok ne postavimo dogodkov v novomeški IMV. Kot smo poročali prejšnji teden, je nekaj dni nazaj senat gospodarske enote novomeškega sodišča obsodil prodajno politiko novomeške IMV tja od leta 1982 sem. S sporno prodajo osem-najstic in devetič za devize so spodkopavali enotnost jugoslovanskega trga na področju blagovnega prometa in storitev. Novomeški IMV je bilo dokazano, da je prodajo svojih Proizvodov pogojevala z obvezo, da kupec devize odproda le določenim bankam, s čimer je ostale tovrstne organizacije na določenem območju spravila v neenakopraven položaj. Ali konkretneje: kupci devetič in osem-
najstic so lahko vozila vplačali le v Ljubljanski banki — Temelji dolenjski banki in pa v soglasju z IMV v nekaterih enotah Jugobanke. Brez dvoma gospodarski prestopek. Hkrati je sodišče izreklo še varstveni ukrep objave sodbe v tisku, ko bo ta pravnomočna. IMV bo tako znova vzburkala jugoslovansko javnost, ob zanjo zelo neprimernem času.
Cena, ki jo bo morala plačati IMV, ker je s svojo poslovno in prodajno politiko prišla v navzkriž z zakonom, bo torej izredno visoka. A zakaj te cene ne plačujejo tudi drugi? Mar za na las enake gospodarske prestopke pri drugih proizvajalcih avtomobilov v Jugoslaviji ni tožnikov? Uvodoma omenjena pogodba o namenskem depozitu za nakup Zastavinega vozila jasno kaže, da tudi v Kragujevcu pri vplačilu vozil za devize dajejo prednost domači banki. V enem izmed členov povsem določeno piše, da »mora kupec znesek nakazati na žiro račun Jugobanke — Osnovne banke avtomobilske industrije Kragujevac, ki po posebnipogodbi opravlja ta dela v imenu in za račun Interne banke »Zastava banke«. Je to kaj drugega, kot v primeru novomeške IMV, ki ji je bilo očitano spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga? Podobne nepravilnosti bi našli tudi pri sarajevskem Tasu, spominjamo se slovenskih kupcev, ki so morali Idine kadete plačevati v Kikindi, da vseh drugih (Gorenje) niti ne omenjamo.
Ti stavki niso v bran nepravilnostim, ki so jih počenjali v IMV, z vso pravico pa lahko v IMV zahtevajo
vsaj doslednost pri obravnavanju sorodnih kršitev tudi pri drugih jugoslovanskih proizvajalcih avtomobilov. Še posebej, če obstaja dokaz, da so nekateri to počeli še 7. decembra letos. Ne gre namreč samo za tistih nekaj deset starih milijonov kazni, ki bi jih IMV morala plačati, bolj gre za vprašanje, ali bo grehe vseh znova moral plačati le eden?
BOJAN BUDJA
Postaje zidajo ultimati
Če ne bo v najkrajšem času nekaj storjeno z novomeško avtobusno postajo, bodo na desetine avtobusov medkrajevnih linij začele voziti mimo Novega mesta. Ustavljali bodo tam (morda v Krškem ali Brežicah), kjer bodo poskrbeli za ustrezno postajo. Tako lahko čisto na kratko povzamemo novico, ki jo je na osnovi pisma združenja avtobusnih transportnih podjetij novomeški občinski »vladi« pred dvema tednoma priobčil naš list. Kaj se bo zdaj zgodilo?
Razmišljanja o novi avtobusni postaji v Novem mestu — potreba po njej seveda ni sporna — so že kar precej stara. Izvirajo še iz časov, ko je šlo vsemu gospodarstvu z novomeškim vred v primerjavi z danes zelo dobro. Seveda je bil govor o novi postaji na novi lokaciji, sedanjo pa naj bi prepustili pozidavi z blagovnico, poslovno-stanovanjskim objektom in širitvi PTT stavbe. V vseh teh letih razmišljanj je bila sprejeta le odločitev, naj bo nova lokacija avtobusne postaje Portovald na desnem bregu Krke. In čeprav je že nekaj časa očitno, da je že precej dolgo, odkar je zadji vlak za to naložbo odpeljal, je dokumentacija za novo avtobusno postajo nared. Jasno je, da se bo lep čas prašila v arhivih, še posebno, ker je postaja pogojena z novim mostom preko Krke. Taki investiciji bi bili težko kos celo v dobrih starih časih, ko so rasla bolj ali manj potrebna zidovja kot gobe po dežju, če bi bilo uspelo prej zediniti se za lokacijo inza nosilca gradnje (mimogrede: če ne bi Gorjance »prisilili« v upravljalstvo, bi bila avtobusna postaja še sedaj popolna sirota, a žal tudi tako ni dosti drugače), danes pa nikakor ne.
Da ne bi koga zaradi posledic ukinitve tranzitnega avtobusnega prometa preko Novega mesta še bolj bolela glava, se bo rešitev seveda našla. Avtobusna postaja bo za zdaj ostala, kjer je, največji in predvsem domači uporabnik »Gorjanci« pa jo
mora urediti, da bo ustrezala vsaj minimalnim zahtevam za avtobusno postajo takšnega značaja, kot je novomeška. Predvidena je postavitev nadkritih stojišč (tip Novoles), ki bi jih kasneje lahko prestavili drugam, ter kioskov za prometni urad, informacije, prodajo vozovnic in sanitarije, in sicer na sedanjem parkirišču ob postaji. Investitor so Gorjanci, sredstva pa bo verjetno prispevala tudi občinska komunalna skupnost. Rok je konec leta! Glede na dosedanjo skrb domačega avtobusnega prevoznika za matično avtobusno postajo in na njegove denarne zmožnosti smo lahko glede tega v resnih dvomih. Zelo lepo bi bilo, čese motimo.
Vsekakor bibilžečas —negledena v začetku omenjeno pismo in gospodarskim razmeram navkljub — da novomeška avtobusna postaja postane postaji podobna vsaj v minimalnem obsegu, ne nazadnje zaradi varnosti. Toliko bolj, ker bo tu še kar nekaj let. Sedaj je namreč že predvideno sožitje avtobusne postaje z blagovnico in delno povečano poštno stavbo na Novem trgu, kar naj bi ostalo od sedanjega zazidalnega načrta Novi trg. Administrativni manevri za spremembo le-tega so se namreč že začeli, poleg tega pa niti tisto, kar bo v zazidalnem načrtu ostalo, še ne bo prav kmalu začelo rasti iz tal. Torej vse lepo in prav. Z majčkeno bolj treznim in preudarnim načrtovanjem pa bi se tega lahko spomnili že nekoliko prej.
ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ
Relativnost mačjih kašljev
Med gospodarskimi bolniki na Dolenjskem je že vrsto let tudi Industrija gradbene keramike iz Račjega sela. Zdi se, da je ta tovarna še posebej močno prirasla k srcu trebanjskih občinskih mož, ki se bore, da bi le preživela. Vprašamo se lahko, za kakšno ceno in kdo jo bo plačal.
Tovarna, ki tako rekoč stoji na odlični domači surovini, že vrsto let, domala od ustanovitve, posluje z izgubo. Doslej je pridelala (brez revalorizacije) za kakih 250 milijonov dinarjev izgub, samo v letošnjih devetih mesecih za 62 milijonov dinarjev. Z njoso se ubadali že pri SCT, pred tremi leti pa jo je v svoje okrilje sprejel novomeški Novoles. Vsi napori za sanacijo, katerih plod je bila povečana in bolj kvalitetna proizvodnja, niso rodili sadov. Tovarna je še naprej beležila bilance z rdečimi šte-
vilkami. Sodu je izbilo dno letos aprila, ko so se v Novolesu odločili, da s 1. junijem prenehajo s proizvodnjo. Celo za veliki in dobro organizirani Novoles so bile težave prevelike.
Toda domala čez noč so se razmere spremenile, tovarna je lahko povišala cene, dobivala je domač plin, ki je bil cenejši, in s prekinitvijo proizvodnje ni bilo nič, srečno so prebrodili tudi poletje. Jeseni pa so se spet začele težave in tovarna spet posluje tako, da vsak mesec pridela za milijardo starih dinarjev izgube. Kajti cene plina niso več tako ugodne, povpraševanje po ploščicah je zaradi zmanjšane gradnje precej manjše. Tovarniška dvorišča so spet polna ploščic. Tu ne pomaga še taka tehnološka disciplina in trgovska spretnost. Jugoslovanski trg je zasičen s keramiko, izvoz za sramotno nizko ceno pa se za suho žgane ploščice, ki so po svetu precej dražje, tudi ne izplača.
Medtem ko se nekateri sprašujejo, koliko časa bodo Novolesovi delavci še trpeli izgube, ki jim za zdaj ni videti konca, drugi na vse pretege branijo IGK. Celo take domneve se pojavljajo, češ da Novoles čaka na čas, ko bo večina jugoslovanske keramične industrije na kolenih in se bodo zaradi tega začeli boljši časi za IGK. Vprašanje pa je, kako se bodo izšli ti računi, ko pa vemo, da je v Italiji, ki je vodilna proizvajalka keramike v Evropi,. propadla cela vrsta manjših firm, ki se niso uspele prilagoditi tehnološkemu razvoju. če pa bi hoteli tudi v Trebnjem še naprej izkoriščati surovino, ki je v resnici zastonj, bi bile verjetno potrebne velike naložbe, ki jih Novoles v tem času ne bi zmogel.
Za nekatere je izguba 300 milijonov dinarjev mačji kašelj v primerjavi z izgubami IMV. Pozabljajo pa, da tudi tu velja pregovor kamen na kamen, samo da v obratnem smislu. Kaj bi ne bilo bolje, ko bi se občina Trebnje rešila izgubarja z Račjega sela, Novolesu pa prepustila, da delavce zaposli z bolj produktivnimi deli? Ce bi se to zgodilo kmalu, bi bržkone laže rešila tozd IMV na Mirni, ki je zdaj že dobil zeleno luč za iskanje novih programov. Žal prepozno, saj bo zdaj težko najti program, medtem ko so se pred leti še dobesedno valjali na cesti. Da ne bo prepozno tudi za IGK in Novolesove delavce, ki verjetno ne bodo v neskončnost pokrivali izgub in se slepili z lepšo prihodnostjo keramične industrije?
JOŽE SIMClC
LE SKORJICO ZA DOLENJSKI LIST
Ljubitelj starih arhivskih listin, ki bo, denimo čez stoletje, brskal po arhivih Uo|. lista, bo zelo začuden, v njerh pa bo začel glodati črv dvoma, ko bo prelistal za(5rašeno mapo z napisom »Izdajateljski svet«. Vzrok začudenju bodo tarnanje in stare, oguljene ugotovitve, ponavljajoče se skozi četrt stoletja v zapisnikih. Črva dvoma pamubovljubiteljskoarhivarsko srce zasadilo prav to ponavljanje. »Kako 'e se more neki organ sestajati 25 let in Ponavljati eno in isto? se bo vprašal in ob tem podvomil o pristnosti listin. Kot sodobniki »ponavljanja« lahko samo up-amo, da si mož ne bo oddahnil in qju dvomov ne bo razpršil orumeneli zapi-Sn'k, ki ga bo našel na dnu mape, kjer bo Zapisano, da je Dol. list nehal izhajati v letu tem in tem zaradi pomanjkanja denarja....
Oglejmo si zdaj zgodbo, ki smojozače-|< takšno, kot je v naših dneh. Dolenjski st prihaja kot pokrajinsko glasilo SZDL a5čin Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško, Novo mesto, Sevnica, Trebnje, Kočevje ln Ribnica vsak četrtek v skoraj 30.000 domov na Dolenjskem. Prejema ga več k°t vsako drugo gospodinjstvo, naročnik Pa je približno'vsak sedmi prebivalec v Pokrajini (popis iz leta 1981 pove, da živi v 9 občinah 200.087 prebivalcev v 59.283 gospodinjstvih). Listje v večini kmečkih družin edino politično glasilo, ki ga prejemajo, in poleg radia edini politični obveščevalec.
Zdaj pa k težavam z denarjem! Dol. list bo (še boljše: naj bi!) v letu 1985 po letnem
načrtu ustvaril 100,600.000din prihodka. Skoraj polovico od tega (42,568.000 din) bodo prispevali bralci z naročnino, četrtino (26,600.000 din) reklamne objave,
21.372.000 din znesejo razni drugi prihodki lista, 9 občinskih konferenc SZDL. ki so soustanoviteljice lista, pa naj bi prispevalo 10,060.000 din ali desetino potrebnega denarja. Žal se že vrsto let zatika prav pri tej skromni desetini, ker dogovorjeni znesek ni v celoti poravnan.
Občinske SZDL nimajo svojega denarja, zato jim občinski proračuni odobrijo denar za poravnavo te obveznosti. V starih, dobrih proračunskih časih, ko še nismo poznali stisk in kriz, s tem ni bilo težav. Ko pa smo ob stabilizaciji začeli proračune striči in se dogovarjati o dovoljenem odstotku njihovega vsakoletnega povečevanja, je začel tudi proračun odrejati svojim porabnikom vsako leto samo tolikšno povečanje njihovih potreb, za kolikorseje lahko povečal proračun. Tako je Dolenjski list zašel med mlinske kamne denarja: cene papfrja, grafičnih storitev in drugi stroški poslovanja so rasli veliko hitreje kot proračun, ki je odmerjal delež SDZL Dol. listu. Prispevek SZDL, soustanoviteljic lista, se je zato v celotnem prihodku glasila zmanjševal in je padel celo na 8,4 odst.
Iz proračunov vseh devetih občin v pokrajini se bo letos steklo okoli 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Podogovo-ru za letos naj bi vseh devet občinskih SZDL prispevalo Dol. listu skupaj
7.500.000 din. Prispevek torej predstavlja
le dobrega pol odstotka vsega proračunskega denarja. Ob tem znaša delež OK SZDL Novo mesto 2,353.440din, vse ostale občine pa bi morale prispevati po 643.320din. OK SZDL.oziromaobčinez nekaj izjemami to svojo obveznost uresničujejo, mnoge tudi s težavami, pri nekaterih pa se zatika. Tako je Ribnica letos podpisala pogodbo le za 340.000 din, Se v-nica za 540.000 din, Kočevje pa za
314.000	din. S tem je nastal izpad 735.960 din (na podoben način je prišlo leta 1982 do izpada 1,482.000 din, leta 1983 pa za 690.767 din).
MED SCILO IN KARIBDO
Ti zneski so v primerjavi s proračunskim denarjem malenkostni, za mali kolektiv, ki krmari Dol. list, pa pomenijo veliko težavo, saj ni kje vzeti manjkajoči denar. Kolektiv iz leta v leto povečuje naročnino (veliko bolj, kot se povečujedelež soustanoviteljev lista) v stalnem strahu, da bo izgubil naročnike, neprimerno bolj povečuje delež reklamnih storitev (kljub pripombam bralcev, da Zavzemajo osmrtnice in reklame preveč' prostora) in končno še škrtari pri osebnih dohodkih, kar je vse prej kot dobro.
Ob soočanju z vprašanjem, zakaj v posameznih občinah ni mogoče zagotoviti denarja za sofinanciranje lista, je slišati kaj različne odgovore in izgovore, predvsem o nezmožnosti občinskih proračunov, pa tudi o razširjenosti drugih listov, za katere ni treba plačevati o domačem, občinskem glasilu, kida opravlja naloge obveščenja občanov, in tudi izgovore o tem, da se ne strinjajo s pisanjem novinarjev.
Glede občinskih proračunov velja ugotoviti, da so resnično omejeni. Delavcem na občinah, ki sestavljajo proračune, niti najmanj ne zavidamo neprijetnega dela. Vsi porabniki jim vneto
dokazujejo svoje potrebe. Ob mnogih razgovorih, v navalu dela in ob vseh pritiskih, kijimje izpostavljen, delavcu, ki sestavlja proračun, pač lahko zbledi podoba o Dol. listu, pokrajinskem glasilu in njegovih potrebah, ker ni prisoten, ostali porabniki pa so dan za dnem na vratih. In Dol. listu je morda tudi zato odmerjen manjši delež....
NEPRECENLJIVO POSLANSTVO
Izgovor o razširjenosti drugih listov na občinskem območju je slab in neprepričljiv ter brez politične vsebine in posluha.
V nobeni naši občini ni razširjeno kakšno drugo pokrajinskoglasilo—tednik. Poudarili smo že, da je Dol. list edino poli- , tično glasilo, ki teden za tednom prihaja v večino kmečkih domov in opravlja pri tem neprecenljivo politično poslanstvo. Kmetje ne bero dnevnikov, zato je izgovor o razširjenosti drugih listov jalov in nesprejemljiv!
Preostane nam še »naše, občinsko« glasilo tam, kjer ga izdajajo. Prav nič nimamo proti občinskim glasilom, saj so lahko dobro dopolnilo pokrajinskemu. Žal so marsikje občinski veljaki na takšno glasilo vse preveč navezani zato, ker lahko na njegovih straneh vidijo sebe, ne pa zaradi teže poročanja. Občinsko glasilo bo v primeru, ko ga bodo preveč negovali naračun in v škodo pokrajinskega, prav zato, ker je samo občinsko, postalo glasnik zaplotništva, pobudnik zapiranja v občinske meje in samozadovoljstva. Obveljati bi torej morala zapoved: izpolnimo svoje obveznosti do pokrajinskega glasila, odvečne moči in sile pa posvetimo občinskemu glasilu!
PRIKRITA IZSILJEVANJA
Tudi pripombe — res da ne naravnost povedane — k načinu poročanja novi-
narjev so večkrat uporabljajo kot izgovor zaradi neizpolnjevanja ali zmanjševanja obveznosti do Dol. lista. Takšno pogojevanje je zelo podobno mešetarskemu ba-ratanju in je nedopustno še zlasti ob dejstvu, da' gre za žuganje nekoga, ki ne prispeva niti 10 odst. sredstev, potrebnih glasilu. Nesprejemljivo je tudi zato, ker gre za denar, namenjen sredstvu informiranja, ki bi moralo delovati, živeti in obstajati izven vseh oblik materialnih pritiskov! Takšno barantanje je zato vredno politične obsodbe!
Pred bralci in pred javnostjo so s tem razgrnjena mnoga dejstva, težave in zapleti okoli domačega pokrajinskega glasila. Pohvalo zaslužijo vse OK SZDL, ki svojo obveznost do glasila z nemalo truda in naporov vestno izpolnjujejo in celo išččjo manjkajoči denar v SIS! Tam, kjer ni tako, se morajo sami, v svoji hiši, zediniti, kdo je kriv: ali občina ali SZDL ali oboji. Vse OK SZDL pa bi morale zdaj, ko se pripravljamo na sprejemanje proračunov, v odločno politično bitko za zagotovitev sredstev svojemu domačemu pokrajinskemu glasilu in imeti pri tem pred očmi vse tisto, kar smo povedali o pomembnosti njegovega poslanstva!
MILOŠ JAKOPEC
f VC,;: r{£*L£-'/*%>* v	*'	p
hž av^r< * YT-itei vi "-ALttftei 1 '1
NESREČA TI, KAJ TI JE BILO TREBA SREDIV A VESELICE ZAVPITI, DA BO ZDAJ SESTANEK! M MAR SE TAKO RAZPODI LJUDI?	J
TOLE SEM DOBIL, POTEM KOSEM PET LET VARČEVAL ZA AVTO!  ---------- ......	__
r
dolenjski list pred 20 leti
Povsod so vidni sadovi
Sad socializma-je napredek, ki nam ga nihče ne more vzeti — Pripombe na delo uprave — Poledica
TITOVA M1SE.L, da je treba očistiti našo pot vsega, kar nas ovira, je bliskovito prepotovala vso našo domovino in se vselila v srce vsakogar, komur je kai za napredek. Da: v povojni graditvi smo dosegli lep napredek. Na vsakem koraku so vidni sadovi socializma, loje nekaj, kar je tu, kar je del nas samih in česar nam nihče ne more vzeti. V nas je dovolj sil, da lahko še hitreje irrše lepše zgradimo to našo zgradbo — našo samoupravno socialistično Jugoslavijo, našo odprto skupnost.
V N OVEM M ESTU dalj časa ni bilo mogoče kupiti tobaka za pipo. Ker je marsikdo po podražitvi cigaret in dokazih ameriških strokovnjakov o dejanski škodljivosti cigaret hotel preiti na kajenje pipe, je tudi povpraševanje po takem tobaku naraslo. Podjetje Tobak je zdaj založilo svoje prodajalne z lepo embaliranim, vendar precej močnim zrenjaninskim tobakom.
VEČ PRIPOMBje naperjenih na občinsko upravo oziroma odnos nekaterih uslužbencev do odbornikov in občanov nasploh. li uslužbenci premalo upoštevajo, da odborniki niso profesionalci, da sc včasih zmotijo m včasih kakega problema ne tolmačijo pravilno. V takih primerih pričakujejo, da bodo uslužbenci z njimi bolj vljudni in taktno postopali.
ŽIVLJENJE VOJ A K A je danes docela drugačno, ne samo zaradi socialističnih odnosov in skrbnosti za človeka, kar je danes v naših enotah normalna stvar, temveč tudi neprimerno boljših materialnih pogojev življenja. Za mnoge vojake pomenijo pogoji bivanja v armadi prelom v njihovem življenju.
PRETEKLI TEDEN je bila zjutraj tako močna poledica, da je marsikdo na poti v službo pristal na tleh v vodoravnilegi. Pa tudi avtomobili so plesali po cesti povsod, kjer ni bilo dovolj posipano z gramozom. Že okoli 11. ure pa je nastopila odtoplitev.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA
17.	decembra 1964)
SVETU OKOLI
NI ŠLO — Poučeni, da aligatorji samo v nevihtah radi počenjajo tiste stvari, katerih naravna posledica je potomstvo, so v nekem zahodnonemškem živalskem vrtu priredili z močnimi zvočniki in reflektorji umetnonevihto. Grmenje in bliskanje je trajalo nekaj ur, vendar se leni aligatorji niso zgani-
li.	Biolog je neučakane dodatno poučil, da traja namreč včasih tudi 48 ur, preden se v aligatorju prebudi spolni nagon. Tako dolgo pa se umetnim nevihtarjem ni dalo vztrajati. Zdaj čakajo, da bo narava sama opravila svoje.
KAMERA V PIŠTOLI — Policaji v Los Angelesu slovijo po tem. da pogosto najprej streljajo in šele potem postavljajo vprašanja. Da bi to slabo navado preprečili, so v policijske pištole vgradili posebne miniaturne fotografske kamere, ki se sprožijo ob vsakem strelu in posnamejo cilj, v katerega je policaj streljal. Poslej bo torej mogoče nadzorovati, ali so hitrostrelci streljali zares iz tehtnih razlogov.
EGS IN NOGOMET —
Angleže skrbi usoda njihovega nogometa, odkar v Evropski gospodarski skupnosti pripravljajo zakone, po katerih bi bili tudi nogomešati tuji delavci in bi se torej lahko svobodno zaposlovali v vseh državah, članicah skupnosti. To jih še toliko bolj skrbi, ker se pripravlja tudi ukinitev predpisa iz leta 1978, po katerem sta smela za nogometni klub nastopati le največ dva tujca. Za nas je to morda priložnost. Izvoz naših žogobr-carjev v EGS bi lahko prinesel kakšno devizo, če bodo to robo tuji klubi sploh iskali pri nas.
ROPAR NA SLONU — Letos so kriminalisti v. Indiji zabeležili nenavaden cestni rop. Blizu mesta Nagpur je voznika manjšega tovornjaka zaustavil cestni ropar na slonu. Žival je z rilcem vrgla šoferja iz vozila, potem pa mu je ropar-temeljita izpraznil žepe. Voznik se je hitro, kolikor je mogel, odpeljal do najbližje policijske postaje, od tam pa je za roparjem krenila desetina policajev na kolesih. Sledil je prizor,'vreden kakšnega Chaplinovega filma. Slon je z nekaj zamahi rilca pometal motorizirane čuvarje postave. Šele ko so se velike živali lotili z uspavali, so dosegli, da je slon ob-miroval, tako jim je prišel v roke tudi ropar, ki je usmerjal slona v nezakonito sodelovanje pri ropu in oviranje organov pregona pri opravljanju dolžnosti. Roparjev zaporu, slon pa sc klati z drugimi, bolj poštenimi tovariši po širnem podkontinentu.
Naš oratar je konservativen
Za posnemanje dobrih zgledov mu primanjkujejo denarna sredstva — Električno zvonenje — Vodovod na Raki — Pretep v ogrski zbornici_
Švedski naravoslovec Carl Linne, ki je v botaniko in zoologijo uvedel dvojno poimenovanje vrst, je že vedel, zakaj je nizki rastlini, ki raste med . visokim drevjem tropskega gozda, dal lepo ime Theobroma cacao, kar bi v naš jezik prevedli kot »hrana za bogove«. Rastlini pravimo kakavovec, iz nje pa prihaja surovina za slaščico nad slaščicami — čokolado.
Staroselci ameriškega kontinenta so vedeli za kakavovec veliko prej kot ostali svet, saj je rastlina doma v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike. V azteškem cesarstvu so kakavova zrna revnejši prebivalci imeli za dragoceno začimbo, uporabljali so jih kot nekakšen denar, medtem ko je azteško plemstvo zmleto kakavovo zrnje z dodatkom paprike in koruze uživalo kot poseben napitek. ki so mu pravili »xocoatl«. Ko je španski osvajalec Hernan Cortez v začetku 16. stoletja osvajal Mehiko, se jeseznanil tudistem napitkom. Poslednji azteški cesar Montezuma je užival xocoatl (recimo mu kar po naše čokolada) iz zlatih posod, po vsakem pitju pa so posodo zavrgli. Španski osvajalci so poskusili napitek, ajim ni šel kaj preveč v slast, saj je bil grenak, čeprav plemenitega okusa.
Na evropska tla je kakavovo zrnje prišlo leta 1528, ko seje Cortez vrnil iz osvojenih dežel in je kralju Karlu V. med drugimi dragocenimi darovi poklonil tudi kakavova zrna.
Na špenskem dvoru so azteški čokoladni pripravek prilagodili svojemu okusu tako, da so mu dodali sladkor in nekaj več vode. Tak vroč napitek je kmalu postal zelo priljubljen med španskim plemstvom. Žanimivo pa je, da so Holandci in Angleži, ki so dandanes vrhunski proizvajalci najboljših čokolad na svetu, tisti čas metali v morje vreče kakava z zaplenjenih španskih ladij, ki so vozile naropano blago iz Novega sveta, kot ničvredno stvar.
Celo stoletje po prihodu čokolade v Evropo je bila španski monopol. Drugi evropski narodi so zanjo zvedeli šele kasneje, vendar sojo hitro vzljubili, posebno v bogatejših slojih, kjer so si novost edini tudi lahko privoščili. V Londonu, ki je bil tisti čas glavno mesto sveta, so se začele pojavljati prve čokoladnice kot konkurenca kavarnam. Krožile so tudi govorice, da je čokolada polna čude-
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
(K o m u r) so razmere pri nas v deželi znane, ta ve, da je naš oratar konservativen nasproti vsakim novim pridobitvam. To njegovo nezaupanje izvira v večji meri iz tega, ker mu poleg žalostnih ali ponesrečenih poskusov, pomanjkljivega poduka oziroma posnemanja vrednih vzgledov, največkrat primanjkujejo denarna sredstva, ki so v to svrho potrebna. Ako izobraženec svojim sosedom kmetovalcem to in ono novo boljšo upeljavo in pridobitev v posnemanje priporoča ali nasvetuje, naleti navadno na nezaupnost, na tako zvane staroko-pitneže, ki se vsemu upirajo in le prerado se po tem sodi, da naš kmetijski stan v obče ni vzprejemen poduku in se brani vsakemu napredku.
(Električno) zvonenje. Zadnja leta so vpeljali elektriko tudi v cerkvene zvonike. Na stolpu katedrale v Linču so napravili električne motore, ki zvone. Zvonov je tu sedem, da zvoni, ni treba se vzpeti v zvonik, temveč se spusti izzakristije električni tok. Vse je tako urejeno, da se lahko zvoni, s katerimi zvonovi se hoče.
Tudi moški so radi lepi
(Vendar) enkrat se bo pričel delati potrebni vodovod na Raki. Oddalo seje tvrdki VVagenfuever iz Dunaja za približno 30.000 K.
(V s e) pevske točke v proslavo jubileja rešile so pevkinje pod vodstvom občeznanega g. Ign. Hladnika nad vse častno. Kvečjemu pevskemu vspehu pa je gotovo pripomogla dvanajstletna Mimica Hladnikova, katera je vse pevske točke spremljala na pianinu z mojstrsko spretnostjo. Splošno je bilo čudenje mej poslušalci nad to nadebudno deklico. Zares prav od srca ji čestitamo k toliki muzikalični izurjenosti v njeni dobi.
(V ogrski) državni zbornici je bil 13. dec. velikanski pretep. Poslanci vladi nasprotne stranke napadli so z raznim orodjem novo straž, ki naj bi varovala red in mir v zbornici, in jo vrgli ven. Vojaštvo i» pripravljeno na vse.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1904)
V letu dni se je prodaja kozmetike za moške potrojila — Skrb za obraz
Časi, ko je bil moški obraz podvržen le naravnim zakonom in se ga razen britvice ni dotaknilo kaj drugega, so minili. V svetu močno raste poraba najrazličnejših kozmetičnih pripomočkov za moške, v zadnjem času pa še posebno prodaja in poraba kozmetičnih preparatov za nego kože. Vse večje namreč moških, ki se pred ogledalom zadržujejo skoraj toliko časa, kot so sicer imele pravico le ženske.
. V kozmetični orožarni moških so podobne stvari kot v ženski: tonerji, drage kreme, nanosi za lepotne maske, barvila in kozmetični toniki, vlažilci, lo-sioni ipd.
Trgovci, ki zadevo še najbolje poznajo, ugotavljajo, da se je prodaja moških kozmetičnih proizvodov v zadnjem letu kar potrojila, močno pa so se povečali tudi obiski v kozmetičnih salonih za moške.
»Temu bi se moški še pred (tekaj leti smejali, dandanašnji pa je kozmetična nega moškega nekaj povsem vsakdanjega,« ugotavljajo trgovci, proizvajalci in porabniki.
Manj pa so nad novostjo navdušeni dermatologi. Prepričani so, da tako moški rod le izgublja denar, kaj haska od tega pa ni. »Gre bolj za upanje kot za pomoč in večina preparatov koristi le enim: tistim, ki te stvari proizvajajo,« pravi dermatolog Arnold Klein.
MiM (Vir: Time)
žnih moči. Imeli so jo za močan afrodiziak, za učinkovito zdravilo proti prebavnim težavam in vročici, najbolj navdušeni pa so celo menili, da uspešno podaljšuje življenje. Znanje primer stoletnika iz Nizozemske, kijev 18.stoletju zadnjih 30 let življenja živel samo ob čokoladi, biskvitu in juhi.
Dandanes vemo, da čokolada nima nobenih.čudežnih lastnosti. Zanimivo pa je, da so s sodobnimi analizami odkrili, da vsebuje nekaj feniletilaminov.Toso posebne snovi, ki se naravno tvorijo v človekovih možganih, količina teh snovi pa se močno poveča, kadar človeka muči ljubezensko hrepenenje. Posebno koristna l^jtnost čokolade je tudi ta, da v nji praktično ni holesterolov in soli, hkrati pa je zelo hranljiva. V nekaterih vojskah jo uporabljajo kot učinkovito nadomestilo za porabljeno energijo. Naj omenimo, da je Edmund Hillarv kot prvi človek na svetu priplezal na najvišjo goro sveta Everest s čokolado v žepu in da ni ne sovjetske in ne ameriške vesoljske odprave brez čokolade v zalogi živil.
Z industrijsko revolucijo se je tehnologija pripravljanja čokolade izboljšala in pripravek je postal cenejši ter tako dostopen najširšim slojem prebivalstva. Naštele so prve tovarnice čokolade, vendar so še vedno poznali to živilo le kot topli napitek. Šele leta 1828 je holandski kemik Conrad van Houten odkril način, kako
pripraviti čokolado v prahu in kakavovo maslo, to je maščobo iz kakavovih zrn. Dve desetletji kasneje je nastala prva čokoladna tablica, ko so /mešali kakavno maslo, sladkor in pasto. Še pol stoletja pa je moralo preteči, da so s ljubitelji čokolade dobili prvo mlečno čokolado. Za to čudovito stvar sta človeštvo osrečila Švicarja slaščičar Daniel Peter in kemik Henri Nestle. Slednjegapriimekše dandanašnji dobro poznamo, saj je sčasoma njegovo podjetje zraslo v nadnacionalnega velikana, k' obvladuje svetovno tržišče z naj-različnejšimj živilskimi proizvodi-Takrat pa Švica ni imela slovesa čokoladne velesile, kot ga ima danes. Veliki nemški pesnik Goethe je med potoVaijjem po tej deželi imel s seboj zalogo nemške čokolade. Ljubil je ta napitek in se ga ni hotel odreči tudi med popotovanjem, v Švici pa za čokolado takrat še niso kaj dosti marali.
Po odkritju mlečne čokolade so sledili dnevi pravega razcveta-Vsak slaščičar in proizvajalec je našel kaj novega, šlo je tako daleč, da so nastali proizvodi, ki imajo čokolado pravzaprav samo še v imenu, notri pa je vse kaj drugega-
Konkurenca je huda. Poraba čokolade se v svetovnih razmerah dviga, saj se družina narodov, ki so ljubitelji te slaščice, nenehno povečuje. Skoraj bi lahko rekli, daje čokolada znamenje razvitosti po-samezne družbe. Na vrhusvetovne lestvice so Švicarji: letno pride poprečno 11 kg čokolade na prebivalca, za njimi se uvrščajo Britanci, Norvežani, Nizozemci, potem pridejo Američani. Saudski Arabci pa drugi zahodnoevropski narodi. Jugoslavija ježe v spodnji polovici razpredelnice.
In za konec napišimo še nekaj najbolj slavnih družb, ki po mnenju poznavalcev izdelujejo najboljše čokolade na svetu. Med Švicarskimi proizvajalci so slavm, predvsem Lindt in Spruengh-Nestle in Suchard—Tobler, velik ugled uživa tudi nizozemska tvrdka Godiva. Čeprav majhna, Pa uživa sloves najboljše londonska tvrdka Charbonnel et Walker.
MiM
(Vir: National Geographic)
Žrtev športa: korejski boksar Duk Kim je obležal na tleh ringa s poškodovanimi možgani.
Bo boks kdaj prepovedan?
_____________________________________   ^
Ameriško medicinsko združenje je zahtevalo, da se prepove boks — Osnovni namen je poškodovat' nasprotnika
Mnogi poznavalci športne medicine so sicer pričakovali, da bo vplivno Ameriško medicinsko združenje obsodilo boks kot nevaren šport, le malokdo pa je verjel, da bo šlo združenje tako daleč, kot-se je pokazalo pred tednom dni, ko so delegati letošnjega letnega srečanja v resoluciji zahtevali, da se boks prepove. Ta organizacija je že večkrat obsodila boks. vendar pa je tokrat zahteva naslonjena na trdne argumente, da »je osnovni namen boksa povzročiti poškodbe«. Dr. Joseph Boyle pravi, daje nerazumljivo, da je»boj petelinov z zakonom prepovedan, medtem ko je boj ljudi v ringu zakonit.
Združenje je lani opravilo obsežno študijo, na osnovi katere so strokovnjaki dokazali, da ima boksanje škodljive zdravstvene učinke na udeležence. Dobrih 15 odstotkov poklicnih boksarjev je utrpelo poškodbe možganov, kiso najresnejše in za zdravje športnika najusodnejše, da vseh ostalih, manj težkih poškodb niti ne omenjamo. Očitno seje tudi pokazalo, da je boksarski ring nevaren, leta 1982, ko je v borbi umrl korejski boksar Duk Koo Kim.
Poznavalci ameriškega poklicnega boksa pravijo, da je združenje začelo dolgo in težk° borbo. V ozadju poklicnega boks:1 se namreč skrivajo močni interesi-, saj ta športna dejavnost prinaša mnogim velike dobičke. Tako J1’ malo verjetno, da bo zahteva pl> prepovedi boksa naletela na odprta ušesa. Več možnosti je v dolgotrajnem izobraževanju javnosti. C-sc bodo številni ljubitelji boksa, h1 zdaj polnijo blagajne, zavedali-kako kruto in v bistvu nešportno dejavnost podpirajo z obiski-potem bo morda nekoč ob vse manjšem obisku upadel tudi finančni interes in poklicni boks bo takšen, kot je zdaj, izginil z ringa.
Zagovorniki »plemenite veščine" pravijo, da je v boksu manj težkih poškodb, kot jih je v poklicneh1 hokeju na ledu ali ameriškeih nogometu (podoben je rugbyju); Vendar pa pozabljajo, da hokejsk' igralci in rugbvjaši ne stopijo v športno areno z namenom, da h1 nasprotnika poškodovali in ga izločili, čeprav tudi do tega prihaja,3 je zunaj osnovnim namenov ih pravil'igre.
Fotoslišal:
Janez Pavlinij Milan Markelj
Najslajša osvajalka človeštva
Kako je čokolada nastala in osvojila svet — Ni ljubezensko poživilo, a vsebuje »ljubezenske« snovi — Največ čokolade pojedo Švicarji
NAGRADA V MAVČIČE
Za uspešno rešeno malo nagradno križanko je žreb izmed lepega števila reševalcev izbral in nagradil LUDVIKA GLAVAČA iz Mavčič s knjižno nagrado. Po pošti smo nagrajencu že poslali knjigo humoresk znanega dolgojezičneža Tonija Gašperiča, ki zna posmehljivo, a zato morda še toliko bolj krvavo zares priščeniti prenekatero našo slabost. Upamo, da se bo nagrajenec ob branju lepo zabaval. Današnjo križanko rešite in pošljite rešitev najkasneje do 28. decembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Žreb bo izbral dobitnika čudovite knjižne novosti Mladinske knjige, izbora najlepših novel Miška Kranjca z ilustrativnimi fotografijami njegovega sina Miška.
Upanje je izvor vseh velikih dejanj in vseh velikih grehov.
I. CANKAR
G/as lepote govori po tihem.
F. NIETZSCHE
Pravo in stanovitno srečo utemeljuje toplo srce te v soglasju s hladno pretresajočim duhom.
J. TRDINA
Pravičnost je debelorita pocestnica!
H. KONSALIK
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
HM*
00JEMNIK
PRODA JALNA RIB
SV. PIS OSEBA
ST. GR.
POTUJOČI
PAPEŽEVA
KRONA
GLASILO
STRANKE
MERA ZA
REDKEJŠE
ZIME
TUR.
VEUKAŠ
PRIVRŽENEC RADIKALNE STRANKE
VETRNICA
TRNEK
IVAN
MESTRO-
VIC
PTICA
PEVKA
OOMACE
Zime
FIGURA
PRI
ČETVORKI
ORGAN
VIDA
MIT.
LOVEC
INDONEZ.
LUKA
IZNAJDI-
TELJ
DINAMITA
CASSIUS j:lay_
HUNSKI
KRALJ
JUGOSLO-
VANSKA
LJUDSKA
ARMADA
DOMAČA
ZlVAL
GR. OTOK
OBRTNIK
LESNE
STROKE
GERM. MIT. OREL
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
PANJ
PRETEP
SPIS
OL
PRIPADNIK SLOVANSKEGA - NARODA
HIMALAJSKA KOZA
FR.
PISATELJ
STRELNO
OROŽJE
RENU
MIT. PODZEMELJSKA REKA
GR.
MODRIJAN
RACMAN
SORAZ-
MERNI
DEL
M. IME
AFRIŠKI
VOJAK
Temna bodočnost za grmičarje je nadaljevanje temne preteklosti.
Ljudstvo na robu propada
Žalostno življenje Grmičarjev - »domovini« — Tisočletno lovsko-nabiralno kulturo bo požrl turizem
Grmičarji, eno od najstarejših ljudstev sveta, ki živi dandanes v puščavi Kalahari na jugu Afrike, so nekdaj posedovali ogromna ozemlja precejšnjega dela črnega kontinenta. Toda črnska plemena in beli osvajalci so jih zrinili v puščavo Kalahari, kjer drugi niso mogli živeti. Grmičarji pa so se zaradi svoje izjemne trdoživosti in legendarne lovske spretnosti obd-. ržali tudi tu. Stoletja so blodili naokoli za hrano, si kopali majhne vodnjake z golimi rokami in ohranjali eno najstarejših kultur lovsko-nabiralnega značaja. Zdaj pa jim grozi, da bodo popolnoma izgubili svojo kulturno identiteto in najbrž izginili.
Že zdaj so bili stisnjeni na ozemlje, katerega le tretjina je primerna za življenje, za njihov način življenja pa je bilo sploh premajhno. Če se bodo uresničili načrti južnoafriške vlade, pa bodo izgubili še to tretjino. Pregnani bodo v predele brez vode ali pa se bodo morali prepustiti civilizaciji in se zaposliti kot najemniški vojaki, najslabše plačani delavci in podobno. Na njihovem ozemlju namreč nameravajo urediti naravni rezervat za turiste. Le nekaj redkih grmičarjev bi v njem služilo kot lovski in turistični vodiči, oblečeni V/ živalske kože, skratka kot žive razglednice.
Propad se je začel ob koncu 19. stoletja, ko so jih začeli neusmiljeno preganjati beli naseljenci. Lovili so jih ih pobijali za zabavo in jih neusmiljeno izganjali z njihovega ozemlja. Nasilno sojih zaposlovali v rudnikih, prepovedali so jim uporabo loka, kar je pomenilo, da so jim onemogočili tradicionalni način preživljanja. Nasilje je vse grmičarje pognalo iz južne Afrike, okoli 30.000jihjeos-
Zgodovinska skušnja je velikokrat bogato nagradita največjega lumpa in pustila trpeti ter žalostno umreti največjega pravičnika.
V. OŠLAK
Zakaj neki naj bi človek vse vedel in vse razumel'!
B. ZUPANČIČ
Vsaka odločitev je strašna, kadar misliš o njej.
A. GIDE
talo v Namibiji. Južnoafričani kot kolonisti so Namibijo razdelili na »domovine« in eno dodelili tudi grmičarjem. To pa je pomenilo, da so bili staroselci ob 70 odstotkov svojega prejšnjega ozemlja.
Življenje v »domovini« je trdo. Grmičarji očitno propadajo. Tisti, ki so seza stalno naselili v primest-ja, propadajo zaradi alkoholizma, spolnih bolezni in tuberkuloze ter zaradi podhranjenosti. Zdaj pa bodo izgubili še lep kos že tako okleščene »domovine«.
MiM
(Vir: Nevvsvveek)
Obraz na Marsu
Sele zdaj je iz ameriških vesoljskih krogov pricurljala vest, da je avtomatska vesoljska sonda Viking, ki je leta 1976 fotografirala površje Marsa, odkrila nekaj presenetljivega. Kot trdi Richard Hoa-gland,_so kamere na Vikingu zabeležile ogiomen obraz, vklesan v kamen, dolg nekaj kilometrov.
Poleg tega presenetljivega odkritja naj bi kamere odkrile tudi nenavadne formacije tal, ki naj bi predstavljale ostanke starodavnih mest.
Ker je nesporno dokazano, da planet Mars ni primeren za življenje, je mogoče poiskati odgovor na vsekakor skrivnostno vprašanje, od kod vklesan obraz na Marsu, v teoriji, po kateri naj bi naše osončje pred tisočletji obiskala inteligentna bitja z drugih svetov.
Koliko je resnice in koliko sta na delu slučajnost in domišljija, bomo zvedeli najverjetnejše šele tik pred koncem tega tisočletja, ko naj bi po začrtanih programih v Marsovo orbito priletela sovjetska vesoljska postaja. Do takrat pa, verjemi, kdor hoče in more.
Benetke brez gondol
Plastičnih ne marajo, pravih pa je malo
Vse kaže, da se bo redkim živalskim vrstam, ki jim grozi izginotje, pridružila tudi slavna beneška gondola. Po podatkih beneške občine je v tem svetovno znanem mestu samo še 450 gondol, večino od njih pa je zob časa že pošteno zglodal.
Nič hudega bi ne bilo, če bi gondoljerji odslužena plovila lahko zamenjali za nova, vendarje do nove gondole zelo težko priti, ker jih preprosto ni dovolj in še zelo drage so. To svetovno znano beneško plovilo izdelujejo iz osmih različnih vrst lesa, ki ga preparirajo po posebnih postopkih. Zahtevna je tudi izdelava vseh potrebnih okraskov. Skratka, gondolo lahko iz&ela le izkušen mojster. Prav teh pa je v vseh Benetkah samo še četverica in prav vsi štirje mojstri so stari več kot 70 let. Mladih Benečanov to delo ne mika, rajevozijogondoleinsitako služijo denarce.
Neka tovarna je predlagala, da bi zaceli izdelovatigondoleizplas-tike, vendar so to zamisel mestni očetje z ogorčenjem zavrnili. Plastična gondola bi bila po njihovem mnenju žalitev za slavne Benetke.
Zato so osnovali posebno združenje, ki bo organiziralo posebno šolo za izdelavo gondol. Pouk na tej šoli naj bi se začel že prihodnji mesec.
| ~'-'VAŠA ZGODBA-----------1
K0RL0VA DOBRA KATRA
Od znanca sem zvedel, daje moj prijatelj Kori ostal brez svoje žene. Odločil sem se, da ga obiščem in mu poskusim olajšati težke trenutke. Stopil sem v hišo žalosti, kjer so ženske umivale in preoblačile pokojnico. Vprašal sem jih, kje je Kori. Namignilesomi.da je v sosednji sobi, od koder so se slišali nekakšni pritajeni glasovi. Tiho sem vstopil in zagledal za mizo Korla, kako si posmrkujoč naliva iz zelenke ceneno žganje.
»Kori, kaj pa vendar počneš?« sem ga presenečen vprašal, saj je bilo slišati, kot da se vdovec hihota.
»Mar bi moral jokati?« meje začudeno vprašal in dodal: »Kot da ne veš, kako majhno pokojnino imam? Smejem se, ker je ljubi bog vzel Katro k sebi. Bila je dobra žena, a včasih trmasta kot mula. Ko je umirala, sem jo prosil, naj malo počaka, vsaj za uro ali dve. A misliš, da meje ubogala? Figo! Umrla je — ob nepravem času! Katri zamerim, daje umrla prezgodaj. Moral sem jo dati v mrliško vežico, ti pa seveda ne veš, koliko stane prenočevanje v nji. Jaz pa sem na tesnem z denarjem...
Nekaj dni po Katrinem pogrebu sem zavil v gostilno. Ob točilni mizi sem zagledal Korla, kako žuli svojo merico smrdljivega žganja. Ko sem stopil bliže, sem opazil, da ima rdeče objokane oči. »Vidim, da te je smrt le prizadela, «sem mu dejal.
»Jokam, seveda jokam, ampak ne za Katro. Jokam nad računi, ki kar dežujejo za prekleti pogrebni ceremonial. Kaj treba vsega tega? Le od kod naj vzamem denar?«
Ta čas je k nama pristopil eden od Korlovih znancev in posmehljivo vprašal: »Jokaš za Katro, kaj?«
Kori si je obrisal oči, odsmrknil nos in odvrnil: »Pa je bila vseeno dobra, ta moja Katra. Še ko bom odšel za njo, v vice ali pekel, bom prosil boga, naj njo vtakne med trpeče duše namesto mene. Še za živega si je marsikdaj odtrgala od ust, da mi je lahko dala za dva deci. Dajala mi je za pijačo in mi prigovarjala, naj kar ostanem malo v gostilni, v družbi, češ da sem potreben razvedrila.«
Korlov znanecje ošabno prekinil žalostne besede: »Že, že, Kori. Ampak ali veš, da si denarja za tvojih dva deci Katra ni ddtrgovala od svojih ust? Jaz sem ji dajal denar, da sva se te znebila, da sva lahko bila sama. Saj ti nisi bil nikoli za nobeno rabo, ne doma, ne pri delu in ne pri ženi.«
Kori je pod težo teh brezobzirnih besed onemel in se zgrbil kot kakšen stoleten starec. V pesti je zdrobil kozarec in med prsti se mu je pocedila kri, pomešana s smrdljivim žganjem.
Nekaj mesecev po neprijetnem dogodku sva se ponovnosrečala v gostilni. Kori je bil občutno boljši na pogled. Takoj mi jeomenil neprijetnost z zadnjega srečanja in hitel pripovedovati: »V nesreči spoznaš prijatelja. Tiste Katarinine avanture se mi zdaj, ko sem vse premislil, ne zdijo nič pregrešnega. Bila je pač ženska in je imela svoje potrebe. A pri tem ni pozabila name! Vidiš, to je važno! Privoščila mi je kakšen priboljšek v tistih težkih časih, ko je tudi sama zadovoljila svoje potrebe. No, vidiš, da ni bila slaba ženska moja Katra.«
Obmolknil je in čez čas dodal: »Takšni smo ljudje. Življenje ni lahko, a sprejeti gaje treba, kakršno pač je.«
Res, Kori je življenje sprejemal, kakršno je. Niso ga strle ne bolezen ne druge nadloge današnjega časa.
IGNACJEREB Koroška Bela
Sam ne vem, kako so našli zračni taksi, ki ga je najel sudanski geograf, da bi letel v Malakal.
Iz zraka še zadnjič vidim arest in postopajoče zelene uniforme, potem vse skupaj požre savana. S te višine je zemlja videti kot oguljena kamelja koža. Tam na desni je zakajeno, vidi se tudi ogenj, kmalu bo konec sušne, dobe in pastirji požigajo svoje neskončne pašnike, da bi z dežjem, ki bo kmalu prinesel življenje, pognojili nežno zejenje. Opazim tudi orjaškega noja, kot iz slikanice vzetega, ki urno prečka obzorje. Kdo ve, kam teče? Te močne velike ptice so najhitrejši tekači na zemlji. Mesa nimajo k^j prida, love jih zaradi bahavega perja. Po več dni jih preganjajo zato, da se lahko kaka dama gor na severu okiti in bahastujim perjem. Ponosni divji noj mora pasti zaradi stare ošabne godi.
Potem se podoba sveta pod letalom začne spreminjati. V zlato rjavi se pokažejo zelene lise. Vse več jih je. Ne vem, od kod se pojavi tudi voda. Od ene do druge strani obzorja je že vse temno zeleno. Pod nami je z visoko mokro travo poraslo nizko močvirje, brez gora in dreves. Pod nami so močvirja Nila, največja gnojna jama na svetu.
Čisto nizko letimo, ko zagledam čredo slonov. Do kolen stojijo v močvirju in se gugajo, stari, mladi, najmanjši. Cela čreda v enakem ritmu se guga naprej in nazaj... Uživajo!
Tu in tam opazim ozke izhojene potke, ki vodijo sem in tja. Na številnih vodnih poteh najdem ribiče. Goli krmarijo z dolgim kolom dolge drevake proti skupini okroglih koč iz slame. Ljudje obračajo glave, nam gledajo v obraz, tečejo za nami. Najmlajši jokajo. Psi v besnem laježu skačejo po meter visoko. Potem smo spet čisto sami. Brnimo naprej proti zelenim meglicam krivega obzorja.
Pravzaprav o teh krajih ni težko pisati. Tako malo stvari je tu na prostranstvih.
Na potovanju sem kot otrok, ki v igri odkriva nove in nove pustolovščine. Več barv, več luči, več življe-
nja... Potovanje je življenje pod več sonci... In kolikokrat so mi rekli: »Doma bodi, tu ti je dobro, tu imaš vse...«
Ob srebrni, z luno obsijani reki se pokaže mesto. Malakal, komercialno in strateško pomembno mesto, središče spodnjega Nila. Iz zraka je videti kot ogromno odlagališče stare pločevine. Zarjavale od pekočega sonca in od tropskih nalivov razžrte strehe, po strani viseči električni drogovi s povešenimi žicami, prekopane jamaste ulice, polne luž in gnijočih kupov odpadkov.
V pristanu je vse črno ozkih drevakov, z bombažem preobloženih splavov in večnadstropnih lesenih barkač. Vse, kar plove po Nilu oor ali dol, se ustavf tu. Malakal je na tri tedne dolgi plovbi navzgor v obmejno Jugo eno tistih redkih naselij, kjer seda kupiti hrana, bencin, orodje.
Blizu pristanišča je še vedno stara koiomaina bolnica. Vratar je nejevoljen. Pravkar se je nabasal s pasuljem in čebulo in zaprl je s šiluškimi bradavicami ozaljšane oči, ko ga, ves tresoč se od vročice, vržem pokonci. Bruham v sod krvavih obvez in plesnivih tablet, jecljam, zavijam z očmi. V strahu, da ne bom sprejet, se delam še bolj bolnega, kot sem. Dolgo iščeva zdravnika. Angleško govoreči doktor me posluša, vpraša to in ono, nato nekaj nakraca na listek in me pošlje v farmacijo na glavni ulici.
V Malakalu je najvišje poslopje mošeja, najdaljše kasarna, najlepša pa je vsekakor farmacija. Ponoči in podnevi okrašena z razkošnimi večbarvnimi lučmi že na daleč kaže svoj velik pomen za ljudi na robutiol-nih močvirij.
Ko se kot pijana senca pojavim iz zaudarjajoče črne ulice, poslovodja s palico v roki skoči preko pulta, prežene moje večno spremstvo kričavih pobalinskih zijal, potepa pa prinese stol in naročTčaj.
»Rumene oči^maš«, pravi. »Ne verjamem, da imaš samo drisko, kofpjše na receptu, tole bo hepatitis.«.
J
	
	
Po dolgem času se pogledam v zrcalo, jn res, pri moji veri, beločnici sta rumeni.
»Dohtar ne ve, kakšne barve oči imate belci, ne zameri ljudem, če ti niso povedali, da si rumen. Jaz pa sem bil na obisku pri bratu, ki študira v Jugoslaviji,« pojasnjuje, ko me, držeč za roko, vodi čez luže k drugemu doktorju, svojemu prijatelju. Začneva veliko debato, niti čutim ne, ko mi vzame kri. Čez pol ure zvem, da je v urinu vse narobe. Moji novi dobrotniki me z izvidi pospremijo nazaj v bolnico.
Kolonialna arhitektura iz starih angleških časov je mogočna in vzbuja strahospoštovanje do tujih oblastnikov. Ta poslopja so si podobna v vseh nekdanjih angleških posestih. Upravne zgradbe, železniške postaje, šole, vojašnice in tudi bolnišnice. Debele, z mahom porasle kamnite stene, votli hodniki in zamrežena okna kljubujejo kot spomeniki. V njih vlada vlažen, zatohel vonj, koraki prazno odmevajo, v želodcu imaš moreč občutek, kot bi se najedel postanega krompirja.
V dvorani, kjer ležim na plesnivi, kdo ve kolikokrat prescani slamnjači, je zelo živahno. Vsp postelje so polne, veliko bolnikov leži po tleh. Med prehodi, pod posteljami, za posteljami, povsod čepe sorodniki bolnikov. Kričavi, neugnani otroci, kašljajoče stare mame, modrujoči starci. Vroče je in soparno.
Seveda, tudi tu, v maiakalski bolnici, ni opaziti pretirane čistoče, vendar sem za afriško dojemanje higiene zdaj že precej otopel. Zadovoljen sem. Prvo noč sem ležal na tleh, zdaj pa imam že posteljo. V veno mi počasi kaplja glukoza in nadvse usmiljene bele nune iz novomodne katoliške sekte so obljubile, da bodo zaklale kokoš in naredile juho, tako, kot jo servirajo porodnicam.
Farmacevt je prinesel termoforko ledene vode in obljubil, da se bo pozanimal za prvo letalo proti Kartumu. Po dolgem času začnem žvižgati.
POTA IN Sli* /
5*
dežurni
poročajo
Desettonska skala pred hišo
S pobočja nad Stražo se je v petek zjutraj utrgala ogromna skala in pristala pred hišo Jožeta Žigmana — Doklej bomo izzivali nesrečo?_
DOLENJA STRAŽA — Vaščanom Dolenje Straže je tudi tokrat ob strani stala sreča, čeprav — tako smo zapisali že v eni letošnjih aprilskih številk — vselej gotovo ne bo tako. V petek zjutraj je namreč pred hišo Jožeta Žigmana priletela skala s prostornino dveh kubikov in povzročila precejšnjo materialno škodo, vendar žrtev na srečo ni bilo.
seje tudi v preteklosti dogajalo, da
KOLESI IZGINILI — Vnočina I L december je nekdo iztovorne prikolice Jožeta Golobiča iz Jurke vasi ukradel zadnji levi gumi z obroči. Golobič je s krajo oškodovan za 30tisočakov. Tatu še iščejo.
LOMIL SMERNIKE IN SNEŽNE KOLE — Med 11. in 12. decembrom je nekdo ob cesti med Mokronogom in Martinjo vasjo poškodoval in polomil 19 smernikov ter več snežnih kolov. Lastnik. Novomeško cestno podjetje, je z vandalizmom oškodovano za 10 tisočakov. Razbijača še iščejo.
GROZIL V STANOVANJU — Novomeški miličniki so 14. decembra pridržali do iztreznitve 27-letncga Nedža Gojaka, začasno stanujočega v Novem mestu. Mladenič je razgrajal in grozil v stanovanju ter tako motil nočni počitek. Prijavljen bo sodniku za prekrške.
VLOM V VIKEND — Ljubljančan Albin Vodopivec je v nedeljo prijavil miličnikom, da mu je v času med oktobrom, ko je bil zadnjič v vikendu, pa do nedelje nekdo vlomil v počitniško hišo nad vasjo Hrast pri Jugorju. Na srečo storilec ni nič odnesel, vseeno pa miličniki za njim poizvedujejo.
TRAKTOR BREZ NAFTE — Nekdo je iz traktorja Jožeta Udoviča iz Mihovega iztočil lOlit rov nafte. Vozilo je stalo za stanovanjsko hišo, krajo pa je Udovič prijavil miličnikom v nedeljo.
S traktorjem zbil 1 (Metno dijakinjo
Huda prometna nesreča na cesti pri Ponikvah
PONIKVE — Na lokalni cesti v Ponikvah pri Studencu je prišlo v nedeljo nekaj pred IX. uro do hude prometne nesreče, v kateri je bila hudo poškodovana 15-letna dijakinja Irena Vizler iz Ponikev.
Vizlerjcva je tisti večer skupaj s skupino sošolcev pešačila po desni struni ceste proti vasi Arto, nenadoma pa je za njimi pripeljal s traktorjem 54-letni Anton Žnideršič iz Arta 10. Obstaja sum. daje bil Žnideršič vinjen,, glede na meglo in lemo je tudi vozil prehitro, tako Ja skupine mladih ni pravočasno opazil. Ti so se resda potem, ko so slišali, da za njimi vozi traktor, razbežali, odskočila je tudi Vizlerjeva. vendar jo je traktor vseeno zadel in zbil po cesti. Hudo poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Lahko pa bi bilo tudi drugače. Spomnimo se samo noči na letošnji 10.april,kojeskala,kiseje prav tako utrgala s pobočja Straškega hriba, priletela naravnost v kopalnico stanovanjske hiše Franca Avbarja. Le nekaj metrov stran je v spalnici tisti čas spala vsa družina.
Ob vsem tem je najbolj zanimivo to, da je hrib nad Stražo doslej že večkrat pokazal zobe, saj
SIN OBSTRELIL OČETA
LOKVE — V nedeljo so v novomeško bolnišnico pripeljali 39-letnega Latifa M. iz Lokev pri Črnomlju. Ugotovljeno je bilo, da je Latifa po nesreči ustrelil njegov šestletni sin, ki seje igral s predelano raketno pištolo. Lovski naboj je očetu poškodoval hrbet.
je v vas priletela kakšna skala, vendar se je vselej končalo brez hujše nesreče. Po prosti presoji je skala s prostornino dveh kubičnih metrov, ki je v petek treščila, pred hišo Jožeta Žigmana, tehtala okoli 10 ton. Kaj lahko naredi takšna kamnita gmota, verjetno ni potrebno posebej govoriti. Pobočje hriba nad Stražo je s takšnimi nevarnostmi na gosto posejano, še posebej gozd, kjer je moč malodane na vsakem koraku videti skale, ki grozeče štrlijo iz tal. Da bo nevarnost še večja, se je poleti po Straži pričelo govoriti o predvideni gradnji kamnoloma v bližini hriba; verjetno ni treba poudarjati, kaj bi miniranje pomenilo za že tako razrahljaneskale. O rezultatih takrat sprožene akcije glede morebitne gradnje kamnoloma, ko sta bili o nevarnosti, ki preži s hriba, obveščeni novomeška UNZ, občinski komite za urbanizem in razvoj in UIS Novo mesto, ni do danes še nič znanega.
Razbijači pred sodnikom
Ker so se kesali in pristali na poravnavo škode, za poškodovanje tuje stvari le pogojno kaznovani
KOČEVJE — Pred kočevsko	inventar, steklenice, vrata, peč in
enoto temeljnega sodišča Ljubljana	ce^° gramofon ter pomazali pod in
so bili 11-. decembra obsojeni fantje,	stene.
ki so 4. aprila 1981 temejjito Dejanje sta v glavnem priznala poškodovali družbeni dom v Želj-	Mirko Šijanec (22 let) iz Kočevja (priz-
nah. Ob odhodu dveh fantov k	nal je. da je bil pri razbijanju glavni) in
vojakom so na poslovilnem večeru	Ivan Čampa(26let) iz Koblarjev (daje
razbili vsa okna, lestence, žarnice,	razbil 3 steklenice), medtem ko je
Viktor Dulc(26let)iz Kočevja zanikal, da bi sodeloval v pretepu, pač pa je dejal, da je pretepače celo miril. Vsi trije so se dogovorili s predstavniki krajevne skupnosti Rudnik Šalka vas, da bodo za uničeno opremo plačali 30.000 din (precej opreme je bilo namreč stare). Zaradi takega sporazuma in ker sostorjenodejanjeobžalovali, so bili obsojeni Šijanec na 6 mesecev zapora, pogojno za'dve leti, ostala dva pa 3 mesece zapora, pogojno za leto dni. Sodba še ni pravnomočna.
J. P.
NA NJIVI NAŠLI MRTVEGA
DOLNJE PIROŠICE — 12. decembra ob 12.30 so na njivi blizu kolovoza v vasi Dolnje Pir-ošice pri Brežicah našli mrtvega 75-letnega Franca Pavloviča iz Gornjih Pirošic. Ugotovljeno je bilo. da je Pavlovič dan poprej pešačil iz Cerkelj proti domu. v temi pa je najverjetneje zašel, kajti obstaja tudi sum. daje bil vinjen. Na njivi je padel in obležal, kasneje pa zaradi podhladitve tudi umrl. Tuja krivda za njegovo smrt je izključena.
PREDRZNEŽU ŽE NA SLEDI
LESKOVEC — Zaenkrat Sc neznani storilec, ki pa so mu bojda že na sledi, je 14. decembra okoli 21.30 trkal po oknu stanovanjske hiše 56-letne Rozalije Vizler iz Gorice pri Leskovcu. Vizlerjeva se je trkanja ustrašila in zbežala k sosedu, medtem pa je neznanec skozi okno splezal v spalnico m od tam odnesel moško obleko in pft>šč.
Na leto 30 smrtnih nesreč
Traktor prazni kmetije
Zaradi nesreč s traktorjem vsako leto poškodovanih tudi okoli 70 kmetov — Od kod kabine za _________________starejše	traktorje?_________________
Je to zgolj statistika, če zapišemo, tla vsako leto ostane poprečno kar trideset slovenskih kmetij brez gospodarja, ker je la izgubil življenje pod traktorjem, da vsako leto poleg tega zabeležimo še blizu 70 hudo poškodovanih kmetov? Davek, ki ga pobira uporaba kmetijske mehanizacije na podeželju, je dosegel stopnjo, ki malodane ne zagotavlja kmetu varnosti niti pri vsakodnevnih kmečkih opravilih.
Povsem na dlani je. da so temu krivi premajhna izkušenost za delo s tovrstnimi stroji, nepravilno ravnanje, nepoznavanje morebitnih nevarnosti. Prav čudno zategadelj, s kakšno lahkomiselnostjo smo letošnjo pomlad velikodušno delili dovoljenja za vožnjo traktorjev vsem. ki so imeli opravljen izpit R kategorije brez vsakega preverjanja znanja. Mar lahko od takšnega voznika na traktorju pričakujemo. da bo pravilno usposobljen za vožnjo ali vsaj seznanjen z varno uporabo traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije? Časopisje, ki kar naprej prinaša vesti o nesrečah pri delu š traktorjem, temu ne pritrjuje.
Težko bo karkoli spremenili čez noč. Morebitne prvi korale k večji varnosti določilo republiške cestne zakonodaje, ki poslej določa, da morajo vozniki traktorja pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja opraviti še tečaj o varnem delu s traktorjem in priključki, prav tako pa ta zakon določa, da morajo biti letos izdelani traktorji obvezno opremljeni z varnostno kabino, vsi ostali, izdaleni pred letom 19S4. pa morajo hiti z njo dodatno opremljeni do konca prihodnjega leta.
Se pa že zdaj sprašujemo, kdo bo te varnostne kabine ali loke izdelal in kdo trak tor je z njimi opremil? O vsem tem namreč doslej ni še nihče razmišljal, kaj šele ukrepal. Menda nismo sprejeli zakon zaradi zakona?
R. RUDJA
NAJVIŠJE PRIZNANJE NOVOMEŠKI ZŠAM
NOVO MESTO —Danes bo ob 16. uri v prostorih zdravilišča v Šmarjeških Toplicah slovesnost, na kateri bodo predstavniki beograjske Politike ekspres svečano podelili plaketo najuspešnejši organizaciji ZŠAM v Sloveniji. Z letošnjim delom in doseženimi rezultati si je to laskavo priznanje priborila prav novomeška organizacija. Več o tem prihodnjič.
Čeprav je že dalj časa jasno, da rešitev ni prav veliko: skale bo potrebno odstraniti ali pa vsaj zabetonirati in učvrstiti. Česeveda ne želimo še naprej izzivati.
B. B.
VNOVIČ BREZPLAČNI PREGLEDI AVTOMOBILOV
NOVO MESTO—Tehnična baza AMZ na Otočcu bo tudi letos organizirala brezplačne varnostne teste osebnih avtomobilov, s katerimi bodo odkrili morebitne tehnične pomanjkljivosti vozil. Pregledi bodo 25., 26. in 27. decembra vsak dan med 8. in 18. uro. Za lastnike osebnih vozil je to vsekakor lepa priložnost, da preverijo tehnično brezhibnost svojih avtomobilov.
NA STRANISCU OB DENARNICO
ČRNOMELJ — 27-letni Jože Pezdirc iz Krasinca je bil minuli petek ob mesečni osebni dohodek. Denar je dvignil na pošti v Črnomlju, nato pa seje odpravil na delo v črnomaljski Belt. Po prihodu na delo je odšel na stranišče in denarnico s preko 28 tisočaki položil na polico nad školjko, ter jo tam pozabil. Ko je izgubo opazil, se je takoj vrnil na stranišče, vendar je denarnico tačas že nekdo odnesel. Kdo, miličniki še ugotavljajo.
KDO JE ZAŽGAL DRVARNICO?
DOLNJE PIROŠICE — V soboto,
15.	decembra, okoli 15. ure je prišlo do požara v drvarnici 38-letne Marije Seršen iz Dolnjih Pirošic 15. Na srečo je bil požar pravočasno odkrit in lokaliziran, saj so zublji nevarno ogrožali še bližnjo stanovanjsko hišo. Po zbiranju obvestil se je izkazalo, da je ogenj nekdo podtaknil, brežiški miličniki pa so storilcu že na sledi.
Z avtom trčili v kamnito ograjo
V nedeljo dopoldne huda nezgoda v Novem mestu
NOVO MESTO — V nedeljo dopoldne je prišlo na Kidričevem trgu v Novem mestu do do hujše prometne nesreče, v kateri so se poškodovali 26-letni voznik Silvo Bambič iz Dobra-vice, 22-letni Igor Štangelj iz Novega mesta, najhuje pa jo je skupil 25-letni Srečko Strnad iz Gorenje Straže.
Silvo Bambič je v nedeljo vozil osebni avto po Novem trgu in nato po Cesti komandanta Staneta proti enosmerni ulici na Kidričevem trgu. Pri zavijanju na Kidričev trg je pripeljal v križišče po levi strani in zategadelj s prednjim delom avtomobila trčil v kamnito ograjo ob spomeniku NOB. Vse poškodovance so takoj po nezgodi prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju le Srečko Strnad. Materialno škodo so ocenili na 50 tisočakov.
TATI J ŽE NAŠLI
NOVO MESTO — Delavci novomeške UNZ so prijeli A. G., ki je utemeljeno osumljen, da je 13. decembra ukradel 49-letnemu Antonu Ceglarju z Rebri pri Novem mestu
19.000	din. A. G. naj bi denar odnesel iz kuhinje v času, ko Čeglarja nekaj časa ni bilo v stanovanju.
KDO JE POSEKAL SMREKI?
ČRNOMELJ — 43-letni Adolf Benec z Belčjega vrha pri Črnomlju je 13. decembra prijavil tamkajšnjim miličnikom. da mu je nekdo v gozdu ob cesti med Belčjim vrhom in Bojanci posekal dve smreki in ga tako oškodoval za najmanj 10 tisočakov. Neznanega, verjetno »priučenega« gozdarja še iščejo.
»Novost« za voznike
Privezani v novo leto
Le še 11 dni do obvezne uporabe varnostnih pasov v avtomobilih — Za pozabljivce kazni
»Voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, v katerem so vgrajeni varnostni pasovi, morata biti privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti. Voznik in oseba, ki se med vožnjo v motornem vozilu ne privežeta z varnostnimi pasovi, se kaznujeta za prekršek takojšna mestu z denarno kaznijo 100 dinarjev. Ce je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev.«	r	—
Tako govori 35. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki bo stopil v veljavo že prve m i nute bližajočega se novega leta. Smo nanj pripravljeni?
Že od leta 1972 traja akcija, ki naj bi voznike spodbudila k temu.
da v svoja vozila vgradijo varnostne pasove, naslonjala za glavo in otroške varnostne sedeže, štiri leta kasneje pa se je začela obsežna akcija, ki naj bi zagotovila še uporabo varnostnih pasov. Danes, ko razpolagamo že z nič koliko pregledi in kopico statistik, lahko zapišemo, da vozniki novosti niso najbolje sprejeli. Še ne tako dolgo nazaj opravljena anketa je pokazala, da se z varnostnimi pasovi pripenja le 10 odst. voznikov, 50 odst. pa jih pasove uporablja le občasno. Kar slaba polovica je torej šoferjev, ki uporabo pasov zavračajo, pri tem pa se izgovarjajo na morebitne še hujše posledice v primerih prometnih nesreč. Lanski podatki kažejo, da je bilo pri vseh nezgodah s smrtnim izidom na slovenskih cestah privezanih le 12 voznikov in potnikov, pa še od tega je bilo 6 tujcev in 2 zdomca. Še bolj zgovorni so podatki za letošnje prvo polletje: v šestih mesecih je na slovenskih cestah izgubilo življenje 56 voznikov osebnih avtomobilov, le dva pa sta bila pripeta z varnostnim pasom.
Natanko 11 dni nas torej še loči do obveznega pripenjanja z varnostnimi pasovi in, po vsem ugotovljenem sodeč, lahko zapišemo. da voznikov na to novost nismo dovolj pripravili. Premalo je bilo narejenega po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, ni namreč dovolj voznike zapisati le s kopico statistik o upravičenosti uporabe varnostnih
pasov, premalo je bilo predvsem prikazanega filmskega pa slikovnega gradiva. Ne nazadnje lahko slabe uspehe akcije iščemo tudi pri slabih zgledih tistih, ki bi morali novost celo Rropagirati. Prava redkost je videti s pasom privezanega inštruktorja v avto šoli pa miličnika, voznika reševalnega vozila, taksija. Za novost se ne zmenijo tudi v delovnih organizacijah, saj določb o uporabi varnostnih pasov praviloma ne vsebujejo niti predpisi o notranji kontroli in varstvu pri delu tam, kjer uporabljajo službena vozila. Prava škoda tudi, da uporabe varnostnih pasov še ne upoštevajo ob reševanju odškodninskih zahtevkov pri zavarovanju, da ne naštevamo naprej.
POSLEJ PRIPETI — Po nekajletnih akcijah in prepričevanjih je dan, ko se bomo morali obvezno pripenjati z varnostnimi pasovi, tako rekoč pred vrati.
Zamujeno se pač ne da nadoknaditi in verjetno ne bo malo takih, ki jim bo pripenjanje s pasom prešlo v navado šele. ko se bodo znebili nekaj rdečih bankovcev. Če naša malomarnost in pozabljivost ne bosta imeli hujših posledic...
B.	BUDJA
Pripravljeni na zimo
Zagotovljena vozila, sol in pesek — Stalno dežurstvo — Prvič bodo plužili tudi po Hrvaškem
KOČEVJE, RIBNICA — Po besedah direktorja tozda novomeškega Cestnega podjetja Josipa Abramoviča so tamkajšnji cestarji dobro pripravljeni na zimsko vzdrževanje cest.
V obeh občinah vzdržujejo skupno 56 km magistralnih, 100 km regionalnih in 210 km lokalnih cest. Pozimi bodo za ceste v kočevski občini skrbela 4 vozila za pluženje in posipavanje, po potrebi pa bo pomagalo še ZKGP s tremi vozili, traktorjem in nakla-
NEPREVIDNO HODIL PO TIRIH *
LIPNA — Prejšnji četrtek ob 18.40 je prišlo pri železniški postaji Lipna pri Krškem do hude nesreče. 44-letni Nenad Vranič iz Nožičkega pri Srbcu je neprevidno pešačil po železniškem tiru. takrat pa je iz smeri Krškega pro-,ti Brežicam za njim pripeljal vlak. s katerim je upravljal strojevodja Zvon-koCaluta iz Maribora. Lokomotiva je Vraniča zadela, pri čemer je ta dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
NOVEMU MESTU TURNIR ZA DAN JLA
NOVO MESTO — V dvorani doma JLA je bil pred dnevi 4. tradicionalni moštveni šahovski hitropotezni turnir. ki se ga je udeležilo kar 19 ekip. Zmagovalec turnirja, ki gaje pripravi! dom JLA in ki ga je odprl starešina Djudovič, je postala ekipa Novega mesta z 59.5 točkami, sledijo pa: Dom JLA Ljubljana 56, tovarna zdravil Krka 55. JLA—starešine Novo mesto 51, SGP Pionir 50.5 SO Novo mesto 49.5. SO Metlika 49. ZRVS Novo mesto 46.5. itd. Pokale in priznanja je podelil načelnik doma Dakič.
dalcem. Za ceste v ribniški občini bo skrbelo 7 vozil Cestnega podjetja, nakladalec ribniške Komunale (za območje Svetega Gregorja) in nakladalec Cestnega podjetja (območje Vagovke in Loškega potoka). Cestno podjetje bovribniškiobčiničistilotudi tako imenovane nekategorizirane ceste, krajevne skupnosti pa bodo čistile svoje trge in parkirišča.
To zimo bodo delavci Cestnega podjetja prvič čistili nekatere ceste na Hrvaškem, in to 12 kmeesteod Broda na Kolpi proti Osilnici in 2 km ceste Novi Kot—Stari Kot—Prezid.
Na zalogi imajo že blizu 600ton (to je 60 odst. predvidene) kaspijske ruske soli, ki je primerna za nižje temperature. Pesek za posipavanje bodo dobivali iz Dobrepolj, težava pe je, ker v ribniški občini nimajo zanj primernega skladišča. Denar za nakup tega materiala je delno zagotovljen.
MILAN GLAVONJIČ
Po dolenjski deželi
• Čas kolin in s tem povezane dejavnosti zmikavtov je že napočil. Prva je to občutila Terezija Pečarič iz Čuril pri Metliki, katere shramba je ostala brez prekajenega in posušenega stegna. Po najnovejšem mesnem -ceniku je izginila dobrota vredna že blizu stari milijon.
• Milena Božič iz Smolenje vasi je prešnji teden prijavila miličnikom, da je nekdo brez njenega dovoljenja obiskal hram in ji izsoda iztočil 10 litrov vina. Če bi bilo slabo, se storilec gotovo ne bi toliko trudil.
• Kar okoli pol starega milijona škode je nekdo povzročil Martinu Blažiču iz Štravberka, ko je vlomil v njegov avto in iz njega odnesel razna živila in 10 kaset. Da ga lastnik po ugotovljeni kraji ne bi dohitel. mu je za vsak primer izpraznil še rezervoar z gorivom.
7i
KRIVE SO SLABE ZAVORE — Anton Kump iz Dragatuša se je 12. decembra peljal z osebnim avtom iz Črnomlja proti domu. Ko je izven naselja Kanižarica zapeljal v desni nepregledni ovinek, je tam dohitel traktor . s prikolico, vendar vozila zaradi prevelike hitrosti in slabih zavor ni mogel pravi čas ustaviti in ga je zaneslo na levo stran ceste. Ravno takrat je po njej pripeljala nasproti Ana Rogina iz Stare lipe pri Črnomlju. V hudem čelnem trčenju seje Roginova teže poškodovala in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 400 tisočakov.
PREHITRO JE VOZIL — 14. decembra seje Miha KelerleizŽabjaka peljal z osebnim avtom po lokalni cesti, med Malo Loko in Šentlovrencem. V vasi Krtina ga je zaradi neprimerne hitrosti v desnem nepreglednem ovinku zaneslo na bankino, kasneje še na travnik, od koder je trčil v obcestni vsek. Ob nezgodi je iz avtomobila padel 29-letni Janez Keferle iz Žabjaka v trebanjski občini in se pri tem poškodoval, tako da so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Materialno škodo so ocenili na 30 tisočakov.
L J II I I
» i
Neutrudna
zbiratelja«
pokalov
Zakonca Legan že lep čas zapisana kegljaške-mu športu
KOČEVJE — Kar premajhen je prostor v hiši Leganovih	v
Podgorski ulici za vse pokale, medalje in priznanja, ki jih je ta zakonski par prejel ob številnih uspešnih nastopih na raznih kegljiščih. Levji delež trofej pripada Kristini, članici kočevskega kegljaškega kluba.
»Z možem resno razmišljava, da bi vsem tem priznanjem namenila še en prostor, saj navsezadnje še nisva rekla zadnje besede	v
kegljaškem športu,« pravi	z
nasmehom na ustrih 52-letna gospodinja, kije temu športu zapisana že preko 10 let.
»Škoda le, da se nisem kegljanju zapisala že prejv vendar so otroci zahtevali svoje. Šele ko so odrasli, sem se pridružila možu, kije prav tako dolgo let član kočevskega kluba, precej časa pa je bil tudi trener ženske ekipe. Lahko rečem, da mi je kegljanje prineslo veliko veselih trenutkov. Letos sem bila na posamičnem prvenstvu ljubljanske regije trinajsta, kar je bilo dovolj, da sem nastopila na republiškem prvenstvu za posameznice v Mariboru. Tam sem zasedla 11. mesto in le 5 podrtih kegljev mi je manjkalo za nastop na državnem prvenstvu. Postavili so me za rezervo, sreča pa je hotela, da sem lahko vskočila v ekipo. S svojim nastopom v Cazinu, kjer so kegljale najboljše jugoslovanske kegljavke, sem lahko izredno zadovoljna, še posebej z rezultatom, 821 podrtimi keglji.«
Škoda le, da kegljaški šport v mestu ob Rinži med ženskami nima najbolj rožnate prihodnosti, saj je mladih deklet, kibise odločile za ta lepi in privlačni šport, zelo malo. Vpasib, ič.obilo kegljanje privilegij moških, danes je to povsem drugače.
»Na kegljišču se sprostim, in nič čudnega, če sem se odločila, da bom kegljala, dokler bom zmogla. Konec koncev tudi zaradi številnih osvojenih trofej, veliko sva si jih priigrala prav z možem v igri zakonskih dvojic. Šport nama je obema v veliko oporo.«
M. GLAVON.MČ
OD LETALCEV K TERITORIALCEM — Prehodni pokal športnih iger v čast dneva JLA v Posavju je v soboto v Sevnici od lanskih zmagovalcev — letalcev prevzel vodja krške ekipe Ernest Breznikar (na desni). (Foto: A. Železnik).
Pokal Krčanom
Posavske igre v čast JLA
SEVNICA —Tukajšnji športnikiso bili v soboto gostitelji tradicionalnega srečanja posavskih športnikov, ki je vsako leto v drugi občini pred dnevom JLA. Strelci so tekmovali z zračno puško na novem strelišču na občini, šahisti v Lisci itd.
V skupni uvrstitvi je letos zmagala ekipa Krškega, ki je od lanskega zmagovalca, garnizije Cerklje, tudi prejela prehodni pokal.
Drugi so bili Sevmčani, 3.Cerklje m 4. Brežice. V posameznih disciplinah so zmagali: v kegljanju in namiznem tenisu Sevniča-ni, v šahu in streljanju Krško (s Sevničani so imeli enak rezultat, zmagovalca je odločila ena deselka več), v odbojki pa Cerklje.
A.Ž.
Preko zime na zadnjem mestu
Sklenjen jesenski del prvenstva v II. zvezni ženski rokometni ligi — Slovenski derbi dna Velenjčankam — Novomeščanke pristale na dnu
Novomeške košarkarice so jesenski del prvenstva v II. zvezni ligi zaključile s porazom. V Velenju so orožje položile šele po ogorčeni borbi in tako prav na koncu ponovno ostale na zadnjem mestu na lestvici, kjer bodo morale tudi prezimiti. Res škoda, kajti po prikazani igri v zadnjih kolih si tega mesta gotovo ne zaslužijo.
Slovenski derbi dveh ekip, ki se borita za obstanek v ligi, je prinesel ogorčeno borbo za vsako žogo in na koncu uspeh nekoliko srečnejši ekipi.
Velenjčanke so resda večji del tekme vodile, polčas zaključile z dvema zadetkoma prednosti, vendar so napotki trenerja Janeza Štruklja med
podvig pa spomladi dejansko ne bi smelo biti spodrsljajev na domačem igrišču.
B.	b.
MLADINCI INLESA PRVAKI SRS!
RIBNICA — Mladi rokometaši ribniškega Inlesa so pred dnevi ponovili lanski uspeh in ponovno osvojili naslov najboljše ekipe v Sloveniji. Na turnirju v Sežani so po boljšem streljanju sedemmetrovk v finalni tekmi pre-magaliŠoštanj s 15:13, pred tem pa še ekipi Jadrana in Slovana. Najboljši igralec turnirja je bil Ribničan Tomaž Ilc. S to zmago so si inlesovci priborili pravico do nastopa na državnem prvenstvu.
M. G-č.
TEKMOVANJA ZA DAN JLA
RIBNICA — Komanda ribniške garnizije je v počastitev dneva JLA pripravila v sodelovanju s tamkajšnjimi delovnimi organizacijami vrsto športnih srečanj. Nastopilo je 12 ekip. v kegljanju so zmagali Kočevci, namiznem tenisu prav tako Kočevje, v šahu ekipa ZRVS, v streljanju s pištolo VP 1298 Ribnica in v streljanju z zračno puško vnovič Kočevje. Ze v nedeljo bo v Ribnici ekipno srečanje med šahisti in kegljači.
M. G-č.
NOVOLETNI TURNIR
NOVO MESTO — Športno društvo »13. maj« Novo mesto organizira odprti novoletni turnir v malem nogometu, ki bo 29. in 30. decembra v športni dvorani. Pismene prijave pošljite na naslov Športno društvo »13 maj« Vrhov-čeva 18. Novo mesto, pristopnina znaša 2.500 din in jo nakažite na žiro račun ŠD 52100-678-14307 do četrtka, 27. decembra. Takrat bo tudi žrebanje ekip ob 17. uri v~ prostorih gostišča Loka. Informacije dobite po telefonu 25-741 ZTKO Novo mesto. Prve tri ekipe bodo dobile pokale, najboljši igralec, strelec-in vratar pa nagrado.
Odločile štiri Plantanove trojke
Zmagi Novolesa in Novo-meščank — Tudi dekleta
  4.___________________________
Če je četrto mesto Novolesovih košarkarjev po 7. kolu prvenstva v 1. republiški ligi pričakovano, tega nikakor ne moremo trditi za enak dosežek novomeških deklet po petih kolih 1. ženske SKL. Tri zaporedne zmage so igralke Andreja Šventa popeljale pod sam vrh lestvice, česar niso pričakovali niti največji optimisti.
Košarkarice Novega mesta so si zmago nad Mariborom priborile z dobro obrambo in odličnimi skoki pod košema. Mariborčanke so se namreč odločile za hitre protinapade in največ preko njih vseskozi ogrožale vodstvo domačink, ki so imele sredi prvega polčasa že 12 točk prednosti. Ogorčen boj pa seje pričel v drugem delu, ko je najprej morala zaradi petih osebnih napak iz igre Dragmanova, zaradi utrujenosti pa je odšla na klop še Bunčeva. Gostje so v teh minutah zmanjšale razliko na vsega 3 točke, v 39. minuti pa celo povedle za točko. V igro je takrat znova vstopila Bunčeva, najboljša igralka srečanja, domačinke so dosegle še dva koša, kar je bilo dovolj za težko, a zasluženo zmago.
Fantje so tokrat gostovali v Kopru in brez večjih težav osvojili načrtovani točki. Čeprav je Novolesova zmaga, sodeč po rezultatu, prepričljiva, pa trener Jože Splichal ne more biti zadovoljen z igro. saj poročila iz Kopra govore, da se imajo gostje za zmago zahvaliti predvsem svojemu kapetanu Plantanu, ki je v odločilnih trenutkih srečanja kar štirikrat zadel za tri točke.
PUCELJ PRVAK ZA LETO 1984
NOVO MESTO — Skupni zmagovalec hitropoteznih turnirjev SK Novo mesto za letošnje leto je Jože Pucelj, ki je iz 10 nastopov zbral kar 433,32 točk. sledijo pa: Stokanovič 344.54 (9 nastopov). Milič 330.62 (10) Kastelic 307.24 (6). Škerlj 303.70 (8)’ Božovič 281,80 (9), Luzar 256,63 (6)' Scap 234,92 (10). Avsec 224,85 (10) Sušnjar 210,06 (10), Rudrnan 201.02 (8) Ud.
odmorom očitno zalegli. Novomeščanke so namreč zaigrale še bolj zagrizeno, in čeprav oslabljene brez Pelkotove in Sitarjeve; rezultat izenačile na 12:12. Do konca pa je takrat manjkalo še več kot 20 minut. V tem času so gostiteljice vendarle zmogle toliko moči, da so izkoristile nekaj napak Novomeščank in srečanje v razburljivi končnici odločile sebi v prid.
Ob zaključku jesenskega dela prvenstva je potrebno zapisati, da je Novomeščanke velikokrat športna sreča zapustila v najodločilnejših trenutkih, poleg tega jim tudi sodniki niso bili posebno naklonjeni. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi igralke trenerja Janeza Štruklja ta del zaključile vsaj s tremi točkami več, to pa bi tudi pomenilo precej boljše izhodišče pred spomladanskimi odločilnimi boji za obstanek v ligi. Razplet v prvi ligi na srečo kaže.dasodrugoli-gaško družbo zapustila le ena ekipa, to pa je treba iskati med Novim mestom. Velenjem, Zrinjskim, mogoče celo Minelom in Akademcem. Novomeščanke so v najslabšem položaju, za
METLIŠKI SMUČARJI, PRIDITE!
METLIKA — Smučarski klub Metlika bo imel v soboto, 22. decembra, ob 17. uri v učilnici izobraževalnega centra Beti letno skupščino. Novi člani sc bodo lahko po skupščini včlanili v klub, vsi pa tudi plačali članarino. Istega dne ob 14. uri se bo v prostorih izobraževalnega centra Beti začel sejem smučarske opreme.
KMALU SE PRIČNE REPUBLIŠKA LIGA
NOVO MESTO, METLIKA — Moški kegljaški ekipi Metlike, letošnjega moštvenega dolenjskega prvaka, in Novega mesta se že nekaj časa zavzeto pripravljata za nastope v drugi vzhodni skupini republiške lige. Tekmovanje se bo pričelo 5. januarja, največ težav pa imajo ta čas Metličani, saj nimajo svojega kegljišča in bodo morali izbirati med nastopi v Novem mestu ali Ivančni gorici.
N. G.
ZADNJE S TOČKO ZAOSTANKA — Posobolnem porazu proti Velenju so novomeške rokometašice na koncu jesenskega dela prvenstva pristale na zadnjem mestu. Po prikazanih igrah v zadnjih kolih, ko jim športna sreča ni stala oh strani, so si nedvomno zaslužile holjše izhodišče pred spomladanskimi odločilnimi boji za obstanek v ligi. (Foto: B. B.)
Po soboti za mesto više
Gladka zmaga novomeških odbojkarjev v 9. kolu II. zvezne lige proti Pakracu — V soboto z Metalcem
NOVO MESTO — Kar okoli 300 gledalcev seje v soboto zbralo v ttovomeški športni dvorani pod •Marofom, vendar jih je večina razočaranih odšla domov. Odbojkarji novomeškega Pionirja so namreč v 9. kolu zahodne skupine 11. zvezne lige imeli v gosteh ekipo Pakraca, vrsto, ki je v dosedanjih osmih nastopih zbrala enako število točk kot Novomeščani. Že zategadelj je bilo pričakovati enakovreden boj, vendar so gostje prikazali kaj malo odbojkarskega znanja, tako da so pionirjevci s povsem poprečno igro, ki gledalcev seveda ni mogla navdušiti, gladko osvojili novi dve točki.
Le slabih 60 minut je bilo potrebnih, da so novomeški odbojkarji strli odpor gostov, ki so se, kot kaže, že vnaprej sprijaznili s porazom. Novomeščani. za katere je ponovno zaigral Primc, so pokazali dobro igro. ki gostom ni dajala niti najmanjšega upanja na morebiten uspeh. Navsezadnje kaže to tudi podatek, da so gostje v vseh treh nizih osvojili borih 23 točk.
Riomr je s to zmago pridobil mesto na lestvici, svojega 6. mesta pa ne more izgubiti niti v primeru poraza v prihodnjem kolu z Metalcem v Sisku. Sicer pa svoje pove že uvodni podatek, da so igralci Pakraca, ki so doslej pokazali najmanj od vseh gostujočih ekip v novomeški športni dvorani, do sobote zasedali mesto pred Pionirjem.
, DEBELAKOV MEMORIAL ŠK MILAN MAJCEN
KRMELJ —- Delavsko športno društvo Svoboda iz Krmelja je pred dnevi priredilo 4. šahovsko hitropotezno tekmovanje v spomin na dolgoletnega člana in šahovskega mentorja Borisa Debelaka. Ekipno je zmaga pripadla ŠK Milan Majcen z 20 točkami, sledijo: Radeče 16. Šentrupert
15.5	itd. Med posamezniki je zmagal R. Blas iz Sevnice, za njim pa so se zvrstili klubski kolegi Levičar, Povšc in Derstvenšek.
J. BLAS
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
rokomet
II.	ZVEZNA LIGA, ženske, 11., ZADNJE KOLO: VELENJE — NOVO MESTO 21:18(12:10)
NOVO MESTO: Jerman. Simončič 1, Zupančič, Jakše4, Kramar I, Gcdler 3, Kastelic, Mršnik 9. Udovč.
KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA: 1. Dinamo 18....
10.	Velenje 7, II. Zrinjski 4, 12. , Novo mesto 3.
V prvem spomladanskem kolu igrajo Novomeščanke v gosteh z Zrinjskim.
V 6. kolu igrajo Novomeščanke ponovno doma, tokrat s Salonitom.
odbojka
košarka
I.	SKL, inoški, 7. KOLO:
KOPER — NOVOLES 84:97 (35:44)
NOVOLES: Peljahn 8, Cerkovnik 15, Laiič 16, Bajc 1 l,Seničar8, Krnjak 17. Bunc 20, Adamič 2.
LESTVICA: 1. Ilirija I0točk,4. Novo mesto 6.
odbojka
II.	ZVEZNA LIGA, zahod, MOŠKI, 9. KOLO: PIONIR — PAKRAC 3:0 (7,9,7)
PIONIR:	Vernig, Grcgurek,
Primc. Kosmina. Brulec. Babnik, Petkovič. Smrke, Škrbe, Berger, Pečar.
LESTVICA: I. Fužinar 16točk,
6. Pionir 10 točk.
V prihodnjem kolu potujejo Novomeščani v Sisak k Metalcu.
I.	SOL, ženske, 8. KOLO: PALOMA BRANIK ml. — KOČEVJE 3:1 (-9, 1. 12,9)
KOČEVJE: Drobnič, Kljun, Kočevar, Levstik, Piškur. Turk, Uran.
LESTVICA: 1. Ljubno 16 točk,
7. Kočevje 4.
V naslednjem kolu igrajo Kočevke doma s Triglavom
Vse, ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bomo organizirali tečaj za sprevodnika na vlaku
Pogoji za sprejem so:
— končana poklicna šola — program IV. stopnje zahtevnosti
— starost do 30 let
— znanje slovenskega jezika
■ zdravstvena in psihofizična sposobnost v skladu s pravilnikom o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu.
S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje pri tozd za promet Ljubljana. Po določenem času uspešnega dela imajo kandidati možnost za napredovanje oziroma dodatno izobraževanje.
Približni osebni dohodek na delih in nalogah sprevodnika znaša 38.000 din. Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih z vlakom doma in v tujini.
Prijave sprejema kadrovska služba tozd za promet Ljubljana, Trg OF 7, 15 dni po objavi.
814/51-84
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST BO IZHAJAL POSEBEJ
Skupščinski Dolenjski list (SDL), v katerem družbenopolitične skupnosti sedmih občin objavljajo raznovrstno uradno gradivo, že 21 let izhaja kot priloga Dolenjskega lista, in sicer v celotni nakladi tega časopisa. Tak način izdajanja SDL že dlje časa precej gmotno obremenjuje poslovanje naše časopisne hiše, zaradi omejenih možnosti tiskanja so nevšečnosti tudi pri urejanju Dolenjskega lista, kar navsezadnje najbolj občutijo naročniki objav, ki morajo pogosto (pre)dolgo čakati na izid SDL.
Iz več razlogov smo se odločili, da bomo od januarja 1985 dalje SDL izdajali posebej, v manjši nakladi, le za tiste, ki to želijo, s to našo odločitvijo pa soglaša tudi izdajateljski svet Dolenjskega lista. Vse družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in drugi, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino, bodo še naprej prejemali SDL, ne da bi se morali nanj posebej naročiti, preostali, ki želijo prejemati SDL (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista) pa naj izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3 V prihodnjem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 250 din, posamezni izvod, ki bo tudi v prosti prodaji, pa bo stal 10 din.
Uredništvo Dolenjskega lista
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
Ime in priimek: ...............
Kraj, ulica, hišna številka: .........
Datum:
Podpis:
KRKA	—	TOZD
ZDRAVILIŠČA HOTEL	GRAD
sta vam pripravila prednovoletna kolektivna praznovanja po ugodnih cenah. Kvalitetna hrana z vsemi značilnostmi posameznih kuhinj, pristna dolenjska vina in plesna glasba naših ansamblov vas bodo zagotovo pripeljali v prijetno novoletno razpoloženje. Informacije in rezervacije recepcija: Zdravilišče Dolenjske Toplice — Tel. 85-730 Zdravilišče Šmarješke Toplice — tel. 84-030 Hotel grad Otočec — tel. 21-830 Hotel Kandija — tel. 22-410 Vabljeni!
SGP »Pionir« — tozd MKI
objavlja prosta dela in naloge:
- 1 rezkalec — KV
- 2 strugarja — VK
Pogoj je končana poklicna šola ustrezne stroke.
Vloge sprejema 15 dni po objavi oglasa SGP »Pionir« — tozd MKI, kadrovska služba, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
821/51-84
LEVIZIJSKI SPORED
PE\	. 21. XII.
‘J.f.n >	SKI ŠOLSKI SPORED: TV
kol:	Nacionalni parki. Risanka.
Seilnr .itinent, Smogovci
10.30	ROČI LA
10.35	>' V ŠOLI: Zgodovina. Risan-
ka, Planet Zemlja, Igra na kotalkah. Risanka. Teorija književnosti. Razumevanje govora in teksta
17.05	— 00.15 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25 PREDSTAVLJAMO VAM BIG BAND I V NOVI SAD
17.55	ŽA MANO, MULCI, madžar-ska otroška serija
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKE-GA OBMOČJA
18.40	ZDRAV1ČNE VODE: PORTOROŠKE TERME, izobraževalna serija
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	ARMADI ZA PRAZNIK, prenos prireditve ob dnevu JLA
21.15 VČERAJ ZA JUTRI: Jugoslovanski mozaik, dokumentarna oddaja
21.55 NE PREZRITE
22.10 DNEVNIK
22.25	ARABESKA, ameriški film
DRUGI PROGRAM
17.10 l est — 17.25 Dnevnik — 17.45 Pustolovščina: Pionirski pohod —
18.15 Pisma — 18.45 Apsambel lli-džanke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drugo jugoslovansko baletno tekmovanje — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota — 22.10 Manon 70 (francoski film)
TV ZAGREB
17.30	Video strani — 17.40 Poročila
— 17.45 Pustolovščina — 18.15 TV Koledar— 18.25 Kronika občine Reka
— 18.45 Tribuna — 19.30 Dnevnik —
20.00	Armadi /.a praznik — 21.20 Šogun — 22.10 Dnevnik — 22.25 Kultura srca
SOBOTA, 22. XII.
7.45	— 13.00 in 14.45 — 22.55
TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 ZBIS — J. Ribičič: NANA. MALA OPICA, otroška serija
8.20	PLDENJŽEP
8.50	PEŠEC V AVTU. otroška serija
9.10	PUSTOLOVŠČINA: V DOMOVINI DEKLICE HEIDI. otroška oddaja
9.35	A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH. mladinska nadaljevanka
10.05 ČUDEŽI NARAVE: AMERIŠKI LOS. kanadska poljudnoznanstvena serija
10.25	VČERAJ ZA JUTRI: TEKMOVALNA VNEMA, dokumentarna oddaja
11.05 LJUDJE IN ZEMLJA.ponovitev
12.(8) SPOZNANO. NEZNANO, oddaja o znanosti
12.55 POROČILA
15.(8) NEZNANI CHAPLIN: SKRITI ZAKLAD, angleška nadaljevanka
15.55 POROČILA
16.(8) VATERPOLO — PARTIZAN : JADRAN
17.00 PJ V KOŠARKI — PARTIZAN : CZ
18.30 ČUDEŽI NARAVE: Živalisve-ta. kanadska poljudnoznanstvena serija
18.50	RISANKE
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 VELIKI BELI UP, ameriški film
Gre za izsek življenja prvega velikega črnopoltega boksarskega šampiona Jacka Johnsona, za njegovo kraljevanje v boksarskem ringu leta 1910 in za njegovo ljubezensko zvezo z. belopolto žensko, ki je bila v tistem času pa tudi kasneje praktično nemogoča. kazniva in deležna obsodb tako s strani belcev, kot črncev. Režiserja Ritta bolj kot junakova uspešnost v ringu zanima njegova osebnost, osebnost človeka, ki se je bil pripravljen upreti družbenim konvencijam in prepovedim, ki je vseskozi poskušal ohranili človeško dostojanstvo in pravico do svobode. V takšni neenakopravni borbi posameznik seveda ne more zmagati, niti kot človek niti kot šampion.
21.4» ZRCALO TEDNA
22.00	ANDREJ IZ STRAŽIŠČA, zabavnoglasbena oddaja -
22.50	POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.00	Srečno Kekec (slovenski film) —
16.30 V kraljestvu sanj — 17.30 V. Radovič: Husinska vstaja (TVdrama) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ulični pevci —
20.30 Dokumenti našega časa — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota —
21.45	Ironija usode (1. del sovjetskega filma) — 22.40 Poezija
TV ZAGREB
9.(8) Zimski šolski Sedem TV dni -orkester Zagreb —
15.50	TV koledar -Partizan : Jadran Partizan : CZ— 18 — 19.30 Dnevnik
21.45	Dnevnik — tedna
spored — 14.45 - 15.15 Vojaški 15.45 Poročila —
— 16.(8) Vaterpolo
— 17.00 Košarka 30 Živeti z naravo
— 20.(8) Film — 22.00 Zit konec
NEDELJA, 23. XII.
8.25 — 13.05 in 14.10 — 22.30 TEI I Ii KS I
8.40 POROČILA
8.45	ŽIV ŽAV. otroška matineja
9.35	ZA MANO. MULCI, ponovitev madžarske nadaljevanke
10.05	PARK AVENIJA 79. ponovitev ameriške nadaljevanke
11.40 625. oddaja /a stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA’
14.25 MOSTOVI
14,55	G. Sleianovski: NAŠA LETA. nadaljevanka I V Skopje
15.50	1 >ROČI LA
PONEDELJEK, 24. XII.
8.55 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED: TV 'koledar. Naši narodni parki: Krka.
Risanka, Sedmi kontinent. Smogovci
10.35	I V V ŠOLI: Dostojevski. Risanka. ponovitve. Mali program. Risanka. Poklic. Mozart
17.05	— 22.15 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25	PEŠEC V AVTU. otroška serija
17.55 NEGA BOLNIKA NA DOMU.
15.55 MOŠKI. KI JE PRIŠEL NA VEČERJO, ameriški film
To je izredno zabaven in duhovit film o tem. kaj se lahko prizadetim pripeti, če slavnemu moškemu spodrsne pred hišo. v katero je povabljen na večerjo. Film je poln imenitno interpretiranih. domiselnih in nadvse duhovitih dialogov.
17.55 ŠPORTNA POROČILA
18.10	TV KAVARNA
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
•20.(8) A. Marodič: RESNIČNI OBRAZ ANITE NOVAK, nadaljevanje
in konec
20.55	MINIATURE: Mlini ob Krki
21.10	ŠPORTNI PREGLED
21.40	ŽIVETI V NARAVI, reportaža TV Sarajevo	,
22.25	POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00	Oddaje za JLA —	15.30
Nedeljsko popoldne — 17.30 Najdaljši dan (ameriški film)— 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet v letih 1900—1939 — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Pragovi (madžarska nadaljevanka)
s>--iagrai>JHg
izobraževalna serija
18.10	SPEKTER
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	VIDEO ŠOLA. oddajtr za mlade
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRN A
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	GOSPOD HALPERN IN GOSPOD JOHNSON, angleška drama
21.00 SPOZNANO. NEZNANO, oddaja o znanosti
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Mesto basni — 18.00 Miti in legende — 18.45 Glasbeni album — 19.(8) Telesport —
19.30	Dnevnik — 20.(8) Znanost —
20.50	Zagrebška panorama — 21.05 Hit meseca — 21.55 Dinastija
TOREK, 25. XII.
8.55 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED: TV koledar. Naši narodni parki. Risanka. Sedmi kontinet. Smogovci. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka. Metropolitanski muzej: Vzpon krščanske umetnosti. Šola. Risanka. Glasbena vzgoja. Zadnje minute
15.55 — 22.35 TELETEKST
16.10	ŠOLSKA TV: USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE — Aprilska vojna, dokumentarna oddaja
17.25 POROČILA
17.30	ZBIS — H. Ch. Andersen: MALA MORSKA DEKLICA
17.55 NAŠA PESEM — MARIBOR 84. 6. oddaja
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	SANKAČI, češkoslovaški kratki film
18.55 KNJIGA
Oddaja je zamišljena kot pregled literature, ki je na Slovenskem izšla
letos. Predviden je izbor iz del Daneta Zajca. Lojzeta Kovačiča. Valentina Cundriča. B. A. Novaka. Marka Kravosa. Svetlane Makarovič. Nika Grafenauerja. Tomaža Šalamuna. Žarka Petana. Toneta Pavčka in drugih.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 D. du Maurier: MOJ A SESTRIČNA RAHELA, angleška nadaljevanka
21.00 AKTUALNO: Tara — naravni ali energetski zaklad?
Eden od pogojev za razvoj črnogorskega gospodarstva je ustrezna energetska osnova. Kako jo zagotoviti? Najhitreje, najbolj poceni in najbolj »pri roki» bi bilo postaviti hidroelektrarne. vendar na katerih vodah? Je ekonomska upravičenost dovolj velik razlog, da Črnogorci prelijejo v kilo-
vate tudi nekatera naravna bogastva in lepote, ki jih občuduje ves svet? Oddaja bo skušala z vseh plati prikazati razloge za Večmesečne vroče razprave o gradnji ene izmed hidroelektrarn na reki Tari. ki je pri Unescu zapisana v dediščino narodov vsega sveta.
21.45	DNEVNIK
22.(8) IZ KONCERTNIH DVORAN: V. Globokar: VOIE ZA ZBOR. ORKESTER IN RECITATORJA
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju — 18.15 Čas knjige — 18,45 Glasba in pleš skozi stoletja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Po poteh svobode —
21.35	Zagrebška panorama — 21.50 Čas jazza
SREDA, 26. XII.
8.55	ZIMSKI ŠOLSKI SPORED: TV koledar. Naši narodni parki: Reka fara — !. del. Risanka. Šedmi kontinet. Smogovci. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Življenjske skupnosti. Risanka. Alpsko smučanje. Vojna zvezd. Risanka, Čarobna piščal. Planšarstvo
17.50	— 23.30 TELETEKST
18.05	POROČILA
18.10	CICIBAN. DOBljR DAN — Klovni so bolni od smeha: Čevlji
18.25 POMURSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA: Pomladni tek. Spomini na zlato, češkoslovaška filma
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.18) Film tedna: Prometna zmeda, francoski film
21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.35	KULTURNE DIAGONALE
22.05	DNEVNIK
22.15	OMIZJE
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Merlin —
18.15	Pisma: Dojran — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.(8) Jazz — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Srečanje z Ivanom Jeftičem — 21.50 Povodi in sledi
ČETRTEK, 27. XII.
8.55	ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
10.35	TV V ŠOLI
16.15	— 22.10 TELETEKST
16.30	ŠOLSKA TV
17.45	POROČILA
17.50	A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, mladinska nadaljevanka
18.25	POSAVSKI OBZORNIK
JSKI LIST
18.40	NA SEDMI STEZI
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME 20.(8) TEDNIK
21.05	ANA PAVLOVA, sovjetska nadaljevanka
21.55 DNEVNIK
obračun obresti zaletol984!
DRUGI PROGRAM
16.25	Smučamo vsi — 17.25 Dnevnik
— 17.45 Varuhi časa — 18.15 Znanost
— 18.45 Show cxpress — 19,15 Mladinska oddaja — 19.45 Atene: Balkansko prvenstvo v košarki — Jugoslavija (Bolgarija
21.15 Glasbena oddaja
22.15 Zagrebška panorama
Nasvet, ki lahko veliko pomeni
Vsem imetnikom deviznih hranilnih vlog
Bliža se konec leta in z njim pomemben dogodek tako za banko kot za vse varčevalce:
Vse do letos smo stvari okrog pripisa obresti tudi za imetnike deviznih sredstev urejali razmeroma preprosto, brez večjih nesporazumov ali zastojev in v oboiestransko zadovoljstvo S spremembo zakonskih določil o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa delavca na začasnem delu v tujini, pa so se stvari okrog obreiti za leto 1984 v marsičem spremenile.
Zato vas želimo ob tej priložnosti ponovno seznaniti z nekaterimi podrobnostmi in vas hkrati zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek v zvezi z obračunom in pripisom obresti za leto 1984 predvsem za vas kar najmanj zapleten, hiter in čim bolj ugoden.
Kot že rečeno, bomo vsem našim občanom, ki ne bodo predložili v banki dokazila o delu oziroma prebivanju v tujini, morali obresti obračunati in izplačati v dinarjih. Pri tem pa bomo obresti seveda obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge Te pa. kot veste, znašajo
7.5% za nevezane hranilne vloge.
9 % za devizne vloge, vezane nad eno leto.
11% za devizne vloge, vezane nad dve leti in 12.5°o za devizne vloge, vezane nad tri leta.
Tako obračunane obresti bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna. 31. decembra 1984.
V dinarsko protivrednost preračunane obresti od vaših deviznih prihrankov bomo potem vodili kot vpogledno vlogo na posebnem računu in jih obrestovali po 7.5% obrestni meri vse do dne. ko bomo dobili vaš nalog, na kateri dinarski račun naj vam ta sredstva prenesemo
Priporočamo vam. da zato čimprej. po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer imate devizni račun ali ste odprli svojo devizno hranilno knjižico, ter našim delavcem posredujete številko svojega tekočega računa oziroma dinarske hranilne vloge.
Pri tem se lahko poslužite posebnega obrazca, ki ga dobite v banki, ali pa nam pošljete kar zahtevek, ki ga objavljamo.
Nikar tudi ne pozabite, da si z vezavo sredstev zagotovite neprimerno višje obresti, zato naj ne bo odveč naš nasvet, da nam sporočite številko svoje že obstoječe hranilne knjižice za vezane vloge, ali pa odprete novo.
Hvala za razumevanje. Ljubljanska banka.
Zahtevek
za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih
(ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice) prosim, da obresti, obračunane po računu (Številka deviznega računa) prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa)
v banki (naziv banke in enote banke)
na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa)
Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spremembe.
Kraj in datum
Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe
Zahtevek pošljite enoti banke, kjer imate svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico.
ljubljanska banka
P E S M m m m
I/D O L
f f t
E N J S m m m
K E/D E
m m
Z E L E
».\obena zgodovinska knjiga ne bi /todala laku verne /iiidobe o dolenjski deželi, kaljo podajajo le pesmi. Iz mozaika v antologiji zbranih pesmi je nastala jasna slika. Dolenjska je v nji zaživela.«
Janez Menart
PESMI DOLENJSKE DEŽELE
NAROČILNICA,
Naročam izvodov antologije Pesmi dolenjske
dežele.
Cena izvoda je 2.300 din. Račun bom plačal:
— po povzetju ali v 3 mesečnih obrokih Ime in priimek ali naziv delovne organizacije: .
Kraj, ulica, hišna številka:
Datum:
Podpis (za DO tudi žig):
Naročilnico pošljite na:
Š Dolenjski list, Germova 3, Novo mesto
Mirenska mrliška vežica je dograjena
Že uresničujejo prog-ram samoprispevka
MIRNA — Na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki je bil letos 3. junija, so Mirenčani glasovali »za«. Rezultat je bil tesen, vendar samoprispevek velja od L julija letos, kmalu pa so se pričela tudi dela iz programa.
Priprave na gradnjo mrliške vežice potekajo že dolgo. Zemljišče zanjo so pridobili že pred petimi leti. kasneje so bili pripravljeni projekti. Medtem je gradnja končana, zdaj bo potrebno samo še do konca urediti okolico. Gradnja mrliške vežice je veljala 5 milijonov dinarjev vsa dela skupaj pa bodo veljala še milijon dinarjev več.
Kot so krajani Mirne lahko že sami opazili, je bila letos asfaltirana ploščad pred Mercatorjevo samopostrežnico. kjer st) denar’za dela prispevale tudi delovne organizacije z Mirne. Hkrati so asfaltirali spodnji del avtobusnega postajališča. Kot je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Mirnu, pa so že v dogovoru s Sig-matom, da bo izdelal tudi tri tipska avtobusna postajališča.
Največ hudih besed je bilo rečeno na račun Sokolske ulice, ki pelje na Roje III. Predračun za asfaltiranje dela ulice je že narejen, krajevna skupnost je že prejela ponudbo Cestnega podjetja iz Novega mesta. Za ta dela namerava krajevna skupnost prispevati milijon dinarjev, okoli 2 milijonu dinarjev pa bodo prispevali tamkajšnji krajani, stanovanjska skupnost in ostali uporabniki.
Prihodnje leto se večjih del ne bodo lotili.	j	5.
Št. 51 (1845),- 20. decembra 1984
MK
tozd industrij*
Popust je do 40%.
sobotah od
20. decembra 1984
DOLENJSKI
UK* 5
Komisija za delovna razmerja DO Birostroj v skladu z določili 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v DO Birostroj
ponovno objavlja prosta dela in naloge
birotehnika IV za nedoločen čas za potrebe servisa precizne mehanike v Krškem.
Pogoji:
— zaključena elektrotehnična šola — smer elektronika, V. stopnja Ul ali RTV mehanik
— 1 leto delovnih izkušenj
— zaželen izpit B kategorije
Za podrobnejše informacije se obrnite za Birostroj, Gregorčičeva 24, 62000 Maribor, telefon (062) 23-361. Kandidati naj pošljejo pismene prijavez opisom dosedanjih del in dokazili o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na nasžov: »Birostroj«, komisija za delovna razmerja, 62000 Maribor, Glavni trg 17 b.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
811/51-84
Razpisni komisiji delavskega sveta tozd Konfekcija Dobova in DSSS
razpisujeta naslednja dela in naloge:
1. individualnega poslovodnega organa: direktorja tozd Konfekcija Dobova
2. direktorja službe za organizacijo in informacijske sisteme
Pogoji:
Pod 1:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost
Pod 2:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost
Razpis velja 15 dni po dnevu objave. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Prijave zbira Kadrovsko splošni sektor Beti, Metlika, Tovarniška 2.
Industrija motornih vozil DO Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto „
tozd Proizvodnja opreme Črnomelj
objavlja dela in naloge:
— kuharski pomočnik — kuhar
Pogoji:
— KV kuhar
— 6-mesečne delovne izkušnje
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: IMV—tozd Proizvodnja opreme Črnomelj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpoznejp v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Novotehna«, Glavni trg 11, Novo mesto
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
kontrolor plinskih priključkov
Pogoji:
— dokončana osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj Kandidat mora imeti:
— opravljen izpit za kontrolorja plinskih priključkov
— vozniški izpit B kategorije
— lastno vozilo
Za objavljena prosta dela in naloge bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
\	820/51-84
Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško
proda osebni avtomobil AUD1100 GLS,
letnik 1979.
Licitacija bo dne 21. 12. 1^84 ob 9. uri za družbeni in ob 10. uri za zasebni sektor.
815/51-84
Vse od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala
9 OPEKARNE ZALOG
NOVO MESTO, tel.: 21-403,22 - 291
Sprejemamo naročila za leto 1985!
Zagotavljamo datum dobave opečnih izdelkov lastnega proizvodnega programa tistim kupcem, ki bodo'naročili potrebne količine že v decembru 1984 ter do konca januarja 1985. Priporočamo nakup v naši prodajalni: cement, apno, salonitne plošče, tervol, armaturne mreže, nosilce, preklade, polnilce itd.
CIKCAK PO KOČEVSKI
PRAŠIČA POBEGNILA — Davorin Hočevar s Ceste v Mahovnik, v Kočevju je 10. decembra zjutraj prijavil miličnikom, da je ujel dva (domača) prašiča, težka po okoli 80 kg. Malo kasneje pa je Barbara Hudorovac iz Rožne 32 prijavila pobeg dveh prašičev. Snidenje je bilo prisrčno.
PUŠKA POD OMARO — Franc Horvat iz Kočevja, je prijavil 9. decembra tatvino lovske puške iz nezaklenjene omare v predsobi. Puško so našli miličniki že naslednji dan veni bližnjih hiš. Vzel jo je Ž. T. in jo skril pod očetovo omaro.
NEKULTURA PRED KULTURNIM DOMOM — 13. decembra okoli 21. ure je v Stari cerkvi pred kulturnim domom vinjeni V. D. brcnil Č. R. v predel leve rame (?!), nato pa še pretepel Č. M., ki ga je opozoril, naj se ne obnaša nekulturno. Še pred prihodom miličnikov je V. D. »odšel s kraja dogodka«. Verjetno se je spomnil, daje bil le nekaj dni prej pred sodiščem v Kočevju obsojen na pogojno kazen.
TOVORNJAK SE JE PREVRNIL
KARTELJEVO — 31-letni Janez Bradač iz Drganjih sel je v petek peljal tovornjak iz Zagreba proti Ljubljani, za njim pa je prav tako s tovornjakom peljal še 36-letni Žarko Barič iz Nove Gradiške. V Karteljevem je Barič pričel prehitevati Bradačev tovornjak, v tem trenutku pa seje za prehitevanje odločil še Bradač. Zapeljal je na levo stran ceste, pri tem pa zaprl pot Baričevemu vozilu. Ta je sicer zaviral, vendar ga je pri tem zaneslo na neutrjeno bankino, od koder sc je vozilo prevrnilo. Poškodovanega Bariča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem koso materialno škodo na vozilu ocenili na 700 tisočakov.
LUTKOVNA PREDSTAVA
Pred kratkim je našo šolo obiskal lutkar Cveto Sever in nam predstavil lutkovno igrico Vrtiljak ter različne vrste lutk. Povedal namje.dasoseprvi začeli ukvarjati z lutkami Čehoslo vaki. Zaigral je tudi na kitaro in zapel nekaj pesmic o vrtiljaku. Tovariš ravnatelj se je lutkarju ha koncu zahvalil za lep nastop, nam pa povedal. da je predstavo omogočila kulturna skupnost Trebnje.
JOŽE PADOVAN, 7. r OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
Industrija motornih vozil DO Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto
tozd Proizvodnja oken in kovinske galanterije Šmarjeta
objavlja dela in naloge,
— obratni tehnolog II
Pogoji:
— lesni ali strojni tehnik
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: IMV DO TME Adria — kadrovsko splošna služba, Novo mesto, Zagrebška 18—20.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v roku 30 dni po končanem zbiranju ponudb.
Na ta razpis se lahko javite vsi, ki ste avtorji prototipov, izdelkov, načrtov ali morda samo zamisli, a jih še niste predstavili ali pa doslej brez uspeha. Prijavite lahko izume s tehničnega področja in koristne predloge ali ideje, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju.
"Strokovna komisija bo pregledala in ovrednotila vse zanimive in izvirne ideje, patente, izume in izdelke za razstavo na sejmu »Domače pameti«.
Poleg priznanj bomo avtorjem podelili tudi značke »DOMAČE PAMETI«.
Uredništvi Dnevnika in Nedeljskega si pridržujeta pravico objavljanja najzanimivejših inovacij in idej v Dnevniku ali Nedeljskem.
Gradivo bomo avtorjem vrnili, če bodo to želeli.
Prijavo pošljite čimprej, najkasneje do 31.1.1985, in sicer na naslov: DNEVNIK-NEDEUSKI »Domača pamet«, Kopitarjeva 2, 61000 Ljubljana.
r----------------------------------------
! PRIJAVA:	'
'	i
j Ime in priimek:............................................. \
i Točen naslov:...........................................
i
1 Starost:................................................
i i i i i i
Poklic:............................................................  i
i Opis ideje: (izdelka, prototipa, skice, načrta, i I
i fotografije; navedite, kako in kje ste se že predstavili)	I
i ;
,       ==J!
L	'	j
J
---------
RAZPIS
DINOS Ljubljana
tozd Priprava odpadnih surovin
Delovna enota Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge finančno administrativna dela
Pogoji:
srednja strokovna izobrazba — ekonomski tehnik in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj v finančni stroki, poizkusno delo 2 meseca.
Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: DINOS, Novo mesto, Ljubljanska cesta 35.
TEDCNSMj.r
505
Četrtek. 20. decembra — Evgen Petek, 21.decembra — Peter So-ota, 22. decembra — Dan JLA Nedelje. 23. decembra — Viktorija Ponedeljek, 24. decembra — Eva Torek, 25. decembra — Božidar Sreda, 26. decembra — Štefan Četrtek, 27. decembra — Janez
LUNINE MENE
22. decembra ob 12.46 — mlaj
3D
5
BREŽICE: 21. in 22. 12. ameriški Ulm Barbarosa. 21. 12. nemški film Patricija. 23. in 24. 12. ameriški film Super fant. 25. in 26. 12. ameriški film ZgodbaoJ. Kennedy.27. 12.ameriški Ulm Kramer proti Kramerju.
ČRNOMELJ. 20. in 23. 12. hong-konški film Ping in pong. 21. 12. ameriški film Jaz in nilski konj. 21. in 23.
12.	jugoslovanski film Tesna koža. 25.
12.	ameriški film Dva super policaja. 27. 12. francoski film Bilitis.
DOLENJSKE TOPLICE: 22. m 23.
12.	francoski film Izredna žena.
KOSTANJEVICA: 22. 12. ameriški film Monstrumi morijo. 23. 12. ameriški film Tihotapci izgubljenega blaga.
KRŠKO: 20. 12. ameriški film Vroči žvečilnik. 23. 12. ameriški film Boksar za dolarje. 25. 12. risanka Tom in Jcrv. 26. 12. italijanski film Herkul triumfira. Od 26. do 31. 12. program novoletnih risank.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 20. 12. angleški film Vedoželjna Rita. Od 21. do 23. 12. ameriški barvni film Plavi grom. 25. in 26. 12. ameriški film Krvni bratje. Matineje: 20. in 21. 12. češki lilm Lolek in Bolek. 22. in 23. 12. pisani program. 24. 12. slovenski pravljični film Kekec. 26. in 27. 12. češki lutkovni film Robinzonove pustolovščine.
SEVNICA: 20. 12. italijanski film Mračna ljubezen. 21. in 22. 12. ameriški film Goljufiva igra. 23. 12. ameriški film Strup in med. 26. in 27. 12. ameriški film Surovi udarci.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM delavca, mlajšega fanta, za priučitev v mizarski stroki. MIZARSTVO Marjan llar. Vrh pri Ljubnu 2. Novo mesto.
S
TAMOVANJA
MIRNEMU EANTU oddam opremljeno in centralno ogrevano sobo. Novo mesto, telefon 23-883.
PRODAM opremljeno enosobno stanovanje v Novem mestu (naselje »Plava laguna »ob Cesti herojev). Vseljivo v maju 19X5. Naslov v upravi lista (7066/84).
Motorna vozila
PRODAM Zastavo 101. letnik 19X4. ter kombi IM V—1600 v dobrem stanju. Informacije na tel. 20-22X.
R 4, letnik 1975. brezhiben, ugodno prodam. Tone Bobič, Dobe 9 a. Kostanjevica.
Z 101, letnik 1976, obnovljeno, ugodno prodam. Rudolf Jakša, Gaber 3, Semič, telefon 56-329 (v petek od
15.	ure dalje).
LADO, letnik 197X. prodam. Telefon (068) 61-161
PRODAM Z 101 C. letnik 81 in Z 750 SC letnik 80. Malenška vas 26, Mirna peč.
PRODAM VW 1200. registriran, letnik 1974, ali zamenjam za ZASTAVO 750. Marjan Vegel, Kočarija 5. Kostanjevica na Krki.
R 4 TLS. letnik 1978. prodam. Ogled ves dan, samo ta teden. Miroslav Ograjšek. Kolarjeva 2. novo mesto.
126 P. letnik 19X4. prodam. Dolinar, Lutrško selo 16. Otočec.
Z 750 luxc. letnik 1976. prodam. Gazvoda, Smolenja vas,.50. Novo mesto.
RENAULT 4 TL. letnik 1978,
dobrem stanju, prodam. Dol. Toplice 172.
TOMOS APN 6 in RENAULT 8 S prodam. Brane Uhernik, Otočec 48.
Z 750, letnik 1981. prodam. Krapež, Orehovec, Kostanjevica.
NSU 1200. letnik 1971. prodam. Informacije na tel. 23-134. interna 18 (dopoldne), ali 85-979 (popoldne).
LADO 1200 standard, letnik 1978. prodam. Dane Lozar, Rožanc 17. Črnomelj.
NOVE blatnike in praga za Z 101 prodam. Naslov v upravi lista (7065/ 84).
Z 101 lux 1977 uuodno prodam. Tel. 69-716.
PRODAM 126 P, letnik 1979, in Z 750. letnik 1981. Zupančič, Veliki Podljuben 18, Uršna sela.
DVE ZASTAVI 750, letnik 1972 in 1975. ugodno prodam. Blaž Cerjak, Aškerčeva 2. Krško.
R 4, neregistriran,letnik 1973. nujno prodam. Tel. 20-224.
Z 101 comfort, letnik 1982. prodam. Tel. 56-270od 19. ure dalje.
PRODAM FIAT 126 P, letnik 1981,
11300 km. Informacije na telefon (068) 23-585, popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1980. prodam;, Alojz Derčar. Podgora 15. Straža.
ZAPOROŽCA, letnik 1979, registriranega, prodam. Florjančič, Loka 14, Šentjernej.
R 4, letnik 1978, prodam. Telefon
22-184 ali 84-524. dopoldne.
AUDI 50 LS, letnik 1976. prodam. Ivan Zupančič, Gabrje pri Soteski 8, Straža.
PRODAM novo karoserijo za R 4 GTl . Šentjernej 60.
126 P.letnik I980,odličnobhranjen. prodam. Ogled v Koštialovi 9.
PRODAM po ugodni ceni osebni avtomobil znamke VW 1200. letnik 1965, registriran do septembra 1985. Informacije na telefon 71-708 ali pa 73-541.
R 4, malo rabljen, prodam. Jože Kahn. Dol. Gradišče 17. Šentjernej.
R 4 TLS, letnik 1979. prevoženih 40000 km. prodam. Lenart. Smolenja
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITt^ tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehni-čni urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naročnina 900 din. Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Nov?) mesto 52100-603-30624 Naslov. Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov ih fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
vas22 B. tel. 21-826int.207,dopoldne.
UGODNO prodam V\V 1300. dobro ohranjen. Telefon 32-048.
ZASTAVO 750 LE, letnik 198,1. prodam. J el. 21-653.
PRODAM motor za Z 750, prevoženih 13000 km. Informacije na naslov: Slavica Testen. Gotna vas 30. Novo mesto.
PRODAM dve zimski gumi Travah malo rabljeni, za Z 750. Telefon 24-590.
126 P, letnik 19X0. prodam Hlača. Ob Težki vodi 28. Novo mesto:
PRODAM opel kadet, letnik 1970. Jarc. Ivanja vas 8. Mirna peč.
ŠKODO 110 L, leto izdelave 1974. ugodno prodam. Avgust Kopač. Gubčeva 4 a. Trebnje.
PRODAM ZASTAVO 1300 EC. letnik 1979 (35000 km), registriran do novembra 1985. Zlatko Romih. Šegova 18. Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750 L. letnik oktober 197X. dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Anton Derganc. Podgora 27. Straža.
R 4, letnik 1976. neregistriran, prodam za 5 M. Telefon 23-939, popoldne.
VVARTBURG TURIST, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 23-664. popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1978. prodam. Jerman, Gorenja vas 9, Mokronog.
FIAT 125 P (7X()(H) km) ugodno , prodam, .lupi Baumkirher, Bohorska 6. Šmarje — 68290 Sevnica, tel. 8-1-542.
GOLFdiesel. letnik !983,zdodatno opremo prodam. Žonta, Potov vrh 4, Novo mesto.
»■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■•■•■■■■•■■■•■■a*
■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»H
jj Kmetijski stroji j
PRODAM motokultivator (8 KM), plug, Irezo in motorno žago Makulo. Peter Goleš. Rosalnice 49, Metlika.
PRODAM kosilnico in obračalnik za traktor Tomo Vinkovič, oboje v dobrem stanju. Albert Povše, Klenovik 4. Škocjan.
PRODAM nov dvobrazdni plug »OLD«. Frane Vovk. Pečje I. Sevnica, telefon (068) 82-371. po 19. uri.
TRAKTOR Ursus (35 KM) prodam. Franc Muhič. Veliki Kal 3. Mirna peč.
PRODAM kosilnico BCS 127 in osovino za prikolico in obračalnik SIP. Telefon 25-148.
PRODAM traktor Steier 30 s koso in kabino, dobro ohranjeno. Franc Povše. Klenovik 7, Škocjan.
PRODAM traktor PORSCHE (20 KM), generalno obnovljen. Franc Pucelj. Mokronog 204.
PRODAM traktor Zetor 4711 ali IMT 533 in 13-colski gumi voz. Naslov v upravi lista (7063/84).
PRODAM traktor Ursus (prevoženih 260 ur) ali zamenjam za močnejšega. Silvo Papež. Lopata K). Hinje.
PRODAM dobro ohranjen traktor Štore 404. Jože Klobučar, Uršna sela I a.
PRODAM traktor URSUS C 335 in izkopalnik za krompir ter 4 mesece brejo kravo, ki je imela dva teleta. Kristelj Glavan. Železno 1. 68211 Dobr.Jč.
PRODAM
KUČMO in ovratnik iz polarne lisice. novo. ugodno prodam. Telefon 85-125.
PRODAM trajnožarečo peč Tobi plamen, rabljeno 3 mesece.'Murn, Podgora 6. Straža.
USNJENO JAKNO klasičnega kroja. številka 50. prodam. Telefon 25-388 (popoldne).
PRODAM hladilnik z zamrzovalnikom. televizor, kuhinjo Marles (komplet ali po elementih). Telefon 23-906.
ELEKTROMOTORNO centrifugalno vodno črpalko MIO-Standard 700 lit./min., vibracijski vrtalni stroj in termostatske radiatorske ventile prodam. Telefon 23-305 (zvečer).
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Bogovae, Cesta herojev 32. Novo.mesto. Tel. 22-138.
POCENI PRODAM siporeks 5 cm. 8-literski električni bojler. bide. železne cevi 1/2 cole. Telefon (068), 88-952 (vsak delavnik dopoldne).
PRODAM motorno žago Stihi 08. Martin Cvelbar. Šmarje 37,Šentjernej.
PRODAM pralni stroj Gorenje. Informacije od 15. ure dalje na tel.
23-957. Šerovič. Nad mlini 43, Novo mesto.
PRODAM sedežno garnituro. Telefon 23-893.
PRODAM kavč. sobno kredenco, lestence, kompresor, termoakumulacijsko peč. Telefon 21-970.
PRODAM malo rabljeno motorno žago Alpina 070 S. Rafael Zupan. Gorenja vas 13. Šmarješke Toplice.
PRODAM kuhinjsko mizo s stoli. Rodič. Kristanova 2. Novo mesto, po
16.	uri.
UGODNO prodam popolnoma novo spalnico, še tovarniško zapakirano. plačljivo lahko tudi na tri obroke. Telefon 23-960.
PRODAM dve novi gumi za R 4 in nekaj rezervnih delov. Rus. Šegova 14. Novo mesto.
PRODAM barvni televizor Gorenje. Telefon 20-376. po 15. uri.
PRODAM otroški voziček z avtosedežem. sedežno garnituro z
dvema foteljema in termoakumulacijsko peč (3 K W). vse po ugodni ceni. Pokličite na telefon 20-297.
PRODAM otroško sobo brez ležišča. Nad mlini 48. Novo mesto, telefon 25-046.
U(«ODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Kličite v popoldanskih urah na tel. 21-0X2.
PRODAM črno-beli televizor Gorenje. Franc Vidmar. Travni dol 4. Uršna sela.
PRODAM konja, starega 7 let. Željko. Trjbuče 26. Črnomelj.
PRODAM skrinjo (380 I). rabljeno, kostanjeve kole in dve rabljeni zastekljeni okni. Cena po dogovoru Telefon 32-092.
PRODAM visečo vago na štango (230 kg). Anton Gole. Mirna peč 43.
PRODAM pletilni stroj PASSAP DUOMATIC. Ogled možen vsak dan. Zdenka Kerin. Trška gora 63. Krško, telefon 72-113.
STROJČKE za rezanje keramičnih ploščic (tudi končno rezanje) in rezervne vidia koleščke prodam. Pošljem tudi po povzetju. Telefon (061)349-272.
PRODAM malo rabljen električni štedilnik (4 plošče). Telefon 25-986.
UGODNO prodam biceskin dizel motor 420 ccm. generalno obnovljen. Janez Majde, Luža 4, 68211 Dobrnič.
PRODAM televizor El Niš. brezhiben. Zlatko Romih.Šegova 18. Novo mesto.
PRODAM univerzalni mlin UM 11. izdelek MIO — Osijek. Informacije na telefon 21-432. dopoldne.
PRODAM dva prašiča (120 kg. 150 kg). Telefon (068) 32-086.
PRODAM jabolka za ozimnico zelo poceni (10 din kg). Naslov v upravi lista (7064/84).
K U P I M
KUPIM stroj za izdelavo strešne opeke, ročni ali vibracijski. Telefon (064) 42-067.
KUPIM starejši barvni televizor Gorenje v okvari. Telefon (068) 24-259.
diplomske naloge. Vidmar, T omšičeva 46. Senovo, in Brežice. Telefon 62-746.
NUJNO potrebujem večjo vsoto denarja za dobo enega leta. Naslov v upravi lista (7059/84).
IRENA MLAKAR iz Studenca, preklicujem vse_ neresnične besede zoper Darjo KUŠTRIN iz Studenca in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
JANEZ SIVC, Dobrava 54. Škocjan. prepovedujem JANEZ RUPARJU iz Štrita sekanje gozda ob mojih parcelah št. 3375/22 in 1738 na Štritu. dokler se ne uredijo točne meje. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal.
VEČJO obdelovalno parcelo (njivo) v izmeri 2.05 ha pri Mrtvicah, k. o. Cerklje ob Krki, in 0.80 ha travnika v bližini Skopic prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu (068) 71-225.
PRODAM enodružinsko 4-sobno hišo z vrtom in vsemi pritiklinami v Vinici pri Črnomlju ali zamenjam za hišo ali stanovanje v Ljubljani. Informacije: Podgorelec. Ljubljana. Kržiče-va 4. telefon 328-006. ob 20. uri.
PRODAM novejšo stanovanjsko hišo (II x 7,5) z lepim naravnim vrtom v izmeri pribl. 4000 nr in malim kozolcem, oddaljeno 2.5 km od Dolenjskih Toplic. Zelo lepa lega. Vse informacije po telefonu (061) 722-290.
PRODAM družinsko hišo, novo. v Brežicah. Lahko tudi zamenjam za stanovanje v Zagrebu. Vse informacije dobite po telefonu (041) 413-595, Zagreb.
ZIDANICO in vinograd (približno 10 arov) pri želežniški postaji v Semiču prodam. Rudolf Macele. Kristanova 22. Novo mesto.
PRODAM 7 arov vinograda, ležalni in visoki kamin. Telefon 85-754.
DVE STANOVANJI, takoj vseljivi, v tristanovanjski hiši z. velikim vrtom ob Krki v Novem mestu (center) ugodno prodamo. Informacije na telefon (068) 22-027.
PRODAM 54,06 a (parcela na ravnini, del njive, del travnika) v Vel. Trnu. Prodam 173,78 a (parcela nagnjena, njive in travnik, možna strojna obdelava, možna gradnja) v Vel. Trnu. Vse informacije v popoldanskem času na telefon (068) 72-493.
PRODAM njivo v izmeri 1 ha 84 nr pod Karteljevim. Informacije v soboto. 22. decembra, pri Juncu. Ulica Slavka Gruma 2 (Brod). Novo mesto.
PRODAM enostanovanjsko hišo. staro 20 let. z. elektriko in vodo ter nekaj zemlje v Ivanji vasi 13 pri Mirni peči. Naslov v upravi lista (7060/84).
PRODAM dve njivi v vasi Kočevje pri Črnomlju. Telefon (068) 58-305.
NEDOGRAJEN VIKEND na Brezovi rebri prodam. Informacije na telefon (061) 345-756.
RAZNO
15. decembra je izginil psiček (ne čistokrvni španjelk Sliši na ime Ari. je črne barve, daljše dlake, delno kodrast. ima močan, košat rep. nad očmi-obrvmi in pod gobčkom ter prsmi je svctlorjav. ima viseča ušesa, tčžak je blizu 15 kg. Kdor bi kaj vedel o njem. naj sporoči na telefon 22-951 Najditelj ali izsleditelj dobi nagrado.
STAREJŠI UPOKOJENEC išče starejšo upokojenko za gospodinjo. Šifra: »UPOKOJENEC-/
VZAMKVA v oskrbo starejšo žensko ali moškega,/ nekaj zemlje na rc I aci j i Se mm v— Bres t a n iea—Krško. Naslov v upravi lista (7062/N4).
ODDAM v najem prostor /a obrt. skladišče ali garažo. Trebnje. Rimska cesta 19.
PROI I.SORK A inštruira nemščino, angleščino in slovenščino ter lektorira 1
- C
Dragi mami in stari mami NEŽKI ŠTRK iz. Hrastulj 13zanjen80. rojstni dan veliko sreče in trdnega zdravja želijo hčerke z družinami, posebno pa vnučka Barbara in Marko.
Danes praznuje 85. rojstni dan naša draga mama MARIJA ŠUŠTERŠIČ. Podgrajčeva mama. iz Zgornjih Lakovnie. Ob njenem visokem jubileju ji čestitajo in ji želijo še vrsto let vsi njeni.
OBVESTILA I
VALILNICA na Senovem obvešča, da bodo piščanci od 21. decembra dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek. Valimo bele težke, grahaste in rjave nesnice. Krmila bodo zagotovljena. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Priproča se Mijo GUN.IILAC. valilnica. Kajuhova 3, 6X2X1 Senovo, telefon (068) 79-375.
VALILNICA PETELIN K AR bo začela z valjenjem piščancev. Obveščamo cenjene stranke, da že sprejemamo naročila za enodnevne piščance težke pasme za' meso in rjave nesnice. Naročila sprejemamo vsak delovni dan od 7. do 14. ure v Muzejski ulici 3 pri novomeški tržnici ali pa v valilnici v Cegelnici tudi v popoldanskih urah. Prvi piščanci bodo v drugi polovici januarja. Za naše stranke sr> krmila preskrbljena. Se priporočamo!
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! — servis gospodinjskih aparatov v Metliki: Štedilniki, plinske peči. mešalniki, sesalniki, sušilci las. kavni mlinčki itd. v garanciji in izven. ELFKTROINSTALACI.il: IN POPRAVILA gospodinjskih aparatov Ivan PETRIČ. CBE 59. Se priporoča m in vsem želim srečno in uspešno novo leto 19X5!
POPRAVEK
Pri zahvali za MARIJO SITAR iz Jablana 9. ki je bila objavi jena v prešnji številki, je bila pomotoma izpuščena zahvala sosedom Kolenčevim za pomoč, za kar se opravičujemo.
NARODNOZABAVNI ansambel se priporoča za igranje na silvestrovanjih. Naslov v upravi lista (7061/84).
PIŠČANCE vseh vrst do 5 tednov starosti bomo prodajali od februarja dalje. Prednaročila sprejemmo na naslov: Franc Humek, lrča vas 18. Novo mesto, telefon 24-496.
STRANKE obveščamo, da bomo prodajali še po stari ceni enoletne rjave kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajati bomo pričeli \20. decembra. Stane Zdravje. Zalog 17, Novo mesto, telefon 24-594.
CENJENE STRANKE obveščamo, daje CLUB KRISTAL odprl vsak dan. razen nedelje, tildi od 9. do 16. ure. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje.
FRIZERSKI SALON MILKA. Novo mesto. Partizanska 3. želi strankam SREČNO NOVO LETO 1985. Obveščamo stranke, da bo salon 29. decembra odprt od 6. do 17. ure. 31. decembra pa od 6. do 13. ure.
V času od 28. novembra do 4. decembra so v novomeški porodnišnici rodile. Marija Knez iz Spodnjih Vodal — Marka, Jožica Pavlin iz Soteske — Bojana in Boruta, Andreja Erazem iz Slovenske vasi — Nejca.
Marjana Šolman iz Otočca — Lidijo, Ana Kunej izStraže — Matejo, Justina Pavček iz Karteljevega — Uroša, Irena Vene iz Hrastulj — Borisa. Suzana Kalin iz... Bršljina — Anjo. Marija Štravs iziiabrja — Marjana, Kristina .! Rogelj ižfPraproč — Simona, Polonca Florjančič z Malega Kala — Tejo. Darinka? Ružič iz Kočevja pri Črnomlja — Roberta. Ždenka Češnovag iz Ljubljane — Dejana, Sabina 'ffožič s Ceste — Damjana. Milena tpruner iz Stranske vasi — Jernejo.]«Ljubica Gršič—Jurkaš iz JurovegjP— Danijela. Janja Budič iz Leskovca: — Roberta. Nežka Šimec iz GiršičevMartino. Darinka Omerzu s Senoilbga — Jasno, Jadranka Kolegar iz Gorenje Straže — Leo. Jožica Rus iz Dobravice — Silva. Darinka Kordelc iz Brestanice — Katjo, Ljubica Benkovič iz Lukšičev — deklico, Jožica Pirnar iz Gorenjega Gradišča — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Antonija Blatnik iz Trdinove 5 b — Martina. Marjanca Kopač iz Ulice Danila Bučarja 8 — Roka, Sofija Živkovič z Novega trga 5 — Aleksandra. Pavla Kobe s Part ižanske 29 — Majo. Liljana Rifelj—Žnidaršič. Nad mlirri 5 — Miha in Vlasta Arh iz Jerebove'2(T^— Ano. Čestitamo!
NA OBISKU V MELAMINU
Delovna organizacija Melamin Kočevjepraznuje letos 3()-letnico obstoja. Ob jubileju smo jo obiskali člani lilerarno-dopisniškega krožka in se z njenimi predstavniki pogovarjali o zgodovini, razvoju in prihodnosti tovarne. Tovarna stoji že skoraj na robu mesta. Prebivalci Kočevja se ježimo, ker se iz dimnikov včasih Siri neprijeten vonj. V pogovoru smo zvedeli, da tovarna ima čistilne naprave in si strokovnjaki prizadevajo. da bi čim manj onesnažili okolje. Proizvajajo pomembne surovine za lesno in čevljarsko industrijo ter za industrijo barv in lakov. Delajo v treh izmenah. Delo je težko in tudi nevarno. So uspešni, posvečajo veliko skrbi inovacijam in spodbujajo delovno prizadevnost. V Melaminu so nam obljubili vsestransko pomoč pri šolanju. Se posebej članom kemijskega krožka.
ALEN BAUER. 7. e OŠ Zbora odposlancev Kočevje
O ŠKODLJIVOSTI RAZVAD
Prejšnji teden nam je v Domu za učence Majde Sile dr. Rafko Kapš predaval o škodljivosti kajenja, alkoholizma in narkomanije. Predavanje je bilo namenjeno predvsem učencem prvih letnikov. Čeprav o tem poslušamo vsak dan. smo marsikaj slišali prvič. Prepričana sem. da se je kdo !e zamislil nad škodljivimi posledicami teh razvad, zlasti kajenja, ki je med srednješolsko mladino zelo razširjeno.
MARIJA ZLML.IAK Dom za učence Majde Sile Novo mesto
HARMONIKARJI Vadimo
Vsak ponedeljek imamo v glasbeni šoli v Krškem učenci harmonike vaje orkestra. Ta deluje šele tri letji, vendar nastopamo na prireditvah v glasbeni šoli. pa tudi v delavskem domu lidvar-da Kardelja smo že nastopali. Letos nas vadi že IS. Vodi nas Ltelka Posel, ki vedno poskrbi, da so vaje čimbolj zabavne.
BRANKA GERŠAK. 7. b OŠ XIV. divizije Senovo
DOBER OBISK V KINU
RIBNICA — Kino v ribniškem domu JLA je edini v tem kraju. Število obiskovalcev je v jesenskem času še porastlo. k čemur je gotovo prispevala nizka cena vstopnic (40 din) pa tudi predvajanje komercialnih filmov, ki najbolj privlačijo mladino. Manj obiskovalcev imajo filmi, ki so umetniško na višji ravni, ki govore o resničnem življenju in ki so pogosto za svojo kakovost nagrajeni. Kljub temu bodo tudi v prihodnjem letu v kinu doma J L. A predvajali filme, ki so bili v zadnjih letih ocenjeni v svetu kot najboljši. Na programu pa bodo tudi vsi domači filmi, ki so bili prikazani na filmskem festivalu v Pulju.
M.G-č
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame. stare mame, sestre in tete
TEREZIJE ERBAN
roj. Steblaj iz Hrastulj 15
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter župniku zn lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
9. decembra seje v 48. letu starosti tiho poslovil od nas mož, oče, stric ter
brat
LOJZE STARC
iz Gabrja 116 pod Gorjanci	x-
Prisrčna hvala dobrim sosedom in gasilcem iz Gabrja, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in ižrekli sožalje. Hvala tudi kolektivu IMV in Labodu Novo mesto, 3. razredu OS Brusnice. Gasilskemu . arustvu in mladincem iz Gabrja za podarjene vence in denarno pomoč, pevcem za za pete žalosti n ke, župniku za lepo opravljeni obred ter Ivanki Boltez in Vinku Rukšetu za poslovilne besede. Prisrčna hvala Jožetu Franku za vso pomoč.
Žalujoči: žena Pepca, hčerka Jožica, sin Slavko in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, tast in stric
IVAN PUCELJ
iz Svibnika 25 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu GorenjeG A Titovo Velenje, TOZD Kompresorji Črnomelj, Domu počitka iz Metlike, posebno pa sosedom, ZZB za organizacijo pogreba in izrečene poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. ŠPenkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta
FRANCA OPREŠNIKA
iz Novega mesta upokojenega voznika reševalnega avtomobila
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnemu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, dr. Miroslavu Vodniku za dolgoletno skrb in nego. Zdravstvenemu centru Dolenjske in osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrb in nego ter reševalnim postajam dolenjske regije. Posebno zahvalo,tov. Lojzu Drganu za poslovilne besede, novomeški godbi za odigrane žalostinke in župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so pokojnega pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 79. letustarnosti nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi mož, ata, ded,
brat in stric
JANEZ LEVSTEK st.
z Brega pri Ribnici
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom, kolektivom Riko, Kočevski tisk. KIT Ribnica, govorniku g. Gradišarju za poslovilne besede, čebelarskemu in gasilskemu društvu, pevcem in dekanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Karolina, otroci Mirko, Marjan, Marta, Marija in Janez z družinami, hčerka Anica,
sestra Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
ANTON LENARČIČ
s Suhorja 7 pri Prečni
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu LABOD in Ribiški družini, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedu Rostanu za poslovilne besede na domu, družini Kukman in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi Suhor, dne 8. decembra 1984
Vedno smo radi te imeli, skupaj živeli v slogi in veseli, a prišel je kruti dan, o ljubi oče, tvoje življenje je ugasnilo kot dan.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta
KARLA BEVCA
iz Kovačjega grada upokojenca, Maistrovega borca, udeleženca NOB
se najiskreneje zahvaljujemo medicinski sestri Marici, vaščanom Kovačjega grada, Vukovcev in Učakovcev, delavcem IMV, društvu upokojencev iz Črnomlja, tov. Flajniku za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V S P O M I N 24. 12. 1980 — 24' 12. 1984
Minila so štiri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, oče in brat
NIKO
BADOVINAC
gostilničar iz Metlike
Čas hitro beži, a bolečina za teboj je iz dneva v dan večja. Pogrešamo te, toda nadomestila zate ne najdemo nikjer.
Mama, oče, hčerki Petra in Danica, brat in sestra
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubega očeta, brata, deda, pradeda in strica
ALOJZIJA JUREČIČA
se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala bratrancu Stanislavu, njegovi ženi Justi ter vsem njegovim za skrb, požrtvovalnost in trud v teh dneh. Posebej se zahvaljujemo župniku Novaku za lep^pogrebni obred in tople besede slovesa, moškemu pevskemu zboru iz Cerkelj, pevovodji Franciju in pevcem njegovega zbora iz. Podbočja za prelep izbor pesmi na domu, v cerkvi ter ob odprtem grobu. Hvala vsem!
Družina Jurečič
Veliko Mraševo, v decembru 1984
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babiett in prababica
ALOJZIJA KOŠMRL
Potov vrh 45 (Križe)
Prisrčno se zahvaljujemo sprodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter spremili pokojno na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Mercatorja, Tovarne zdravil Krka in Komunale Novo mesto. Lepa hvala tudi župniku za opravljeni obred, govorniku in pevcem za zapete pesmi.
Žalujoč: vsi njeni
Tvoj glas je utihnil, ostalo je tvoje srce,
. še solza te naša boleča več ne prikliče nazaj.
Domov nam le v tihi spomin vsak dan prihajaš ti.
V SPOMIN
Z bolečino in žalostjo v srcih se spominjamo 17. decembra 1982, ko nas je zapustil naš dragi mož, ati in stari ata
FRANC NOVAK
iz Vrhtrebnjega
Spomin nate ne bo nikoli zbledel in bo v naših srcih vedno živel. Iskrena hvala vsem, ki sega še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem grobu.
V tihi žalosti: vsi njegovi
V 74. letu je prenehalo biti srce drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE
MIKLIČ
z Rdečega kala 20
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, najbližjim sosedom in drugim vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
FRANCA TRATNIKA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo tov. Ivanu Aupiču za organizacijo pogreba ter Upravi za notranje zadeve Novo mesto, ŽB Kot in Društvu upokojencev Semič za poslovilne besede.	»
Žalujoči: žena Marija, sin Žarko in hčerka Sonja z družinama, sin Rudi z družino iz Avstralije, sestre in ostalo sorodstvo
Kot pri Semiču, 5. decembra 1984
19
V	i
Gomile bodo kulturni spomenik
Bo grobišče v Sajevcah iz starejše železne dobe in antike zavarovano?
STANE NUNCIC
»Nikoli se nisem rini/ naprej.« pravi Slane Nunčič. krepak 70-letnik čokate postave, ki so ga na svet prinesli vsi svetniki, kot se rad sam in tudi kdo od njegovih malo pošali, ker je privekal na dan v srednji kmečki družini pri Krškem ravno I. novembra. Toda Nunčičevo zavzetost in marljivost so zmeraj opazili, zato so ■mu zaupali najodgovornejše naloge. Lahko bi rekli tudi oblastne, politične in še kakšne funkcije, a te besede Slane Nunčič ne sliši najraje, saj je ime! pred očmi vedno predvsem delo, ki ga mora čim temeljiteje opraviti, »funkcija« pa je bila zmeraj le bojni položaj za lažje izvojevanje številnih manjših in večjih bitk. Značilno za Nunčiča je tudi to, da ni nikoli zviška, s položaja opazoval razvoj dogodkov. temveč se je rad posvetoval z ljudmi in jim prisluhnil.
Zelo živ stik je ime! s svojimi volilci. ko je bil krški župan, saj je bit vsako soboto ali nedeljo vsaj na enem zboru občanov. »Včasih so nekateri rekli, da sem edini župan v Sloveniji, kise zanima tudi za kmetijstvo.« se spominja Nunčič. Kar 15 majhnih zadrug v krški občini so združili najprej v tri, pozneje v eno in nato je nastal Agrokombinat Krško, kjer je bil Nunčič direktor kar 17 let. Združili so vsa posestva, posebno pozornost so posvetili razvoju sadjarstva in vinogradištva. Nunčič se mora precej boriti za uveljavitev strokovnosti, kol župan pa za razvoj gospodarstva. Vede! je. da je treba najprej razviti ekonomsko bazo. šele nato nadstavbo. Zato je občina Krško tako napredovala. »Nisem se boril za institucije. Mi smo že
■X%'
tedaj združevali za vinograd-	s
ništvo, naložbe. Hodil sem na	**
delavske svete v Celulozo in	^
drugam in spodbuja! delavce, da	^
so se odločali za razširitev	'j
proizvodnih zmogljivosti, kot	\
rečemo razširjeni reproduk-	J
ciji.« pove Nunčič.
Kmetijstvo po svetu nima iste ^ obveznosti kot industrija; pri nas pa kmelijci ne zahtevajo	~
nobene potuhe, ampak močnejše	^
spodbude, stimulacijo, meni	J
Nunčič. Ne bi si smeli zapraviti	^
zaupanja, ki ga trenutno	%
načenjajo tudi previsoke obresti.	J
kajti če bo pridelava hrane	V
upadla, si kmetijstvo ne bo več	J
kmalu opomoglo. Nunčič z	5
veseljem obdeluje pol hektarja svojega vinograda. Sam obreže trte, ne zmore pa najtežjih del.	\
ker so posledice ran. ki jih je	J
dobil, ko je bil v partizanih v	^
Dobju pri Planini ranjen. prehude.
Kose je predvojno po končani ji meščanski šoli hotel zaposliti. ^ na Vidmu, kjer so »vladali« klerikalci, ni dobil službe, saj je f bi! kot podnačelnik Sokola v ^ Krškem preveč naprednih pogle- ji do v. Nekaj časa je bil tudi ' starešina »Napredne mladine« v * Stari vasi. Ker so bili Nunčičevi j _v »/selitvenem pasu. so tudi oni s pooegmli. tirat je Sel v partizane. * Stane pa je dobil delo na železni- y ei in je pomaga! NOB kot akti- N vi st. Jeseni 194 J pa je postalo le J prevroče in je pobrisal v parti- \ zane. Bi! je sekretar okrajnega komiteja Šmarje pri Jelšah, po \ osvoboditvi pa je daI »skozi« S vse reorganizacije in je bi! med drugim sekretar okraja Bre- »s žice. pozneje Krškega, okrajni tožilec v Črnomliu. na S Ptuju... Službovat je v Trbo- J vljah. Novem mestu in nitipomi- ^ sliti ni smel. da je prikrajšana J družina in on sam. Ko so ga 1944 sprejeli v Partijo, si je pač »-naložil največje breme in odgovornost, ki ne dovoli izmi- \ kanja: zato je Stane Nunčič S kljub možnosti, da bi se predajal preleslim vinograda in krnelo- H vanja. še danes lam, kjer ga j* potrebujejo. Ta čas uspešno vodi ^ občinsko borčevsko organiza- S cijo v Krškem, a še to ni njegova zadnja beseda. Če ga bodo S seveda kje spet potrebovali...	| -
PA VEI. PERC *
SAJEVCE — Območje gomilnega grobišča v Sajevcah pri Kostanjevici predstavlja enega redkih, celotno ohranjenih tovrstnih kulturnih spomenikov. Raziskovalni posegi so že pokazali, da spadajo gomile vstarejšo železno dobo, najdba antične grobnice pa dokazuje uporabo grobišča tudi v rimskem času.
Gomilno grobišče se razprostira pri vasi Sajevce vzhodno od Kostanjevice.
med cesto, ki pelje proti Brežicam in Krškemu, ter reko Krko. Razteza se okoli 600 metrov v dolžino in 100 metrov v širino, same gomile pa merijo vpoprečju !5do20metrovinsododva metra visoke.
Doslejjenatem prostoru dokumentiranih 22 železnodobnih in ena rimska grobnica. Razen gomil 8,10,11 in 16, ki so povsem odstranjene in so v tlorisu vidne zaradi slabše rasli trave na steril-
Iz kart bo skočil zajček
Miran Čanak, „čarovnik“ evropskega slovesa, na prireditvi Živžav v Novem mestu
NOVO MESTO — Letos bo vse tri dni gost novoletnega Živžava na novomeškem Glavnem trgu eden najboljših slovenskih -čarovnikov«, Ljubljančan Miran Čanak—Mirani, ki se ga mnogi mlajši in starejši spominjajo tudi z malih zaslonov kot izrednega mojstra iger s kartami in
arovnik Miran Canak
drugih' rokohitrskih spretnosti. Na Dolenjskem se bo pojavil prvič in bo nastopil predvsem s programom za najmlajše, ki so njegova najboljša publika. »Otroci še vedno verujejo v čarobna carstva, čarovništvo in čarovnike. Tudi sami so neke vrste čarovniki. Če nečesa ne znajo povedati, povedo kaj drugega. To je njihov trik«, pravi Minp>p svojem prvem poklicu, ki ga opravlja že II. leto. Drugi njegov poklic je dipl. socialni delavec.
Čarovništvu se je zapisal kot šestnajstleten fant. potem, ko mu je stric pokazal enostavno »finto«, kako cigareto vidiš, v naslednjem trenutku pa pred tvojimi očmi izgine. Začela se je vaja, ki ni imela konca. Ure in ure je premetaval karte, vadil skrivanje in mešanje in po štirih letih je že dal vedeti, da mu v kartomagiji daleč na okoli ni enakega. V njegovih rokah karte oživijo, pričnejo skakati in se skrivati med prsti, spreminjajo svoje vrednosti in nazadnje zgorijo v ognju, potem pa se iste spet pojavijo.
Seveda pa je to le ena od njegovih čarovniških mojstrovin. Čestokrat nastopi v vlogi magika, rokohitrca, iluzionista. Skratka, njegova naloga je zabavati ljudi, ki bi želeli biti prevarani. »Začel sem na ulici, potem sem se preselil v bare in diskoteke, restavracije in hotele in nazadnje spoznal, da je še najljubša otroška publika. Vesel sem. ko lahko petletnega fantka naučim, da izvede pravo malo čarovnijo. Uživam povsod, kjer je dobra publika. Veliko je takih, ki na moje prireditve prihajajo zato, da bi me odkrili, jaz pa imam zanje v rezervi še sto in sto trikov. Prav smešno je. koso prepričani, da si čarovniki pomagamo z rokavi. Morda so si naši stari kolegi res, danes pa rokavov skorajda ne uporabljamo. Čarovnika današnjih dni bogati izredna spretnost. Gledalca je potrebno v trenutku, ko razmišlja v pravi smeri s svojimi gibi prevarati in prisiliti k razmišljanju v napačno smer«, je nekaj spretnosti razkril čarovnik Miran.
Obiskovalcem Živžava se torej obeta prva velika predstava pravega poklicnega čarovnika, ki bo na veliki tribuni pred rotovžem nastopil vsak dan med 16.30 in 19. uro.
J. PAVLIN
Ohranja izročilo
Angelca Kvas že 20 let izdeluje lutke v narodnih nošah
ČRNOMELJ — Pred dobrima dvema desetletjema je bila Angelca Kvas predsednica turističnega društva v Črnomlju. Takrat so na njeno pobudo odprli turist biro. Angelca, ki je tudi sama delala v njem leto dni, je pritegnila Belokranjke, ki so še vedno sledile ljudskemu izročilu inseukvarjalez domačo obrtjo, da so svoje izdelke prodajale tudi v črnomaljskem biroju. Navdušila pa je še pet žena, da so začele izdelovati lutke v narodnih nošah: danes jih od teh dela le še Rezka Cimerman. Že 20 let pa je temu delu zvesta tudi Kvasova.
»Lutk ne delam iz potrebe po zaslužku, saj je ta pičel: 400 din za par. Pač pa sem vesela, da se ta domača obrt ohranja«, pove Angelca, ki izdeluje lutke v slovenski narodni noši in planšarje. »Načrt« Za lutke in pomanjšane kroje oblačil je naredila sama, trudi pa se, da bi bili izdelki čimbolj pristni. Da ji to uspeva, potrjujejo mnoga priznanja Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki jih je prejela za ohranjanje domače obrti.
Kvasova naredi na lutki vse razen glave, rok in obuval. Potoži pa, da kljub temu, da lutke merijo le dober pedenj in da je za eno potrebno kaj malo materiala, vsega ni moč dobiti pri nas in mora ponj celo v tujino. A je to ne gane. prav tako kot je ni ganilo, ko so ji šivilje priznale, da prejvsešijejo obleko kot ona obleče eno lutko. To nikakor ne pomeni, diTAngelca ni spretna, saj je izpod njenih rok prišlo že na tisoče lutk, a. je delo zaradi tega. ker jevglavnem ročno,
zelo zamudno.
B. M.
Angelca Kvas
Volk, kakršnega ne pomnijo
Trofeja Martina Pečavarja iz Nestoplje vasi
bil presenečen, ker volka, odkar sem lovec, v gozdu še nisem videl. V nižinskih predelih jih ni, nad Črmošnjicami pa sojih že uplenili nekaj, vendar tako velikega še nikoli,« povePečavar. Zato se Martin kljub dobro desetletje dolgemu lovskemu stažu ni mogel ubrhniti ponovnemu lovskemu krstu.
NESTOPLJA VAS — Čeprav Martinu Pečavarju iz Nestoplje vasi pri Semiču na kmetiji nikoli ne zmanjka dela, se svojima konjičkoma — čebelarjenju in lovu — ne more odpovedati. Enajst let je že v semiški lovski družini Smuk, in čeprav je za njim že vrsta uspešnih lovov, priznava.
Kako ponosen je Martin na svojo trofejo, pove tudi to, da mu je neki zdomec za žival ponujal 50 tisočakov, a ni pristal na kupčijo. Ustrojena volkova koža mu bo poleg mnogih drugih trofej gotovo najdražji spomin.
B. M.
Kultura mladih
V Krškem spet »Dnevi kulture mladih 84«
Člani krške Glasbene mladine so zopet pripravili niz. prireditev pod skupnim naslovom »Dnevi kulture mladih 84«. Letošnji dnevi so po številu prireditev res za polovico manjši, saj jih bo le sedem, zato pa so te bolj pripravljene. Občinstvo si je že ogledalo originalen videoposnetek dogajanj na legendarnem Woodstock festivalu, poslušali so predavanje Draga Vovka o zgodovini rock glasbe, v Domu mladih pa so se predstavili trije ansambli iz. Krškega — Pred remontom, Gusta Gabo in Britanic. Jutri, 21. decembra, bosta Mira in Matija Terlep predstavila slovenska ljudska glasbila in zvočila, v soboto, 22. decembra, bo otvoritev razstave mladih likovnih ustvarjalcev, sledila pa bo še prireditev »Sonce v predalu«, ki jo pripravlja Literarni klub Beno Zupančič. Za zaključek letošnjih dnevov kulture mladih pa bo 27. decembra mlade in stare razvedril Andrej Šifrer s samostojnim koncertom. Vse te prireditve bodo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem.
G. R.
ni zemlji, so ostale gomile nepoškodovane, čeprav so že precej sploščene od oranja. Skratka: dosedanja arheološka raziskovanja območja najdišča gomilnega grobišča v Sajevcah so pokazala, da gre za visoko ovrednoteno 'arheološko najdišče, ki ga je treba zaščititi za kasnejše raziskave. Občitl-
• Ljubljanski zavod predlaga, da bi za območje spomenika veljala 1. stopnja varstvenega režima. Raba prostora na zaščitenem območju devetih parcel za 11 lastnikov mora ostati nespremenjena, zato poslej razen za tradicionalno kmetijsko izrabo ne bo dovoljeno nikakršno poseganje v zemeljske plasti, niti melioriranje zemljišča, kaj šele izravnavanje gomil.
ski komite za družbene dejavnosti v Krškem je zahteval, naj Regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine iz Ljubljane pripravi vsebino odloka o razglasitvi gomilnega grobišča Sajevce za kulturni spomenik.
Načelna nezazidljivost grobišča je potemtakem že samoumevna, toda če naj bi ljubljanski zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine dajal tudi soglasja za vse spremembe na stanovanjskih in gospodarskih objektih, domačini upravičeno pričakujejo veliko mero razumevanja, saj brez tenkočutnosti za njihove potrebe tudi ni moč pričakovati, da bi bili oni spoštljivi do kulturne dediščine. Marsikje se ljudje morajo žal, še zmeraj bolj ukvarjati z vprašanjem, kako preživeti danes; kako bo jutri, ali kaj odkriva siva davnina, pa preprostega človeka manj zanima, čeprav mu še tako dopovedujemo, da narod, ki ne spoštuje ali nima svoje kulturne dediščine, nima niti prihodnosti! p. PERC
ROBAR ZAKLJUČIL SNEMANJE
NOVO MESTO — Prejšnji teden je filmska ekipa, ki jo vodi režiser Filip Robar, avtor znanega filma o Romih »Na noge, Romi!«, zaključila snemanje novega filma »Bosnablau«, v katerem angažirani režiser ponovno odpira eno od družbenih vprašanj, tokrat o delavcih iz drugih republik pri nas. Posneto gradivo je zdaj vobdelavi. film pa naj bi bil nared že do marca prihodnjega leta, ko bo doživel premiero v Cankarjevem domu? Snemanje filma je izdatno podprla Kulturna skupnost Slovenije, veliko razumevanja pa je pokazala tudi IM V, ki je filmski ekipi zagotovila prevoz.
Zlata
»Metliška
črnina«
Zlata kaseta in srebrna plošča za »Metliško črnino« ansambla »He-nček in njegovi fantje«
NOVO MESTO — Metliška črnina se je pred kratkim spet pozlatila. Vendar tpkrat to priljubljeno vino ni cJ°hilo zlate medalje na kakšnem vinskem sejmu, marveč je Henček Burkat, ljudski muzikant iz Kamene pri Novem mestu, dobil zlato kaseto, poleg tega pa še srebrno ploščo za kaseto in ploščo »Metliška črnina«, redkih
Skladba »Metliška črnina«, kije dala naslov plošči in kaseti, je že dobro leto prava uspešnica med ljubitelji narodnozabavne glasbe in jo poslušajo ne samo po vsej Sloveniji, marveč se je močno priljubila tudi našim izseljencem v Ameriki in Kanadi, kar je potrdilo zlasti lansko gostovanja Henčko-vega ansambla onstran velike luže. Glasbo za »Metliško črnino« je napisal Henček, besedilo pa Toni Gašperič. Druga najbolj priljubljena skladba s te kasete oz. plošče pa je Bertija in Tatjane Rodošek »Niagara cviček falls«. Z zadnjo Henčkovo ploščo je povezana še ena zanimivost:	odkar je izšla,
nastopa ansambel »Henček in njegovi fantje« v belokranjskih narodnih nošah.
Koncert ob podelitvi zlate kasete bo spomladi prihodnje leto v novomeški športni dvorani, združili pa ga bodo s praznovanjem 20-letmce delovanja ansambla.
Te dni pa bo v prodaji nova Henčkova velika plošča in kaseta »Polka, valček, rock 'n roli«. To in ostale pesmi s te plošče, kot so Jurjevanje, Noč na Kopli, Mali Dolenjska, Družina, Mamici in druge, že nekaj časa vrtijo po radiu in so ljudem že prišle v ušesa«. Nif tej plošči prvič poje nova pevka Heričkovega ansambla, Metka Kastrevc iz Bučne vasi.
A. B.
TROJČKI — V Stranjah, hribovskem naselju pod glavnim slemenom Bohorja, so v torek, II. decembra, zjutraj na kmetiji Antona Kočevarja doživeli prijetno presenečenje: petletna simentalka krava Miša je namreč povrgla trojčke. Veselje v hlevu pa je nekoliko skalil pogin drugega teleta. Domači česa takega ne pomnijo, gospodar Anton, kije s hčerko pomagal novorojencema na noge za tole poziranje, pa je povedal, da doslej niso imeli niti dvojčkov. Se v brestaniški veterinarski postaji imajo opraviti zdvojčki v krški občini kvečjemu na vsakih 5 do 10 let. (Foto: Pavel Perc)
VOLK VELIKAN — Martinu Pečavarju iz Nestoplje vasi je uspelo z enim strelom ubiti volka, kakršnega tamkajšnji lovci ne pomnijo: tehtal je 40 kilogramov, v dolžino pa mu je lovec nameril 130 centimetrov.
da lovske sreče, kakršna se ga drži letos, doslej še ni imel. Prav gotovo pa je krona vseh uspehov volk, ki ga je Martin drugo soboto v decembru ustrelil pod Travnikom nad Črmošnjicami.
Pečavarja je t isto soboto povabila na pogon na košute, jelene, mladiče jelenjadi in merjasce lovska družina iz Črnomlja. Že v prvem pogonu sta mu prišla pred puško dva jelena, a jih ni smel ustreliti, ker ni imel dovolilnice. Zato je bil v drugem pogonupodTrav-nikom, ko je slišal lomastenje v grmovju, prepričan, da bo dobil na muho srno. Šele ko je videl rep živali je spoznal, da gre za volka. Potem so odločale sekunde, zmagala pa je Martinova spretnost. »Toliko boljšem
Praznik belokranjske folklore
Lep nastop ob 10-letnici metliške folklorne skupine »Ivan Navratil«
METLIKA — Kaj pomeni za Metliko folklorna skupina »Ivan Navratil«, je pokazal tudi sobotni nastop, ki so ga priredili ob I0-Ietnici delovanja te skupine in 50-letnici organizirane folklore v Metliki. Dvorana metliškega kulturnega doma je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli, da bi si ogledali celovečerni nastop navratilovcev pod naslovom »Bodimo veseli«. O priljubljenosti te skupine in navezanosti na lepo ljudsko izročilo govori tudi to, da so bili med gledalci v dvorani tako stari ljudje, katerih starši so še hodili v narodni noši, kot otroci, ki še niso prestopili šolskega praga.
O delu folklorne skupine »Ivan Navratil« je po nastopu, kije bil lep praznik belokranjskega ljudskega izročila, beseda tekla z Jankom Bračiko, vodjem plesalcev, ki se je na tej prireditvi po 20 letih poslovil od nastopanja, seveda pa bo metliški skupini še naprej ostal zvest. »Sedaj šteje folklorna skupina Ivan Navratil 56 članov, od tega je 23 tamburašev. okupina je zelo mlada, saj je povprečna starost članov manj kot 19 let. Ker je veliko naših članov po šolah zunaj Metlike, imamo vaje ob koncu tedna. Ob sobotah vadijo tamburaši pod vodstvom Staneta Križa sami, ob nedeljah pa imamo skupne vaje. Naš skupni repertoar obsega belokranjske plese in pesmi.
tamburaši pa igrajo tudi druge pesmi in skladbe. Naš spored je tako bogat, da vedno lahko pripravimo celovečerni nastop. Naša želja je, da bi imeli na sporedu res vse belokranjske plese, vendar tistih iz. Poljanske doline in bojanških sedaj ne. plešemo, ker nimamo potrebnih noš. Tudi te naše so že precej zdelane, vendar denarja za nove ni, kajti moška belokranjska noša brez čevljev stane danes najmanj stari milijon,« je pripovedoval Bračika.
Nasploh je financiranje skupine posebno vprašanje. Za letos so od metliške kulturne skupnosti dobili 100 tisočakov, samo za avtobus v Italijo, kjer so letos dvakrat nastopili na velikih mednarodnih folklornih prireditvah, pa so dali 140.000 din. V veliki meri si navratilovci denar za svoje delovanje zaslužijo sami.
»Naš glavni dohodek je denar, ki ga zaslužimo s prireditvijo .Razkošje v stelji’; letos smo imeli 280 tisočakov čistega dohodka, nekaj denarja pa si zaslužimo tudi z nastopi.« Teh pa res ni malo, letos jih je bilo že nad 30 na številnih prireditvah v domačem kraju in po raznih gostovanjih doma in v tujini. Doma so nastopili v številnih krajih od Ohrida do Postojne, večkrat pa tudi v Italiji, Avstriji in Nemčiji. »Zelo dobro imamo poskrbljeno za pod-
mladek, saj na metliški osnovni šoli deluje folklorna skupina, ki šteje čez 60 članov in jo vodi Stane Križ. V naši sedanji skupini je okoli polovica članov, ki so še pred kratkim plesali in igrali v šolski folklorni skupini.«
Vsekakor drži ugotovitev, izrečena tudi na zadnjem nastopu, da je folklorna skupina »Ivan Navratil« najuglednejši zastopnik metliške ljubiteljske kulture v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi v tujini.
A. BARTELJ
Janko Bračika: »Naša skupina ima lak program, da lahko vedno pripravimo celovečerni nastop.«
n
BODIMO VESELI — S celovečernim nastopom pod tem naslovom je metliška folklorna skupina »Ivan Navratil« proslavila 10-letnico svojega uspešnega delovanja.