231. številka. Ljubljana, v torek 9. oktobra. XVI. leto, 1883 Izhaja vsak dan mvetfer, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr ijsko-ogerske dežele za veo leto 16 gld., na pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&tmna znaia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Prana Kolmana bifii .Gledališka stolba". U j. ravni fttv u naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dne 6. oktobra.) (DaUe.) Poslanec Šukl j e nadaljuje: Pri tem vprašanji da je amovirana politična Čast narodne stranke. Pri volitvi da se ne-o godile nikake materijalne, stvarne napake, ampak le formalne pomanjkljivosti, kakeršue 8e gode pri vsakej volitvi. V podrobnosti, pravi govornik, se ne bode spuščal. Njegova vest ni tako elastična, da bi danes trdil kaj, jutri pa zopet drugo, a dasi je mlad politik, je vender odločno za to, da se ne ravna proti zakonom javne morale, katera se pri tej volitvi ni žalila; zaradi tega bode glasoval za potrjenje, in to tem bolj, ker bo se njegovi volile: im'kli v tem smislu. Pa tudi ozir na deželno korist ga napeljuje k temu. Strankarji so vsi poslanci, a če v mirnih trenutkih premišljajo, je v kvar našemu narodu ta politični razpor, ki traje že 25 let. Ozrite se nazaj, kako je bil kranjski narod (Klici: Kranjskega naroda ni 1 Slovenski narod !) pred 90 leti zastopan na vednostnein polji; takrat imel je Kopitarja, Vego, Dolinarja : vsi veliki učenjaki ; pa poglejte danes, kako stoji z našo lepo-znansko literaturo ? Političen prepir absorbira naše najboljše moči in z orožjem v roki moramo graditi poslopje našega slovstva. Konečno izraža govornik upanje, da če tudi trajnega miru v deželi ne bode, bode vsaj premirje, da bode nasprotna stranka dala narodni nekoliko duška. (Bravo-klici mej nemšku-tarji, galerija molči.) Deželnega glavarja namestnik g. Grasselli pravi, da bode stavil do deželnega zbora vprašanje, se li veriIikacij.ski odsek oprosti določbe opravilnega reda, da morajo poročila biti 48 ur prej v rokah deželnih poslancev. Dr. Z a r n i k: Jaz odločno prot estujem, da bi se ne ravnalo po opravilnem redu. Ko Brno bili v manjini, to bode vedel g. predsednik, zahtevali smo strogo, da mora vsako poročilo biti 48 ur prej v rokah deželnih poslancev, pred no se o njem v zbornici obravnava. § 29. opravilnega reda to določuje, ta nas veže, to je nuš zakon. Ako hi hoteli § 29. prenarediti, potem bi Be moral staviti dotični predlog v zboru, predlog izročiti odseku, kateri bi v zboru imel poročati, ali Be sprejme prenaredba ali ne. Ko v zadnjem zasedanji nasprotna stranka ni hotela spoštovati §. 29. opravilnega reda, stali smo na istem stališči in ko je nasprotna večina drugače sklenila, zapustili smo vsi zbornico in nasprotna stranka, dasi je v prvo sklenila ne spoštovati § 29. opravilnega reda, udala se je potem postavne) določbi. Predlog se je tiskal in prišel še le po 48 urnem prestanku v obravnavo. Kakšna pa je kon-sekvenca, ako danes sklepamo drugače? Doslednost znači in diči našo stranko, zaradi tega zahtevam, dii se poročilo tiska in potem še le vrši razgovor. Kar se pa tiče izjav poslanca Šukljeja, moram iste naznačiti za prazne fraze! (Burna pohvala občinstva.) Predsednik Grasselli: Občinstvo se nema nič utikati v debate in nema pritrjevati, ne svoje nezadovoljnosti izražati. Ako se to ponovi, ukazal bom takoj izprazniti galerije. Poslanca g. dr. Zar-nika, ki tiko izvrstno buče poznati opravilni red, pa ne pozna dotičnega paragrafa, ki zabranjuje ne-parlamentarične izraze, kakor se jih je gospod poslanec posluževal v govoru proti g. Šukljeju, moram grajati. Poslanec Klu n: Jaz predlagam konec debate. Dr. Zamik in dr. V oš n jak kličeta: To je že preveč, še govoriti ne smemo! in ostavita dvorano. Poslanec Svetec: Jaz zahtevam, da se opravilni red v ničem ne prekorači! Poslanec baron Apfaltrern pravi, da se vprašanje prav lahko raztolmači in reši. Gre le za to, ali se volitve pot rde ali ne, in vsak poslanec ima pri predlogu verifikacij skega odseka priliko, se o tem izjaviti, da glasuje za ali proti. To vender ne gre, da bi stvar cele tedne odlašali, ko se volitve navadno v prvih sejah potrde, kajti za poslance, katerih volitve neso potrjene, je stanje v zbornici jako mučno. V obče pa je bilo že tako, da se je tiskano poročilo odseka premenilo po ustnem; to se je zgodilo pri obravnavi o prošnji ložuih posestnikov. Predsednik g. Grasselli pravi, da je sedaj debata sklenjena. Dr. Zamik in dr. Vošnjak kličeta: Svetec Se ni govoril. Prodseduik g. Grasselli: Gosp. Svetec je že govoril, ako nesta bila gospoda v dvorani, zato jaz ne morem, da ga nesta slišala. Poročevalec g. Kersnik predlaga, da se glasuje o tem, se li o ustnem poročilu verifikacijskega odseka sklepa takoj danes. Dr. Vošnjak nasvetu je glasovanje po imenih. Glasuje se in predlog se sprejme. 24 poslanci) v glasuje z da, 7 z ne in sicer gg.: dr. /urnik, dr. Vošnjak, Svetec, dr. Dolence, K. Iludež, Hobič in Mohar; (i je nenavzočnib, mej njimi: Detela, LaVrenčič, Pakiž. Deželni predsednik baron \Viukler izraža zahvalo vlade za ta sklep, kateri ne bode deželi v škodo, marveč v korist. Poslanec dr. Vošnjak: Z novim predlogom verifikacijskega odseka Be jaz in moji somišljeniki nikakor ne strinjamo. Te volitve, kar se tiče treh izvoljencev, so in ostanejo nepostavne in tu ne gre, da bi se uvažali politični, nego uvažati se smejo samo postavni razlogi, ali se volitev potrdi, ali ne. Poslanec dr. Papež je v prvem poročilu verifikacijskega odseka tako obširno in natančno navajal in dokazoval, da so volitve nepostavne, da ne moremo zatiskati očij, in tedaj je nemogoče, da bi narodui poslanci glasovati mogli za potrjenje teh volitev. Slovenski poslanci smo in bodemo vsekdar varovali narodno čast, katera, če ne danes vzprejme odsekov LISTEK. Prva ljubezen. (Povest J. C. Turgenjeva, pobI. Ivan P.) (Dalje.) XIX. Prišel bi v zadrego, ko bi moral na drobno dopovedati, kaj se je godilo z menoj tisti teden po onej neuspešnej ponočnej ekspediciji. To je bil čuden, mrzličen čas, kaos, v katerem so se sukala nasprotna čuvstva, misli bojazni, upanja, radosti in trpljenja, kakor ob viharji. Bal sem se pogledati v sebe, če Bploh šestnajstletni deček more pogledati v Be, bal sem se misliti o tem, kar je bilo; trudil sem se, kolikor se da hitro preživeti dan od jutra do večera; zato sem pa spal po noči ... Jaz neseni hotel vedeti, da me ljubi, pa tudi nesem hotel priznati, da me ne ljubi; očeta sem se ogibal — a Zinajide se ogibati nesem mogel. — V njenej navzočnosti me je nekaj žgalo, kakor ogenj ... Pa zakaj bi bil jaz hrepenel vedeti, kaj je bil ta ogenj, ki me je pekel in tajal — saj je bilo vender sladko goreti in tajati se. Udal sem se ves svojim utisom in slepil sem samega sebe, odvračal sem se od svojih spominov, zakrival sem oči pred tem, kar sem slutil ... Te muke se neso dolgo vzdržale; gromov udar jih je na mah prekratil in vrgel mene v drug tir. Ko sem se jedenkrat vrnil iz precej dolgega sprehoda, zvedel sem v svoje veliko začudenje, da bom sam kosil, da je odpotoval oče, mati pa ni zdrava iu se je zaprla v svojo sobo. Po obrazih poslov uganil sem, da se je prigodilo nekaj nenavadnega . . . Povpraševati se jih nesem upal, pa jaz sem imel dobrega prijatelja, točaja Filipa, ki je bil velik ljubitelj pesnij in je umel igrati na gitaro — k njemu sem se obrnil. Od njega sena zvedel, da je bil mej očetom in materjo velik prepir, (a v sobi za dekle se je vse slišalo od prve do zadnje besede; mnogo sta govorila po francoski — pa hišna Maša, ki je bila pet let v Parizu, je vse razumela): da je mati očitala očetu nezvestobo iu znanje s sosedno gospo-dičino, oče se je pa s prva opravičeval, potem raz-kaf.il se in izrekel neko trdo besedo »nekaj o nje- nih letih*4, od česar je mamica zajokala; mati je pa omenila neko menjico, daoo kneginji, in jako slabo je govorila o njej in o njenej hčeri tudi, oče jej je pa žugal. — A vsa ta nesreča izvira iz nekega brezimnega pisma: a kdo je pisal to pismo — se ne ve: saj vender ni bilo nikakega uzroka izblek-niti to zadevo. — „Bilo je tedaj nekaj", spregovoril sem s težavo in otrpnile so mi roke in noge, iu nekaj zatrepetalo je globoko v mojih prsih. Filip je pomenljivo pomežikal. — „Da, bilo je. Takih stvarij ne skriješ; kakor je tudi tvoj oče bil previden — a treba je vender na primer najeti kočijo ali kaj druzega .... brez ljudij ne moreš opraviti." Odposlal sem Filipa — in ulegel se v po-Bteljo. Jaz nesem jokal, ne obupoval, nesem povpraševal sebe, kdaj in kako se je to zgodilo, nesem se čudil, da nesem že davno uganil tega — tudi se nesem jezil oa očeta ... To, kar sem zvedel, presegalo je moje sile: to hitro odkritje me je vsega potrio . . . Vse je bilo pokončano. Vsi moji cveti so bili potrgani, ležali so razmetani okrog in poteptani. predlog, je po mojem mneuji oškodovana. (Klici: Istina! Občno pritrjevanje) Jaz ne vem, zakaj bi se te volitve morale verificirati in iz strahu pred kom? Nepostavne so iu ostanejo, naj se sklepa kakor se hoče. Znano je, da so se pogovori vršili z nasprotno stranko zaradi volilne reforme, B katero bi se ustrezalo opravičenim zahtevam volilcev, a kar čez noč, ne da bi se bilo doseglo sporazumljenje, pride nov nasvet, naj volitve proglasimo veljavnimi. Volilna reforma bode izginila, bojim se, raz dnevni red. volitve velikega posestva pa se bodo potrdile, gotovo ne po mislih slovenskih volilcev. Slovensko ljudstvo na deželi in v mestih ne mara ničesar vedeti o skrivnih spletkah, ono ve, da so volitve nepostavne, kajti bralo je poročilo odseka in pričakuje, da se ovržejo. Zatorej bodem jaz in moji somišljeniki glosoval proti potrjeuju teh nepostavnih volitev. Poslauec dr. Zamik: Jaz sem ud poverilnega odseka in moram izjaviti, da uiti baron Apfaltrern niti poročilo, poročevalca odsekovega me nesta za-mogla prepričati da bi bile volitve velikega posestva, kolikor se tiče gg. dr. Schrey-a, Dežman a in dr. Mauer-ja, postavno izvršene. V začetku smo bili poslanci narodne, ne — leve strani tega /bora vsi jedini, da so se volitve vršile nepostavno. A danes se najedenkrat trdi, da to, kar je bilo prej obče priznano za črno, da je belo. Uzroki se ostali jedni in isti, mnenje pa je nastalo vse nasprotno. No, jaz tudi nesem politikar, ki hoče z glavo skozi zid in ne rekei bi nič, ako bi se s političnega stališča potrdile volitve. Naj sede v zboru, ako se to že tako gorko želi od neke strani, ali vprašati moram, kje pa je zato kako odškodovanj, kaka kompenzacija V Jaz ne vidim nobene in ne vem za nobeno. Vse naše postopanje danes se mi zdi, kakor bi priredili nekakov pustni dan, Kurentu na čast, našim nasprotnikom v veselje, kajti tak d zabave, kakor danes, še neso imeli iu je ne bodo; ali pa morebiti še, kajti prvi korak je storjen. Jaz ne vem, iz katerega u/roka bi se volitve potrdilo, kaka je korist? Nakopali si bomo danes grozno veliko blamažo, to bode jedini resultat. Ravnajo .u.e daues nekateri gospodje te lev« strani deželnega zbora po pravilu nemškega pregovora, ki slove: „Jeder hat das unverausserlicke Uecht sich zu blamiren", in smehljajoč in rogajoč poslušajo naši stari nasprotniki deuašnjo debato. A jaz, gospoda, nečem se udeleževati te blamaže, zatorej bodem glasoval za nepotrjenje volitev. Danes se ravno spominjam obravnav, katere smo imeli narodni poslanci, ko je rilo za to, da bi bili ostavili nepostavni prejšnji deželni zbor kranjski. Kanj k i dr. Blei\veis rekel je z vso odločnostjo, da naj izstopimo iz zbora, a z druge strani reklo se nam je: „Ostanite, ker vlada to želi!" Žal, da nesem takrat ubogal ranjkega dra. Bleivveisa, kajti, ako bi bili narodni poslanci takrat izstopili iz zbora iu bi zopet voljeni ne prišli v zbor, in ponovili to v tretje, bila bi vlada, morala vender le razpustiti deželni zbor, in ue bi nam treba bilo sedeti dolgih šest let v prejšnjem zboru, slovenskemu narodu in deželi na ' škodo. A takrat nesmo nikdar izrekli, da bodemo morebiti izstopili iz zbora, bila je to tajnost narodnih poslancev ; a zdaj smo pa očitno razglasili, da 8o volitve velikega posestva neveljavne, — sklepati pa hočemo drugače. Ko bi ranjki dr. Bleivveis in Jurčič mo^la videti, kaj mi danes v deželnem zboru delamo : v grobu bi se morala obrniti nad tem delovanjem. Jaz in moji somišljeniki ne moremo in ne bomo glasovali za potrjenje volitev. Vprašal bi pa konečno še gospoda poročevalca, naj nam pove, kakšen dobiček vzraste narodnej stranki s tem, da volitev potrdi V Jaz ne vidim nobenega. (Občna pohvala.) (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9. oktobra. MJ. Veličanstvo bode obiskalo 14. t. m. cmI i n, da Si ogleda z nova sezidano mesto. Za Njega vzprejem se delajo velikanske priprave. Mej drugim poslula bode Erdeljska svečano deputacijo, katere članovi so potomci onih plemenitni-kov, ki so nekdaj podpisali pragmatično sankcijo. Napovedane so tudi deputacije iz komitatov Arad in Kras.so-Szorenvi ter iz mesta Veršec. Skoro vse hiše S*egeciinske bodo lepo okrašene, posebno pa se hoče odlikovati novo kolodvorsko poslopje. Sinoči se je vrnil minister Taaffe it T i ro I-skega., kjer si je ogledal novo predarlsko železnico in nje predor, zopet na Dunaj. — Trdi se, da se bode «e letos podal tudi v Istro, da se osobno prepriča o oniiukajšnjih odnošajih. Tedaj je imela deputacija Istarska vender-le povoljen uspeh. Da bi se rnu pa le ondu ne kazalo vse v najlepšem svitu! Da dobi minister pravo sliko isterskili razmer, zato treba Slovanom Istranoin že zgodaj pripravljenim biti. Finančni odsek koroMkc>K» deželnega zbora poročal je v zadujej seji o regulovanji reke Zilje in o popravah vsled povodnje, v vkupnem znesku 282 000 gld. Poročevalec Nagi je izjavil, da se jo takojšnjemu uspešnemu posredovanju vlade, blagonuklonjenej dobrotvornosti državnega zastopa, pred vsem pa blagemu vladarju zahvaliti, da se je zadobila državna podpora v vsej velikosti naprošene. VBOte, kar bode omogočilo, da bodo vse poprave in dotične stavbe dovršene že koncem aprila 1884 1., deloma pa celo že konec oktobra t. 1. Ctalisitemu deželnemu zboru je dospelo mnogo prošenj za odpravo židovskih zakol nih šol. Predložila sta se mej drugim dva nova inicijativna nasvetu: Starovvjejskega proti nameravanemu Viljemu obdačenju zavarovalnih družeb, in pa grofa Vojteha Dzi e d u s zy c k eg a, da naj se v deželnem budgetu nastavi tudi vsota za oh ranjen je starožitnostij v Haliczu in za sklicanje arheologičnega kongresa. Demisije li rt ai Kkega načelnike oddelku za bogočastje, g. V on čine, Nj. Veličanstvo ni vzpre-jelo. Pripomnilo se mu je, da uaj ostane v službi do imenovanja novega bana. — V ogerskem držav- nem zboru se nadaljuje debata o hrvatskem vprašanji. Finančni minister Szapary obdolžil je bana Pejačevića, (laje igral dvoumno ulogo, ker da je pred Zagrebškimi nemiri odobraval naredbo glede grbov z magjarskimi napisi. Poslanec Polonvi zahteva, naj se s čitanjem imenika konstatuje odsotnost hrvatskih poslancev ter naj se jim zabrani izplačevati dijete; pa je s predlogom propal. — Mi-škatovič opravičuje v „Agr. Ztg.tt postopanje hrvatskih državnih poslancev ter dokazuje, da se narodna stranki a doslej ni premaknila ni za las od svojega programa stroge postavnosti. Bistveno da se ni zavrela nobena njenih zahtev: grbi z ogerskimi napisi se bodo sneli, v odpravo drugih skrunitev nagodbe bodo se sešle regnikolarmi deputacije, slabe strani davčne manipulacije bode preiskovala posebna komisija, in ustavne razmere se bodo kmalu zopet povrnile. — „Pozor" nadaljuje napade na hrvatske državne poslance, kateri da neso od Tisze dobili nobene koncesije. Ali imajo preveliko neopravičljivo bojazen pred Tiszo, ali pa preveliko nagnenje do dijet in stanarine, katero so šli takoj po prihodu v Pešto vzprejet, predno so se še odločili, bodo-li šli v zbor ali ne. V obeh slučajih, pravi „Pozor", so nesposobni opravljati svoj vzvišeni posel ter braniti čast naroda. W nt«« i8.$ e rt sr*«.1* e. Bivša srbnka ministra PiroČanac in M i-jatović designirana sta poslanikoma na Dunaj in v London. — 0 zadnjih dogodkih v Srbskej ima rBerl. Tagbl.w dopis z Dunaja, v katerem se označuje stališče srbskega kralja opasno. Ako bi se bilo na Dunaji hotelo in moglo svetovati kralju Milanu, bi se mu bilo znabiti predložilo, da naj poskusi jedenkrat s takozvanimi radikalci; s Krističem bi bil itak še lahko pozneje skušal. Zdaj pa ima kralj svoje „dinastično miuisterstvo", sestavljeno iz uradnikov in osobnih prijateljev, stoji pa v ostrem na-sprotstvu z ogromno večino ljudstva, ustava je v nevarnosti, ustanovljen bojevni regiment, razburjenost po deželi narašča iq stranka, ki je imela večino v likupščini in katero bi se bilo znabiti s previdnimi sredstvi spravilo na pravi pot, pahnena je v uaj-ostrejše nasprotstvo, dočim za vlado ne stoji tako rekoč nobena stranka. Danes dopoludne vršiti s" ima v Peterliuryii pogreb Turgenjeva. UJeležiti se ga hoče 176 de pu taci j raznih društev, znanostn'h družeb in uči-lišč. Sprevod bodo pričeli nekdanji polaniki pokojnika ter skončavali zastopniki Moskovske in Peter-burške ,,dumeu (mestnega zbora) — Minister vna-njih stvarij, pl. Giers, bode ^voje potovanje v Montreux, kjer mu biva bolna hči, odložil do povratka carjevega iz Kodanja. Na potu tja in nazaj se bode bržkoue nekoliko pomudil na Dunaji in v Berolinu V sobotnej seji bolgrarMltefra sobranja prečit al je minister-prvomestnik Cankov program mi-nisterstva ter določeval področje sobranja in kabineta. V tem programu ministerstvo obljubuje, d«, hoče obstoječe postave spraviti v soglasje z novo-postavljeno ustavo ter da bode skrbno razmotrivalo inejnarodne dolžnosti bolgarske. Kabinet da je trdno skleni! odstraniti vse težkoče, računajoč pri tem na podporo inozemskih vlastij, katere jo gotovo ne bodo odrekale, ako s^ kneževina drži pogodeb m stori vse dolžnosti, katere je vzprejela nase. Ta program i je vse sobranje soglasno odobrilo. Včeraj je bila ■ nu dnevnem redu železniška konvencija. XX. Mati je drugi dan objavila, da se preseli v mesto. Zjutraj šel je oče v njeno spalnico in dolgo bil je pri njej. Nikdo ni slišal, kaj sta govorila; a mati m več plakala; pomirila se je in zahtevala je jesti — vender se ni pokazala in tudi spremenila ni svojega sklepa. Jaz se še dobro spominjam, prehodil sem vse mesto, na vrt pa nesem šel in nikoli se nesem ozrl na krilo — a zvečer bil sem priča čudnega dogodka : oče moj peljal je grofa Malevskega čez su-lon v predsobo in rekel mu je hladno v navzočnosti strežeta: „Pred nekaterimi dnevi pokazali so vašej prevzvišenosti nekje duri, a zdaj jaz nečem govoriti o tem; a povem vam, če še jedenkrat pridete k meni, jaz vas vržem skozi okno. Meni vaša pisava ni ušeč.u Grof se je poklonil, zaškripal z zobmi, skrivil se in odšel. Začele so se priprave, da se preselimo v mesto, na Arabat, kjer je bila naša hiša. Oče sam ni več maral ostati tukaj, verjetno je poprosil mater, da naj mu ne napravlja kakih sitnostij zaradi tega. Vse Be je godilo tiho, brez naglice; mati je še celo ukazala pozdraviti kneginjo in izjaviti jej svoje obžalo- vanje, da je radi slabega zdravja ne more več videti pred odhodom. Jaz sem begal, kakor bi prišel ob pamet, in želel sem samo, da bi se vse to hitro končalo. Le jedna misel mi ni šla iz glave, kako se je mogla tako mlada devojka odločiti na kaj takega, ker je vedela, da je moj oče oženjen — in je imela priložnost omožiti se, če tudi bi vzela Bjelovzorova V Kaj se je nadejala? Kako da se ni bala pogubiti vse svoje prihodnosti V Da, mislil sem, to je — lju bežen, to je — strast, to je — nagnenost — in spomnil sem se Lušinovih besed : za nekatere žrtvovati se — je sladko. Jedenkrat zagledal sem v njenem oknu belo liso . . . ali ni to Zinajidin obraz mislil sem si . . . in res bil je to njen obraz. Jaz nesem mogel str-peti, nesem se mogel ločiti od tod, da bi se ne poslovil od nje. Izbral sem si ugoden trenutek in odpravil sem se b kneginji. V salonu sprejela me je kneginja s svojim navadnim lenim pozdravom. — Kaj je to, da se vaši tako naglo odpravljajo? rekla je mašeč tobak v obe nosnici. Ozrl sem se na njo ia odleglo mi je v srci. Beseda menjica, katero je izustil Filip, me je mučila. Kneginja še takrat ni nič vedela o tem, kaj se je pri nas zgodilo, ali saj zdelo se mi je tako. Zinajida prišla je iz sosedne sobe, v črnej obleki, bleda in z razple-tenirai lasmi: prijela me je za roko in odpeljala me je seboj. Zaslišala sem vaš glas, spregovorila je, in šla sem brž v salon. Ali je bilo res nas tako lahko zapustiti, nagajivi deček? — Prišel sem se poslovit od vas, knežna, odgovoril sem in najbrž za vselej. Vi ste morda že slišali — mi odpotujemo. Zinajida uprla je v me oči. — Da, slišala sem. Lepa hvala, da ste se prišli poslovit. Mislila sem že, da vas ne bom več videla. Ne ohranite me v Blabem spominu. Mučila sem vas včasih; pa vender nesem taka, kakor vi mislite. Oua se je obrnila proč in naslonila se na okno. — ReB, jaz nesem taka. Jaz vem, da me vi slabo sodite. — Jaz? — Da, vi . . . vi. — Jaz? ponovil sem, in žalostno je zatrepetalo srce od neodvrnljivega in neizrekljivega oča-ranja. — Jaz? — Verjemite mi Zinajida Aleksandrovim, kar bi vi tudi storili, kakor bi me tudi mu- Dopisi. ■z devete dežel« 2. oktobra. [Izv. dop.] Veste U gospod urednik, kdo je bil Hans WurštV Če ne veste, povem vam jaz, kdo je bil. — Črevljar, navaden „šustermeisteru je bil, pa poleg tega je bil on tudi poet, — lejte: „Ich liana VVurst bin Schuh — Macher und Poet dazu!u je pel. Naši slovenski „bastardi" so nekateri tudi: „Schuh", — nu^rUi — „semmel" —ali pa „laibmo-cher-jiu itd. pa poeti neso, vsaj taki ne, kakeršen je bil Hans Wuršt; — pa — Slovenci tudi neso, ampak kar jih je na Kranjskem, se jim pravi „deutsch-krainer-ji;— kako bi se reklo tistim slov. bastardom, ki po druzih kronovinah mej Slovenci žive, pa ue vem, — nazivali bi se lahko tako: „polmiš-poltič", ali pa „ pil pogač i ca4, iz vrste vampirjev, ker Slovencem denar iz žepa sesajo, včasi tudi čast, in kar je bolj mastnih virov. Od jednacega „kapitala" s procenti vred se žive kranjski „deutsehkrainerji", — na škodo in nečast slovenskemu narodu. In glejte gospod urednik in poslušajte: V prvo vrsto teh eksemjdarov Haeckelnove „Zoologie der Menschheit" šteti je tudi genij iz Celja, novorojeno nemškutarsko budalo štajerske faeone (Kranjsko-sloveuska budala so večidel — neumna), tedaj tisto, ki je 25. septembra tega leta poslalo iz Celja v „Neue Freie Presse" na Dunaj telegram, kjer trobi to budalo lehkovernemu nemškemu svetu v zabavo, Bvojemu s pajče--ino prepreženemu želodcu pa v tolažbo, — na uho,' da se je vršivšega se shoda nemškega „Schulvereina der Ortsgruppe Gonobiz" (t. j. Konjic) — udeležilo razun spodnještajerskih nemškutarjev tudi nad osemdeset (?) slovenskih kmetov (gelogen wie — gedruckt!) — od sv. Jerneja pri Konjicah, kateri so društvenih govornikov (brrr!) besede s ploskanjem odobravali (?!) in priznavali (? — lelix Germania nube!), da je namen nemškega „Schulvereina" vse hvalevreden (!?) z ozirom na — slovenske (?) njih otroke. — Tako je to budalo, ki je iz (Jelja capljalo 4—5 ur daleč v Konjice — iskat „materijala" za lačni želodec, — poročalo v „N. Fr. Presse". Nemški svet (ej! pa recimo da tudi nekaj slovenskega), pa je verjel temu telegramu, potem pa je klicni Izrael nemškutarskih očetov in mater: „Deutseher Schulverein! du edler deut.-cher Eichensaft! — vveide meine Schafe, — erniibre meine — Bbcke!" Gospod urednik! spomnite se morebiti Goetheju le-tam, kjer pravi: Dressirto Ochsen gibt es da, Dressirtu llundo dort; Dres8irtc Mensclien lindest du — An einem andcrn Ort. Muebelj, Zapuski gtld. S Spodnje ^tajemke 4. okt. [Izv. dop.] Letošnje zborovanje „štajerske učiteljske zavezeu v čili, jaz bom vas ljubil in oboževal do konca mojih dnij. Ona se je hitro obrnila k meni, široko raztegnila je roki, objela mojo glavo ter krepko in goreče poljubila me. Bog ve, koga je iskal ta dolgi sveži poljub, jaz pa sem s hrepenenjem okusil njegovo sladkost. Vedel sem, da se nikdar več ne ponovi. Z Bogom! z Bogom! ponavljal sera . . . Ona se mi je iztrgala in ušla je. In jaz sem se oddalil. Nesem v stanu povedati, s kakim čuv-Btvom sem odšel. Jaz bi ne želel, da bi se Še kedaj ponovilo, pa štel bi se nesrečnega, ko bi ga nikoli ne bil okusil. Preselili smo se v mesto. Dolgo se nesem mogel odločiti od preteklosti, dolgo se nesem poprijel dela. Rana moja se je počasi celila; a zlasti proti očetu nesem občutil nikakega slabega čuvstva. Narobe: to ga je še povzdignilo v mojih očeh . . . naj psihologi objasnijo to nasprotje kakor znajo. Jedenkrat šel sem po boulevardu in v moje veliko veselje srečal sem Lušina. Jaz sem ga jako ljubil zaradi njegovega odkritosrčnega in nelicemernega značaja. Planil sem k njemu. (Daljo pri h.) Mariboru dne 19. in 20. septembra je pokazalo, kak snega duha so štajerski nemški učitelji in koliko jim je mari vzajemno delovanje na pedagogičnem polji mej slovenskimi in nemškimi učitelji. Prejšnja leta se pri jednacih zborovanjih še ni nemški šovinizem v tolikej meri pokazoval, če ravno smo bili slovenski udeleženci vselej v kot potisnjeni; letos pa so vsled oholega napadanja na slovensko narodnost po nemških judovskih listih tudi štajerskim nemškim učiteljem grebeni tako v/.rastli, da so nas prišli eolo na naša tla, v Maribor, na „korajžo" klicat, češ, letos vam hočemo pokazati, da je vse vaše narodno prizadevanje zaman. Iz tega zborovanja mogel je vsak udeleženec izprevideti, da tako ne more iti dalje, kajti na takov način nam je popolnem nemogoče pedagogična vprašanja, h katerim prištevamo tudi jezikovno vprašanje, za nas ugodno rešiti. G. Romih je vender tako prepričevalno go voril, da bi mogel vsak še t; ko zagrizen udeleže nec na njegove besede priseči, a (iraški in drugi nemški pedagogi (?) neso znali drugače svoje jeze nad temi resničnimi besedami ohladiti, nego da so z glasnim ugovarjanjem in z neparlamentarn m ve-deujem svojo nemško omikauost razkazovali. Vse, kar so gg. nemški pedagogi v dokaz ničevosti g. Romihovega govora navedli, bilo ni druzega, nego ponavljanje fraz, vzetih iz judovskih listov. Le jed-nega veljavnega protidokaza nesem slišal, ki bi se bil opiral na mnenja priznanih pedagogov. Iu taki možje naj potem rešujejo naše jezikovno vprašanje! In kakšno upitje so zagnali nemški časniki kot „Tagespost" in „Deutsche WachtM nad predrznostjo da si upa g. Romih kaj tacega nasvetovati vpričo nemških učiteljev in v nemškem (?) Maribora. Pisalo se je tudi o „fiaskoa z nasvetovano resolucijo; ter so se hoteli s tem slovenski udeležniki osme siti. A Če se kaka resolucija na znanje vzame, menim da je to povsem pravilno, da pa ni do glasovanja prišlo, kaže o spravi jivosti slovenskih učiteljev, ker so uže naprej vedeli, da ne prodro s svo|imi pravičnimi nasveti. — To zborovanje pA bode imelo za Slovence vsaj to korst, da bodo zdaj vsaj tudi tisti učitelji, kateri so vkupnost z nemškimi Štajerci vedno zagovarjali, sledujič izprevideli, da je obstanek te zveze mej spodnjim in zgornjim Štajer-jem na polji šolskem v bodoče popolnem nemogoč, in odcepljenje spodnje-štajerskih učiteljskih društev le še vprašanja časa. Slovenskih učiteljskih društev je popolnem zadosti, da morejo tudi sama zase delovati. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Lokavec na Goriškem 200 gld. za zgradbo novega farovža in občini Le .pa na Goriškem 200 gld. za zgradbo nove ceikve. — (IX. seja deželnega zbora kranjskega) trajala je od 10. ure dopoludne do l/a 3. ure popoludue. Rešeno je bilo več proračunov deželnih zakladov in računskih sklepov, potem pa (iolga vrsta peticij. „Glasbeni Matici" dovolilo se je podpore 500 gld.; prošnji, da se jej prepusti prostor v reduti, pa se ni moglo zadostiti, ker tacega prostora ni. Prošnja učiteljev na jednorazrednieah za opravilne priklade se za zdaj ni mogla uslišati, dokler se stroški za šolske namene iz deželnega zaklada ne zmanjšajo. Krakovskim in Trnovskim ribičem dovolilo se je za zdaj 50 gld. podpore. Prihodnja seja je v četrtek. — (Umrl) je pred včeraj gosp. llofmann, c. kr. okrajni sodnik na Brdu. — (Premembe v vojaštvu.) Danes odrine jeden batalijon 17. pešpolka (Kuhnovcev) iz Varaždina v Ljubljano. V Hrvatskej ostali Kuhnovci razdeljeni so tako: 2 kompaniji v Krapiui, 1 v Krapinskih Toplicah, 1 v Bednji, 1 v Pregradi, 1 v De-siuiči, 1 v Klanjci, 1 v Novih Dvorih. Danes odrine tudi jeden batalijon 7. pešpolka (baron Dablen) iz Zagreba v Celovec. V Novem Marofu, Varaždinu, Maruševci, Vinici, Vojnici iu VrginmoBtu odslej ne bode nobene posadke več. — (Včerajšnji mesečni živinski s o -m en j j je bil precej dobro obiskan. Goveje živine prignalo se je kakih 300 glav, a pitane je bilo malo mej njimi. Cene so bile visoke. Konj je bilo do 250 in so laški kupci precej pokupili, a iskali so le bolj slabo in ceno živino, akoravno tudi lepih konj ni manjkalo. — (Na gimnaziji v Gorici) upisanih je letos 364 dijakov. V prvi razred se je oglasilo 50 Italijanov in 46 Slovencev. Vzprejetih je bilo 33 Italijanov in 40 Slovencev. Deželna jezika poučujeta se na spodnjej gimnaziji po 8 ure na teden. — (Vinska letina na Dolenjskem), posebno v Krškem okraji, je izvrstna, kar se tiče pridelka samega; ne tako, kar se tiče množine. Petnajst let že ni grozdje tako lepo dozorelo, ko letos in kolikor bo vina, bode izredno dobra kapljica. Te dni se je začela trgatev, toda ne povsod, kajti izvrstno ugodno vreme zadnjih dnij napotilo je mnogo večjih vinogradnikov, da pusto grozdje še zoreti. Dež zadnjih dnij ni škodoval toliko, kolikor se je mislilo. — (Trgatev) začela se je včeraj po vsem Doleujskem. Letošnji pridelek bode izvrsten, žal, da ga bode le mali). — (Sneg in točo) imeli ho v 8. dan t. m. na Pesnici onkraj Mariboru. Škode v vinogradih veliko. — (Za lovce.) Zasobnetnu pismu povzamemo dogodek, ki bode osobito lovce zanimal: .... Povedal sem Ti, da je Blaž s Poljan (vas nad Ložko dolino) streljal po noči na medvedko, ki je prišla z dvema mladičema v oves. Blaž je na preži v grmu zaspal, kar ga zbudi glasno reučanje. Prebu-divsi se, zagleda vse živo okoli sebe, v naglici in strahu izstreli puško, ki je bila samo za srne nabasana. Medvedka zarjove in beži, mladića za njo. Krvavega sledu ni bilo, zato je Blaž mislil, da ni medvedki nič hudega storil. Čez nekoliko dnij pa najde, ne V« ure od Poljan, v m kej dolini mrtvo medvedko in — mladiča, ki sta pa hitro utiežala. Jaz sem še le čez 10 ali 12 dnij vs?1 to natanko zvedel. Od potim se z D. in S. Vzeli smo t m) i pse seboj, da bi mladiče žive polovili, a ni jih bilo nikjer. Le prav malo ostankov, največ kostij stare medvedke in strahovit smrad našli smo v Črnem vrhu. Ker je nemogoče, da bi v tako kratkem času lisice *) pojele veliko medvedko, ker volkov ni, vsaj v Črnem vrhu ne — in ker je bilo okoli medvedke vse polno blata mladih medvedičev — smo sodili jaz in drugi stui medvedarji, da sta medvediča — mamo pojela. To je prav lahko mogoče. Medvediča sta še mala, hrane si še nesta znala iskati, sesala sta nekaj čas>t mater ter ju potem načela, kjer je bila obstreljen*. Vsekako posebno zanimljiv slučaj! - . . *) Lialoa se v poletnem rasu no loti mrhovine. l'onii'-tn ;ili'<\ Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb h. oktobra. Semkaj doSel je telegram, v katerem jo po pomoti stalo: „Ab-nahme der Wappen", namesto »Abgabe der \Vatlen" od strani srbskih vojakov. Vsled tega telegrama razširila se je govorica po inestn, da se bodo sneli grbi, ljudstvo vrelo v kupe. Ker je bilo v Gundulicevih ulicah čem dalje več ljudstva, so vojaki z nastavljenimi bajoneti polagoma pregnali živahno govorečo, a nikakor H6 razgrajajoč o množico. Ulice so se za četrt ure zaprle in množica, ki je mej tem zvedela uzrok govorice, se je mirno razšla. Sedaj popolni mir. Izdal se je ukaz, da vojaki ostavijo več sel v Zagorji iu v banalski Granici. Budimpešta h. oktobra. (Spodnja zbornica.) Predlog Polonyi-ja, da se odsotnim hrvatskim poslancem ustavijo dijete, zavrgel se je skoro jadnoglasno. Orbau, Pulskv, Apponvi in Polit govorili so proti predlogo Tisze v hrvatskem vprašanji. Tisza odgovarja na očitanja Polita, da bi bil pretil poteptati narodnosti. Ta grožnja bila je naperena Le proti tistim ščuvalcem, ki agitujejo proti jednoti Ogerske krone. Beligrad 9. oktobra. V petek odpotuje minister vnanjih zadev Bogičević na Dunaj, da izrofii pismo, v katerem je bil domov poklican in da se ob jednem potrdi konvencija o con-ference a quatre. Sofla 9. oktobra. Sobranje vzprejelo z veliko večino konvencijo o odškodnini Ruskej in o železniškej zvezi. Poslano. Slavno uredništvo! Blagovolite sprejeti sledeče v svoj cenjeni list: V zadnjej seji deželnega zbora, 6. t. m., govoril sem jaz kot poročevalec verifikacijskega odseka mej drugim tudi sledeči stavek (glej stenografični zapisnik): „Oni častiti gospodje, kateri se danes tako VBtrajno ustavljajo verifikaciji, vzrastli so v svojem političnem delovanji na Kranjskem in Štajerskem v vednej hudej opoziciji, v vednem naravnem negiranji, — no — meni se dozdeva, da je danes treba vender nekoliko m 1 adostne elasticitete, da se pokorimo novemu težavnemu položaju." Z odličnim spoštovanjem Janko Kersnik, dež. poslanec. Poslano. Kakor se vidi iz poročil domačih časnikov, vzbudila je beseda „kranjski narod", katero sem rabil v verifikacijskej debati, prav po nepotrebnem mnogo pozornosti. Jaz moram konstatirati, da je bi to „lapsus linguae" mesto izraza „narod na Kranjskem", kakor bu lehko pripeti pri improvizovanem govoru in v razburjenej debati. Nadejam se, da s tem odpadejo vsi zlovoljni komentari. Prof. Fr. Šuklje, dež. poBlanec. Tujci: dne 8. oktobra. Pri Nlonut PoBchich iz Krke. — RaČiČ iz Čateža. — pl. Kriegsscbeu iz Beljaka. Pri MulMI: VVeber, Wust z Dunaja. — Regali z Dunaja. Pri ImvnrNki'in dvora: Kufer iz Maribora. Meteorologe no poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 8. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 748-53 m, 747-17 mm. 74G'21 mm. + 4-4«e 4-11-6*0 + 7-GMJ al. szb. si. scv. Sl. m/.ll. jas. jas. jas. 0-00 mm. dežja. Srednja temperatura + ^',r,0» za ^"1° P°d normalom. dne 9. oktobra t. 1. (Izvirno tolegratično poročilo, i Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . Zlata renta ... ... . 5°/0 marčna renta....... . Akcijo narodno banku . . ... Kreditne akcijo .... . . London . ..... Napol. . ......... Srebro ........ C. kr. cekini. . . ... Nemške tnark" 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 860 gld. Državno srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avatr. zlata renta davka prostu. . Ogrska zlata renta 6°/0...... n b r ♦ • * „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zomlj. ohč. avsti. 41/«ga vin« 15 startinov 1878. in 1879. letnika po 1O0 kI«1. 10 n 1880. „ „ »O „ 20 „ 1881. „ „ «o „ in SO lepih sodov-nolovnjakor po 4 SO kr. ponuja (ti4o-4) it. Sad ni k v Pln.ii- Slika pesnika S. Gregorčiča, khkerSna je bila v zadnjej številki „Skrata", do* biva se na fin in močen papir tiskana v Narod nej tiskarni". — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Razpis službe. Pri Ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služba 1. iiieiliM-ga inženirja z letno plačo 1400 gld. pa dvema, v pokojnino umevnima 10% petletnicama. Ta služba, eventuvalno ona II. druzega mest nega inženirja z letno plačo 1000 gld. in dvema v pokojnino uštevnima 10% petletnicama, se ima na novo popolniti. Prosilcem za ti službeni mesti je prošnje, katerim morajo priložena biti dokazila o starosti in o sposobnosti, ki je potrebna za višje državno stav-barsko službovanje, dalj e dokazila o dozdanjem po slovanji in o polnem znanji slovenskega in nemškega jezika, do oktobra t. I. izročiti pri podpisanem magistratu, in sicer, če je prosilec v javni službi nameščen, potom dotične predstojeće gospodske. Mestni magistrat t Ljubljani, v 15. dan septembra 1883. (649—2) Župan: Grasselli. Št. 2547. (655—1) Razpis zalaganja robe. C. kr. rudnik v Idriji na Kranjskem potrebuje leta 1884. sledečo zaznamovano robo, katere zalaganje se s tem prepušča otitnej dražbi: 5000 q. živega apna, 1400 mz lesnega oglja, 1500 „ bukovib drv, 25.000 komadov 2*2 m dolgih in na tanjšem koncu najmanj 10 cm debelih jamskih štempelnov, 12.000 „ krajnikov (Schvvartlinge) po 4 m dolgih in najmanj 50 mm debelih, 20 000 „ uutanih deščic (Scbindeln), 10.000 „ krojnih deščic (Schindeln), 1000 „ klinov velikih, 11.000 „ „ majhnih, 5000 „ lestvičnih klinov, 4000 „ toporiŠČ za krampe, 2000 „ „ „ kladvica, drenovih, 500 „ bukovih klinov za vretena (llabatseheti), 250 „ lestvic, 250 „ toporiŠČ za campine, bukovih, 4000 „ n r strgače ali motike, 600 „ brezovih metlja, 40 „ brent, 30 „ škafov, 10 „ mosarjev (ožjih pa bolj visokih škafov), 5000 „ sodčekov za vlaganje živega srebra, 8000 „ opek za strebo (strešnikov). Splošni pogoji: Ponudbe naj se ali pismeno ali tudi ustno do 15. novembra pri tukajšnjem uradu oddajo; pisane ponudbe morajo biti previđene s 50 kr. kolekom in z napisom: „Ponudba o zalaganji robe". Postavljene cene za popadajo tudi dovožnjo do posamezmh kraiev, kjer se roba oddaje; zalaganje se zamore tudi na drobno prevzeti, vender si podpisano rudarsko vodstvo pridržuje pravico, uvažanje robe v povolmej mori in povoljnem času zahtevati. Ponudna obravnava se bo vršila v pisarni tukajšnjega c. kr. oskrbništva robo, kjer se tudi zvedo vsa dotična pojasnila in, ako kdo zahteva, pokažejo tud' uzorci imuštri) robe. C. kr. rudniško vodstvo v Idriji, dno 2. oktobra 1883. v X-J 11 T> lj n n i je izSel in se dobiva Turgenjeva roman: Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8", 32 pol. Cena 70 kr. %a znižano ceno se morejo de dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Raji Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisul Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Itibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vožnjah. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Volja .... 15 kr. H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela, spisal J. Skalec. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Skalec. Velja.................15 kr. V. zvezek, ki oblega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor CJterbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja ................25 kr. VI. zvezek, ki obMgat Kazen, novela, francoski spisal 7/. Revibre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulai/e, poslovenil Davoriji Hostnik. Velja.........15 kr. Za vseh 5 zvezkov naj se priloži Se 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. Marij inceljske kapljice za želodec, nepiefe/no izvrstno zdravilo zopet vse bolezni v žeio<*cf, in nepi-esežno zoper neslast do Jedi, slabi zelodeo, smrdofto sapo, napihne-nje, kislo podiranje, sdl-panje, katar v ielodol, zgago, da se no nareja pesek ln p3eno In »les, zoner zl.'tanloo, gol us ln bijnvanle, da glava ne boli («e i/iV:va 'uolceina iz že;<><'(•: ). "oper krč v ielodol, preobloženje želodca z Jedjo aH p'Jado, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavnu znlo^a: Lekar <'. ltradj. Kremsier, Moravsko. Jednu sklcnica l navodilom, kako se rabi, stane 3?r /ve ima sazxio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na diiiuijskcj cesti; lekarna Josip Svoboda, nu Prelirnoveni trpu. V Novem mesta: lekarna Dom. Iti/.zoli; lekaiaa Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Gn«rlielmo. V Cel ji: 'ekar J. K u i»i e i s c h m i e d. V K r a n j: lekar D r a Š a v n i k. V Kamniku: '«?k^r Josip Močnik. V Radovljici: 'ekar A^. Roblek. V Sežani: lekar Pb, Ritschol V Omom 1 j i: b kur Ivan Blaže k. V Škofjoj Loki: oknr Karol Fabiani IW Svaritev! Kei so v sadnlon fiasu ntl izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kopale samo v zgoraj navedenib zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Travo Marijincel.jsko kup-l.j: