ISSN 0350-5561
za konectedna
V noči na soboto se bodo padavine okrepile in v soboto zjutraj ponehale. Čez dan se bo delno zjasnilo. Hladne bo.
številka 36
četrtek, 10. septembra 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Stefe tiM* Izbira imena
Milena Krstič Planino
V Termoelektrarni Šoštanj poteka od 3. avgusta in tako bo vse do 27. septembra obsežen remont četrtega bloka in njegove čistilne naprave ter manjša remonta blokov ena in tri, na katerih so izvedli tudi manjšo predelavo, tako da bodo njune dimne pline odslej čistili v razžveplalni napravi četrtega bloka. Dela bodo veljala kar 15 milijonov evrov. Sicer pa so ta čas v ospredju pogajanja za osrednjo tehnološko opremo in zapiranje finančne konstrukcije investicije v izgradnjo šestega bloka.
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
ES
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVO JE PREMOŽEN JE NA M VREDNOSTI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Prav je imel nekdo, ki je nekoč nekje zapisal - najbrž pa je bilo v povezavi s tujimi imeni - »tujizmi«, ki so se skozi stranska vrata pretihotapili v nam ljubo deželico še v času, ko je bilo moderno in je šlo v uho vse, kar je dišalo po tistem čez mejo. Še bolje je bilo, če je šlo čez čim več mej, saj je bilo izvrstno samo, če je prišlo od tam: »Slovenščina je še najbolj ogrožena od Slovencev samih.«
Saj me je motilo in me še. Ne najdem namreč razloga, zakaj bi v kak lokal, trgovino, prihajalo manj ljudi, če bi nosil slovensko ime, kot jih zahaja, ker nosi tuje ime? Ne vem niti tega, zakaj hočemo Slovenci, ki imamo lepih besed en milijon in še kakšno več, na tak način kazati svojo majhnost. Se trudimo s tujimi imeni kaj prikriti?Mogoče kak kompleks. Manjvrednosti?
Zdaj pa vidim, da so tuja imena pravzaprav še kar v redu v primerjavi s tistim, kar se pojavlja zdaj in je mogoče celo nadgradnja tujega ... Kaj reči o imenu parka, ki ga mesto dobiva v teh dneh?
Ne vem, zakaj pri izbiri imen ne povabimo k sodelovanju, potem ko zberemo predloge, sloveniste? Skrb za slovenski jezik, njegovo rabo in razvoj bi morala biti v našem skupnem, javnem interesu.
A kaj, ko bo že jutri to ime tudi meni najbrž postalo nekaj domačega. Mogoče, ko ga bom izgovorila večkrat, celo prijetnega. In mogoče bom čez čas mislila o njem, da je prav posrečeno? Vrag je, ker ti kaj zleze pod kožo, čeprav se trudiš, da ti ne bi.
Mogoče, a za zdaj mislim tk ko je napisu en na velejepikakomglavn da bomo gnar nosli taj.
In da ga bomo imeli, da ga bomo lahko.
R S PA R
Velenje Trebuša
Naše trgovine odpirate vi!
SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka 26
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
""HAK 10. septembra 2009
lokalne novice
Zač astnegao bčanap redlagan dr. UrošR otnik
Šoštanj - Šoštanjski svetniki bodo na ponedeljkovi seji (14. septembra) sklepali o dobitnikih najvišjih občinskih priznanj v letu 2009, ki jih podeljujejo ob prazniku občine, 30. septembru.
Komisija za priznanja, kije na podlagi prispelih predlogov sestavila predlog za obravnavo v svetu, predlaga za častnega občana dr. Uroša Rotnika, direktorja Termoelektrarne Šoštanj, za dobitnika priznanja enega od pobudnikov postavitve muzeja usnjarstva Danila Čebula mlajšega in Namiznoteniški klub Spin Šoštanj, ki je v svojih vrstah uspel povezati tako mlade kot starejše, veterane in invalide. Za dobitnike plaket pa so predlagali Jožeta Svetino, Franca Šte-harnika, Viktorja Dreva, Majdo Menih, Jureta Hrastnika, Petra Rezmana, Ireno Verdnik in Košarkarski klub Elektro Šoštanj.
■	mkp
Konec s eptem bra r az pis
Velenje - Mestna občina Velenje bo konec meseca objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Razpis bo objavljen v Našem času, v avli Mestne občine in na spletu (-www.velenje.si). Poseben poudarek bo namenjen reševanju stanovanjskih vprašanj mladih družin. Zadnji razpis, na podlagi katerega je bila oblikovana veljavna prednostna lista, je bil objavljen pred dvema letoma. Na podlagi tega razpisa je Mestna občina rešila 132 stanovanjskih prašanj.
■	mkp
Razdelilis redstva
Vele nje - Komisija za kmetijstvo Mestne občine Velenje je na osnovi javnega razpisa za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v mestni občini Velenje ugodno rešila vseh pet prispelih vlog. Sofinancirala bo zavarovalne premije za zavarovanje živali za primer bolezni v višini 7 evrov na žival. Posamezna kmetijska gospodarstva bodo prejela od 100 do 730 evrov . Skupaj so razdelili 1500 evrov.
Veliko zanimanja za pravno svetovanje
Vele nje - Mestna občina Velenje svojim občanom od februarja omogoča brezplačno pravno svetovanje. V tem času je brezplačno pravno pisarno obiskalo že 622 občanov. Največ vprašanj je bilo s področja družinske in delovne zakonodaje. Stranke je pogosto zanimalo, kaj pomeni »čakanje pri delodajalcu«, »čakanje na zavodu za zaposlovanje« in kakšne pravice ter obveznosti oboje prinaša. V brezplačni pravni pisarni so izračunali kar nekaj odpravnin ter napisali več zahtevkov za izplačilo regresov in neizplačanih plač. Vložiti so pomagali tudi izvršbe in zahtevke za neizplačane preživnine ter posredovali pri sporazumu glede stikov z otroki. Občani so se v pisarni oglasili tudi zaradi urejanja medsosedskih odnosov, vprašanj glede služnostnih poti, mej, nujnih poti in motenja posesti.
■ mz
Še enalek arna
Velenje - Lekarna Velenje bo ta mesec mrežo lekarn razširila še z eno, četrto v mestu. Z njo želijo storitve še bolj približati uporabnikom. Nova lekarna bo v novem nakupovalnem centru v Tre-buši. V lekarni Velenje ocenjujejo, da bo ta lokacija uporabnikom omogočala dobro dostopnost, kar še posebej velja za krajane naselja Gorica. Ti so že pred časom izrazili željo po lekarni v bližini njihovih domovanj.
Čistilo jih jep reko sto
Šoštanj - Počitniško delo je na pobudo Termoelektrarne Šoštanj - ta je za opravljanje dela prejela kar 120 prošenj dijakov in študentov, katerih starši so zaposleni pri njih, a ga vsem zaradi velikega gradbišča in s tem povezane odgovornosti do varnosti ni mogla zagotoviti - letos organizirala Občina Šoštanj. V petih tednih so se počitniškega dela, ki je potekalo pod sloganom Očistimo mesto Šoštanj in okolico, udeležili 103 dijaki in študenti, med njimi 61 tistih, ki jih je na počitniško delo poslala Termoelektrarna. Ta je zanje tudi krila stroške, za vse ostale pa je stroške pokrila Občina Šoštanj.
■	mkp
Novap ešpot v Paki
Velenje, 28. septembra - V Paki pri Velenju so bogatejši za 1.200 metrov dolg odsek pešpoti ob reki Paki na odseku med Vemon-tom in mostom za Trebeliško. Dela je izvajal samostojni podjetnik Franc Sovič, naložba pa je vredna 46.000 evrov.
■	mkp
Davčna na avtobusni?
Na Davčni upravi RS morebitne selitve niso ne potrdili, ne zanikali - Usklaj evanja s ponudnikom prostorov potekaj o
MilenaK rstič -P laninc
Vele nje - Davčni urad Velenje si že nekaj časa prizadeva priti do primernejših prostorov. Za zdaj poslujejo na dveh lokacijah, in sicer v stavbi Mestne občine Velenje in na Rudarski 3 (banka). V obeh prostorih so najemniki.
Ena od možnosti za selitev in združitev na eni lokaciji se ponuja v novem objektu avtobusne postaje, kjer so v nadstropji poslovni prostori. A to je zgolj možnost, pra-
vi Iztok Verdnik, vodja Službe za odnose z javnostjo na Davčni upravi Republike Slovenije. »Potrdim pa lahko, da s ponudnikom prostorov potekajo usklajevanja. Za nas so bistveni standardi opremljenost prostorov ter seveda cena in tudi drugi pogoji. V nobenem primeru pa za zdaj ni mogoče ne potrditi in ne zanikati možnosti selitve.«
Investitor objekta je družba Toming Consulting iz Velenja, objekt je gra dil Vegrad. V sklo pu objekta je poleg avtobusne posta-
je 3.000 kvadratnih metrov poslovnih povr šin.
Če do ustreznih dogovorov o novih prostorih Davčnega urada Velenje pride, pa selitve ni mogo-
če pri ča kova ti v septem bru, ko bodo v Velenju predali namenu novo avtobusno postajo.
■ mkp
Izobč ine Šmartno ob Paki
Končnou reditev središča
Pred nekaj dnevi so predstavniki Direkcije za ceste RS kot naročnik in večinski financer, Občine Šmartno ob Paki kot sofinancer in izbranega izvajalca del - AGM Nemec podpisali pogodbo o ureditvi ceste v središču občine.
Na občinski upravi so izrazili ob tem zadovoljstvo, hkrati pa poudarili, da je bilo potrebnih veliko napo rov, da je projekt obstal tudi v rebalansih proračuna RS. Precej časa so se tudi vlekli postopki, v glavnem zaradi razpisnih zahtev in s tem povezane procedure.
Po pogodbi mora izbran izvajalec začeti dela v 10 dneh po podpisu pogodbe, rok za dokončanje pa je konec prihodnjega meseca.
Vrednostn aložbe je 167 tisoč 565 evrov.
Dodaten denar za posledice julijskega neurja?
Poročali smo že, da je julijsko neurje povzročilo precej škode v lokalni skupnosti. Gotovo največ na cesti Podgora-Veliki Vrh v soteski Hudi potok.
Kot je znano, je občinska blagajna precej prazna, zato občina išče možnosti dodatnega financiranja, s katerim bi lahko kar najhitreje omilili posledice vodne ujme. Izvedeli smo, da so glede na obiske visokih predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor ter slovenske vlade optimistični in realno pričakujejo vsaj nekaj sred stev za najnujnejša opravila. Za kakšen zne-
sek konkretno gre, pa v tem trenutku še žal ni znano.
Kuha nje oglja
j	J
Po letu dni bo znova oživel letni oder pri razvalinah starega gradu. Tu se bo namreč od 12. do 20. septembra zgodilo kar nekaj dogodkov, katerih organizatorja bosta folklorna skupina Oljka Šmartno ob Paki in tukajšnje čebelarsko društvo.
Tako bodo v soboto, 12. septembra, ob 19. uri priž ga li kopo in odprli čebelarsko razstavo. Dan kasneje, v nedeljo, se bodo ob 15. uri na letnem odru predstavile tri folklorne skupine - poleg domače še Koleda in Sok. 18. septembra bo večer pripovedk in bajk, 19. septembra pa podoknica grajskemu dekletu. V nedeljo, 20. septembra, ob 15. uri pa bodo s prireditvijo
zaznamovali 80 let delovanja šmar-škega čebelarskega društva.
Ces ta p roti o snov ni šoli
^■
V programu letošnjih naložb je tudi cesta za nogometnim igriščem proti osnovni šoli. S tem projektom je bila lokalna skupnost uspešna na razpisu za dodatna sredstva za lokalno infrastrukturo, in sicer v višini 56 tisoč evrov.
Predvidenih del za zdaj še niso začeli zaradi nekaterih zahtev »mejašev« ob tej cesti. Na občini bodo pripombe preučili in odgovorili nanje. Prepričani so, da bodo dosegli kompromisen dogovor in da se bodo lahko lotili gradnje še letoš njo jesen.
■ tp
Od črne prsti do belega mleka in nekaj vmes
O zemlji pri Moravskih Toplicah, o mleku v Bruslju, o obrtni in podj etništvu v Celju -Potreben j e zakon o sanacij i Celjske kotline - Bisol in Elektro Celje skupaj nad sončno energij o - Bo tudi javna uprava delila usodo ostalih zaposlenih?
Poletje se počasi poslavlja, in čeprav je zdaj čas spravila poljščin, so si kmetje vzeli tudi čas za ogled našega kmetijskega sejma in tudi svetovnega prvenstva v oranju. Brazde so najboljši orači tokrat obračali pri nas. Ce že naši orači niso posegli po najvišjim mestih, smo se vsaj izkazali pri organizaciji, po mnenju nekaterih tujih strokovnjakov smo pri tem dosegli prvo mesto med vsemi dosedanjimi organizatorji. Nad spretnostjo oračev je bil navdušen tudi naš predsednik vlade. Morda je ob tem tudi spoznal, da je koristneje obračati zemljo kot pa besede. Ceprav je pri obojem dobro, če lepo pade. O kmetijcih druge vrste, takih »v belem«, kakršnih je veliko tudi na našem območju in polnijo mlekarno Zelene doline vArji vasi, pa so razpravljali v Bruslju. O pomoči pridelovalcem mleka in ukrepih za ohranitev proizvodnje mleka predvsem na gorskih kmetijah. Tudi takih je, seveda, na našem širšem območju veliko. Slovenija se skupaj s še nekaterimi državami zavzema za večjo pomoč pridelovalcem mleka. Upa tudi, da ji bodo v Bruslju potrdili spremembe v sklopu programa razvoja podeželja, ki predvidevajo subvencioniranje stroškov prevoza mleka od gorskih kmetij do mlekarn. V Celju pa v teh dneh ne bodo govorili o kmetijstvu, ampak o obrti in podjetništvu. Ceprav se ponekod tudi tu zadeve prepletajo. Včeraj se je namreč tu začel 42. mednarodni obrtni sejem. Z vsem, kar sodi v tako prireditev. Letos bodo gotovo govorili tudi o tem, kako je kriza prizadela to področje in ali res drži, da se nekateri manjši proizvajalci že kopljejo iz najhujših težav. Gotovo pa tudi o tem, kaj bi bilo treba narediti, da bi prav ta sektor najprej lah-
ko začel znova zaposlovati delavce, ki so se ob udaru krize znašli na cesti ali doma na čakanju. In ko smo že v Celju - čeprav ni bilo kakšnega novega aktualnega primera, ki bi terjal hitro ukrepanje, so v celjski Civilni iniciativi ob seji Sveta za trajnostni razvoj znova opozorili, da je nujno treba sprejeti zakon o ekološki sanaciji Celjske kotline. Tudi v tem okolju so nekateri prepričani, da jim prikrivajo prave podatke o onesnaženosti, tudi analize o obolevnosti ljudi. A že podatki, ki so na voljo, kažejo, da ima velika ljudi, od otrok do odraslih, težave z dihali, v upravni enoti Celje pa naj bi bila umrljivost zaradi raka za tretjino večja kot drugod v državi.
In ko so na zahodnem koncu še vedno enotne regije vse sile zastavili za gradnjo novega bloka 6 šoštanjske termoelektrarne, na osrednjem delu združujeta moči Bisol iz Latkove vasi in Elektro Celje in to na področju fotovoltaike. Skupaj bosta sodelovala pri razvojno--investicijskem projektu za razvoj fotovoltaike in povezanost z distribucijo. Kot pravijo je osnovni cilj projekta postavitev prve optimalno načrtovane ter prostorsko in energetsko optimalno umeščene sončne elektrarne v Sloveniji.
Ob deklarativni skrbi za varčnost pri energiji in uporabi alternativnih virov so kateri energijo začeli trošiti za povsem druge namene. Začela so se prepričevanja, da morajo tudi delavci v javni upravi prevzeti svoj del bremena za izhod iz finančne krize, ki se kaže tudi v dokaj praznem državnem proračunu. Že res, da se v javni upravi sklicujejo na dogovore in sporazume, res pa je tudi, da zaposleni v tem sektorju še zdaleč niso tako na udaru kot tisti v neposredni proizvodnji. Niso na udaru pri odpuščanju, niso na čakanju, ne prejemajo še nižjih plač. In če že ne bo znižanja, naj zanje velja vsaj zamrznitev. Za te delavce to ni sprejemljivo, mnogi drugi pa menijo, da je to pošteno. Saj je bremena vendarle treba razporediti enakomerneje. Kriza se pač ne more lomiti le na plečih nekaterih!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Praznujemo 50. rojstni dan novega Velenja
September bo posvečen praznovanju 50-letnice novega, sodobnega Velenja -Osrednji dogodki se bodo zvrstili od petka, 18. septembra, do nedelje, 20. septembra
Velenje, 3. september - V torek, 1. septembra, so v avli MO Velenje odprli razstavo z naslovom »Velenje - včeraj, danes, jutri«. S tem so se uradno začele prireditve v mesecu, ko MO Velenje praznuje 50. rojstni dan. Prireditev bo v teh dneh še veliko in prav vse bodo posvečene prazniku. Med njimi izpostavimo tri, ki bodo s številnimi dogodki zaznamovali dni od 18. do 20. septembra, ko se bodo v mestu zgodili tudi osrednji dogodki praznovanja.
Začetek z dvigom zastave in
kano na do
V petek, 19. septembra, bodo ob 10. uri dopoldne odprli nov nakupovalni center Trebuša »Veleja park«. Ob 12. uri bodo pri Šolskem centru Velenje položili temeljni kamen za novi objekt v sklopu šolskega centra Velenje »Gaudeamus«. Uradni začetek praznovanja občinskega praznika bo ob 17.45 uri zaz-
f -
namoval dvig občinske zastave, ki mu bo sledila kanonada. Ob 18. uri bodo na Titovem trgu odkrili spomenik graditelju Velenja Nestlu Žganku in podelili letošnja občinska priznanja. Ob 19. uri bo na Titovem trgu zaživela Multivizijs-ka galerija, ki bo prikazala likovno in fotografsko ustvarjalnost občanov in občank vseh generacij, ki so ustvarjali predvsem na temo Velenje danes in jutri. Osrednja slovesnost ob 50-letnici mesta Velenje, ki nosi naslov »Jutri = zdaj«, se bo na Titovem trgu začela ob 20. uri. Tako kot pred petimi desetletji jo pripravljajo domačini, tudi program bodo oblikovali domači ustvarjalci. V njem bodo med drugimi sodelovali mladi pevci združenega pevskega zbora iz vse Šaleške doline. Kar 300 jih bo. Z vide-
o filmi, zanimivimi glasbenimi in plesnimi točkami, katerih večina bo ustvarjenih prav za to priložnost, bodo ustvarjalci prikazali Velenje nekoč, danes, predvsem pa jut ri.
Pred sta vi tev ustvar jal nos ti in rock koncert
V soboto, 19. septembra, se bo dogajanje na Titovem trgu in Cankarjevi ulici v središču mesta raz-živelo že ob 9. uri dopoldne. Do 13. ure bodo svojo ustvarjalnost in delo pri ka za li čla ni 13 šport nih društev, 12 izobraževalnih ustanov in 18 kulturnih društev. Skupaj kar 43 organizacij bo predstavitve kon-
čalo ob 13. uri.
Od 20. do 2. ure bo na Titovem trgu rock koncert, na katerem bodo nastopili: skupine AVE, Chateau, Res Nullius, Naio Ssaion, Utrip, Big Addiction, posebna gosta iz Bosne in Hrvaške - Željko Bebek in Alen Islamovič (Bijelo dugme), Tina (Tabu), Oko, Tomaž Domi-celj, raper Zlatko, Vini (Wicked crew) ...
Na koncertu bodo torej nastopili znani velenjski rock izvajalci, med njimi tudi nekatere skupine, ki sodijo med pionirje rock glasbe, a so aktivne še danes. Vsaka od velenjskih skupin bo na praznični koncert pripeljala svojega glasbenega gosta, ki bo še dodatno popestril glasbeni program. V slovenskem glasbenem prostoru ima Velenje zagotovo posebno mesto, saj
od tod izhaja veliko uspešnih in priznanih glasbenikov iz sveta pop in rock glasbe. S koncertom in z zgoščenko, ki bo izšla ob tej pri-lož nos ti, bodo pred stavi li raz voj rock glasbe v mestu. Program bo povezoval Dragan Bulič, ki je pripravil tudi sprem no bese do k zgo -ščenki, ki so jo, tako kot koncert, naslovili »Velenje - mesto rocka«.
Začetek 20. Piki ne ga fes ti va la
Nedelja pa bo čisto »pikasto« obarvana. Začel se bo jubilejni, že 20. Pikin festival. Prvi dan bo namenjen družinam, zato se bo dogajanje v številnih Pikinih delavnicah razživelo že dopoldne, ob 16. uri pa bodo na uradnem odprt-
ju festivala dvignili zastavo, Pika bo spet prevzela oblast v mestu. A le do 26. septembra, ko se bo za leto dni poslovila. Vmes pa bo poskrbela za številne razstave, gledališke predstave, ustvarjalnost v več kot 100 delavnicah in še in še. Če bo vreme slabo, bosta tako petkova osrednja slovesnost »Jutri = zdaj« kot sobotni rock koncert v Rdeči dvorani. Podelitev občinskih nagrad pa bo v dvorani doma kulture. Tudi predstavitev dela 43 organizacij bo, če bo sobota deževna, potekala v Rdeči dvorani. Organizatorji si seveda želijo, da bo predzadnji vikend v septembru sončen in lep in da bodo lahko, tako kot pred petimi desetletji vse prireditve potekale v središču mesta.
■ bš
Tomšičeva končana
Prenova 280 metrov ceste j e skupaj z infrastrukturo ob in pod njo stala skoraj pol milij ona evrov
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 2. septembra - V sredo popoldne so na slovesnosti, ob zvokih harmonike in s pogostitvijo, pred »vijoličnim« blokom na Tomšičevi, župan Mestne občine Srečko Meh, predsednik Sveta mestne četrti Desni breg, Marijan Nikolič in ena mlajših stanovalk te ulice, Maruša, prerezali otvoritveni trak na prenovljenem, 280 metrov dolgem odseku Tomšičeve ceste.
Ob obnovi so poskrbeli za izgradnjo hodnika za pešce, kolesarsko stezo, javno razsvetljavo, v dolžini 75 metrov, zgradili dodatno meteorno kanalizacijo med Kersnikovo in Jenkovo cesto; priključek Kersnikove na Tomšičevo, zamenjali 6	nizko-
-tip skih steb rov obcest ne raz sve-tljave, zgradili 4 parkirna mesta med Kersnikovo in Jenkovo cesto 25, uvoza za bloke Tomšičeva 3349, s katerim so povečali varnost in pridobili nekaj dodatnih parkirnih mest. Poleg pa zgra di li tudi levi zavij alni pas na Tomšičevi - proti Kersnikovi cesti in meteorni kanal med Kersnikovo in Koroško cesto. Julija letos je Mestna občina sofinancirala še 50 odstotkov vrednosti asfaltiranja parkirišč pred blo-
Nao tvoritev sop rišli tudi ToneBr odnik izm estneo bčine, direktorV OC-aB ogdanK očevar,v odjag radbišča IgorD onko ind irektorn izkihg radenj v CMC, AndrejK amenšek.
ki. Dela so izvajali
CM Celje, VOC Celje, Joco Celje in PUP Velenje ter številni podiz-vajalci.
Skupna vrednost naložbe na Tomšičevi je znašala 473.000 evrov.
»Prenova dela Tomšičeve se je začela že leta 2006, zdaj je dokončana in urejena v celoti vključno s pločniki in kolesarskimi stezami. Lahko pa se pohvalimo, da smo imeli letos v mestni četrti še eno
49. »Presrečna sem zaradi parkirnih pro sto rov, kar šestin šest de set jih je,« je povedala. »Je pa res, da smo postajali v času prenove že malo nestrpni, ker je vse skupaj trajalo dlje kot smo pričakovali. Malo je bilo krivo vreme, malo nepredvidena dela. A vse odtehta.«
Nasmejan je bil tudi župan, Sre -čko Meh: »Zadovoljen sem vedno, kadar so ljudje, uporabniki, zadovoljni. Naložba pa je bila zajetna, vredna skoraj pol milijona evrov.«
MarjanN ikolič:P rihodnje leto J en kova.«
Margareta Kurnik: »Tomšičeva jen ajlepša.«
otvoritev, in sicer 6. maja, ko smo odprli prenovljeno Aškerčevo in novo balinišče. Prihodnje leto pa pride na vrsto Jenkova,« pravi predsednik sveta, Marijan Nikolič.
Daje Tomšičeva zdaj najlepša v Velenju, pa je zatrdila Margareta Kurnik, ki je bila ves čas gradnje nekakšna vez, včasih tudi »strelovod« med naročniki, izvajalci in uporabniki te ceste, predvsem pa parkirišč pred bloki Tomšičeva 33-
Stanovalci so zdajz adovoljni.
10. septembra 2009
4
AKTUALNO
Z donatorskimi inl astnimi sredstvi don ovegau ltrazvoka
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bodo lahko z novim aparatom opravili več kot 3000 preiskav - Največ rojstev v julij u
REKS raste
Zgraj en naj bi bil do februarj a prihodnjega leta
TatjanaP odgoršek
Slovenj Gradec, 31, avgusta- Na
oddelku za ginekologijo in porodništvo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec sta direktor bolnišnice Janez Lavre in predstojnica oddelka Katja Juvan Kramer na priložnostni slovesnosti predala svojemu namenu nov ultrazvočni aparat - Sonoace X8. Vrednost aparata je več kot 36 tisoč 600 evrov, kupili pa so ga s pomočjo dona-torskih in lastnih sredstev. V akciji, ki so jo začeli novembra lani, so podjetja in donatorji prispevali dobrih 12 tisoč evrov, 9395 evrov so zbrali z organizacijo kongresa zaposleni oddelka, ostalo je prispevala bolnišnica.
Direktor bolnišnice Janez Lavre je ob tej priložnosti med drugim dejal, da je aparat nujen za sodobne preiskave v ginekologiji in porodništvu. Z njim naj bi opravili na leto od tri do štiri tisoč preiskav, vodstvo pa se bo pri zdravstveni zavarovalnici zavzelo tudi za odobritev večje kvote pregledov.
Po besedah Katje Juvan Kramer aparat uporabljajo v porodništvu pri vseh nosečnicah, in to vsaj trikrat v nosečnosti: pri določitvi trajanja nosečnosti, pri ugotavljanju
morebitnih nepravilnosti pri plodu in za spremljanje rasti ploda. "Ob zaznavi kakršnihkoli nepravilnosti v razvoju ploda so potrebni pogostejši ultrazvočni pregledi. Tudi spekter indikacij za uporabo ultrazvoka v ginekologiji se je v zadnjih desetletjih močno razši-
ril."
Po besedah predstojnice so novo aparaturo nujno potrebovali, saj so že od leta 2005 vse pre iskave (dispanzerske, ambulantne in preiskave za potrebe ginekološkega oddelka) opravljali na enem ultra-
zvočnem aparatu. Slednji je že izrabljen in preobremenjen. "Večur-nega čakanja so se naveličali tako zdravniki kot pacienti," je poudarila Krameijeva in zagotovila, da je tega konec.
Kot smo še slišali, so do konca prejšnjega meseca v slovenjegraški
Zo tvoritvenes lovesnosti
porodnišnici pomagali na svet 666 novo rojencem predvsem iz Koroške in Šaleške doline, kar je več kot lani v tem času. Največ se jih je rodilo julija, kar 111.
Šoštanj, Ravne pri Šoštanju, 4. septembra - V Ravnah bodo februarja prihodnje leto bogatejši za Rekreacijsko in kulturno središče Ravne, ki se ga je že prijelo ime REKS. Večnamenske zgradbe, namenjene medgeneracijskemu druženju, kulturno-umetniški dejavnosti, športni in drugi prostočas-ni dejavnosti, aktivnemu preživljanju prostega časa, se v kraju že veselijo. V njem bodo našla mesto
tudi številna društva.
Izvajalca gradbenih del sta Esotech, d. d., in Mins No.1 iz Velenja.
»Junija vreme gradnji ni šlo na roko, so pa izvajalci zato gradnjo pospešili v zadnjih treh mesecih. Do sedaj so izvedli gradnjo temeljev, sten pritličja dvorane in spremljevalnih prostorov objekta ter raz-vod kanalizacije. Trenutno pa beto-nirajo ploščo nadstropja in pola-
gajo strojne oziroma elektro inštalacije,« je povedala Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj, kije tudi skrbnica pogodbe.
Naložba je precejšnja, njena vrednost znaša 562 tisoč evrov.
Vir financiranja bodo poleg občin skih proračunskih sredstev tudi evropska sredstva.
Občina Šoštanj seje lani prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na Ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi - in s prijavo uspela. REKS bo tako v višini 50 odstotkov sofinanciran iz EKSRP (Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja).
■ mkp
VR avnah se jimu resničujed olgoletna želja.
Na sejmu vitalni del gospodarstva
Vpliv krize tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju -Organizatorj i pogrešaj o večj e sodeiovanje ministrstev - Več kot 80 strokovnih prireditev
TatjanaP odgoršek
Celje, 2. septembra - Včeraj je slovenski premier Borut Pahor odprl v Celju 42. mednarodni obrtni sejem (MOS). Na njem se predstavlja 1681 podjetij iz 33 držav oziroma neposredno 1017 podje-
nega prostora je treba odšteti od 30 do 52 evrov, za kvadratni meter prostora v dvorani pa od 45 do 80 evrov. Številna podjetja prosijo za odlog plačila ali za možnost obročnega odplačevanja. »Za naše razmere je razstavni prostor res drag, a se moramo zavedati, daje sejem
grl izrazil nad odzivom nekaterih ministrstev: »Na sejmu bo več kot 1650 podjetij, zato se čudim, da ministrstvo za gospodarstvo ne bo bolj vpeto v dogajanje na sejmu, minis trstvo za kmetij stvo je vso energijo porabilo na sejmu v Gornji Radgoni, čeprav bodo tudi v
tij iz 14 držav. Glede na število raz-stavljalcev, ki so zasedli vse razpoložljive sejemske zmogljivosti (tudi montažno dvorano), je moč sklepati, da se kriza na MOS--u ne pozna.
»A še zdaleč ni tako,« je na novinarski konferenci dejal predsednik uprave družbe Franc Pangrl in nadaljeval: "Vtem času lani je plačalo svoje obveznosti 70 odstotkov razstavljalcev, letos polovica, čeprav so cene enake lanskim.« Za kvadratni meter zunanjega razstav-
osrednji gospodarski dogodek in da so cene primerljive s tem, kar ponuja.» Kot je še dejal Pangrl, se kriza pozna tudi po tem, da na sejmu ne sodelujejo velika podjetja, kot so Merkur, Gorenje in Petrol. Na srečo je njihovo odsotnost zapolnil vitalni del gospodarstva, to so številna mala in srednja velika podjetja, »... ki se zavedajo, daje treba v krizi nekaj storiti za boljši jutri. Imamo tudi uspešno partnerstvo z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.« Razočaranje je Pan-
Zn ovinarskek onference
Celju zastopa na vino in pre hra na. Prav tako ni minis trstva za delo, družino in socialne zadeve, čeprav se veliko govori o nezaposlenosti in samozaposlovanju. Nisem še slišal, da bi bila ministrstva kadrovsko podhranjena, zato me zanima, kje so vsi ti strokovnjaki in svetovalci, ki bi lahko sodelovali s sejmom.« Dodal je še, da se ne bojijo za obisk sejma, saj je MOS kakovosten in nudi nove poslovne možnosti. Lani je sejem obiskalo več kot 167 tisoč obiskovalcev.
Sejemske površine se letos razprostirajo na 65 tisoč kvadratnih metrih, od tega je pokritih blizu 400 tisoč kvadratnih metrov razstavišča. Po zagotovilih izvršne direktorice družbe Celjski sejem Brede Obrez Preskar so sejemske zmogljivosti v celoti zasedene. Na sej mu je več pro sto ra kot lani zaradi zemljišča, kjer so bila teniška igrišča. Največja poslovno-sejem-ska prireditev v Sloveniji je med razstavljalce pritegnila številne nove, pa tudi take, ki so morda nekaj zadnjih let manjkali, sedaj pa so se ravno zaradi gospodarske kri ze znova odlo či li, da se predstavijo na sejmu. Prvič je med razstavljalci tudi Indija. Obrezo-va je še dejala, da se večletne usmeritve v okoljsko prijaznost in energetsko varčnost odražajo v treh informacijsko svetovalnih koti čkih: eden je name njen energetskemu svetovanju s svetovalci Eko sklada, drugi kotiček 'Živimo z letom - ohranjamo naravo' opozarja na široko uporabnost lesa v gradnji in pri izdelavi pohištva, tretji pa je ekološki kotiček, ki ponuja ekološko oziroma okolj-skos vetovanje.
Sicer pa bo v osmih sejem skih dneh več kot 80 strokovnih prireditev, posvetovanj, srečanj, okroglih miz in predavanj. Organizator večine je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Najbolj odmevni obsejemski prireditvi naj bi bili -po besedah pomočnika generalnega sekretarja omenjene zbornice Andreja Poglajna, konferenca o možnosti sodelovanja Slovenije z Rusijo ter okrogla miza o položaju obrti in malega podjetništva leto dni po začetku recesije.
Vzpostavilis odoben IT center
Velenje, 7. septembra - Velenjsko podjetje TrendNET, d. o. o., je vzpostavilo sodoben podatkovni center za zunanje izvajanje optimizacije procesov na področju informacij-sko-komunikacijske tehnologije s poudarkom na področjih varnosti, visoke razpo-ložljivosti in zanesljivosti centra. Idejno vodilo vzpostavitve IT centra za zunanje izvajanje je odjemalcem ponuditi visoko zahtevne rešitve optimizacije in izvedbe informacijskih storitev, izboljšanje uporabniške izkušnje in povečanje poslovne konkurenčnosti. Infrastruktura centra je bila sofinancirana kot evropski projekt v letu 2009. TrendNET v svojem centru ponuja tako najem infrastrukture kot zunanje izvajanje poslovnih rešitev.
V segmentu zunanjega izvajanja poslovnih rešitev v okviru centra
ponujajov organizacijam možnost zunanjega izvajanja spletnih in poštnih storitev, ERP in BI sistemov, CRM in doku ment nih sis te mov, Service Desk sistemov, portalskih rešitev, ponujajo pa tudi zunanje izvajanje nadzora in upravljanja z informacijskimi sistemi.
IT center za zunanje izvajanje informacijskih storitev bo podjetje TrendNET predstavilo na številnih strokovnih dogodkih. Sodelovali bodo na strokovnem dogodku HP horizont 2009, 16. in 17. septembra v Portorožu, v času od 21. do 24. septembra bo podjetje sodelovalo s strokovnimi predavanji na IKT delavnicah, ki bodo organizirane v okviru GZS v Celju, Krškem, Postojni in Dravogradu, ter na IDC Outsourcing konferenci, ki bo 24. septembra 2009 v Ljubljani.
■ bš
NOVA KITAJSKA TRGOVINA
HONG YUN d.o.o.
1. NADSTROPJE NAKUPOVALNEGA CENTRA VELENJE
VELIKA IZBIRA V ENI TRGOVINI
•TORBICE IN KOVČKI •OBLAČILA •OBUTEV •ZAVESE
•DROBNI PREDMETI OTVORITVENI POPUST 20%
OB 50 LETNICI MESTA VELENJE
DODATNIH 10% POPUSTA
AKTUALNO
Tudi o pripravah na lokalne volitve
Stranka SLS na 6. srečanju predstavnikov svoj ih občinskih odborov v celjski statistični regij i o svoj em dosedanjem in prihodnjem delu -Optimistični glede lokalnih volitev prihodnje leto
TatjanaP odgoršek
Šmartno ob Paki, 1. septembra -
V Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki so se na 6. srečanju sešli vodstvo stranke SLS in predstavniki strankinih občinskih ter mestnih odborov v savinjski statistični regiji. Osrednjo pozornost so na srečanju namenili analizi preteklega dela in načrtih za prihodnje.
na in verjamem, da bo tako tudi prihodnje leto. Tako predvsem zaradi razpoloženja, ki vlada v njej. V jeseni bo morda zaznati že kakšen napredek glede podpore in priljubljenosti stranki.«
Po mnenju vodje poslanske skupine SLS v državnem zboru in poslanca stranke iz Zgornje Savinjske doline Jakoba Presečnika je v občinskih odborih savinjske sta-
didatih za župane kot za občinske svetnike. »Menim, da je razvoj v Zgornji Savinjski dolini takšen, da se ga predstavniki naših list ne morejo sramovati. Verjamem, da bodo ljudje to tudi opazili.«
Po njegovem prepričanju gre razvoj po začrtani smeri, je pa pri tem potrebno upoštevati težave, kot so gospodarska, finančna, socialna kriza, ki je naredila svoje tudi v
Predsednik stranke SLS mag. Radovan Žerjav nam je dejal, daje omenjena regija ena od boljših v okviru stranke, nikoli pa stvari niso tako dob re, da ne bi mogle biti še boljše. »Na osnovi izdelane analize, ki se dotika podpore in prihodnjih lokalnih volitev, se bomo odločili morda tudi za kakšne kadrovske spremembe znotraj občinskih odborov. Smo torej sredi intenzivnih priprav na lokalne volitve prihodnje leto, za katere sem optimist. Stranka je bila na dosedanjih moč-
tistične regije kar nekaj njihovih ljudi, ki delajo dobro. »Stranka je v regiji sorazmerno močna glede na slovensko povprečje. Je pa zagotovo slabša, kot je bila pred približno 10 leti. Med našimi cilji je zato tudi zavihteti se na položaj, ki ga je že imela.«
Tako kot Žerjav je tudi Presečnik optimističen glede prihodnjih lokalnih volitev. Na minulih pred tremi leti je bila v Zgornji Savinjski dolini najmočnejša in naredili bodo vse, da bo tudi ostala tako pri kan-
Ss rečanja
regiji Saša.« Na vprašanje, kje je stranka naredila manj, kot je obljubila, pa je Presečnik odgovoril: »Zagotovo sta stran ka in država dolžnici na nekaterih področjih. Vemo, da je področje zelo obremenjeno s plazovi, da imamo nerešenih kar nekaj vprašanj v zvezi z vodami, da je potrebno izboljšati cestno infrastrukturo, predvsem pa nas čaka veliko dela pri spodbujanju gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest.«
Zao ddelek veču čencev
Na velenjski glasbeni šoli v novem šolskem letu več kot 800 učencev - Vzporedno izobraževanje ponovno v šolskem letu 2010/2011? -
TatjanaP odgoršek
V novem šolskem letu bodo na glasbeni šoli Frana Koruna Koželj-skega Velenje poučevali za vse instrumente, ki jih dopušča predmetnik za glasbene šole. Kot nadstandard ostajajo otroški, mladinski pevski zbor in učenje na siny-tesizeiju, pripravljen pa imajo tudi program bas kitare. Med prednostnimi nalogami ostaja še finančna sanacija.
Zaradi slednje so lahko - po besedah ravnatelja šole Borisa Štiha -zagotovili le najnujnejše materialne pogoje, v tem času so v polnem zamahu dela pri obnovi strehe nad orkestralno dvorano. Počitnice so izkoristili tudi za nekaj manjših vzdrževalnih del na objektu, skupaj s poslovnimi partnerji pa pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za ureditev klimatske naprave v orgelski dvorani.
»V šolskem letu 2009/2010 omejitve vpisa ni več in med šolami, ki smo pridobile soglasje ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, je tudi naša. Soglasje nam je omogo-
Boris Štih:» Sp odporo ustanoviteljice in s složnostjos odelavcev in sodelavk smol ahko najboljši medn ajboljšimi.«
čilo povečan vpis za skoraj cel oddelek. Tako imamo v novem šolskem letu na šoli več kot 800 učencev, od tega se jih 721 uči igranja na instrumente. Vseskozi pa se še trudimo pridobiti vzporedno izobraževanje za dijake na srednji stopnji, ki naj bi ga začeli ponov-
no izvajati v šolskem letu 2010/2011.«
Tako kot ostale osnovne šole v mestu Velenje so tudi na glasbeni s pomočjo mladih, ki so bili na počitniškem delu v Mestni občini Velenje, uredili okolico šole, še vedno pa si belijo glavo, kako bi rešili prometno ureditev in zagotovili dodatne parkirne površine.
Štih je še povedal, da bodo znova pripravili abonmaje za osnovne šole. Že danes vedo, da bodo organizatorji regijskega in državnega tekmovanja mladih glasbenikov, v polnem zamahu so priprave na drugo mednarodno harfis-tično tekmovanje, nedavno končanemu mojstrskemu tečaju prof. Igorja Ozima sledita mednarodni klavirska in orgelska šola. Kot partner sodeluje šola pri izpeljavi abonmaja klasika in podobnih projektov.
Tako kot osnovne šole v mestni občini Velenje se bo tudi glasbena vključila v praznovanje 50-letnice mesta Velenja. Za to priložnost je že izšla zgoščenka Korunovih del.
Bodo ženske določanje pravil življenja še vedno prepuščale moškim?
Ženski forum Socialnih demokratov v Velenju razpravljal o enakosti spolov - Ženske spodbuditi, da se bodo vključile v politično življenje in tako sode-ova-e pri »sprej emanju pravil življenja«
MiraZ akošek
Velenje, 4. septembra - Na dvodnevnem seminarju v velenjskem hotelu Paka so se zbrale članice Sveta ženskega foruma Socialnih demokratov, poslanke SD in članice predsedstva SD. Na temo »Drugi spol« so razpravljale s strokov-
priložnost so lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto,« dodaja Zor-kova.
Svoj delovni program so članice Ženskega foruma oblikovale že na volilni konferenci, temelji pa na akcijskem načrtu socialnih demokratov, ki zagovarjajo enakost spolov. Program nenehno dopolnju-
jejo, saj se kot vladna stranka čutijo odgovorne tudi za pripravo predlogov, ki jih sprejema vlada, da bi se posledice gospodarske krize kar najbolj omilile.
Mestna občina Velenje
vabi na
JAVNO PREDSTAVITEV
načrtov za ureditev območja stare avtobusne postaje v Velenju (Trgovski center 3).
Javna predstavitev bo v četrtek, 10. septembra 2009, ob 17. uri,
v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1).
Prijazno vabljeni!
ČlaniceŽ enskegaf oruma SDž elijop ridobitip otrebnaz nanja, da bodož enskep repričale,
kakop omembno je, das oodločajo.
njakinjama s področja enakosti spolov, profesoricama dr. Maco Jogan in Tanjo Rener, in sicer o temeljnih vprašanjih gibanja za pravice žensk, o trdovratnosti seksiz-ma v sodobni družbi. Pregledale so tudi delo Ženskega foruma v zadnjih letih, osrednjo pozornost pa namenile nadaljnjim aktivnostim in pripravam na lokalne volit-
Ljubica Zgonec Zorko, predsednica ženskega foruma, ki se bori za enakost med ženskimi in moškimi, je prepričana, da demokracije brez tega ni. Prav zato skušajo vzpostaviti trdne temelje, na katerih bo novo vodstvo Ženskega foruma gradilo svoje štiriletno delo (izvoljene so bile pred kratkim). Skušale se bodo čim bolj povezati in se izobraziti, saj se zavedajo, da potrebujejo za svoje delovanje novo znanje. Ženske bodo skušale prepričati, daje pomembno, da se vključijo v družbenopolitično življenje povsod tam, kjer se sprejemajo »pravila igre«. Vse skupaj se začne v lokalni skupnosti in nadaljuje v državi in evropskem parlamentu. Povsod je »ženskega razmišljanja« zgolj za vzorec. »Čas je, da ženske spoznamo, da moramo sodelovati v politiki in pri sooblikovanju pravil življenja. Nikakor ni sprejemljivo, da to skoraj v celoti prepuščamo moškim,« je odločna Zorkova.
O tem, kakšen je pravzaprav položaj žensk v Sloveniji, ni narejena nobena analiza in zato bo ena prvih stvari, ki se jih bodo lotile, priprava strokovne analize o tem. Vsekakor pa je Ljubica Zgonec Zorko prepričana, daje položaj še posebej zdaj, ko je gospodarska kri za, težaven. V vsa kih kriz nih razmerah pa je namreč največje breme na ženskah in tudi med tistimi, ki so izgubile delo, jih je največ. »Zato je čas, da se kolegice prebudijo in začnejo gledati na svoje življenje tako, da ne bodo dovolile, da bodo šle poti odločanja mimo njih. In prva takšna velika
Mestna občina Velenje
vas v sodelovanju s Turističnim društvom Vinska Gora vabi v soboto, 12. septembra 2009,
na »Rekreativno kolesarjenje po Vinski Gori«.
Zbor udeležencev bo ob 10. uri na dveh lokacijah: pred osnovno šolo Gorica v Velenju in v Vinski Gori pred večnamenskim domom.
V primeru dežja kolesarjenje odpade.
Več informacij: Turistično društvo Vinska Gora, Mateja Učakar(041 375 172)
UTRIP
W1 H:AS 10. septembra 2009

Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 2. septembra:
Zunanji minister Žgobar je bil odločen: »Slovenija je naslednica avstrijske državne pogodbe.« Dodal je še, da je nasledstvo po Jugoslaviji avtomatsko. S temi besedami je pojasnil, da se ne misli odzvati na izjave avstrijskega kolega in poudaril, da je bil premier že prejšnji teden ob obisku avstrijskega kanclerja glede tega vprašanja zelo jasen.
Nadzorniki Darsa so se odločili za sporazumno razrešitev uprave pod vodstvom Tomislava Nemca in določili, da bo vršilka dolžnos-
Četrtek,3. septembra:
tih se spra šujem, kako je lah ko bila razrešnica podeljena. Ne znam si razložiti, kakšno sporočilo s tem dajejo preostali lastniki Mure, ki sploh niso aktivni pri iskanju rešitve za družbo.«
Viceguverner Banke Slovenije je povedal, da je banka leto 2008 končala s primanjkljajem v višini 29,7 milijo na evrov.
V Mehiki so imeli drugačne težave; oboroženi moški so vdrli v kliniko za odvajanje od mamil na severu Mehike, ljudi razvrstili ob steno in jih nato najmanj 17 ubili, pet pa ranili.
Libijski voditelj Moamer Gada-fi je oznanil, da bo v kratkem Združenim narodom predlagal, da se Švica kot država razpusti, njeno ozemlje pa razdeli med sosednje države.
Petek, 4. septembra:
Nadzorniki Darsa so se odločili za razrešitev uprave.
ti prvega upravnika Mateja Duhovnik.
Pravosodno ministrstvo je odločilo, da bo izvedlo nadzor nad državnim tožilstvom, ker od njega ni dobilo vseh zahtevanih podatkov glede kazenskega pregona novinarja Magnusa Berglunda.
Notranjepolitični odbor je razpravo o skupnem delu državnega tožilstva za leto 2008 preložil na eno izmed nasled njih sej, sicer pa se je večino časa generalna tožilka branila očitkov koalicije.
Na Gospodarski zbornici Slovenije so se srečali slovenski veleposlaniki in gospodarstveniki. Govorili so o nuj ni pomo či države gospodarstvu, minister Žbogar pa je zatrdil, da se na zunanjem ministrstvu zavedajo potrebe po močni gospodarski diplomaciji.
Jasno je bilo, da je vlada pri Pat-rii število naročenih oklepnikov zmanjšala s 135 na 80, a zaradi nasprotujočih si izjav Gorenja in Patrie ni bilo znano, ali je proizvodnja delov ustavljena.
Srečala sta se slovenski in avstrijski zunanji minister Samuel Žbogar in Michael Spindelegger, ki sta medijem povedala, da se glede Avstrijske državne pogodbe »strinjata, da se ne strinjata«.
Obramb na minis tri ca Lju bi ca Jelušič je stopila pred medije in
V odboru DZ za delo je luč sveta ugledala novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki stajo predlagala koalicija in SLS. Predlagatelji so zagotovili, da novela med drugim priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši, izenačuje pa tudi tiste, ki so jim požgali domove, ne glede na to, katera stran je to storila.
Oglasil se je gospodarski minister,
Banka Slovenije je lansko leto končala z velikim primanjkljajem.
ki je dejal, da upa, da pred lo gi, ki povečujejo že tako nadpovprečno obdavčitev pri nas, niti v prihodnje ne bodo sprejeti, ogorčen pa je bil nad odločitvijo skupščine Mure. »V situaciji, v kateri je družba, in ob nekaterih ugotovljenih nepravilnos-
Obrambna ministrica je povedala, da podpira ustavitev proizvodnje v Gorenju.
povedala, da podpira ustavitev proizvodnje osemkolesnikov v Gorenju, saj država letos ne bo mogla plačati nobenega Patrijinega vozila več. Za koliko bodo zmanjšali število naročenih p atrij, ministrica še ni želela povedati, saj je po njenem program sanacije zelo odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev v prihodnjih dveh letih.
Med minis trom za gospo darstvo Matejem Lahovnikom in sindikatom delavcev energetike je bil dosežen dogovor, tako da se je o sploš -ni stavki prenehalo govoriti. Dialog bo potekal ves september.
Minister za zdravje Borut Miklav-čič se je vrnil na delo. V bolnišnici je, kot je dejal, » dobil nov pogled na zdravstvo«, zato si bo prizadeval za izboljšanje bolnikovih mož-nos ti. Izve de li smo še, da bo imel do nadaljnega štiri-urni delavnik.
Koalicijski poslanci in nekateri ministri so razpravljali in okvirno pripravili razrez proračuna za leti 2010 in 2011. Pahor je ob tem povedal, da raz rez pri na ša nekaj pomembnih novosti v proračunskih projekcijah, in sicer tako metodoloških kot vsebinskih.
EU je Iran postavila pred izbiro: sodelovanje ali konfrontacija. »Če so pripravljeni sodelovati z nami, smo mi pripravljeni sodelovati z njimi. Če pa se bodo odločili za konfrontacijo, potem se bo to tudi zgodilo. Na mizi imamo zelo radodarno ponudbo,« je dejal švedski zunanji minister.
Sobota,5. septembra:
Predsednik Danilo Türk je ob vrnitvi vojakov 19. kontingenta s Kosova dejal, daje čas, da dokončamo analize o prihodnosti mirov-
nih operacij in vlogi Slovenije v njih.Turk je vojakom izrekel pohvalo za dobro opravljeno delo, obrambno ministrico Ljubico Jelušič pa je pozval k bolj premišljeni vlogi naše države v mirovnih operacijah.
Odstopil je Branko Lobnikar, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo.
Britanski pravosodni minister Jack Straw je priznal, da je bil pri izpustitvi napadalca iz Lockerbie-ja v igri večmilijonski naftni posel med Veliko Britanijo in Libijo.
Na Ohridskem jezeru je prišlo do tragedije. Kapitan potopljene ladje je dejal, da je med vožnjo počila žica za stabilizacijo, zato se je ladja nagnila in potonila. Po zad-
Nedelja,6. septembra:
odprave plač nih neso raz me rij, zamrznitev napredovanj in neiz-pla čeva nje dodat ka za delov no uspešnost v višini dveh odstotkov.
Plače so bile tudi vodilo članom in članicam Sviza, ki so na ustav-
Na Ohridskem jezeru je prišlo do grozljive tragedije.
njih podatkih je umrlo 15 ljudi, osem jih pogrešajo.
V mestih po Kolumbiji in Latinski Ameriki so potekali protesti proti venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu zaradi njegovega vmešavanja v kolumbijske zadeve. Protestniki so vzklikali: »Nič več Chaveza!«
Ob stoletnici prvega slovenskega poleta z motornim letalom so bratoma Rusjan odkrili spomenik na
Vlada je sindikatom javnega sektorja predstavila predloge za zamrznitev plač.
no sodišče začeli vlagati pritožbe zoper odločitev vrhovnega sodišča v primeru izplačil učiteljskih plač.
Pred napove da nim sre ča njem lastnikov Mure, predstavnikov sindikata in nekaterih ministrov, ki naj bi znova razpravljali o reševanju Mure, je gospo dar ski minis ter Lahovnik poudaril, da stečaj ni najslabša rešitev.
Izmed štirih kandidatov je komisija NS-ju Slovenskih železnic predlagala Gorana Brankoviča.
Protest ni ki v Juž ni Koreji so demonstrirali zaradi severnokorejskega nenapovedanega odprtja jezu na reki Imjin. Odprtje je namreč povzročilo poplave, pri tem pa je odplavilo šest ljudi.
Na letališču v Frankfurtu je prišlo do preplaha: na tamkajšnji mednarodni poštni poslovalnici je pri rutinskem pregledu eksplodiral paket. Pošiljka je prišla iz tujine, tja pa naj bi bila tudi name nje na.
Torek, 8. septembra:
Minilo je sto let od poleta bratov Rusjan.
goriškem leta li šču. V počas ti tev visokega jubileja so se tako na športnem letališču v Rojah pri Gorici zbrali mnogi ljubitelji letal in predstavniki lokalnih skupnosti z obeh strani meje.
Na neki drugi slovesnosti, tisti v spomin na bazoviške junake, pa je obrambna ministrica Jelušičeva dejala, daje strpnost temelj demokracije in napredka, zato se je treba upreti in obsoditi vsako obliko totalitarizma.
Samuel Žbogar je povedal, da Slovenija v Afganistanu ne bo več sodelovala le vojaško, ampak tudi na drugačen način. O podrobnostih še ni želel govoriti.
Ameriški predsednik Barack Obamaje ostal brez tesnega sodelavca, ki je odsto pil zara di opazk o repulikancih in podpisa spor ne peticije po 11. septembru.
Ponedeljek,7. septembra:
Štirje ministri so sindikatom j av-nega sektorja predstavili predloge za zamrznitev plač javnih uslužbencev in dejali, da odgovor sindikatov pričakujejo v desetih dneh. Kot osnovno izhodišče si je vlada pri pripravi dvoletnega proračuna postavila, da obseg mase bruto plač v letu 2010 ostane enak kot letos. Vlada sindikatom tako kot prvo mož nost pred la ga neiz pla či lo
Državni zbor je s 50 glasovi za in nobe nim proti sprejel nove lo zakona o žrtvah vojnega nasilja ter nove lo zako na o voj nih gro bi ščih. V SDS in SNS so glasovanje o obeh novelah obstruirali.
Vlado trenutno podpira 49,5 odstotka volilcev, ne podpira je 38,2 odstotka volivcev. Če bi bile volitve v DZ to nedeljo, bi največ glasov volivcev prejela SD, in sicer 18,6 odstotka, SDS pa bi jih pre-
Švica je postala najkonkurenčnejše gospodarstvo
jela 16,6 odstotka, je pokazala anketa Fakultete za uporabne družbene štu dije.
Svet se po krizi precej spreminja. Švica je tako prevzela položaj najbolj konkurenčnega gospodarstva na svetu, ugotavlja Svetovni gospodarski forum. Na drugo mesto lestvice je izrinila ZDA, kjer sta se položaj na finančnih trgih ter makroekonomska stabilnost izrazito poslabšala. Slovenija je napredovala za pet mest in je zdaj na 37. mestu.
Tudi zvezdniki odhajajo. Na svojem domu v Monte Carlu je za posledicami srčnega infarkta umrl 85-letni kralj italijanskih kvizov in TV zabavnih oddaj Mike Bongi-
žabjcr
perspektiva
Izvodenenje
Kaja Avberšek
Ko greš sam septembra na sprehod in te spremljajo sence izgubljenih ljudi // Ko je park le sestanek z drevesi, ki te vodijo v vrsti mimo rožnih poti // Ce jesen lahko potrga jim liste in ti pokrade spomine na prebedele noči // September je za te stvari // September je, da ti vzame vse, česar zdaj več ni... (Melodrom, September) So se ti, dragi bralec, že začeli porajati tovrstni občutki, pa čeprav v najsubtilnejši različici? Cim dlje poskušam vleči bosonogo hojo po hiši, vendar že čutim, da se ledvice upirajo. Ko neham hoditi bosa, je konec poletja in zdi se, da se vrata možnosti vijuganja življenjskih poti za naslednjih sedem mesecev, ki vsebujejo črko R, zaprejo. Na takle sončen dan, kot je danes, mi v bistvu še ne bi bilo treba zganjati melanholije, vendar jo bom vseeno.
Včeraj sem v virtualni poštni nabiralnik prejela pisanje kanadske prijateljice z naslovom Čustvena nedelja. Spomnim se serije fotografij Moja samotna nedelja, ki sem jih napravila tik preden sem zapustila Lizbono. Nedelja je najbolj kompleksen dan v tednu. Lahko je dan veselega nedeljskega kosila s tenstanim krompirjem in govejo pečenko v družinskem krogu, lahko je dan prebolevanja mačka po zmešanem vikendu, lahko je dan nabiranja zdravilnih rož po sončnih obronkih . lahko pa je votel dan, ko imajo vsi nedeljska kosila, zdravljenja mačkov in izletke v hribe v dvoje, ti pa ... si sam. (Že zaradi potencialnosti take nedelje bi bilo nekega dne nujno imeti tri do pet otrok in kakšno mačko.)
K. trenutno živi v Belgiji. Dela na način, da venomer potuje. Takole piše: "Danes sem morala napisati, kar sem videla in kar se je zgodilo. Nekomu moram poslati, torej bom poslala tebi. Mislim, da ni primerno, da objavim na blogu, potem bo nekatere ljudi, kot je moja mama, skrbelo zame. Govorila sem s starcem, ki dela v bližnjem skladišču. Vsak dan ga srečam in pozdravim. Je Maročan. Danes sva se začela pogovarjati in vprašal me je, kaj počnem in kako živim. Karjokati sem začela, verjetno zato, ker postanem čustvena, ko nekdo z mano vzpostavi stik, saj se zgodi tako redko. Rekel je, da je njegova družina v Maroku, da tudi on ve, kako je biti sam, da je opazil, da sem sama, verjetno tudi zato, ker sem edina soseda, ki ga pozdravi... Starec mi je rekel, naj si najdem normalno službo. V skladišču, kjer dela, je z drugimi Maročani, vsi so prišli sami. Vendar so oni sedaj njegova družina. Skupnost je pomembna.
Že prej istega dne sem srečala drugega moškega: starega, očitno brezdomca. Bližal se mi je in že sem začela razmišljati, kako naj se mu izognem, ko je rekel: "Ne, prosim, ne skrbi, ne bom te prosil za denar, rad bi vedel, koliko je ura." Slabo vest sem dobila, sprevidela sem, da je ta človek tako sam, da se je že navadil, da se ga ljudje izogibajo. Želela sem govoriti z njim, vendar bi najbrž planila v jok, zato sem mu samo povedala za čas in šla naprej. Ce bi imela denar, bi mu ga dala. Jutri dobim plačo, zadnjih 60 centov sem dala drugemu brezdomcu danes zjutraj. Tako sem občutljiva na te stvari . No, na vse. Včasih ne razumem tega občutka osamljenosti, saj imam J., torej sploh nisem sama. Biti FIZIČNO sam, v tem je težava. Vem, da imam prijatelje in ljudi, ki jim je mar zame, vsepovsod in z nekaterimi velikokrat govorim po telefonu ali si pišemo. Ne videti ljudi in z njimi ne imeti osebnega stika dnevno, to res ni dobro ... V vseh teh letih sem bila na toliko različnih krajih, vendar sem ostala v stanju brez premikanja. Čutim, kot bi se ustavila, morda sem ustavila samo sebe. Ne vem, zakaj se je to zgodilo, vendar te praznine ne prenesem več. Nisem prepričana, kako naprej. Težko shajam z ljudmi, kot so novi sostanovalci itd., in pogosto razmišljam, da sem rada sama ali pa sem teritorialna. Hkrati pomislim, da morda ne znam več biti z ljudmi ali pa nikoli nisem znala biti ."
Nedeljski občutki, jesenski občutki, njeni, moji in obči. Instant recept za borbo s samotno septembrsko nedeljo: ob somraku do izmozganosti teci ob jezeru z izgledom kositrnega zrcala.
Sicer pa upanje na indijansko poletje še vedno obstaja, čeravno v sledovih...?	■

□
□
www.uniforest.com
GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do lOOkN (od 31 do 101)
NAPRAVA ZA ODVIJANJE ŽIČNE VRVI
-	za vse nove elektrohidravlične vitle UNIFOREST, od 40H do80H>ro
-	možna nadgradnja rabljenih vitel UNIFOREST
H
KÜ
agroscope
ENTAM

UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
GOSPODARSTVO
Obsežen remont v senci priprav na gradnjo šestega bloka
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) že od začetka avgusta remont prvega, tretjega in četrtega bloka vreden kar 15 milijonov evrov - V ospredju aktivnosti pogajanja za osrednjo tehnološko opremo in zapiranje finančne konstrukcije
Mira Zakošek
Bloki Termoelektrarne Šoštanj morajo biti usposobljeni za nemoteno obratovanje, zato opravljajo na njih poleg rednih tekočih vzdrževalnih del, večje remonte. Skorajda ne mine leto, da ta dela ne bi potekala. Letos so še posebej obsežna, saj jih opravljajo kar na treh blokih. Najnujnejša popravila so opravili na prvem, ki ga bodo ustavili prihodnje leto, nekoliko obsežnejša na tretjem, ki bo obratoval do leta 2014, najobsežnejšega pa na četrtem bloku. Trenutno teče vse po
obnovitve kotla, saniramo pa tudi površine in opravljamo vzdrževalna dela na razžveplalni napravi, kjer smo tudi v celoti zamenjali gumo.« Gre za obsežna dela. Koliko delavcev sodeluje pri njih?
»Dela je res veliko. Ob največjih konicah je bilo na delu tudi do tisoč vzdrževalcev; to so naši delavci, delavci številnih slovenskih podjetij, pa tudi iz Slovaške, Nemčije in Poljske.« Glede na to, da ste opravili že več kot polovico dela in torej že v celoti pregledali vse naprave, najbrž večjih presenečenj ne
ki smo jih prigradili lani. V življenju se pač marsikaj dogaja in ravno v tem času se nam je zgodila napaka na kotlu petega bloka. S pomočjo plinskih turbin smo tudi v času izpada petega bloka nemoteno oskrbovali Šaleško dolino s toplotno energijo.«
Kako pa izpolnjujete letošnje proizvodnje programe?
»Dejansko smo nekaj pod planom, pa ne zaradi naših napak, ampak predvsem zato, ker je bila zelo ugodna hidrologija, kar je dobro za slovenski energetski sistem. S tem prihranimo energent premog,
načrtu in večjih presenečenj ne pričakujejo več. Na vseh lokacijah je zelo živahno in seveda tudi zanimivo, celo za zaposlene v termoelektrarni. Le redkokdaj je namreč mogoče pogledati v notranjost ogromnih naprav in se recimo sprehoditi po kotlu četrtega bloka, ki ga prav tako obnavljajo. Direktor dr. Uroš Rotnik je z dosedanjim potekom del zadovoljen.
»Remont poteka v celoti po ter-minskem planu. Zdaj smo že tako daleč, da smo začeli komponente, ki smo jih v celoti razstavili, že sestavljati skupaj. Remont je bil na vseh treh blokih zelo skrbno načrtovan in večjih presenečenj ni bilo. Zdaj, ko je že vse pregledano, jih tudi ne pričakujemo več. Računam, da zato ne bo težav, da nalog ne bi opravili v zastavljenem času.« Kaj ste pravzaprav opravili oziroma še opravljate?
»Na prvem in tretjem bloku smo postorili najnujnejše, na četrtem pa se lotili res obsežnih del, med drugim celovite obnovitve generatorja, remonta turbine,
pričakujete več?
»Ne, zagotovo ne. Naši inženirji in celotna ekipa, ki vodi remont, je vešča takšnih del, ki niso enostavna in predstavljajo še posebej na začetku velik strokovni izziv.«
Napovedali ste, da bo strošek opravljenih remontnih del na vseh treh blokih dosegel 15 milijonov. Bo pri tem ostalo? »Mislim, da večjih odstopanje ne bi smelo biti niti vrednostno niti rokovno. Prvi in tretji blok, na katerih je bilo manj dela, bomo sinhronizirali v omrežje verjetno celo nekaj dni prej, kot smo načrtovali. Prej bo opravljena tudi sanacija razžve-plalne naprave, ki smo jo usposobili tudi za to, da bo čistila tudi dimne pline prvega in tretjega bloka. Dela na bloku štiri pa bomo končali, tako kot je bilo načrtovano, zadnje dni septembra.«
Kako pa poteka proizvodnja v tem času, ko kar trije bloki ne obratujejo? »Odvisni smo bili od proizvodnje na bloku pet. Večjih težav ni bilo, saj smo se kljub temu uspešno odzivali na energetske potrebe. Se je pa v tem času izkazalo, kako pomembne so plinske turbine,
ste bili optimistični, verjetno ste tudi zdaj?
»Mislim, da je naš optimizem čisto realen. Zavedamo se, da je to za nas življenjskega pomena, saj obstoj Termoelektrarne Šoštanj brez te investicije ni mogoč, pa tudi obstoj celotne slovenske energetike ne. S tem blokom bomo dosegali boljši izkoristek in s tem nižjo ceno elek-
Dr. Uroš Rotnik
maso ... A jih preskakujemo. Na to smo se že navadili, tudi na skoke čez visoke ovire .«
Eden največjih očitkov v tem trenutku je gradnja poslovne stavbe, ki ste jo začeli graditi predno je finančna konstrukcija šestega bloka zaključena? »Finančno konstrukcijo za poslovno stavbo imamo opredeljeno v poslovnem načrtu za letošnje leto. Potrjena je bila na vseh organih, tudi na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), in torej gre za dva ločena projekta. V tej poslovni stavbi bo tudi zelo pomembno telekomunikacijsko središče, kjer bo vsa zaščita za delujočo elektrarno ter vsa optika in procesna informatika za celotni HSE. Vse to moramo prestaviti še preden se bodo začela gradbena dela šestega bloka in gradnja omenjene stavbe je s tem ter-minsko usklajena. Sedanjo poslovno stavbo moramo februarja prihodnje leto porušiti.«
Ta gradnja pa je tudi nekakšna garancija, da misli vodstvo TEŠ z gradnjo šestega bloka zares?
»Prepričani smo, da je to edina pot, če želimo v Šoštanju elektriko še naprej proizvajati. Za proizvodnjo v novem bloku bomo porabili za enako količino elektrike tretjino manj premoga, kar pomeni da bomo vsaj za toliko tudi manj onesnaže-
ki bo še kako pomemben naslednja leta.«
Kakšne so v tem času zaloge premoga? »Vrtijo se med 300 in 400 tisoč tonami. S premogovnikom pri načrtovanju proizvodnje tesno sodelujemo in sproti prilagajamo tudi količine izkopanega premoga, ki se tudi v času remonta niso pretirano nakopičile, saj so bili rudarji na kolektivnem dopustu.«
Remonti omenjenih blokov so seveda zahtevni tako finančno, organizacijsko kot strokovno, pa vendar je v tem času v ospredju aktivnosti vodstva TEŠ zaključek finančne konstrukcije izgradnje šestega bloka?
»Trenutno so aktualna pogajanja za glavno tehnološko opremo. Usklajujemo končno ceno in rok izvedbe. Takoj, ko bo to jasno, bomo zaprli finančno konstrukcijo. Zelo dobro sodelujemo z evropsko investicijsko banko in evropsko banko za razvoj, pridobivamo pa tudi zadnje konsenze, kako pridobiti lastna sredstva, da zapremo celotno konstrukcijo. To moramo narediti do konca meseca.«
Ves čas priprav na gradnjo šestega bloka
trične energije, kar je zelo pomembno za celotno slovensko gospodarstvo, ki bo tudi zato lahko konkurenčno na evropskem in svetovnem trgu.«
Ves čas priprav na gradnjo, še zlasti v tem času, dobivate veliko polen?
» Res je. Škoda pa je, da so ta takšna, da jih žal ne moremo skuriti kot biološko
vali okolico. Že sedaj smo onesnaževanje omejili, saj se vsi, ki živimo in delamo v tem okolju, zavedamo odgovornosti in želimo imeti lepo in čisto okolje. Prepričan sem, da je blok šest naša prava poslovna odločitev.«
^ t- • ^
Gorenje uspesno v Berlinu
Velenje/Berlin, 8. september 2009 - Gorenje se je do včeraj predstavljalo na največjem svetovnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov, IFA v Berlinu. V podjetju so s predstavitvijo na sejmu zadovoljni, pozitivni pa so tudi odzivi poslovnih partnerjev, od katerih so pridobili lepo število naročil za prodajo gospodinjskih aparatov na različnih trgih v prihodnjem obdobju.
Sejem IFA je letošnji največji poslovni dogodek v panogi gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, ki se ga udeležujejo vsi najpomembnejši ponudniki bele tehnike. Gorenje v Berlinu predstavlja razvojne
dosežke iz zadnjih let, katerih skupni imenovalec je zlitje privlačnega oblikovanja, tehnične dovršenosti ter prijaznosti do okolja. Hkrati so sejem izkoristili za utrjevanje že obstoječih poslovnih partnerstev in sklepanje novih poslov.
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja je ob tem dejal: »Pomembno je, da vztrajamo na takih sejmih in nagovarjamo naše kupce tudi v težkih časih, ki so v tem trenutku še vedno prisotni. Kriza je tu, ampak krize bo enkrat konec. In krizi se lahko zoperstavljamo tudi z novimi in ino-vativnimi izdelki. Na sejmu smo pridobili
že celo vrsto naročil, predvsem za nemški trg, za ostale trge pa bo to dobra spodbuda za rast prodaje v naslednjih mesecih.«
Med Gorenjevimi razstavljenimi inovacijami in novostmi na sejmu je izjemno veliko pozornosti, tako med obiskovalci kot konkurenco, pritegnila inovativna interaktivna aplikacija za Microsoft Surface, ki so jo posebej za Gorenje razvili v slovenskem podjetju Semantika.
Z aplikacijo za Microsoft Surface želijo v Gorenju približati uporabo gospodinjskih aparatov sodobnemu potrošniku in prikazati, kako s pomočjo sodobne informacijske tehnologije njihova uporaba postaja vse bolj interaktivna ter s tem tudi bolj preprosta in zabavna. Hkrati pa nova aplikacija pomeni nadgradnjo njihovega dosedanjega dela na
povezljivosti in upravljanju aparatov na daljavo. Aplikacijo za Microsoft Surface je možno aplicirati na vse naprave v gospod-
injstvu, testni prikaz upravljanja aparata na daljavo pa poteka na sodobni pečici nove generacije z elektronskim upravljanjem. ■
Učno okolje tudi za avtisticne otroke
Na Centru za vzgoj o, izobraževanje in usposabljanje Velenje v novem šolskem letu 72 učencev - Med novimi proj ekti tudi prizadevanja za nakup novega kombij a za prevoz učencev
TatjanaP odgoršek
Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ki je letos star toliko, kot je mestno središče, v novem šolskem letu izobražujejo 72 otrok z različnimi motnjami v razvoju, čeprav je prvotno kazalo, da bo učencev 76. »Starši štirih so se pritožili in so vključili svoje otroke v redne šole. Pričakujem, da se nam bodo ti pridružili kasneje, med šolskim letom,« je povedala ravnateljica centra Marija Kovačič.
Po njenih besedah se programi za šolsko leto 2009/2010 niso spremenili, sami pa so zaznali nov izziv, in sicer v skrbi za avtistične otroke. »Ti potrebujejo specifičen, zelo fleksibilen in celovit program obravnave, zato smo se vključili v projekt Zavoda za šolstvo RS. Skupaj z njimi bomo poskušali najti učinkovito učno okolje za te otroke, da bodo lahko ti izkoristili svoje potenciale. Take otroke imajo danes na rednih osnovnih šolah, imamo jih tudi mi znotraj obeh programov.«
Kot je še pojasnila Kovačičeva, oddelek ni stalen, ampak živ, fleksibilen. »Konkretno, če učenec, vključen v šolski program z nižjim izobrazbenim stan-
dardom, v določenem trenutku ne bo zmogel hudega pritiska in bo to pokazal z določeno vedenjsko pomanjkljivostjo, mu bomo tisti trenutek poiska-
MarijaK ovačič:» Ustvarili bomo takšno učno okolje, da se bo to odzivalo nao trokovep otrebe tis ti tre nu tek, ko ga bo ta potreboval.«
li drugo učno okolje. To je pri nas možno v posebnem programu, v katerem sta življenje in delo bolj sproščena, manj zahtevna. Ko pa bo svojo trenutno nez-
možnost »izživel«, se bo vrnil v matično okolje oziroma v razred, v katerem je bil prej.«
Poleg že omenjenega oddelka za potrebe avtističnih učencev so med prednostnimi nalogami v novem šolskem letu predvideli še nekaj projektov. Tako bodo konec tega meseca organizirali dneve defektologov Slovenije, spomladi prihodnje leto bo center organizator državnih športnih iger za otroke s posebnimi potrebami, sodelujejo v projektu Visoke šole za varstvo okolja Velenje, skozi celo šolsko leto bodo nadaljevali projekt 'Obiski učiteljev iz osnovnih šol' na temo Poglejte, kako se učimo mi. »Lahko bi omenila še kakšen izziv. V šolskem letu bomo organizirali tudi dobrodelni koncert, na katerem bomo zbirali denar za nakup novega kombija za prevoz otrok. Sedanji ne ustreza več nobenim predpisom, mobilnost pa je za nas zelo pomemb na.«
Za prijaznejše okolje učencev in učiteljev so poskrbeli s tem, ko so med počitnicami počistili »staro šaro«, izvedli nekatera najnujnejša vzdrževalna dela, ponosni pa so na povsem novo učno stanovanje oziroma gospodinjsko učilnico.	■
Kljub recesiji s polno zmogljivostjo in novimi projekti
BSH Hišni aparati Nazarj e v prvi polovici leta povečal tržni delež za 4 odstotke - Nove zaposlitve
TatjanaP odgoršek
Kljub še vedno nestabilnemu gospodarskemu okolju je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje v prvi polovici tega leta celo preseglo zastavljene cilje. Prodajo je povečalo za 4 odstotke in tako dvignilo svoj tržni delež na slabih 19 odstotkov.
Podjetje prav tako širi svoje poslovanje na vseh ostalih trgih regije, za katero je pristojno - poleg Slovenije še Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Makedonijo, Bolgarijo in Albanijo. Pred dvema letoma je BSH Hišni aparati Nazarje odprl podružnico v Zagrebu, lani pa v Beogradu, kar naj bi še dodatno prispevalo k uspehu na teh trgih. »V trenutnih razmerah je zelo razveseljivo, da povpraševanje po kavnih avtomatih ter motor-skih napravah ni upadlo, ampak ostaja stabilno. Podjetje kljub recesiji obratuje s polno zmogljivostjo in pripravlja v prihajajočem letu kar nekaj novih projektov,« zatrjujejo v BSH-ju. Zato so pred nedavnim v proizvodnji zaposlili celo 50 novih sodelavcev, z razpisi pa iščejo tudi 15 visoko usposobljenih strokovnjakov. Danes podjetje že zaposluje 980 delavcev in ustvari 230 milijonov evrov prihodkov na leto. V jeseni pa bodo zaradi redne fluktuacije študentov, ki se vrnejo na štu-
dij, odprli še nekaj prostih delovnih mest.
Poleg odličnega poslovanja ne smemo zanemariti kakovosti, ki jo potrjujejo z rednimi presojami standarda ISO 9002. O ustreznem ravnanju z okoljem ter prizadevanji za trajnostni razvoj potrjuje že pred 8 leti pridobljen certifikat ISO 14001:1996, ki so ga pred štirimi leti prenovili po novem standardu ISO 14001: 2004 in lani uspešno opravili recertifikacijsko presojo. Kot družbeno odgovorno podjetje premišljeno izkorišča naravne vire in preverja ter zmanjšuje vplive na okolje. Leta 2006 je podjetje prejelo celo priznanje za okolju najbolj prijazno slovensko podjetje, odgovoren odnos do narave pa kaže ne nazadnje tudi z uporabo električne energijo iz obnovljivih virov. Ta je lani dosegla v celotni porabi že 50- odstoten delež. S tem občutno zmanjšuje emisije CO2 na globalni ravni.
Kot največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje močno vpeto v utrip doline in širše skupnosti. Z donacijami in sponzorskimi sredstvi podpira dejavnost društev, organizacij in ustanov, pri zaposlovanju pa daje prednost - seveda ob izpolnjevanju vseh pogojev - kandidatom iz oko li ce in s tem pre cej pri speva k zmanjšanju brezposelnosti.

COMPACO d.o.o., Koroška 46, 3320 Velenje
V Velenju ali bližnji okolici KUPIMO 300m2 skladiščno - prodajnih površin za izvajanje mirne dejavnosti (skladiščenje, distribucija in prodaja motorističnih čelad).
Vse zainteresirane vabimo, da nas kontaktirajo na naslov:
COMPACO d.o.o., Koroška 46, 3320 Velenje tel.: 03/891 91 03, mobitel: 041/ 67 33 68, e-pošta: info@compaco.si.
fflNOSV OB 2fl LETIIC1
[¿Lilim^ [ZMihMia
četrtek 10. septembra, ob 18. uri Dom kulture Velenje Vabljeni vsi, ki imate radi Piko!
mm ca
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03/896 06 00, Internet: www.scr.si
Ponudba programov izrednega izobraževanja (odrasli)
GEOSTROJNIK RUDAR, GEOTEHNIK (3+2)
POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH, AVTOSERVISER, MEHATRONIK OPERATER, OBLIKOVALEC KOVIN ORODJAR, INSTALATER STROJNIH INSTAIACU, STROJNI TEHNIK (3+2), AVTOSERVISNI TEHNIK (3+2)
ELEKTRIKAR, ELEKTROTEHNIK (3+2), TEHNIK RAČUNALNIŠTVA
POMOČNIK V BI0TEHNIKI IN OSKRBI, TRGOVEC, GASTR0N0M HOTELIR, EKONOMSKI TEHNIK (3+2), GASTR0N0MSKI TEHNIK (3+2),
MATURITETNI TEČAJ
ELEKTRONIKA, INFORMATIKA, MEHATR0NIKA, GE0TEHN0L0GUA IN RUDARSTVO, VARSTVO 0K0UA IN K0MUNAIA TER GOSTINSTVO IN TURIZEM
FUNKCIONALNA IZOBRAŽEVANJA
Vabimo vas na informativni dan, ki bo v torek, 8.9.2009, ob 17. uri na Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju na Koroški 62 a, v stavbi MIC 3 ■ 106 (velika predavalnica).
Vpis novincev bo v ponedeljek, 14.9.2009, od 15. do 18. ure in vsak dopoldan v tajništvu šol.
Izkoristite sofinanciranje izobraževanja v šolskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010.
Ostale informacije: telefon: 03 896 82 00; www.scv.si;odrasli.mic@scv.si
Sprejmite izziv in se nam pridružite.
POSLOVNO-KOMERCIALNA SOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija
EKONOMIST
moduli:
turizem komerciala računovodstvo
Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja?
Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju.
• 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm •
Poleg jogurtov medalja še siru
Naključno izbranemu izdelku celjske mlekarne tudi svet potrošnikov Nadpovprečno oceno
Tatjana Podgoršek
Gornja Radgona - Minulo soboto končan mednarodni kmetijsko -živilski sejem v Gornji Radgoni je bil znova zelo uspešen za celjsko mlekarno. Ta je namreč v ocenjevala poslala rekordno število izdelkov, več kot 20, zanje pa je v mednarodni konkurenci tovrstnih izdelkov med drugim prejela 8 velikih zlatih in 3 zlate medalje, kar je več kot na lanskem sejmu. Najuspešnejši so bili izdelki celotne linije vanilijevih okusov, smetanovi jogurti in jogurti linije LCA.
»Medalj smo seveda zelo veseli, saj potrjujejo, da zavzeto uresničujemo naš prvi strateški cilj - kakovost izdelkov. Veseli pa smo tudi medalje, ki smo jo prejeli za naš sir edamec. Po daljšem premoru smo namreč kot največja slovenska sirarna poslali v ocenitev tudi omenjeni sir,« je povedal direktor mlekarne v Arji vasi Marjan Jakob.
Kot je še povedal, je pred nedavnim vzel pod drobnogled enega od njihovih izdelkov svet potrošnikov, ki je naključno izbran proizvod ocenil prav tako z nadpovprečno oceno.
Hiša mladih Šmartno ob Raki
Zaključek festivala .
Po domače pod ko:
Četrtek, 10. septembra, ob 19. uri
Vstop prost!
Grajski muzikanti, Jodler Lojz, ansambel Minutka, ansambel Navdih, Prijatelji, ansambel Spev, ansambel Vagabundi.
Prireditev vodi Jože Krajnc. Po koncertu sledi družabno srečanje z ansamblo Spev in večerjo za vse obiskovalce, pečenim volom na žaru (cena porcije: 5 €).
Festival so omogočili: Evropski sklad za regionalni razvoj. Urad RS za mladino. Občina Šmartno ob Paki
ZDRAVSTVO
Za primarno zdravstvo vse manj denarja
Izvaj alci zdravstvene dejavnosti dolžni prispevati svoj delež k racionalizacij i pri izvaj anju programov zdravstvenih storitev in zmanjševanju stroškov - Zdravstveni dom Velenje bo letos za programe dobil kar pol milij ona evrov manj
MilenaK rstič- P laninc
Velenje - Manj denarja, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije letos odmerja zdravstvenim domovom, se bo bržkone odrazilo z rdečimi številkami v poslovanju. V Velenju, kjer bodo dobili 6 odstotkov manj, to pa je približno pol milijona evrov, se to utegne najbolj občutno odraziti v krčenju programov in (ne)podalj-šanju pogodb z zunanjimi izvajalci. Oboje utegne med uporabniki zdravstvenih storitev dvigniti kar nekaj prahu, tako kot ga je med pacientkami nedavna prekinitev pogodbe s slovenjgraškim ginekologom. Tudi o širitvi programov, ki so bili pravzaprav že dogovorjeni, se ne govori več.
Vse več pa je tudi kritikov novega Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v pripravi. Nekateri, med njimi direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, dr. med., ocenjujejo, daje v njem vse preveč kompromisov med interesi posameznih lobijev in vse premalo vizije.
Zdravstveni domovi so neprofitne ustanove
Eden od vaših zdravnikov je ob neki priložnosti rekel, da nobena država nima toliko denarja, kot ga zdravstvo lahko porabi. Vi pa ga boste letos imeli neprimerno manj kot lani? »Za programe nam letos jemljejo pol milijona evrov! Zaradi manj denarja so nam nekatere programe že skrčili. Če se z zavarovalnico in ministrstvom ne bomo uspeli pogoditi, bomo leto končali v rdečih številkah, če ne še to leto, pa naslednje zagotovo. To so dejstva.« O njih govorimo že leta. Ne takole, a zelo podobno. Enkrat v zvezi z bolnišnicami, drugič zdravstvenimi domovi? »Mislim, da smo v Sloveniji v zadnjih osemnajstih letih zamudili kar precej priložnosti, da bi sistem zdravstvenega varstva, gov-
orim o zdravstveni dejavnosti in zdravstvenem zavarovanju, uredili bolje, kot smo ga. Vse do danes nismo uspeli priti do razvojne vizije in razvojnega koncepta, v katerem bi bil jasno postavljen in prepoznaven javni interes. Šlo je bolj ali manj za kompro mi se med posameznimi lobiji, ki so videli v zdravstveni dejavnosti predvsem svoje interese, ki so v vsakem primeru v končni fazi profitni.«
Tukaj vzamemo, tam damo ...
O pomanjkanju zdravnikov
se pogovarjamo že leta ...
»To je ena glavnih težav. Zadrege s pomanjkanjem zdravnikov pri nas rešujemo tako, da smo angažirali devet upokojenih zdravnikov, ki so pripravljeni delati v pogodbenem odnosu. Ne vsak dan, ampak v poprečju dva do trikrat na teden. Prav tako imamo pogodbene zunanje sodelavce iz drugih zdravstvenih institucij, ki se vključujejo v urgent-no in dežur no služ bo, in pogodbene sodelavce za posamezne specialistične dejavnosti.
Glede na zahteve pogodbenih
Če se z
zavarovalnico in ministrstvom ne bodo uspeli pogoditi, bodo končali leto v rdečih številkah.
delavcev pa ne vem, kako dolgo bomo še lahko finančno zdržali. Aranžmaji, sklenjeni z Zavodom za zdrav stveno zavarovanje, se nam namreč močno slabšajo. Letos nam zmanjšujejo vrednost programov za skoraj 6 odstotkov. To je ogromno! V okviru Združenja zdravstvenih zavodov delamo analize, na osnovi katerih bomo ministrstvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje in tudi javnost seznanili o tem, da bomo zavodi na primarni ravni verjetno zašli v hude
finančne težave in izgube.«
Zakaj se bo to zgodilo?
»Zgodbo poznamo. V preteklih letih so poslovale bolnišnice s precejšnjimi finančnimi težavami in izgubami. Očitno gre zdaj za prenos sredstev iz primarne na sekundarno raven po enostavnem receptu: tukaj vzamemo, tam damo. Zdaj se bomo s temi težavami srečevali mi. Mislim pa, daje to slab način reševanja, da je treba pri
Jože Zupančič, dr. med: »Na spletne pripombe ne dam veliko, resno pa odgovorim na vse, ki pridejo z njimi k meni.«
reševanju finančnih težav v zdravstvu pogledati na zadevo celovito in tudi pristopi k reševanju bi morali biti celoviti.« V pripravi je nov Zakon o zdravstveni dejavnosti. Kako pagleda-te nanj?
»Premalo odraža jasno razvojno vizijo, jasen koncept. Vse preveč je v njem kompromisnih interesov posameznih lobijev, ki niso zagovorniki javnega interesa, ampak imajo interes potegniti iz sistema čim več v lasten žep.« Pogumno mnenje. »Ampak res nič no.«
Nekatere pogodbe prisiljeni prekiniti
Ko ste omenjali pogodbe, tudi za posamezne specialistične dejavnosti, naj vas vprašam, ima s tem kakšno zvezo prekinitev pogodbe z ginekologom iz slovenjegraške
bolnišnice, kar je dvignilo precej nezadovoljstva med njegovimi velenjskim i pacientkam i? »Naša želja bi bila, da bi - ne samo to pogodbo - obdržali, ampak jo tudi razširili. Pripravljamo dopis na ministrstvo za zdravstvo, da želimo področje ginekologije razširiti še z enim ginekologom, ki bi ga tudi stalno zapos li li. Pa ne gre samo za področje ginekologije. Spomnite se, da smo se s prejšnjo ministrsko ekipo pogovarjali o širitvi programov za področje inter-nistike, predvsem kardiologije in gastroenterologije, da smo se pogovarjali o dializni dejavnosti, se vse tudi dogovorili, a do realizacije ni prišlo. Poleg tega imamo še nekaj drugih vsebin, s katerimi nismo zadovoljni. Problem nevrofiziote-rapije že nekaj let ni rešen.
Zava roval ni ca nam zmanj -šuje programe tudi v zobozdravstveni dejavnosti, preventivi. Zanimiv je podatek, daje v Sloveniji porast zobne gnilobe pri mladostnikih, v Velenju pa se to še ne pozna, ker smo to dejavnost ohranjali... Opustitev bi bila velika škoda za zdravje mladih.« Pa če se še povrnemo na dvignjen prah zaradislovenjgraškega ginekologa ...
»Poglejte, meni so pisale pacientke. Odgovoril sem jim, zakaj smo to storili. Tudi ginekologu sem povedal, zakaj bomo to prisiljeni storiti. Za področje gineko logije v dolini ne more biti odgovoren samo zdravstveni dom, večina te dejavnosti se izvaja v koncesio-narski obliki. Mi vzvodov za rešitev tega vprašanja nimamo, razen, da predlagamo razširitev programa še za enega ginekologa.«
Samoplačništvo?
»Zadnjič pride k meni mamica, ki pravi, da je morala pri ginekologinji - ne v zdravstvenem domu, torej javnem zdravstvu - celo nosečnost plačevati preglede, tudi ultrazvoke, in da je morala za vstop v sistem plačati 140 evrov. Tega ne razumem . Če bi isti princip uvedli v zdravstvenem
domu, potem recimo pediatrinje otrok ne bi več vpisovale, ker imajo vse več kot polno število vpisanih . Tudi mi bi lahko rekli: zdaj pa lahko pridete samo samoplač-niško. Če se boste k nam prijavili, boste dali 140 evrov za vsak pregled. Izberite. To je dokaz, da je naše zdravstvo na ravni države organizacijsko zrahljano, nedorečeno, da ni jasnih pravil igre in tudi ne nadzora nad izvajanjem posameznih dejavnosti.«
Vse manj jih lahko gre v
samo plač niš tvo
Ampak saj v »samoplačništvu« tudi menda ni več denarja... Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je lani izjavila, da zasebniki -koncesionarjine morejo več investirati, ker se jim zmanjšuje dohodek izsamoplačništva... »Seveda, ker pacienti zanj nimajo več denarja. A iz te izjave se da
V novem predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti sta prema lo poudarjena jasen razvojni koncept in javni interes, preveč pa kompromisi med interesi posameznih lobij ev.
razbrati točno to, kar sem sam že povedal. Jasno kaže, da je bilo samoplačništvo vgrajeno kot pomemben vir dohodka za konce-sionarja. Ko govorimo, da celoten sistem zdravstvene dejavnosti izgublja svojo osnovno poslanstvo in se spreminja v orodje za kovanje dobička, je to dokaz.« Pa spet k »vašemu« denarju. Manj ga bo, potrebne so in še bodo racionalizacije, krčenje programov. Menda je do sprememb že prišlo v reševalni službi. »Pa ne velikih. Reševalce, ki so v reševalni službi organizirani za tisti dan za urgentne prevoze, smo
premestili v urgentno službo - torej čez dvorišče, dobili so tudi en plač-ni razred več - v prostore dežurne službe, kjer bodo tudi delali s pacienti. Pacient, ki bo prišel v prostore dežurne službe, ne bo prišel v prazen prostor, ampak bo na sprejemnem mestu medicinski tehnik, s katerim bo lahko takoj vzpostavil stik in bo v nujnih primerih tudi takoj angažiral ekipo. To bo veliko bolj varno in prijazno do pacientov. Ukrep bo še povečal učinkovitost dežurne službe, obenem pa bo bolj varen in tudi prijazen za paciente.«
Kratki stiki v komuniciranju
Ko že omenjate dežurno službo ... Ta je pogosto tarča kritik v spletnih klepetalnicah, kjer se ni treba podpisati ... Vaš komentar?
ZD Velenje bo za programe dobil letos pol milijona evrov manj.
»Na spletne pripombe ne dam veliko, resno pa odgovarjam na vse tiste, ki pridejo k meni, s pritožbami. Zanje si vzamem čas, odredim tudi interne in eksterne strokovne nadzore. Največkrat gre za težave pri komuniciranju. Mnogi, žal tudi v zdravstvu, ne obvladamo komunikacije kot osnovne civilizacijske norme, pa čeprav je to najmanj, kar je treba nuditi pacientu. Z njim se moraš znati pogovoriti, ga poslušati... Na ta del je daleč največ pripomb, kljub temu da temu področju posvečamo pozornost, da smo imeli že tudi stro kovna izobraževanja in da nekako pričakujemo, da bodo tisti, ki so se odločili za poklic zdravstvenega delavca, te vrednote imeli. Zal jih nekateri nimajo. Vtakih primerih ima pacient velikokrat prav.«
Kako naprej? Vkratkem kakšna
nova naložba?
»V kratkem, ne glede na krizo, bomo razširili čakalnico pred laboratorijem. Ugotovili smo, da je to premajhen in premalo funkcionalen prostor. Tudi v laboratoriju bomo dodali še eno odvzem-no mesto. Tehnično bomo morali obnoviti rentgenski oddelek, kar bo precejšen zalogaj. Računamo pa na pomoč lokalne skupnosti in tudi sponzorjev.«
Cenejše cepljenje proti raku na materničnem vratu
Cepljenje šestošolk neobvezno in brezplačno - Do konca oktobra na zavodu za odmerek cepiva 60 evrov - Cepivo učinkovito 70- oziroma 85-odstotno
Tatjana P odgoršek
Država seje odločila, da bo s tem šolskim letom uvedla za deklice v šestem razredu osnovne šole cepljenje proti okužbam s humanim papilom virusom (HPV), ki so najpogostejši povzročitelji raka materničnega vratu. Celjenje bo za slednje brezplačno in prostovoljno, zanj pa se bodo lahko odločili star-
ši. Ti bodo svojo privolitev izkazali s pod pi som izjave, ki jo bodo dobili na prvem roditeljskem sestanku oziroma skupaj z obvestilom o sistematskem pregledu.
Okužba z rakotvorni HPV virusi je zelo pogosta in se prenaša s spolnimi odnosi. Po besedah predstojnice oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenke Trop Skaza se vsaj
polovica ljudi, ki so spolni aktivni, v življenju okuži z njimi. Najpogostejša je okužba pri mladostnikih in mladih odraslih osebah. Večina med njimi sploh ne vedo, da so oku-že ni, saj pri 90 odstot kih žensk okužba najkasneje v enem letu spontano mine, pri 10 odstotkih okuženih žensk pa se razvije trajna okužba, ki se lahko po več letih konča z rakom na materničnem vratu.
Dvo- in
šti ri va lent no cepi vo
Po besedah Tropove sta v Sloveniji na voljo dve vrsti cepiva proti raku na materničnem vratu: šti-rivalentno in dvovalentno. Prvo ščiti pred rakotovrnima genotipoma HPV 16 in 18 in tudi pred niz-korizičnima genotipoma HPV 6 in 11, ki povzročata do 90 odstotkov genitalnih bradavic. Dvovaletno cepivo pa ščititi pred HPV 16 in 18, po najnovejših strokovnih raziskavah pa naj bi zaradi tako imenovane navzkrižne odpornosti ščitilo še proti trem drugim rakotvornim HPV virusom, ki povzročajo raka na materničnem vratu. Če je prvo cepivo učinkovito v 70 odstotkih, je dvovalentno učinkovito med 80 in 85 odstotki. Država se je odločila, da bomo cepili šestošol-ke s štirivalentnim cepivom.« Kot
je še poudarila sogovornica, bodo ženske, ki bodo cepljene, kljub temu morale hoditi na redne preventivne ginekološke preglede, saj nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito.
Za kaj so izbrali prav šestošolke? »Zato, ker je cepivo najučinkovitejše, če cepimo deklice pred začetkom spolnega življenja. Priporočamo ga tudi že spolno aktivnim ženskam, tudi starejšim od 26 let, saj se lahko okužijo s HPV virusi na sredini spolnega življenja. Je pa res, da je cepivo pri spolno aktivnih manj učinkovito.« Kandidatke za cepljenje so tudi ženske, pri katerih so že odkrili nekatere predra-kave spremembe na materničnem vratu kot posledico dolgotrajne HPV okužbe.
Za zašči to so potreb ni trije odmerki. Čas med prvim in drugim je dva, med drugim in tretjim pa šest mese cev. Na ome nje nem
Cepljenje priti HPV velja za varno. Kot pri vseh cepljenjih se sicer lahko pojavijo nezaželeni učinki, ki so običajno blagi in pre hod ni, naj po gos tej še so lokalne reakcije na mestu cepljenja (rdečina, bolečina, oteklina) in zvišana telesna temperatura.
Po nekaterih podatkih so v ZDA cepili že več kot 24 milijonov deklic, na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo pa v dveh letih in pol približno 230 deklet in žena.
celjskem zavodu cepijo do konca oktobra po precej nižji ceni za odmerek - le 60 evro, redna cena pa je 125 evrov.
Navdušeni nad možnostmi in znanjem
V Velenju že 19. mednarodna poletna violinska šola Igorj a Ozima - Udeleženci tudi iz Japonske in Koreje
V velenjski glasbeni šoli se je v soboto s slavnostnim koncertom uspešno zaključila 19. mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima.
Ozimova poletna šola v Velenju ima za sabo eno najdaljših tradicij v prirejanju mojstrskih tečajev na Slovenskem in vsako drugo poletje v naše mesto privablja izvrstne glasbene talente iz vsega sveta. Ozim namreč velja za enega največjih slovenskih glasbenih pedagogov in enega največjih violinskih pedagogov v svetovnem merilu. Živi in dela v Salzburgu na znamenitem Mozarteumu, vsako poletje pa je gost različnih poletnih šol, letos ponovno tudi velenjske. Med 26. avgustom in 5. septembrom 2009 je tako Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega obiskalo 21 izvrstnih violinistov iz različnih koncev sveta. Prišli so iz Slovenije, Avstrije, Italije, Srbije, Japonske, Koreje in Združenih držav Amerike. Po nekajletnem premoru je bil eden od ude ležen cev tudi učenec velenjske glasbene šole Jure Smir nov Oštir.
Udeleženci so zadnje počitniške dni preživeli ob vadbi, pridnem štu-diranju in nadgrajevanju zahtevnih violinskih programov. Po eni strani so bili vsi navdušeni nad možnostmi, ki jih nudi glas be na šola, na drugi pa z znanjem, ki jim ga posreduje Igor Ozim. Profesorju sta se pridružila njegova asisten-
tka (hkrati soproga) Wonji Kim Ozim in odlični pianist Alan Brown, ki deluje na londonski kraljevi akademiji. Profesor Brown se je strokovni publiki pred začetkom tečaja predstavil tudi v vlogi predavatelja, saj je pripravil zanimivo predavanje o umetnosti korepeti-ranja. V času poletne šole so se
udeleženci predstavili na dveh javnih koncertih, v četrtek, 3. septembra, v Termah Dobrna in v soboto, 6. septembra, na velenjski glasbeni šoli. Oba sta bila polna dobre glasbe in krasnih izvedb talentiranih mladih glasbenikov.
Dvojnaz goscenka vz govornemo vitku
Robert Jukič j e v Centru Nova predstavil dvojno zgoščenko Jazz For Massess - Večer z odličnimi glasbeniki in izvirno j azz glasbo
Velenje, 5. septembra - Velenj-čan Robert Jukič, ki je v Avstriji končal magistrski študij kontrabasa, je v soboto zvečer v velenjskem centru Nova skupaj s štirimi odličnimi jazz glasbeniki (Daniel Noesig in Wolfi Rainer iz Avstrije, Vanja Kervešan iz Srbije, Erik
Srečko Meh, ki je predstavil tudi nekaj glavnih poudarkov praznovanja in med drugim omenil, da je novo Velenje rojeno v istem letu kot Barbie, Fičo in celo Vegeta. »Kako potem Velenje ne bi bilo posebno mesto?« je dodal.
Vele nje je zagotovo poseb no v
plošče je minilo 5 let. Material za novi dve zgoščenki smo snemali že leta 2007, ga je pa še več, kot je zajetega na CD-jih. Avtor aranžmajev in kompozicij sem jaz, zagotovo pa je vsak od sodelujočih glasbenikov srednje in mlajše generacije dodal svoje h končne-
zanj enakovredno pomembno in odgovorno - pa se bo tako glasbeno razvijal celo življenje. Vesel pa je, da mu je MO Velenje pomagala pri izdaji dvojne zgoščenke, ki je izšla pri založbi Goga. »Zelo sem hvaležen, da je Velenje videlo moj avtorski CD kot pri spevek
Robert Jukič je v novoz goščenkop redstavils kupa j sš tirimio dličnimig lasbeniki. Sk arizmo inn astopom jei zstopalo dlični
pevec Miles Griffith iz ZDA, ki je v svetu jazza svetovno znan in priznan.
Marenče iz Slovenije in Miles Griffith iz ZDA) predstavil kar dvojni CD s svojo avtorsko glasbo. Zgoščenki, ki ju zaznamuje odlično oblikovan ovitek, na katerem je fotografija Titovega trga, ki je nastala 20. septembra 1959 ob odprtju novega mestnega središča, sta nastajali kar nekaj let. Mestna občina Velenje je namreč projekt podprla tudi finančno, koncert, ki so ga pripravili skupaj s Festivalom Velenje, pa je bil posvečen tudi praznovanju 50. rojstnega dne občine. Zato je večer s simpatičnim nagovorom začel župan
slovenskem merilu tudi po številu odličnih glasbenikov vseh zvrsti. Med jazz glasbeniki izstopata Robert Jukič in Jure Pukl, ki sta
oba že mednarodno poznana. Sodelovala sta tudi v Robertovem projektu »Jazz For Massess«, ki je nastal ob pomoči kar 17 glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Belgije in Srbije. Robert nam je pred koncertom, kije navdušil prisotne, povedal: »Pod svojim imenom in s svojo zasedbo se v rodno mesto vračam po letu dni, s kompletnim celovečernim programom pa po 6 letih. Od prejšnje
mu zvoku.« Skladbe, ki jih je uvrstil na dvojni CD, so nastajale v različnih obdobjih, pri vsaki posebej pa se je odločal, koga bo povabil k sodelovanju, da bo skladba čim boljez azvenela.
Robert danes živi med Dunajem, Ljubljano in Velenjem. Vmes gos tuje po vsem svetu, kamor ga vodi glasba. Sodeluje s številnimi glasbeniki iz vseh vetrov. Po tem, ko je končal magisterij, se je odločil, da glasbenega znanja ne bo nadgrajeval z institucionalnim izobraževanjem- Ob ustvarjanju in poustvarjanju glasbe - oboje je
k 50-letnici mesta. Luka Umek je oblikoval odličen ovitek, kije zgovoren, reprezentativen za Velenje, pa vendar ga laik v trgovini ne bo pove zal le z njim. Vesel sem, da ima Velenje toliko posluha za kulturo in dajo zna podpreti,« je ob koncu pogovora dodal Robert Jukič. Tokrat ga na koncertu nismo videli in slišali s kontrabasom v rokah, igrale je bas kitaro, ki jo prav takoo dlično obvlada.
■ BojanaŠ pegel
Forma viva ali »naj živi oblika«
50. rojstni dan našega mesta Velenje je za mesto verjetno nekakšna majhna prelomnica. Dobesedno majhna, saj teče življenjski čas mesta drugače kot naš človeški čas. Mesta, bi lahko rekli, so kot nekakšne lupine, človeški termitnjaki, za katere velja, da čim starejša so, večja je njihova »duša«. V mestih se skrivajo zgodbe ljudi in njihovega časa, prepletene so z naravo in materiali. Mesta, bi lahko rekli, so žive oblike, ki se nenehno spreminjajo. V golem kiparskem razmišljanju o postavitvah preprostih oblik so lahko mesta poligoni za treniranje kompozicije na dolgi rok. V mestih se prepleta osnovna in skrita geometrija, barva, haptika, narava, simbolika... z življenjsko uporabnostjo, ki rojeva nove generacije, ki mesto spreminjajo, ga rušijo, na novo gradijo, negujejo in mu dajejo vsakič nov pečat, v katerem so zapisani trenutki njihovega časa. Vsako mesto me fascinira kot kiparski konglomerat, kije bil združen po sili uporabnih teženj nekega časa.
Abrahamova žurka je našemu mestu prinesla kar nekaj in še več novosti, ki smo jih sprejeli odprtih rok: nova avtobusna postaja, nakupovalni center v Trebuši... bronasta maketa na Titovem trgu in prav lepo presenečenje - bronasti kip Nestla Žganka, ki ga je izdelal akademski kipar Boštjan Drinovec. Ob redkem odločanju za postavitve javnih skulptur se mi zdi odločitev za postavitev spominskega obeležja enemu od graditeljev našega mesta tako pomembna, da se zlahka postavi ob bok ostalim vidnim in uporabnim pridobitvam. Sicer sama kiparska postavitev človeške figure, ki nakazuje pomembnost nekoga v nekem okolju, ne velja za neko splošno in javno uporabnost, mogoče pa nakazuje nek t. i. finomehanični del nekega mesta, na njegovo zgodbo in del duha, v katerem se je rojevalo. Človeška figura v sklopu kubusov arhitekture je majhna, z izvedbo v bronu pa bo kljubovala času in bila priča spremembam, ki bodo prišle z naslednjimi generacijami. Dale jim bodo tudi vedenje o duhu nekega minulega časa, tako z resnično in realistično pojavnostjo podobe nekega človeka - bitja, kije gradil neko mesto. Realistični kipi ljudi in živali se danes skoraj ne postavljajo več. Iz enega samega in preprostega razloga: ker ni več kiparjev, ki bi znali realistično zmodelirati človeško/živalsko lupino - telo. T. i. današnji kiparji so večinoma konceptualci s hendikepirano roko in usti, polnimi bližajočih se novomedijskih projektov. Kako preprosto je postaviti kip človeku (človeka), enostaven koncept za učbeniško stran s preprostim vizualnim učinkom. Gotovo vsaj 40 % Velenjčanov ne ve, kdo je bil Nestl Žgank in kaj se je dogajalo v času gradnje mesta Velenje. Izbira avtorja kiparske postavitve pa je končno presegla domače rokodelstvo in za razumno ceno v mesto pripeljala kvalitetno umetniško delo v vsebinskem kontekstu mesta. Seveda bi rada izkoristila priložnost, ko bo v prihodnjih dneh praznovanja mesta Velenje govora tudi o kiparstvu, da obudim spomine na stare utopične želje o postavljanju kipov in spominskih obeležij po našem Mestu, t. i. Forma vivi, trajni razstavi na prostem, ki bi lahko mestu, kije zasnovano kot park, dalo dodano estetsko vrednost. Vsekakor je resnično utopično razmišljati o postavitvi Forme vive v času iztekajoče se recesije, a ven dar je to dob ra ideja, ki bo, upam, nekoč v nekem bolj ugodnem času padla na plodna tla. Kipi so hecni objekti, nas in naše otroke nezavedno učijo o osnovah oblikotvorja, o materialu, prostoru. Njihove vsebine nas nagovarjajo, če smo lačni ali siti. Želimo se jih dotakniti, jih začutiti in občudovati. Spomenik maršala Tita je za nekatere sporen, za druge ne, ampak vsi se obesijo samo na vsebino. Kot kiparsko, umetniško delo je izjemen in nerazdružljiv s svojim podstavkom, saj so njegovi proporci telesnih razmerij prilagojeni opazovalcu, ob postavitvi kipa na tla bo degradirana telesnost samo v posmeh odločitvi. Kiparstvo je v današnjem času kruto zapostavljen poklic, saj zaradi spremembe umetniških tokov postaja finančno nezanimiv in zaradi tega tudi strokovno zapostavljen. Vzpodbuda z javnimi naročili postavitvam kiparskih objektov je zagotovo olajšanje kruha kiparjem, ki v današnjem digitalnem času s svojo analognostjo skoraj nimajo več kaj početi, saj ni več potrebe po ohranjanju (dobesedno) materialno trajajočega tridimenzionalnega spominskega zapisa. Zato me resnično veseli, da se še postavljajo spomeniki, in to ravno v mestu, ki ga imam najraje.
■ NatašaT ajnikS tupar
107,8 MHz
\AdUS@KU IDO ČAS(°)pnsD0l M@ZAlDZ
Glasbene novičke
Posebna priloga za poseben dogodek
V zadnjem času smo na straneh Našega časa in v oddajah Radia Velenje že večkrat poročali o tem, da letos mineva 50 let od odprtja mestnega središča. S tem je bil postavljen temelj za rast rudarskega mesta v sodobno gospodarsko in kulturno središče Šaleške doline ter - kot pravijo - prijazno in urejeno evropsko mesto. V splet praznovanja se je vključila tudi naša medijska hiša, ki bo za ta poseben dogodek v sodelovanju z Mestno občino Velenje in gospodarskimi družbami, ki so soustvarjale sedanjo podobo Velenja, izdala posebno prilogo.
Priloga je že v tiskarni, bo kar zajeten dokument minulega obdobja, v njej pa med drugim predstavljamo ljudi, ki so na takšen in drugačen način sooblikovali zgodovino Velenja. Vsak na svojem področju delovanja. Morda ne povsem na vrhu, ampak nekoliko pod njim ali v zlati sredini. Zanimiva pričevanja, prijetno branje o prehojeni poti našega mesta z različnih zor nih kotov. Jubilejna priloga bo izšla dan prej kot tednik Naš čas, ki pa bo prav tako v znamenju 50-letni-ce mesta Velenje. Prvič v zgodovini časo pi sa ga bodo preje la prav vsa gospodinjstva v Šaleški dolini. V njem bo med drugim tudi
vabilo (naročilnica). Izpolnite ga in postanite naš naročnik.
■ Tp
Naslovnica posebne priloge
¿Mb
... na kratko...
SIDDHARTA
Včeraj, v sredo, 9. septembra, je najprej na računalniške, jutri, v petek, 11. septembra, pa bo še na televizijske ekra ne pri šel nov vide os pot sku pi ne Siddharta. Videospot je poseben, saj združuje dve njihovi pesmi, Napalm 3 in Baroko, nastal pa je pod režisersko taktirko Saše Hesa.
ZZ TOP
16. oktobra bo v Sloveniji gostovala legendarna teksaška boogie rock zasedba ZZ Top. Trije bradači, ki hard rock preigravajo že štiri desetletja, bodo nastopili v ljubljanski dvorani Tivoli, skupina pa se bo slovenskemu občinstvu ponovno v živo predstavila po več kot desetih letih.
WILD STEP
Mladi Velenjčani so posneli videospot za single 100 stopinj. Zal jim vreme na dan snemanja ni bilo naklonjeno. Začelo je deževati, zato so zgodbo prilagodili razmeram. Punce in fant so kljub slabem in hladnem vre me nu pri ča ra li vro -če poletje in zgodbo skladbe prikazali v najboljši luči. Videospot bo premierno predstavljen jutri (11. septembra) na TV Pika v oddaji G Planet.
3. POLETNI FESTIVAL POD KOZOLCEM
S prireditvijo Po domače pod kozolcem se bo danes, v četrtek, 10. septembra, zaključil 3. Poletni festival v Šmartnem ob Paki. Na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih bodo danes nastopili ansambli Šibanc, Minutka, Navdih, Vagabun-di, Grajski muzikanti, Vajnštajn, Prijatelji, ter Jodler Lojz in Meta Malus.
NUŠKA DRAŠČEK & JACQUES HOUDEK
Slovenska pevka Nuška Drašček in hrvaški pevec Jacques Houdek sta združila moči in v duetu posnela skladbo z naslovom Odkar te ni. Pevca, ki sta se spoznala leta 2006 na festivalu Sunčane skale, sta pesem posnela tako v slo ven skem kot tudi v hrvaš -kem jezi ku, sklad ba pa bo tudi na pri -ha ja jo čem Nuš ki nem albu mu, ki bo izšel še v septembru.
PESEMT EDNA NAR ADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	DAN D-Love Song
2.	TALOR SWIFT-I Belong To Me
3.	DAVID GUETTA feat. AKON-Sexy Bitch
Novomeška skupina Dan D se mrzlično pripravlja na dva velika koncerta v ljubljanskih Križankah, 13. in 24. septembra, kjer se bo predstavila skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Med sklad ba mi, ki jih bodo odigrali, bo prav gotovo tudi uspešnica Love Song, za kate ro sku pi na prav v teh dneh pred stav lja nov ani -mi ra ni vide os pot. Spot je delo Kle mna Dvorni ka, sklad bo sku pi ne Dan D pa ste minulo soboto izbrali za pesem ted na Radi a Vele nje.
^lestvica doma
S
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v ted ni ku Naš čas.
1.	Mladi upi - Fant iz mojih sanj
2.	Ans. Šestica - Razkošje glasbe
3.	Alfi Nipič & Domen Kumer - Pubec si ču?
4.	Ans. Malibu - Na valentinovo
5.	Zdomarji - Miss vasi
6.	Ans. Donačka - Življenje je kratko kot sen
7.	Ans. Spev - Med brajdami
8.	Ans. Čepon - Horjulke so za žurke
9.	Ans. Dinamika - Moje življenje je glasba
10.	Ans. Roka Žlindre - Naša dežela praznuje
www.radiovelenje.com
AnikaH orvat zmagovalka4 7. Slovenske popevke
Minulo nedeljo smo dobili zmagovalko 47. festivala Slovenska popevka. Slovenska popevka 2009 je postala pesem Samo ti, ki jo je zapela Anika Horvat, napisal pa jo je Rudi Bučar. Primorska pevka si je prislužila tudi nagrado za najboljšo interpretacijo skladbe. Glasovalo je tudi občinstvo, ki je med dvanajstimi skladbami največ glasov namenilo pesmi Tisti nekdo v izvedbi Prifarskih muzikan-
I ■
I ■
I
Tideo ktobra s tretjop loščo
Skupina Tide bo oktobra izdala že svojo tretjo ploščo, katere naslov pa zaenkrat še ni znan. Nova plošča, ki je bila v celoti narejena na Nizo zem skem, bo še bolj drz na, drugačna, moderna, zvokovno pa vsekakor za marsikoga veliko presenečenje. Tudi tokrat je avtor glasbe in besedil pevec in ustanovni član skupine Kevin Koradin, zaradi novega zvoka, pa se je delno spremenila zasedba. Novo zvočno podobo skupina že razkriva na svoji spletni strani www.tide-
bodo znani 12. Oktobra in se bodo pomerili z 21 nominiranci za naslov Best European Act. Zaključna prireditev bo letos že drugič v zgodovini podeljevanja nagrad EMA potekala v Berlinu 5. novembra.
Velenjem esto rocka
Med praznovanjem 50-letnice sodobnega Velenja bo 19. septembra na Titovem trgu v središču mesta potekal veliki rock koncert pod naslovom Velenje mesto rocka, na katerem bodo nastopili Ave, Big
tov. Poleg glavne nagrade je strokovna komisija podelila še nagrado za najboljše besedilo, ki jo je prejela Miša Čermak, avtorica pesmi Ti veš (izvajalec Gašper Rifelj),
nagrado za najboljšo interpretacijo, ki jo je dobila Anika Horvat in naziv mladega perspektivnega avtorja ali izvajalca, ki si gaje pri-slu žil Jul li et te Justi ne ozi ro ma Andrej Voz lič.
DJ Umek ima nov album
r *
i < !
iff ± i
\ A


-band.com, v naslednjih dneh pa bo na radijske postaje prišel prvi single z nove plošče, ki se bo imenoval Adieu.
Nominirani za evropsko MTV nagrado
Skupina Elvis Jackson, ki nadaljuje s promocijo uspešnega albuma Against The Gravity, se bo na
Additction, Chateau, Naio Ssaion, Res Nullius, Utrip, posebna gosta Zeljko Bebek in Alen Islamovič (nekdanja pevca skupine Bijelo dugme), Tina iz skupine Tabu, skupina Oko, Tomaž Domicelj, raper Zlatko, Vini (Wicked crew) in drugi.
Na koncertu bodo nastopili znani velenjski rock izvajalci ter nekateri izvajalci, ki sodijo med pionirje rock glasbe, a so aktivni še danes.
Uroš Umek, bolj znan kot DJ Umek, glasbenik, didžej in produ-cent, za katerim je petnajst let ustvarjanja, je v svoji karieri izdal okoli 150 single plošč oziroma več kot 600 pesmi, sodeloval s svetovni mi zvez da mi kot so Depe che Mode, Tiesto, Laibach, Carl Cox in mnogimi drugimi. Umek je že vrsto let del svetovne DJ elite, kar potrjuje njegova vsakoletna uvrstitev med prvih 50 najpopularnejših didžejev na svetu na les tvi ci Top 100 vodilne svetovne revije D J Mag. Zdaj je konč no pred nami njegov najnovejši projekt, na katerega je marsikdo nestrpno čakal -novi miks album. Album z naslo -vom Umek? Hell Yeah! je dokument trenutnega stanja v tehnu in hkrati priča o Umekovih tehničnih spretnostih, ki jih je pilil dolga leta. Umek je premišljeno izbral 24 najboljših klubskih skladb tega trenutka, miks pa je prežet z dobro dozo njegove magije, saj v nobenem trenutku ne boste slišali samo ene same skladbe, ampak se vrtijo vsaj tri naenkrat, da o efektih niti ne govorimo.
podelitvi MTV evropskih glasbenih nagrad potegovala za nagrado v kategoriji Best Regional Act. Poleg Elvis Jackson, ki so predstavniki Slovenije, so nominirani tudi Darkwood Dub iz Srbije, Lollobri-gida iz Hrvaške, Dubioza Kolektiv iz Bosne in Hercegovine ter Superhiks iz Makedonije. Glasovanje seje pričelo 1. septembra in bo potekalo vse do 11. oktobra. Zmagovalci iz vsake regije posebej
Vsaka od velenjskih skupin bo na praznični koncert pripeljala glasbenega gosta, ki bo popestril bogat glasbeni program. Program bo povezoval priznani glasbeni kritik in moderator Dragan Bulič, ki je pripravil tudi spremno besedo k zgoščenki, ki bo izšla ob tej priložnosti.
V primeru slabega vremena bo koncert v Rdeči dvorani.
Rudarji imajo na vseh tekmah, tudi na gostovanjih, ob svojih Velenjskih knapih, najbolj zagriženih navijačih, močno podporo tudi v vodstvu Premogovnika, glavnem pokrovitelju, tudi pori drugih pokroviteljih in seveda tudi v vodstvu kluba.
V življenju je pač tako, da za soncem pride tudi dež ...
Mrki so bili pogledi dr. Milana Medveda, Dejana Radovanoviča, Vikija Hrasta, Stanča Soviča ... ko jih je na Ptuju potopila Drava. Čvek je prepričan, da bodo po sobotni tekmi njihovi obrazi spet takšni, kot so bili na prejšnjih sedmih - veseli. ... tudi za dežjem posije sonce.
Čvek verjame, da je Pavel Župevc - predsednik krajevne skupnosti Gaberke, gasilec od nog do glave, predsednik Društva upokojencev Premogovnika Velenje rad in pogosto v dobri družbi, ampak v tako lepi, kot je tokrat, pa najbrž vendarle ne. Dekleta ga zabavajo, kaj pa Pavle? Se morda sprašuje: »Kaj bo pa Verica (žena) rekla?
Župan Srečko Meh se je na otvoritvi Tomšičeve, kjer je nekdaj tudi sam stanoval, srečal s svojo nekdanjo sosedo in Marušino babico, ki mu je pomagala prerezati trak, Mijo Prosenjak ter taščo predsednika Sveta mestne četrti Desni breg, Marjana Nikoliča, Jožico Pogorele. Zelo dobro jim je šlo, ko so naštevali, kdo vse so si bili sosedje v istem bloku in kdo so bili sosedje v sosednjem bloku. »Mija, vi ste bili pa od župnika ... »Ne,« ga je popravila, »od župnikovega brata pa.«
Svetovno prvenstvo kolesarjev invalidov
Roman Pongarc, član Kolesarskega društva Energija Velenje, je normo za nastop dosegel na velikem mednarodnem tekmovanju v Švici
Milena Krstič - Planine
Velenje, Bogogno, 10. septembra - Danes se v italijanskem metu Bogogno, v regiji Piemonte, začenja svetovno prvenstvo kolesarjev invalidov. Udeležuje se ga tudi Velenj-čan, Roman Pongrac, član Kolesarskega društva Energija Velenje.
Če ste kdaj klicali centralo Zdravstvenega doma Velenje, lahko da se vam je oglasil prav on. Tam dela kot telefonist, boluje pa za redko boleznijo, hemofilijo A, pri kateri gre za motnje strjevanja krvi. »Zelo zoprna stvar,« pravi preprosto. Gre za bolezen zaradi katere se z aktivnim športom, takim, pri katerem lahko pride do poškodb, saj so lahko te zelo nevar ne, ne bi smel ukvaijati, toda: »Ali naj zato sedim doma in pazim nase?«
Za kolesarstvo, tako bolj resno, prej je kolesaril bolj zase in svojo dušo, ga je navdušil kolega Roman Bor iz velenjskega kluba, tudi sam izjemno uspešen invalid športnik, prav tako slovenski reprezen-tant, s katerim gresta velikokrat skupaj na trening.«Le da je on v kategoriji LC 1, jaz pa LC 3,« pravi. In kaj to pomeni? »LC 1 je kategorija v kate-
ri so športniki brez ene roke, LC 3 pa je kategorija, kjer vozijo tisti, ki so brez ene noge. Sam imam sicer obe, a kolesa-
tni dirki, 58 kilometrov, devet krogov, višinske razlike 50 metrov. Trasa pa zanimiva in tež ka.«
Roman Pongrac v elementu.
rim le z eno,« je pre pro sto pojas nil
Svetovno prvenstvo bo potekalo med 10. in 13. septembrom. »Nastopil bom v dveh tekmah, kronometru, vožnji na čas na 20 kilometrov in ces-
To je njegovo prvo svetovno prvenstvo, na kar je zelo ponosen. Seje pa udeležil in na njih tudi imenitno odrezal že kar nekaj velikih mednarodnih tek movanj, deni mo tek me Beograd, kjer je bil dvakrat
drugi, v švicarskem Gippin-genu, kamor pridejo najmoč-nej ši, pa je bil v cest ni dirki šesti, v kronometru deveti. Tu je dosegel tudi normo za nastop na svetovnem prvenstvu. »Veselim se ga.Rres se ga veselim. Svetovno prven stvo je le svetovno prvenstvo.«
Seveda se boji padcev, ti v kolesarstvu niso redki. A če bi mis lil na to, česa ga je strah, še enkrat ponovi, bi sedel doma. » S seboj bom imel zdravilo, ki ga bom vzel za vsak slučaj. Ob morebitni poškodbi lahko prepreči krvavitev. Tam bom kar sam svoj zdravnik, saj tega reprezen-tan ca nima.«
Stroške bivanja in prevoza ima pokrite. Krije jih Športna zveza Slovenije. Stroške opre me pa krije sam. »Kolesar stvo je drag šport. Imam kolo, ki je sicer dobro, a se z njim z drugimi kolesarji na tekmovanjih ne morem meriti.« V Zdravstvenem domu Vele nje so mu za letos, ko je dal prošnjo, odobrili za športna tekmovanja sedem dni izrednega dopusta.
Zaželimo mu uspeha, predvsem pa nobene poškodbe.
Domen Mihelic zmagal v Čakovcu
Na 13. odprtem mednarodnem karate turnirju v hrvaškem Čakovcu se je od iz velenjskega karate kluba Tiger najbolje odrezal mladi Domen Mihelič, ki je v športnih borbah v kategoriji do 84 kg zasedel 1. mesto. »Omenjeni mednarodni turnirji mi služijo predvsem kot pripravljalni treningi na svetovno prvenstvo, katerega se bom udeležil v sredini novembra v Maroku. Moji dobri nastopi so tudi potrditev za kvalitetne priprave, ki sem se jih v sklopu slovenske reprezentance avgusta udeležil v Murski Soboti in na Pokljuki. Vsekakor pa mi visoke uvrstitve in poseganje po najvišjih mestih vlijejo dodaten zagon in še več moči za nadaljnje delo,« je dejal po zmagi 19-letni Mihelič. Uspešni so bili tudi mlajši tekmovalci, ki so posamezno nastopali v katah. V različnih starostnih skupinah so zasedli naslednja mesta: 2. Mersed Hankič 3. Adelisa Hankič in 5. Diana Avdič. Na tekmovanju je nastopilo 450 tekmovalcev.
V klubu že dober teden potekajo uradni treningi in aktivne priprave na letošnjo sezono. Ker je moderni športni karate glede na svoje vsestranske učinke primeren za vsa starostna obdobja, se lahko vrstam Karate kluba Tiger Velenje v začetniškem tečaju pridružijo vsi otroci (od 6. leta starosti), mladina in odrasli. Vpisi potekajo vsak delovni dan med 18. in 20. uro oziroma preko el-pošte kktiger@t-2.-net in tel.št. (051) 307-053. Več si lahko preberete na spletni strani www.kktiger.net.
Kot po olju
Če lahko sklepamo po številu sončnic, ki rastejo v Velenju, bo šlo Velenju in Velenjčanom kot po olju. Sončničnem!
Novi izgovori
Kriza bojta počasi pojenjuje. Treba si bo izmisliti druge izgovore za neuspehe!
Boj za patrie
V	Šaleški dolini ima »boj« za partrie čisto poseben pomen. Čisto nič vojaški. Gre za boj za kruh precejšnjega števila zaposlenih.
Mesec »vodljivih«
Stopili smo v mesec, ki je »posvečen« številnim slepim privržencem raznih političnih opcij in njihovim liderjem. Oktober je namreč po slovensko kimavec!
Razhajanja
Število srednjih šol se je pri nas tako razmnožilo, da jih število mladih ne dohaja več.
Zbor živine
Nekateri so sobotno prireditev v Škalah razumeli zmotno kot kakšno politično srečanje. Slišali so namreč, da bodo tu na kupu zbrale pomembne živine. Pa bo le govedorejska razstava!
Nevarne luknje
V	teh kriznih časih se mnogim ozonska luknja ne zdi več tako velik problem. Veliko hujša je luknja v občinskih ali v državnem proračunu.
Šola za 5
Lani je bila šola treh občin na Paškem Kozjaku za pet, letos je ni več. To, da je bila za pet, ni pomenilo, da je bila odlična, ampak, da jo je obiskovalo le pet učencev.
Mos ni vsemu kos
Obrtniki in podjetniki bi bili veseli, če bi še držalo geslo, da je Mos vsem težavam kos.
MED VAMI
V Bevčah so se veselili skupaj z gasilci
Bogatejši za novo gasilsko vozilo vredno več kot 60 tisoč evrov in sodobno gasilsko opremo - Še to jesen bodo zgradili ob Domu krajanov igrišče, pripravljajo pa se že tudi na začetek gradnje kanalizacije
Mira Zakošek
Bevče so lep kraj, ki leži v neposredni bližini Velenja. Od nekdaj so tu živeli domačini navezani na svojo zibelko, zato so si tukaj tudi pletli svoja gnezdeča. Kraj se je tako vedno bolj razvijal in zdaj so nanj še bolj ponosni. Hiše so lepo urejene in bogato obdane s cvetjem. A še bolj kot na to so v kraju ponosni, da so dobri prijatelji, da sosed pozna soseda in mu je tudi vedno pripravljen prisluhniti in priskočiti na pomoč.
To soboto so se v kraju veselili
skupaj z gasilci, ki so dobili novo gasilsko vozilo. Gasilstvo ima v kraju že sedeminpetdesetletno tradicijo. Ves čas so povezovali krajane, skrbeli za pestro družabno življenje in seveda za to, da so bili vedno dobro usposobljeni, če je bilo kjerkoli potrebno priskočiti na pomoč. Posebno skrb so namenjali delu z mladimi, ki radi prihajajo v njihove vrste. Brez avtomobila in dobre gasilske opreme je seveda vse to otežkočeno. »Star avtomobil nam je dolga leta dobro služil, je povedal predsednik Gasilskega društva Bevče Peter Pečečnik, »a
nam je pred dobre pol leta odpovedal.« Zato so se morali odpovedati tudi marsikateri aktivnosti. Na srečo so že pred tem stekla prizadevanja za nakup novega gasilskega avtomobila. Dobro polovico je zanj prispevala Mestna občina Velenje (še posebej so se na slovesnosti zahvalili vodji Urada župana Alenki Rednjak, ki jim je pomagala z nasveti). Za nakup so organizirali dobrodelni koncert in zbrali dobrih 2500 evrov, preostanek do 62 tisoč evrov pa so prispevali mnogi krajani in delovni kolektivi ter samostojni
podjetniki. Vsi so postali botri avtomobila in vsem so se na slovesnosti tudi osebno zahvalili. Zelo veseli pa so bili tudi nove gasilske opreme, ki jim jo je ob tej priložnosti podarila Mestna občina Velenje. Župan Srečko Meh pa je ob tem poudaril, kako pomembna so gasilska društva, ki uspešno delujejo v številnih krajevnih skupnosti v tukajšnjem okolju. Tudi v zadnjem neurju so se odlično izkazali, takoj prihiteli na pomoč in preprečili, da bi nastala še večja škoda. Gasilcem je zaželel srečno in izročil ključe novega avtomobi-
la poveljniku društva Robertu Dolinšku. Tako avtomobil kot opremo je blagoslovil in s tem tudi zaželel srečo tamkajšnji župnik.
Z gasilci so se veselili tudi krajani in tokratna predaja gasilskega avtomobila je bila tudi osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo junija, od takrat pa se je zvrstilo kar nekaj prireditev. Med drugim so pripravili srečanje za starejše krajane (doslej so ga pripravili v novoletnem času, a se je izkazalo, da je ta termin mnogo boljši) ter številne delavnice in srečanja za najmlajše. Tudi te v kraju dobro povezujejo in so bili rdeča nit slovesnosti, na kateri je nastopil tudi Kvartet Svit, v katerem pojejo domačini, zato so nanj prav tako zelo ponosni. Predsednica krajevne skupnosti Irena Friškovec pa je bila še posebej vesela in to je tudi sporočila krajanom, da so ravno dan prej dobili odločbo o oblikovanju odbora za izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki si ga v kra-
ju že dolgo želijo. Ta naj bi pripravil vso potrebno dokumentacijo do marca prihodnje leto, ko naj bi gradnja tudi stekla. To bo osrednja aktivnost krajanov v prihodnjem letu, ko nameravajo polepšati z ureditvijo fasade poslopje Doma krajanov. Ravno v tem času pa so v kraju začeli posodabljati tudi kar nekaj krajevnih cest, do konca jeseni pa nameravajo urediti še igrišče. Seveda pa jih čaka še cel kup družabnih aktivnosti, največ jih bo namenjeno otrokom, to bodo različne ustvarjalne delavnice, krajane pa bodo tudi letos popeljali na tradicionalni izlet. Že sedaj pa vabijo na že prav tako tradicionalne bevške koline, ki jih bodo tudi letos pripravili v decembru. Pred očmi obiskovalcev bodo pripravljali vse kmečke dobrote in jih seveda tudi ponudili v pokuši-no.
Gasilci so bili veseli novega vozila in zagotovili so, da bodo še naprej v službi ljudi, vedno
pripravljeni pomagati
Skupaj z gasilci so se veselili tudi krajani
Sosedje k sosedom
360 potnikov z vlakom prijateljstva »zavzelo« Čakovec - Prihodnje leto 20 let izletov in z vlakom po velikem krogu proti Celovcu
čni žarki pokukali iz oblakov in poskrbeli za dodatno dobro voljo. Skupine s po 50 potniki s slovensko zastavo v ospredju so bile za tamkajšnje občane prava atrakcija.
Ob ogledu tamkajšnjih zanimivosti so se lahko prepričali, da je Čakovec mesto z dvema obrazoma. Po eni strani je dinamično in moderno mesto, po drugi ga bogati burna zgodovina. Novodobna arhitektura in razvita industrija sta v sožitju s starim jedrom, kije lepo obnovljeno in ohranjeno, v dvorcu, kjer domuje Lokalni muzej Medžimurja in ga še obnavljajo, pa hranijo kar 17 tisoč vrednih predmetov. Mestu Zrinskih je treba priznati, da ima veliko zelenja, lepo urejenih zelenih površin. Na mestnem trgu so potniki ob zvokih godbe na pihala poskrbeli za svoja lačna usta, na stojnicah, ki so jih postavili nalašč za obisk sose-
gospodarske zbornice za Kozjansko) pa je gostitelj - župan Medžimurske župa-nije - popeljal še v občino Sv. Martin na Muri. Je ena od devetih občin na Hrvaškem, ki nosi ime po ome nje nem svetniku. Zanimivo tudi v Sloveniji jih je 9 in med njimi občina Šmartno ob Paki. Všeč jim je bilo, ker jih je nagovoril in tudi kasneje z njimi komuniciral v slovenskem jeziku. Še bolj všeč tis to, kar so videli in slišali. Med drugim to, da bodo jutri (v petek) tu odprli enega najso-
Čeprav je bilo potrebno čakati na obrok kosila, je to ob zvokih pihalne godbe teknilo Tatjana Podgoršek
Prvo septembrsko soboto že po tradiciji Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnje turistično društvo izkoristita za druženje prijetnega s koristnim. Tokrat je vlak prijateljstva, 11. po vrsti, popeljal več kot 360 potnikov na izlet v Čakovec. Izdatno pomoč jim je pri tem nudilo Kulturno društvo Medji-murje iz Velenja in Slovenske železni ce.
Mar jan Knez, pobudnik in organizator izletov z vlakom je povedal, daje po križarjenju in odkrivanju tančic po Sloveniji bil že čas za obisk sosedov pri sosedih v Čakovcu - v središči Medžimurja.. »Imeti dobrega soseda je pomembno,« je še dodatno utemeljil odločitev za »sopihanje« čez slovenske meje.
Pisano druščino potnikov iz 10
Nekateri so od utrujenosti omagali
občin savinjske statistične regije, med katerimi je bilo tudi nekaj županov (zagotovo jih bo veliko več prihodnje leto, ko bodo lokalne volitve) je na pot pospremilo hladno, deževno jutro, na katerega so ob vstopu na vlak mnogi kar pozabili. Z velikim pričakovanji
so se odpravili na slabe tri ure dolgo pot v središče Medžimurske županije, ki je s približno 120 tisoč občani najbolj razvita županija na Hrvaškem. Ob prihodu v Čakovec, za katerega pravijo, da so vrata v Evropo za sosednjo republiko, so se še zadnji sramežljivi son-
Največja gneča je bila ves čas tja in nazaj v bifeju, kjer se je
razlegal tudi glas harmonike
dov iz Slovenije, pa so ti lahko spoznali delček kulturno-etnološke zakladnice Medžimurja.
Nekateri iz tako imenovane VIP skupine (župani, podžupani, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, predstavnica regijske
dobnejših zdravilišč, in da Medži-murska županija zgledno sodeluje z Mestno občino Velenje na področju gospodarstva. Prav poglobitev sodelovanja na tem področju je bil eden od ciljev izleta.
V drugi polovici popoldneva je
Za malico zdrav obrok - kos domačega kruha in jabolka
kompozicija s 7 vagoni (med njimi je bil eden »bifejski«) krenila proti domu. Nekatere je kmalu premagala utrujenost, drugi so se šele dodobra razživeli, peščica je jedi-kova la, ker je bil - men da- špricar na vlaku predrag ali zaradi čakanja v vrsti na hrano na mestnem trgu v Čakovcu ...Šest se jih bo spominjalo izleta zaradi predčasnega izstopa iz vlaka na mejnem prehodu Središče ob Dravi.
Kakor koli že, močno so prevladovali navdušenci, ki komaj čakajo vabilo organizatorja za naslednji izlet z vlakom. »Če bo vse po sreči,« je dejal Marjan Knez, »bomo vandrali po skrajnem velikem krogu čez Maribor, proti Pre-valjam in Celovcu, »skočili« do Gospe Svete in se vračali po poti za Jesenice, Maribor, Celje. Opravili naj bi blizu 500 kilometrov.«
Letošnji prvi šolski dan so dijaki Šole za storitvene dejavnosti preživeli malce drugače. V ponedeljek, 31. 8. 2009, so se novinci in njihovi starši udeležili prireditve v dvorani Centra Nova, v torek, 1. 9. 2009, pa so si dijaki preostalih letnikov ogledali prireditev v dvorani kulturnega doma. V informativni vlogi so se tokrat kot nastopajoči pojavili učitelji, ki so dijakom podali vse bistvene informacije za lažji začetek šolskega leta, dijaki pa so s plesno (Žan Valen-čak) in obema glasbenima točkama (Nastja Kajba, Klemen Orter) ter skečem (Anže Sevčnikar, Žan Valenčak, Matic Mastnak, Sara Brelih, Nastja Slemenšek) popestrili program. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice Mateje Kle-menčič so dijaki z zanimanjem prisluhnili temam, ki so se nanašale na programe, šolski koledar in predvidene aktivnosti v šolskem letu, kar jim je nazorno predsta-
vil Vojko Tovornik. Izvedeli so več o načrtovanih dogodkih Skupnosti dijakov, ki ji bo tudi letos mentorica Jadranka Golčer, ter Zdrave šole, ki jo bo koordinirala Tatjana Delopst. Dijaki so si lahko ogleda li vse bi no mape učnih dosežkov, katere namen jim je približala Helena Zupanc, Miran Papež pa je pred stavil mož nos ti mednarodnih izmenjav dijakov. Beti Tomic je številno občinstvo poučila o šolskih pravilih, Nataša Meh Peer pa jim je zaupala podrobnosti o natečaju za izbor maskote šole. Šola za storitvene dejavnosti slovi po izvrstnih plesnih projektih in tudi letošnji, za katerega je po predstavitvi Maše Kolšek vladalo izjemno zanimanje, bo prav gotovo nekaj posebnega. Na koncu pa se je učiteljem na odru pridružil policist Janez Prav-dič, ki je dijakom dal popotnico za varno življenje v šoli in zunaj nje.
In kaj menijo o takem začetku dijaki?
Po dveh dolgih mesecih počitka in polnjenja baterij smo se nasmejani in pripravljeni vrnili v nam že dobro poznane šolske klopi. Kot vsa ko leto smo tudi letos naj -prej pričakovali razredno uro, nato pa nadaljevanje pouka. Vendar so nas ravnateljica in učitelji Šole za storitvene dejavnosti presenetili z malo drugačnim začetkom v kulturnem domu. Prireditev je odprl dijak naše šole s pes mijo, potem pa so se za pozdravom ravnateljice zvrstili še koordinatorji posameznih aktivnosti na šoli in nas pri pravi li na vse, kar nas čaka. Skušali so nas pritegniti k posameznim dejavnostim. Posebej v ospredju je ples no -glas be ni projekt, ki že dve leti navdušuje še tako zahtevno občinstvo. Letos bomo naredili še korak dlje, saj bomo povabili tudi dijake drugih
šolŠ olskegac entra.
Na naši šoli poteka tudi vedno bolj popularno izobraževanje z delom in izmenjava dijakov, na kateri sem bila lani tudi sama, ko smo obiskali mesto Jokkmokk na severu Švedske. Šola za storitvene dejavnosti je bila vključena tudi v projekt Zdrava šola, kar se pozna tudi pri pestri izbiri jedilnikov za toplo malico. V okviru tega projekta smo organizirali tek okoli Škalskega jezera z naslovom Življenje teče. Lahko rečem, daje Živl-je nje na naši šoli vse prej kot dolgo čas no.
Mis lim, daje tak šen spro ščen uvod v šolsko leto dobrodošla sprememba, saj dijaki zanimivo in privlačno izvedo vse o delu v prihodnjem letu. Upam, da bomo v tem letu čim bolj uspešni, saj če povzamem besede naše ravnateljice, »pri nas stremimo k odličnosti«.
■ Sara Kramer, 4. EKT
Vegetarijanska prehrana
Človekovi predniki so bili vegetarijanci. Pred približno 6 milijoni let so opustili strogo vegetarijanstvo in začeli uživati vedno več mesa. V dolgem obdobju mešanega uživanja mesa in rastlinske hrane se je človek razvil v tipičnega vsejeda, čemur se je prilagodil tudi razvoj prebavil. Volumen prebavil je maj hen, maj hen pa je tudi delež debelega črevesa. Slednje je namenjeno mikrobnemu prebavljanju celuloze in drugih neškrobnih poli-saharidov, kijih vsebuje rastlinska hrana. Anatomija prebavil in presnova človeški vrsti omogočata, da preživi in uspeva tako na čisto vege-tarijan ski kot tudi na čis to žival ski hrani. Vsejedi naravi človeka najbolj ustre za meša na pre hra na z majhnim deležem živalske in pretežnim deležem rastlinske hrane.
Vegetarijanstvo pomeni način prehrane, ki ne vsebuje mesa ali živalskih proizvodov. Pri večini vegeterijancev pa je pomen globji, saj pomeni slog življenja, ki naj bi izključeval nasilje.
Vegetarijanska prehrana je zdrava in priporočljiva ter sodi med alternativne vrste prehranjevanja. Biti mora uravnotežena, posameznik, ki se odlo či zanjo, pa mora biti o njej dobro poučen. Pri preprečevanje bolezni srca in žilja ter rakavih bolezni deluje varovalno. Poznamo več oblik vegetarijanske prehrane. Najblažja oblika izključuje meso, dovoljuje pa uživanje rib. Lakto-ovo-vegetarijancinejedo rib in mesa, od živalskih produktov pa uživajo mleko, mlečne izdelke in jajca. Lakto-vegetarijanska prehrana je v bistvu enaka, le da niso dovoljena jajca. Dosledni vegetarijanci ali vegani pa ne jedo nobenih živil živalskega izvora, tudi mle-
ka in mlečnih izdelkov ne. Presno-veganci uživajo le surovo, nekuha-no sadje, zelenjavo in oreščke.
Lakto-ovo vegetarijanstvo uvrščamo med zdravo prehranjevanje in je primerno za vsa starostna obdobja. Potreben je čas in postopnost,
da se organizem privadi na drugačen način prehranjevanja. Povsem prilagojeni vegetarijanci so zdravi ter normalno prehranjeni, neprilagojeni pa so že lahko na meji nedo-hranjenosti. Namesto mesa v prehrano pričnemo postopno uvajati stročnice (soja, leča, grah).
Dosledno vegetarijanstvo (vegan-stvo) in presnojedstvo povzročata kar nekaj težav in nista primerni za vsakogar. Ker v takšni prehrani ni produktov živalskega izvora, pogosto nastopi pomanjkanje vitamina B12 in železa. Pri veganskem prehranjevanju morajo biti posebej pozorne do nosečnice in otroci. Svoje zdravstveno stanje moramo redno spremljati, paziti na počutje in pojav morebitnih simptomov, ki kažejo na pomanjkanje vitaminov in mineralov.
V primerjavi z odraslim ima otrok drugačne energetske potrebe, zaradi rasti pa potrebuje več beljakovin in antioksidantov. Zato moramo biti pri otrocih ali dojenčkih previdnejši pri izbiri vegetarijanske pre-
hrane. Lažje oblike vegetarijanske prehrane niso sporne, veganska prehrana in presnojedstvo pa lahko pripeljeta do resnih zdravstvenih zapletov, predvsem zaradi pomanjkanja vitamina B12 in železa. Materino mleko ni vedno idealna hrana za dojenčka. Če se je dojilja pred porodom več let prehranjevala vegansko ali presnojedsko, bo njeno mleko vsebovalo premajhne količine vitamina B12, da bi lahko pokrila dojenčkove potrebe.
Bolniku s povišano telesno težo, povišanim krvnim tlakom in holesterolom v krvi bo postopen prehod na vegetarijansko ali vegansko prehrano nedvomno zelo koristen, saj pričakujemo postopno znižanje telesne teže, krvnega tlaka in holestero la.
Zaradi večje vsebnosti vlaknin v prehrani imajo vegetarijanci manj težav z zaprtjem. Njihov krvni tlak je praviloma nižji, prav tako tudi raven holesterola ter maščob v krvi. Vegetarijanska prehrana zmanjšuje tve ga nje za nasta nek raka na debelem črevesu in danki. Nevarno pa je prepričanje, da lahko samo s spremembo prehrane pozdravimo številne resne bolezni. Vedno znova sem žalosten, razočaran in na koncu besen, ko bolniku, ki je zaradi napredovale rakaste bolezni izčrpan in energetsko ter imunsko sesut, alternativci kot zveličavno rešitev svetujejo presnojedstvo kot način samozdravljenja rakavih obolenj. Takšna odločitev vodi le do dodatnega slabljenja imunskega sistema, energetskega primanjkljaja in neuravnoteženosti ter do hitrejšega napredovanja bolezni. Nobena od teh metod doslej še ni bila znanstveno preverjena. Ker je praktično vsaka rakava bolezen v začetnem stadiju ozdravljiva, je zelo pomemb no, da v pri me ru težav ne odlašamo z obiskom pri
f* i
£
i
ca

r
zdravniku.
Vegetarijanci se pogosto soočajo s pomanjkanjem vitamina B12, kar privede do slabokrvnosti (megaloblastna anemija), okvare možganov, hrbtenjače in živcev, celo izgube vida. Bolniki so kronično utrujeni in nemočni. Miseln	o	--intelektualne sposobnosti so vse slabše in pogosto smo priča razvoju zgodnje demence. Majhni otroci postanejo razdražljivi, neješči, brezvoljni, nazadujejo v razvoju in izgubijo sposobnost za izvajanje že pridobljenih spretnosti. Nenadoma ne zmorejo več sedeti brez opore ali ne zmorejo več dvigniti glavice. Rast se upočasni, telesna teža ne narašča, komuniciranje pa postane izredno slabo. Okolica jih ne zanima, na zunanje dražljaje se vse slabše odzivajo, postajajo zaspani in odsotni. Nezdravljeno stanje vodi v komo in posledično smrt. Vzrok slabokrvnosti je lahko tudi pomanjkanje železa.
Kot predstavniki primatov še vedno ostajamo vsejedci. Takšen način prehranjevanja je najbližje anatomiji naših prebavil, presnovi in našim potrebam. Če se odločimo za vegetarijanstvo, moramo spoznati njegove prednosti in se naučiti zaobiti čeri. Predvsem pa mora biti prehrana uravnotežena in polnovredna, kot vse stvari v življenju.
■ Janez Poles
Obuditi želijo svojo zgodovino
V krajevni skupnosti Škale - Hras-tovec je aktivnih že veliko različnih društev, ki skrbijo za razgibano življenje v kraju. Letos se jim je pridružilo še eno - Revivas, društvo za oživitev in promocijo vasi Škale. Z njim želijo krajani ohraniti in obuditi svojo dediščino, urediti okolico, turistične točke ter pospešiti razvoj vasi. Zakaj? Ker se jim zdi prav, da ohranijo bogato zgodovino Škal za svoje potomce in zberejo vse tisto, kar je iz Škal in Hrastovca že skoraj potonilo v pozabo. Danes imajo člani za seboj že kar nekaj ur dela, saj so pregledali, kaj je že zapisanega med kulturnimi spomeniki in naravnimi vrednotami. Nabralo se je veliko gradiva, tako da so lahko podali pobude za njihovo uradno evidentiranje in razglasitev na pristojnih zavodih.
Poleg tega so se prijavili na oba razpisa društva za razvoj podeželja Šaleške doline, društva LAS. S
predlaganim projektom makete starih Škal in izdaje zbornika Škal-ske zgodbe so želeli uresničiti idejo o postavitvi spominskega obeležja nekdanjega škalskega »sejmišča« ter zapisu nekaterih zgodb in pričevanj. Prijavili so tudi projekt Vejtnek, a zaenkrat za nobenega od njih nimajo uradnih informacij, da bi bili predlagani projekti potrjeni.
Do konca leta nameravajo organizirati še tematsko delavnico za vse krajane, pripraviti kratko predstavitev Škal, predvsem pa bodo svojo energijo usmerili v pripravo aktivnosti v prihodnjem letu.
V naslednjih dneh bo zaživela tudi spletna stran, na kateri bo mogoče najti vse informacije o društvu, Škalah, Hrastovcu in vaških znamenitostih. Med vaščane bodo člani razdelili tudi letak s predstavitvijo društva in povabilom k sode lova nju.
DruštvoR evivas je naZ avodu zav arstvon aravep odalo pobudo zau vrstitevO blove lipe( na robur udniškihu greznin ob sprehajalni poti od konjereje proti Škalam) v register naravnihv rednotl okalnegap omena.
Letošnje poletje je bilo toplo in sušno, zato nam je narava v tem času nudila bolj skromno bero gob. V Gobarskem društvo MARAUH, ki smo ga v Velenju ustanovili na začetku leta 2007, pa smo bili tudi v tem poletnem obdobju delovni.
V juliju smo v sodelovanju s Knjižnico Velenje organizirali enodnevno POLETNO GOBARSKO ŠOLO za člane društva, ki želijo svet gob spoznati bolje. Prvi vikend v septembru pa smo pod pokroviteljstvom MZS (Mikološke zveze Slovenije), ki združuje približno trideset društev iz vse Slovenije, organizirali seminar o spoznavanju gliv in gob na Slemenu nad Šoštanjem. Vsi udeleženci smo bili z vsebino seminarja zadovoljni, saj smo si pridobili znanja za nadaljnje spoznavanje kraljestva gliv in gob. Zahvaljujemo se našemu strokovnemu vodji - mentorju Antonu Poleiju. Za naše dobro počutje pa sta poskrbela tudi Marta in Milan - oskrbnika na Andrejevem domu na Slemenu.
Ljubitelje narave in gora, ki želite svet gliv in gob spoznati bolje, vabimo, da si ogledate razstavo gob, ki jo bomo postavili v Alpskem vrtu na GOLTEH nad Mozirjem ta petek, 11. septembra. Razstava bo odprta še to soboto in nedeljo (12. in 13. 9.).
■ JožeL ekše
POTOPIS
Doživeli smo četrti mediteranski folklorni festival
smo se spomnili na tiste člane, ki so se prvič podali na turnejo. Letos jih je bilo sedem. Vsak krščenec je dobil svojega botra, ki ga je varoval, krščenec pa mu je vdano služil. Katarina, Anja, Tjaša, Sandra, Jožek, Uroš in Nina so imeli navidezne simptome bolezni, botri Rok, Marko, Nejc, Miran, Gašper, Petra, Katja, Katka, Dina in Boris pa so se na vso moč trudili te simptome ozdraviti. Pot nam je hitro minila.
Po prihodu v Nico smo se nastanili v mladinskem hotelu, nato pa odhiteli na kosilo in kasneje na naš prvi nastop. Četrti mediteranski folklorni festival smo odprli skupaj s Sirijo, Kolumbijo, Italijo, Francijo in Iranom.
Proste dopoldneve smo izkoristili za kopanje, nekaj časa pa smo namenili tudi ogledu Nice in bližnjih krajev. Popoldneve in večere smo preživeli v kostumih in po več ur
osnovne šole. Otroci so nas z veseljem sprejeli in nam pripravili lepo dobrodošlico.
Vsak večer smo si pripravili manjšo zabavo v hotelu, kjer smo bivali, zadnji večer pa je bil vrhunec za krščence in botre. Pripravili smo zaključni krst, na katerem smo ugotovili, da so vsi bolezenski znaki izginili. Po prisegi se je naša »folklorna družina« povečala še za sedem članov.
Naslednji dan je bil zaključek festivala. Tokrat nismo nastopali na kamnitih tleh za majhno gručo ljudi, ampak na pravem odru pred veliko množico. Po večurnem čakanju na našo točko smo končno tudi mi okusili že razgret oder in s tem nastopom sklenili naše gostovanje v Franciji. Utrujeni smo pospravili kostume, še zadnjič zapeli slovensko pesem in se podali na pot proti domu. Po avtobusu se je nekaj časa
Slaba dva tedna v objemu lepotic
Prav nič ni podobna ta torba, ki jo te dni šolarji vihajo preko ramen. Pa čeprav je morda še vedno prav tista torba, kije še slab teden poprej na pot ponesla malico in druge planinske drobnarije. Tako pač je, ko se avgust prelije v september, se prav vse preobrazi. Nahrbtnik postane navadna šolska torba, gorske cvetke zamenjajo semaforji in mladi planinci postanejo čisto navadni šolarji, ki že sedijo za klopmi v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ali v Rečici. A zavrtimo to zgodbo le nekaj dni nazaj, da še za hip uide-
magovali pustolovske izzive, ki so jih prinašale planinske ture - pa naj bo to neverjetno lep izlet do Dov-ške babe, nekoliko zahtevnejša, a vseeno čudovita pot na Kepo ali že neštetokrat dosežena Uršlja gora. Od izzivov seveda niso manjkala orientacijska tekmovanja, na katerih smo odkrivali nove »orientacijske talente« ali pa smo se pri odkrivanju kontrolnih točk le preprosto zabavali, a saj veste, vse ima svoj namen. Kljub vsem napornim igram med dvema ognjema, odbojke, preganjanja vodnikov po tabo-
smo se namreč odpravili peš (pa saj smo vendar planinci in utrujene noge so bile ob vseh sladkarijah, picah in lenarjenju na soncu, kaj kmalu pozabljene). Pa smo po vseh teh doseže nih gorah in kilometrih, ki smo jih prehodili, še vedno igrali svečo pihat in se ponoči odpravili po skrivnostih poteh Dov-ške babe in Žogice Nogice, ki sta nam pognali strah v kosti, a nam na koncu vseeno privoščili okusne (skrite) zaklade. Pa naj še kdo reče, da se planinci ne zabavamo in da nismo neumorni. In če bi

t3. 11 5EM /1 i.
j? ¿¡im
Obretanovo
! J
Ž* i
SMsuB
. ■ - ■. -
■ ■■. -v ■. ■. ■
•V"- • ■
mo iz puste jesenske sivine.
Kot vsako leto smo mladi planinci tudi tokrat pričakali izdihljaje poletja v objemu gora. Taborili smo v dveh izmenah, mlajši na Obre-tanovem pri Naravskih ledinah in starejši v Dovjem nad Mojstrano. Tako smo se, kar se zgodi le redkokdaj, kar slaba dva tedna lahko šopirili v objemu lepotic - Urške, Kepe, Babe in Golice. Kot je že v navadi, so se te dni glasilke dodobra iztrošile, kitare pa že nestrpno pričakujejo nadomestke za razpo-čene strune. Pesem je vlivala energijo, da smo iz dneva v dan pre-
ru, celo hranjenja našega pujsa -Svensona Dovškega (ki nam je delal družbo v taboru v Dovjem) smo glo bo ko v svojih pla nin skih dušah še našli kanček energije za plezanje, športne igre in ne nazadnje tudi za tiste malo manj planinske dneve, ko smo se odpravili na bazen ali pa pre pro sto obse de li v senci. In prav bazen je bil tisti svetel in »najčistejši« dan v tednu, ko smo vsi že nestrp no pri ča kova li tobogane v Ravnah na Koroškem in skakalnice na Jesenicah, pa čeravno smo si ta najzabavnejši dan morali krvavo prislužiti - na bazen
želel opisati z eno besedo, lahko rečem le vrtiljak čustev. No, to sta že dve besedi, očitno niti šteti ne znam več dobro. Čustva so se prepletala s starimi in skrbela za pestrost novih prijateljstev, a tukaj je. Novo šolsko leto se je začelo v polnem zamahu, kljub temu da smo ga vsi skupaj te dni odganjali z obema rokama, nogo in še čem. Vse lepo enkrat mine, pusti spomine, da se lahko nato čez slabo leto prijateljstva zopet srečajo v objemu naših tiso ča kov, iskri ca spet raz-plamti in ogenj spet zagori.
■ UrošK uzman
Maj, junij in julij so bili za člane ŠFD Koleda meseci, v katerih smo se intenzivno pripravljali na gostovanje v Franciji. Poleg rednih vaj smo se udeleževali delovnih akcij (pranje, likanje...) in poskrbeli, da so bili kostumi pripravljeni na nastope.
Odhod. In krenil je avtobus proti Arji vasi, kjer se je že začel vesel del poti. Pesem, petje in pogovor so nam krajšali stotine kilometrov, ki so bili pred nami. Nekje med potjo
čakali na nastope, ki smo jih imeli v majhnih vasicah v okolici Nice. Imeli smo dva celovečerna nastopa, v katerih smo se predstavili s plesi iz Starega trga ob Kolpi, Štajerskimi plesi, plesi iz Prekmurja, II in III. Gorenjskimi plesi, Oglarji in Jesi-hom. Med dnevom smo se po ulicah sprehajali v kostumih, se predstavili v kratkem programu in prikazali ljudsko izročilo Slovencev. Del programa je bilo tudi učenje ljudskega plesa v nižjih razredih
še razlegala pesem, nato pa smo se vsi poglobili v globok spanec. Ko smo prečkali »mejo« Slovenije, pa smo vsi v en glas zapeli » Slovenija, odkod lepote tvoje ...« Sedem dni je minilo, kot bi trenil. Naše tako drago ljudsko izročilo smo ponesli med Francoze in jim pokazali del naše preteklosti.
Zahvaljujemo se pekarni Sezam in pekarni Presta, da so poskrbeli za naše lačne želodčke.
■ Katja Rizmal
Šoštanjčanip onovnon ajboljši vd ržavi
Delo v gozdu je eno najnevarnejših opravil, zato na Zavodu za gozdove Slovenije skrbimo za redno izobraževanje lastnikov gozdov z rednimi tečaji varnega dela pri sečnji in spravilu ter z organizacijo sekaških tekmovanj, katerih namen je izboljšanje tehnike dela za lažje in varnejše delo z motorno žago. Za udeležbo vlada velik interes, tako da vsako leto v območni enoti Nazarje priredimo kar dve tekmovanji, na katerih izberemo najhitrejše in najspretnejše ekipe, ki nas zastopajo na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni.
Letos je na 11. tradicionalnem sekaškem tekmovanju, kije potekalo v nedeljo, 30. avgusta, v sodelovanju s kmetijsko-živilskim sejmom AGRA v Gornji Radgoni, nastopilo 16 ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi dve ženski. Udeleženci so se pomerili v šestih disciplinah: varno delo, kombiniran rez, precizno prežagovanje, zasek in pod-žagovanje ter kleščenje.
Ob sekačih je z nakladalnimi napravami prikazalo natančnost in hitrost pri nalaganju lesa na prikolico ter sestavljanju piramide še sedem posameznikov.
Kot že nekaj let zapovrstjo so se najbolje odrezali lastniki gozdov iz Šoštanja oziroma Belih Vod: s štartno številko 1 je zmagal Janko Mazej, po številu zbranih skupnih
točk se mu je na 2. mestu približal le Stanko Goličnik, ki je letos nastopil zadnji. Tudi tretjeuvršče-ni Marko Jelšnik je predstavnik OE Nazarje, tako da so lastniki našega območja ponovno pustili za sabo vse ostale ekipe in posameznike.
Dobro so se odrezale tudi žen-
Na nakladalni napravi je predstavnik našega območja Iztok Novak zasedel 4. mesto.
Udeležencem čestitamo za odlične uvrstitve!
Dobra usposobljenost naših lastnikov se v praksi pri vsakodnevnem delu v domačih gozdovih pokaže tudi v majhnem številu
ZmagovalecJ ankoM azej prik leščenju
ske: letošnja zmagovalka je Veronika Furman (OE Maribor), sledita ji Pavla Voler in Majda Suhoverš-nik (obe OE Nazarje). V skupnem seštevku so tako najboljše zasedle 11., 18. in 25. mesto med 48 tekmovalci.
delovnih nesreč. Da bo tako tudi ostalo, pri sečnji in spravilu ne pozabimo na dosledno uporabo varnostne opreme.
■ Tadeja Vitez, Zavod zago zdove, KEŠ oš-tanj
Imeniten začetek nove sezone
Po osvojitvi naslova državnih prvakov so bili rokometaši Gorenja najboljši še na turnirju za slovenski rokometni superpokal konec tedna v Mariboru - Konec tedna začetek nove prvenstvene sezone
Ta konec tedna se bo začelo novo rokometno prvenstvo v MIK 1. ligi. Za najboljšega v državi se bo potegovalo samo enajst ekip, saj so Trboveljčani zaradi denarnih težav odpovedali sodelovanje. Aktualni prvaki, rokometaši Gorenja, bodo v novi sezoni nastopali v zelo spremenjeni in dokaj pomlajeni zasedbi. Ocenjujejo, da je bilo moštvo, ki je osvojilo prvo državno lovoriko v zgodovini kluba, močnejše, a poudarjajo: »Sedanje pa ima potencial. »Treba pa bo biti strpen. Gre za ekipo, ki bi morala biti udarna v prihodnjih sezonah«. Kljub temu njihove ambicije niso nič manjše od lanskih. Ubraniti želijo naslov, v domačem pokalnem tekmovanju priti čim dlje, v ligi prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini, pa načrtujejo uvrstitev v drugi del.
Velenjčani so pripravljenost na novo prvenstvo preizkusili zadnjo soboto in nedeljo v Mariboru na
turnirju za slovenski superpokal.
Na njem so poleg njih sodelovali še drugi Cimos, tretji Trimo in peti Slovan, ki je nastopil namesto četrtega Celja Pivovarne Laško. Slednji so ta konec tedna bili namreč bili kot povabljenci na kvalifikacijskem turnirju štirih ekip v španskem Leonu za uvrstitev v ligo prvakov. Premagali so nemški Lemgo, poraza pa doživeli s švicarskim predstavnikom in domačim Ademarjem, in to je bilo premalo, da bi v novi tekmovalni sezoni zaigrali v tem najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanje. Vanj so se uvrstili gostitelji. Udeležencem turnirja so jo 'zagodli' tudi Koprčani, saj so v Maribor prišli z drugo postavo. Najboljši igralci nastopili na menda že prej dogovorjenem turnirju na Madžarskem. Prav zaradi takšne okrnjenosti so se na koncu mnogi spraševali o njegovi smiselnosti v izvedbi, kot se je zgodila let. Vsekakor pa okrnjenost turnirja ne
zmanjšuje velenjskega uspeha. Tudi državni prvaki niso igrali še s z vsemi okrepitvami. Ivan Čupic in Niko Medved še okrevata po operaciji, pravica nastopa pa še nista imela novinca Miha Žvižej in Klemen Cehte, na mlada in obetavna igralca Miha Nosana ter Jaka Ferkulja pa sta njihova upa za prihodnosti. Moštvo je vodil Branko Tamše, ki bo na trenerski klopi pri domačih tekmah sedel do sredine januarja, ko bo potekla kazen prvemu trenerju Ivi-ci Obrvanu. Ob tem v klubu upajo in verjamejo, da mu jo bo skupščina Rokometne veze Slovenije znižala. Velenjčani so bili v polfi-nalu z 31:28 boljši od Ljubljančanov, Trebanjci pa s 33:23 od Koprčanov.
»Odigrali smo dve težki tekmi z žilavimi Slovanovci v polfinalu in Trebanjci v finalu. Vedeli smo, da ne bo lahko. Tudi ni bilo. Toda obe tekmi smo mirno pripeljali do konca in zasluženo osvojili to lovoriko. Vsi igralci, ki so dobili priložnost,
so nakazali obrise za nov o prvoli-gaško sezono. Njihova igra je bila dobra popotnica zanjo,« je ocenil mariborski turnir Branko Tamše.
Velenjčani bodo prvenstvo začeli v soboto V Škofji Loki pri Merkurju. Tudi pomočnik trenerja pozna željo ljubiteljev rokometa v dolini:
»Športno je verjeti, da obranimo naslov, kar bo vse prej kot lahko. Razlika je, če ga braniš ali loviš. Vedeti je treba, da sta so se močno okrepili tudi Celjani in Koprčani. Vsaj na papirju so te tri ekipe glavni kandidati za naslov. Ta troboj pa bodo grenile tudi drugi - Slovan, Trebnje, Prevent ... Sezona bo dolga. Na razplet bo tudi v novi sezoni vplivalo več dejavnikov: poškodbe, dnevna forma, športno sreča . Pričakujem, da se bo ta boj bil vse do konca. Prva naša želja oziroma obveza pa je, da čim bolje začnemo prvenstvo in da čim prej pridemo v pravo formo.«
■ vos, foto: Zoran Flis
Elektra še tretjič dobila Natkov memorial
Šoštanjčajni jutri na enotedenske priprave v Kraljevo - Se bo vrnil nekdanji igralec Salih Nuhanovič
Elektra Esotech je minuli vikend pripravila že šesti memorial Matjaža Natka. Turnir so organizirali skupaj z Občino Šoštanj, Krajevno
Na dvodnevnem turnirju, so poleg domače Elektre Esotech nastopile ekipe: Mašinac iz Kraljeva, Hopsi iz Polzele in Zlatorog iz Laškega. Takih kvalitetnih turnirjev se klubi radi udeležujejo, saj so to pravi pokazatelji pripravljenosti košarkarjev za prvenstvo.
Za zadovoljstvo domačih navijačev pa so poskrbeli košarkarji Elektre Esotecha, za katere je zaigral tudi njihov nekdanji igralec Salih Nuhanovič, s katerim se v klubu še dogovarjajo o morebit-
da so imeli igralci iz Srbije lažje delo ter ob koncu slavili z 98 : 66.
Veliko bolj zanimivo in izenačeno je bilo finalno srečanje. Nekaj sekund pred koncem so košarkarji Zlatoroga prišli v vodstvo - 68 : 66, nato pa je Horvat izkoristil napako Laščanov in s trojko v zadnjih trenutkih tekme spet poskrbel za vodstvo Elektre Esotech. Končni izid je nato s prostega meta postavil Podvršnik - Šoštanjčani so po zmagi s 70 : 68.
Zaradi lažjih poškodb za Elek-
39 koši.
Poleg osvojitve turnirja so bili v Šoštanju veseli tudi zaradi podpisa pogodbe o nadaljnjem sodelovanju med Esotechom in Košarkarskim klubom Elektra.
V Šoštanju se intenzivno pripravljajo na novo sezono, že jutri (v petek) potujejo na enotedenske priprave v Kraljevo.
■ Tjaša Rehar, foto: Dejan Tonkli
skupnostjo Športno zvezo in Pihalnim orkestrom Zarja. Posvečen je Matjažu Natku, začetniku košarke v Šoštanju, nekdanjemu odličnemu igralcu, trenerju in predsedniku kluba, ki je bil tudi predsednik krajevne skupnosti, Pihalnega orkestra Zarja in ravnatelj Osnovne šole Bibe Roecka.
nem prestopu v domači klub, in premagali srbskega prvoligaša Mašinac Kraljevo z rezultatom 68 : 59.
Poraženca uvodnih tekem Hop-si in Mašinac sta se pomerila v tekmi za tretje mesto, Hopsi pa so bili še bolj oslabljeni, saj so zaigrali tudi brez Skoka in Jurkoviča, tako
tro Esotech nista zaigrala Sekljoča in Cup.
Pri Elektri Esotech je Nuhanovič dosegel 21 točk, Horvat 11, Koš-tomaj, ki so ga razglasili za najboljšega igralca turnirja, pa 16. Pri Zlatorogu je bil najučinkovitejši Bubnič s 16 točkami, ki pa je bil tudi najboljši strelec turnirja z
Hopsi Polzela - Zlatorog Laško
64:100 (20:17, 14:28, 10:26, 20:29)
Elektra Esotech - Mašinac Kraljevo
68:59 (10:11, 16:11, 20:22, 22:15)
Za 3. mesto:
Hopsi Polzela : Mašinac Kraljevo
66:98 (21:25, 14:32, 9:22, 22:19)
Za 1. mesto:
Elektra Esotech : Zlatorog Laško
70:68 (22:17, 16:23, 17:15, 15:13)
Za šesto zmago
V prvi ligi bodo ta konec tedna z 8. krogom nadaljevali prvenstvo - Ob jezeru bo gostoval četrti Interblock - Bodo rudarji tokrat bolje plavali kot na Ptuju?
Konec prejšnjega tedna so prvoli-gaški klubi počivali zaradi nastopov najboljših slovenskih izbranih vrst. Na Rudarjevem igrišču je mlada reprezentanca do 21 let v drugem krogu kvalifikacij (v prvem so v gosteh z 2:0 premagali Malto) za nastop na evropskem prvenstvu čez dve leti na Danskem gostila francoske sovrstnike in izgubila z 1 : 3. V torek pa so mladi nogometaši gos-
noge. Rahlo je začel vaditi šele v začetku tega tedna in v soboto najbrž še ne bo sposoben za igro. Na srečo pa ima trener za vsako mesto po dva kandidata. Težave s poškodbo sta imela tudi Fabijan Cipot in Rusmin Dedič, ki pa bosta najbrž proti Ljubljančanom že lahko zaigrala.
Prejšnji teden so rudarji gostovali v Ivančni Gorici in z zadetki Mirze
tovali pri belgijskih vrstnikih in izgubili z 0:2. Najboljši nogometaši pa so v soboto gostovali na Wembley (z najboljšo izbrano vrsto Anglije so izgubili z 1 : 2), včeraj pa so se v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Južnoafriški republiki v mariborskem Ljudskem vrtu pomerili s Poljsko. Za mlado reprezentanco Slovenije sta zaigrala tudi Velen-jčana Nik Omladič in Nikola Tolimir. Trenerji so bili gotovo veseli prvenstvenega odmora, ki je jim omogočil, da se še bolje pripravijo za nadaljevanje, poškodovani igralci pa okrevajo. Verjetno tudi Rudarjev Marijan Pušnik in Rudarjevi poškodovani igralci. Marko Pokle-ka se je s Ptuja vrnil šepajoč, saj je dobil močan udarec v gleženj leve
Mešica (2) i Alema Mujajkovica s
3 : 1 premagali domačega člana druge lige, livar. V torek so imeli še drugo lažjo tekmo v tem premoru. Gostovali so pri prav tako drugoli-gaškem moštvu Šenčurju. Pred to tekmo je trener Pušnik dejal: »Potem sledijo še trije treningu do sobote in verjamem, da bomo kar najbolj pripravljeni za nadaljevanje prvenstva. V goste nam prihaja vse boljši Interblock. Pričakujem, da bodo moji igralci zaigrali predvsem bolj učinkovito kot so proti Dravi in osvojili vse tri točke.« Sobotna tekma se bo začela ob 20. uri.
Prvi pa bodo na igrišče v 8. krogu stekli nogometaši Domžal skupaj z gosti, vodilnim Koprom, in to že jutri (18.00) na igrišče ob Kamniški Bistrici.	■ vos
Slab začetek nogometašic
V prvi ženski nogometni ligi so nogometašice Rudarja Škale tudi po drugem krogu še brez točk. Po porazu v prvem krogu v Novem mestu z državnimi prvakinjami, igralkami Krke, je bila v soboto v Velenju, na Rudarjevem pomožnem igrišču od njih boljša tudi Jevnica iz občine Litija. Gostje so zmagale s 3 : 2. S po šestimi točkami sta v vodstvu Krka in Tour Slovenj Gradec. Na zadnjih treh mestih pa so brez točke poleg Velenjčank še Dornova s Ptujskega polja oziroma Slovenskih goric in Velesovo iz Cerkelj na Gorenjskem.
SPORT IN REKREACIJA
Najhujša kriza mimo?
V napeti in zanimivi tekmi Šmarčani v zadnji minuti ob zmago Stara rivala ste se razšla z neodločenim izidom 3 : 3
V 4. krogu 3. SNL so Šmarčani gostovali v Dravograda. Pričakovati je bilo zanimivo in napeto srečanje, kar se je tudi uresničilo. Prerojeni gostje so že v 6. minuti z zadetkom Alena Mujanoviča pokazali domačinom, da bodo tokrat trd nasprotnik.
Po dokaj dobrem nadaljevanju obeh ekip, so domačini v 25. minuti izkoristili eno svojih redkih priložnosti in izenačili na 1:1. V drugem delu je gostujoče navijače dvignil v zrak Dejan Plesnik v 52. minuti za 2:1. Gostje so po tem zadetku nanizali kar nekaj priložnosti in kar niso izkoristili, se jim je maščevalo z izenačenjem v 71. minuti. Da Mujanovič prihaja v pravo formo, je bilo videti že v preteklem krogu, tokrat pa je to z zadetkom v 84. minuti za vodstvo Šmarčanov z 3 :2 le še potrdil. S tem srečanja še ni bilo konec, po nekaj obojestranskih nevarnih situacijah pred vrati, je popustila koncentracija v gostujoči obrambi in tako rekoč v zadnji minuti so Dravograjčani (ne)zasluženo izenačili.
Šmarčani sicer lahko žalujejo za izgubljenimi tačkami, vendar pa lepa nogometna predstava kaže, da je najhujša kriza le mimo.
■ LP
Srečanje košarkarskih generacij
Deset let mineva od ponovne ustanovitve Košarkarskega kluba Velenje. Košarka, tekmovalna in rekreativna je bila vedno pomemben del športnega dogajanja v Velenju in Šaleški dolini. Velenje v teh dneh praznuje petdeset let od otvoritve mestnega središča. Obema dogodkoma v čast in zaradi prijetnega košarkarskega druženja bo jutri (v petek)
od 16. ure naprej na kotalkališču v Velenju potekalo srečanje košarkarskih generacij Velenja in Šaleške doline (Prejšnji petek so prireditev zaradi dežja preložili).
Med 17.00 in 19.30 bodo odigrali nekaj prijateljskih tekem v različnih starostnih kategorijah. Na košarkarsko druženje vabijo tudi vse nekdanje igralce, ki so zastopali barve velenjskega kluba in Šaleške doline, da še enkrat preizkusijo svoje znanje se srečajo z nekdanjimi košarkarskimi prijatelji.
Vabljeni vsi ljubitelji košarke!
Belovoščani in Zavodenjčani najbolje kegljali
Kulturno športno društvo Vulkan Bele Vode je v soboto, 5. septembra, na igrišču organiziralo tretji turnir v ruskem kegljanju. Udeležilo se ga je 12 mešanih in
5 ženskih ekip. Vsako ekipo so sestavljali štirje člani.
Med mešanimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa upokojencev Zavodnje, 2. ekipa upokojencev Bele Vode, 3. Ravne, 4. ekipa srednje generacije Belih Vod, 5.upoko-jenci Šmartnega ob Paki in Gorenje; ženske: 1. Zavodnje, 2. Gorenje, 3. Ravne.
Med prijetnim druženjem pa so v turnirju sodelovale naslednje eki-
pe: Bele Vode upokojenci, Bele Vode srednja generacija, Bele Vode mladina, Gorenje moški, Gorenje ženske, Zavodnje moški, Zavodnje ženske, Topolšica moški, Topol-šica ženske, Gaberke (mešana), Šmartno ob Paki mešana, Lovsko društvo Smrekovec, Lokovica -moški, Lokovica - ženske, Skorno -Florjan (mešana), Ravne moški in Ravne ženske.
Tako so igrali
3. SNL, 4. krog
Koroška Dravograd -Šmartno 1928 3:3 (1:1)
Strelci; 0:1 Mujanovič (6), 1:1 Ovčar (25), 1:2 Plesnik (52), 2:2 Čavnik (71), 2:3 Mujanovič (84), 3:3 Kardoš (89). Šmartno: Pusovnik, Veler, Kompan, Hajdari, Kraljevič, Rebernik, Kolenc, Podgoršek (od 81. Jamnikar), S. Jelen (od 32. Vasic), Plesnik (od 77. R. Jelen), Mujanovič. Trener: Peter Irman. Vrstni red: 1. Koroška Dravograd 8, 2. Zreče 8, 3. Simer Šampion 7, 4. Tromejnik G-Kalamar 7, 5. Kovinar Štore 6, 6. Odranci 6, 7. Stojnci 6, 8. Tehnotim Pesnica 6, 9. Mons Claudius 6, 10. Šmartno 1928 4, 11. Malečnik 4, 12. Čarda Martjanci 3, 13. Tehnostroj Veržej 3, 14. Paloma Sladki Vrh 1.
ŠNL, 4. krog
Šoštanj - Trgovine Jager Š/J 1:1 (0:0)
Strelci: 0:1 Cehajič (52), 1:1Gegič Dejan 60. Šoštanj: Mušič, Mežnar (od 50. Softič), Gegič (od 70. Redžič), Bovha, Filipovič, Vukančič (od 87. Čauševič), Obu (od 57. Mešič), Linič, Smajlovič, Kurnik, Medič (62. Bulajič) Vrstni red: Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 12, 2. Šoštanj 10, 3. Peca 9, 4. Pohorje 7, 5. Holermous Ormož 7, Podvinci 6, 8. Koroške gradnje 6, 9. Partizan Fram 4, 10. LKW Jack Gerečja vas 4, 11. Trgovine Jager Šmarje 3, 12. Boč Poljčane 3, 13. Bukovci 2, 14. KIV Vransko 0. Polfinale:
Gorenje : Slovan 31:28 (17:12) Finale, za 1. mesto: Gorenje - Trimo Trebnje 29:25 (15:12); tekma za tretje mesto: Slovan - Cimos Koper 33:30 (14:12)
Najboljši igralec: Marko Bezjak; najboljši vratar: Ivan Gajič (oba Gorenje); najboljši strelec: Goran Gorenac (Cimos Koper).
Slovan - Gorenje Velenje 28:31 (12:17)
Slovan: Vran (6 obramb), Župič (9 obramb), Teržan 4, Čemas, Skušek 1 (1), Gajič 6 (4), Bečirovič 1, Koloper 2, Vujič 1, Božič 5 (3), Kovač 4, Hrvatin 3, Šmejc 1, Bundalo, Močivnik. Trener: Boris Denič.
Gorenje Velenje: Gajič (14 obramb), Kavaš 2, Mlakar 2, Bezjak 2, Sovič 2, Skok, Natek 1, Taletovič, Rnič 7 (3), Štefanič 1, Golčar 9, Datukašvili 1, Harmandič, Bajram, Šimič 4. Trener: Marko Tamše.
Sedemmetrovke: Slovan 7 (7), Gorenje Velenje 3 (3).
Izključitve: Slovan 10 minut, Gorenje Velenje 4 minute.
Gorenje - Trimo Trebnje 29:25 (15:12)
Gorenje Velenje: Gajič (15/2 obramb - 47%) , Skok (5 obramb - 38,5%), Taletovič, Kavaš 2, Bezjak 6, Datukašvili 2, Sovič 1, Natek 5, Mlakar 3, Rnič 5, Štefanič, Golčar 1, Harmandič 2, Bajram 2, Šimič. Trener: Branko Tamše Trimo Trebnje: Ferlin (7 obramb - 33%), Imperl (7 obramb - 32"%), Korelec 1, Erčulj, M. Radelj 1, B. Radelj, Ratajec, Se. Skube 3, Sušin 2, Paladin 1, Miklavčič 6, Musa 3, Papež 2, St. Skube 1, Zarabec 5 (2). Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 2 (0), Trimo Trebnje 5 (2).
Izključitve: Gorenje Velenje 16, Trimo Trebnje 6 minut.
Rdeč karton: Šimič (54.).
I NTERS RAR
®
VÖGELE I SHOES
Nam je uspelo skoraj nemogoče. Združili smo prijetno s koristnim.
Ustvarili smo nakup med sprehodom!
dm @ I ft/f/f I NewYorkeR I I ttr^utet
NAKUP MED SPREHODOM!
MODROiHi KRONIKA
"Sil S 10. septembra 2009
M|	v«w v
v kroziscu
Velenje, 1. septembra - V torek dopoldan je v krožišču pod skakalnico voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v voznika tovornega vozila. V nesreči seje lažje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali na zdravljenje v bolnišnico.
Kolesarka v avto
Velenje, 1. septembra - V torek popoldan je na Partizanski cesti kolesarka zaradi nepravilne strani vož nje trči la v voz ni ka oseb ne ga avtomobila. Poškodovano kolesarsko so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico.
V enem dnevu dva pobega
Velenje, 2. septembra - V sredo popoldan je na parkirišču na Cesti Simona Blatnika neznani voznik osebnega avtomobila znamke citroen ZX, sive barve, trčil v tam parkiran avto in po trčenju odpeljal. Povzročitelja so izsledili. Gre za povratnika. Policisti mu bodo napisali plačilni nalog za več prekrškov.
Ponoči pa je počilo na parkirišču v Starem trgu. Neznani voznik osebnega avtomobila fiat punto je zaradi nepravilnega premika trčil v parkirano vozilo in odpeljal v smeri Kavč. Tam je v nesreči udeleženo vozilo ustavila policijska patrulja. Vozil gaje povratnik, kije bil vinjen.
Elektronski alkotest mu je pokazal več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vendar pa je prometno nesrečo s pobegom s tem vozilom povzročil drug voznik. Za njim pa policisti še poizvedujejo.
Gotovina, boni, srečke...
Prebold, 3. septembra - V četrtek je bilo vlomljeno v trgovino v Preboldu. Neznanci so iz blagajne ukradli gotovino, bone, telefonske kartice, srečke, vozovnice ter več različnih vrst cigaret. Škoda je ocenjena na 8.700 evrov.
Zamikala ga je denarnica
Velenje, 3. septembra - V četrtek je v lokalu »Šumi« na Tomšičevi mladoletnik izkoristil odsotnost natakarice in s pulta vzel službeno denarnico z denarjem. Poli-cis ti so mu jo zase gli.
Gradbišča zanimiva nepridipravom
Velenje, 3. septembra - V četrtek je bilo vlomljeno v ograjeno gradbišče v Škalah. Vlomilec je odnesel vibracijsko ploščo in električni vibracijski vrtalnik.
Kamen v kopal ni co
Velenje, 3. septembra - V četr-
tek popoldan seje v Lipju, z nezavarovanega gradbišča, po pobočju skotalil večji kamen. Zadel je stanovanjsko hišo, razbil steklo in padel v kopalnico, kjer je poškodoval keramiko. K sreči v tistem trenutku v kopalnici ni bilo nobenega stanovalca. Policisti bodo zoper odgovor no ose bo poda li kazensko ovadbo na državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.
Vlom v sta nova nje
Velenje, 4. septembra - Vlomilec, ki je v petek »obiskal« stanovanje na Jenkovi, je iz njega odnesel 3.000 evrov gotovine.
Tankal »na tujem«
Šoštanj,7 .s eptembra - Vp one-deljek dopoldne so policisti obravnavali tatvino 200 litrov goriva iz delovnega stroja v bližini Andrejevega doma na Slemenu. Neznanec je obenem z deponije hlodovine odnesel še verige za kolesa delovne ga stroja.
Kole sar padel
Velenje, 5. septembra - V soboto pono či so v dežur no ambu lan -to Zdrav stve ne ga doma Vele nje pripeljali poškodovanega starejšega moške ga, ki je med vož njo s kolesom padel v Starem trgu in se pri tem poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravl-
jenje v celjsko bolnišnico. Ker mu je alkotest pokazal več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku, bodo policisti kolesarja predlagali v postopek na sodišče,. Oddelek za prekrške.
Gorela stranišča
Žalec, 5. septembra - V soboto, malo po poldrugi uri zjutraj, je nez-na nec v Aškerčevi uli ci zanetil požar na štirih prosto stoječih plastičnih straniščih. Ogenj jih je v celoti uničil. Gmotna škoda je ocenjena na 10.000 evrov.
Iz policistove beležke
Policisti so ga »sneli« s ceste
V	četrtek, 3. septembra, so policisti pridržali moškega, ki je pijan na Goriški cesti v Velenju kršil javni red in mir.
Znanec ga je
V	petek, 4. septembra, ponoči, je pred lokalom Max v Velenju znanec udaril znanca in ga telesno poškodoval.
Nekaj mamil spet pri policistih
V torek, 1. septembra, so policisti na Šaleški cesti v Velenju moškemu zasegli PVC vrečko s prepovedano drogo, najverjetneje kokainom. V ponedeljek, 7. septembra, pa je najprej brez marihuane v središču mesta ostal še en moš ki, popold ne pa še eden v Črnovi.
Izzival s plastično piš to lo
V soboto, 5. septembra, popoldne, se je na avtobusni postaji v Velenju s pištolo za pasom sprehajal mlajši moški. Čeprav so policisti ugotovili, da ne gre za pravo, so mu napisali plačilni nalog in ga oglobili po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir.
Vredno pohvale
V petek, 4. septembra, je na Policijsko postajo Velenje občan pri ne sel mobil ni tele fon znam -ke Nokia, ki ga je našel v mestu. Last nik naj čim prej pri de ponj.
Trupejevo poldne (1931 m)

PO HRIBIH IN MINAH
Vrhunec poletja planinci izkoriščamo za potepanja po gorah in pot nas v tem času najpogosteje zanese na Gorenjsko, kjer kraljujejo najvišji vrhovi. Ni pa nujno, da se povzpnemo prav nanje, saj so čudoviti pogledi nanje tudi iz njihovih nižje ležečih sosedov.
poldne nas je usmerila levo mimo domačije Hlebanja, kjer smo ob pozvanjanju kravjih zvoncev slutili dobrote, za katere pa je bilo še prezgodaj. Tudi časa še ni bilo, saj se nam je mudilo proti cilju, kamor nas je že vabilo sonce. Kmalu smo pokukali na avstrijsko stran, kjer se
Kmalu smo se na kraj tega počitka že ozirali z vrha našega cilja, ki je opremljen z vsemi potrebnimi »okraski«: obveznim križem, zvončkom želja in seveda mejnim kamnom, saj po grebenu poteka državna meja z našo severno sosedo. Z vrha smo se podali proti vzho-
Tako smo ob rani uri planinci UNI 3 v »poletni« zasedbi iz Srednjega Vrha nad Gozdom Martuljkom že pogledovali proti vrhovom Julijcev, med katerimi je tu najbolj markanten Špik s svojo ošil-jeno konico. Smerna tabla za Trupi-jevo (v literaturah Trupejevo)
je vila modra Drava, tudi skozi mesto Beljak in naša četica je uživaško korakala po slemenih Železnice. Na prostranem pobočju planšarije smo si odpočili. Pravzaprav poleg okrepčila naužili lepih razgledov, ki ga je na vzhodni strani krasilo modro-zeleno jezero.
du po razglednem grebenu in se kot martinčki predali soncu streljaj proč na sosednjem vrhu, kjer je bilo več prostora (in manj ovčjih iztrebkov), razgledi pa enaki.
Kar težko se je bilo posloviti iz tega raja, zato smo ob sestopanju še postali v prijetnem okolju lovske
koče. Ob sklenitvi kroga poti smo ga »zavezali« pri že znani domačiji, kjer nas je poleg raznovrstnih mlečnih izdelkov iz rok domačink sprejela zelo lepa kmečka arhitektura, vsa obdana s cvetjem. Vrhunec gurmanskih užitkov je bilo domače kislo mleko, ki se nam je ob primerni vročini nadvse prileglo. Moškemu delu se je vseeno nekako bolj mudilo naprej v dolino, saj je lokal v bližini Aljaža v Dovjem obljubljal prav tako hladno pivo, ki je zacvrčalo po razgretih grlih. Tudi ženske se mu nismo odrekle.
Spotoma je tik pred Gozdom Martuljkom oko pritegnil pogled na skoraj dokončano gradnjo nekakšnega elektr. transformatorja, katerega namembnosti nismo mogli razbrati, dokler nismo v časopisu »Delo« videli njegove podobe. Naslov članka »Karikatura predpisov« je več kot primeren, saj bo to - stanovanjska hiša! Prav nič nima skupnega s prej omenjeno avtohtono podobo domačije in je prava žalost gradnje današnjega časa!
Za nami je (kljub temu...) bil spet zelo lep dan, ob vračanju domov pa misli že uprte v prihodnji izlet, ki nam ga bo omogočil vodnik Toni, ki mu s hvaležnostjo sledimo po planinskih poteh.
■ Marija Lesjak
Igranje kart in vzgoja otrok
Piše: AdilH uselja
Ko se je moj brat v osnovni šoli srečal z matematiko, je imel velike težave. Celo učitelj je obupal nad njegovim seštevanjem in odštevanjem, tako da je v šolo poklical očeta. Oče mu je prisluhnil, se vrnil domov in nam povedal za bratove težave. Poleg šaha, ki smo ga igrali precej strastno in aktivno, so se v hiši kar naenkrat pojavile še karte. Preproste otroške igre, kjer je bilo treba sešteti, odšteti, pomnožiti in hitro »pobrati karte«, so bratu očitno pomagale spoznati svet števil, da učitelj ni mogel verjeti svojim očem in ušesom, ko je začel pravilno računati. Zato je na prvem roditeljskem sestanku vprašal očeta, kako je uspel v tako kratkem času spremeniti »matematično zaostalega« v »genialca«, kije prevzel status najboljšega matematika in celo učenca v razredu. In oče, tako kot ponavadi, je povedal iskreno: »Doma igramo šah, zdaj pa smo začeli še kvartati!« Si lahko predstavljate smeh, ki se je razlegel po razredu, in nejevero staršev. Učitelj pa je le odgovoril, da naj nadaljuje z novo metodo učenja. In če se postavimo vd anašnji čas, kako bi vir eagirali nat akšnoi zjavo?
September je mesec šolarjev, učiteljev, a tudi staršev. Ta mesec je "težek", naporen, a tudi lep, prijeten, radodaren. Ni dvoma, da je vsaka od teh trditev resnična. Le od otroka oziroma odraslega je odvisno, kako dojema ta svet, svojo družino in obveznosti. In če bi se večina odraslih zavedala, v kakšnem svetu, da ne pišem državi ali mestu, živimo, bi zagotovo spremenili mnenje o sebi in svoji družini. Kako gledamo nase?Kako gledamo na soseda, sodelavca, lastnega otroka? Zelo pogosto rečem, da bi vsak od nas moral vsaj za en ali dva tedna, še bolje meseca, oditi v kakšno drugo državo. Na Zahod ali Vzhod, Balkan ali Afriko, ni pomembno. Lahko gremo tudi na travmatološki oddelek celjske ali slovenjgraške bolnišnice. Ni pomembno, ali bi se vrnili iz ene od bolnišnic, Kosova, Moldavije, Etiopije, Irske ali Belgije. Ob vrnitvi domov bi zagotovo nehali tarnati nad svojimi razmerami, nad delovnim okoljem, družino, otroki. Ceprav nas tujci vidijo kot prijazne, odprte, delovne in uspešne ljudi (nenazadnje Slovenija vse bolj postaja ciljna država za (i)legalne migrante), se večina o nas počuti slabo. Ne zgolj zaradi tega ali onega predsednika vlade, župana, gospodarske krize..., ampak predvsem zaradi osebnega počutja in pogleda na lastno življenje. Zakaj se tako slaboc enimo?
In če se sprašujete, ali ni to kolumna o varnosti oziroma varnostnih temah, ne pa o osebnih - otroških spominih, potovalnih nasvetih ali zaupnih besedah - brez predhodnih vprašanj, bom to popolnoma razumel. Tako kot upam, da boste vi razumeli, da po dosedanjih izkušnjah trdim, da se z odnosom - vzgojo otrok - v bistvu vse začne in konča. V svoji dolgoletni praksi sem srečal in spoznal veliko malih in velikih »barab«, od začetnikov, priložnostnih, amaterjev do profesionalcev. Veliko med njimi ni imelo sreče z družinskim okoljem, pozneje pa z vsakim naslednjim, v katera so prihajali. Zaradi »ponesrečenih« odnosov v družini so si ustvarili svoj svet, kamor so (z)beža-li in kjer so se počutili varno. Toda ko so ta pogled, vrednote in vse ostalo prinesli v druga okolja, so naleteli na težave. V današnjem času ni potrebno, da otroke izpostavljamo fizičnemu nasilju. Zadostuje, da od njih zahtevamo preveč ali da jim ne prisluhnemo, ko imajo težave, pa čeprav so za nas nepomembne. Pogovor oziroma dvosmerna komunikacija med starši in otroki je ena najpomembnejših stvari. Žal mi je vseh tistih, ki so postali kriminalci ali žrtve deviant-nega vedenja, kajti večina od njih še vedno skriva velike - neprecen-ljivep otenciale, le da jih nisoo dkrili.
Zato je september tudi čas za pogovor. In če modificiram življenjsko filozofijo Randya Pauscha, pokojnega profesorja, kije zaslovel z zadnjim predavanjem: »Otrok, kijih dobimo, ni mogoče zamenjati, od nas pa je odvisno, kako jih bomo vzgajali«; želim spodbuditi tako starše kot učitelje. S pravilnim odnosom - vzgojo - boste oziroma bomo veliko bolj prispevali k varnosti v državi in svetu kot pa varnostniki, mestni redarji, policisti in vojaki celega sveta. Da o odnosih v družini, napredku posameznikov in celega človeštva niti ne izgubljam besed.
Ali res ne vidimo tega?
OBENjVV UF
\/h>
Septembrske ugodnosti
za zahtevne	kupce
ObenAuf razstavni salon "Show Room"	^OIf\ ^ t* Q tf\ — ^ O i
Celje | Mariborska cesta 88 - Poslovni	/ w \ W / U V\ §
center "EK" (2. nadstropje)	^ A. J. '
031 288 936 | 070 857 403
AfEPAN' IBHUDER «0QN[	Q | g¡	TOmm* velu*
Ljubljana | Maribor | Celje | info@obenauf.si | www.obenauf.si | www.obenaufarhitektura.si
UTRIP
hü
orosKoo
Oven od 21.3.do21.4.
Notranjega mira nikakor ne znate najti. Tako kot se boste razdeljeno v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas. V službi ne bodo dolgo tiho, povedali vam bodo kar vam gre, pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse tako črno kot se kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se boste začeli obnašati gospodovalno in ljubosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. Morali se boste dokopati do odgovora na vprašanje, kaj si pravzaprav resnično želite.
Bik od 22.4. do 20.5.
Pred vami je nekaj lepih dni, v katerih vam bo šlo vse kot po maslu. Polni boste idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Največja težava bo v tem, da vam bodo prijatelji kar težko sledili, saj sami nimajo toliko energije kot vi. Pa tudi čisto drugačne interese imajo, saj ne vidijo pravega smisla v garanju. Vam pa vsak uspeh pn delu pomeni izziv, ki vam da nov elan. Tudi zato, ker vas partner zato ne le obožuje, ampak tudi podpira na vse kriplje. V družini bo nekdo od bližnjih imel nekaj težav z zdravjem, kar vas bo zelo skrbelo. A se bo dobro izteklo.

Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ta teden boste potrebovali res veliko energije. Vaš partner bo postajal nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bodo kar na dnevnem redu prepiranje in očitki, ki jih ne bo čisto nič prijetno poslušati. Nekaj časa boste še tiho poslušali, tu in tam kaj odgovorili, potem pa vam bo čisto vsega zadosti. Ni dvakrat za reči, da bo vaša partnerska zveza zašla v najhujšo krizo doslej. Sicer pa ste to že nekaj časa pričakovali, zato boste vi pripravljeni, partner pa ne. V šoku se zna celo spremeniti.
Rak od 22.6. do 22.7.
Enoličje ni za vašo razgibano naravo, ki nenehno hlepi po dogodkih. Naslednji dnevi se vam bodo zdeli precej enaki, pa čeprav veste, da se približuje obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. Tolažili se boste na različne načine, še največ pa s tem, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času veliko naredili za krepitev imunskega sistema. Rekreacija vam bo pomagala pregnati težke misli in težave, ki so se nakopičile v prvi polovici leta, čez poletje rahlo zaspale, sedaj pa se spet oglašajo. Še vedno pa morate paziti pri prehrani - v njej je premalo vitaminov.
Lev od 23.7. do 23.8.
Jesen sedaj res trka na vrata, vi pa tega niste prav nič veseli. Radi imate poletje in toploto, v naslednjih dneh pa se vam bo kar nekajkrat poleg jutranjega in večernega mraza v dušo naselila otožnost. Še sami ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok zanjo, a tako bo. Sreča je, da imate tako dobre prijatelje, ki vas znajo razvedriti in vam tudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako, že kmalu boste pozabili na težave. Tudi zato, ker se boste nagradili z nakupom, ki si ga že dolgo želite. Ker si ga res lahko privoščite, bo to čisto prav.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Otožni boste, vzroka pa ne boste poznali niti sami. Nič vas ne bo veselilo in razveselilo. Pa čeprav boste dobili neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, ampak le vaše fizične sposobnosti. To bo dobro, saj veste, da se premalo posvečate gibanju in krepitvi zdravja. Doma se boste počutili najbolje, zato vam sploh ne bo do tega, da bi hodili na obiske k prijateljem ali vandrali po svetu. Tu pa zna nastati nesporazum s partnerjem, ki si bo vsak dan bolj urejal življenje po svoje, mimo vas.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Treba bo začeti bolj načrtovati. Vsaka napakica na denarnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost - bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami. Marsikdo bo molčal, nekateri se boste zaupali partnerju. Ta bo imel popolno razumevanje za vas. Vsekakor pa ne bo slabo, če boste izdelali kar nekajmesečni načrt, kako z denarjem v prihodnje.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Zadovoljni in spočiti boste z veliki koraki in načrti zakorakali jeseni nasproti. V teh dneh ste res lahko zadovoljni, saj bo odziv na vaše delo več kot pozitiven, kar vas bo celo malo presenetilo. Pohvale boste deležni tudi iz tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene naklonjenosti. Vse to bo ustvarjalnost v vas še okrepilo, še več boste delali in to dobro. Tudi zato, ker vam bo postalo jasno, kaj je poleg vašega dela še veliko vredno. Vse skupaj pa se bo kmalu odrazilo tudi na finančnem področju saj se bo stanje iz meseca v mesec še popravljalo.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Veliko boste razmišljali o svojem življenju s partnerjem. Zdelo se vam bo, da se oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Morda je vzrok tudi v vas, kaj mislite? Lahko, da ste prezahtevni, zato se je začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Vprašajte se, ali ga še imate toliko radi, da je vredno poskusiti. Pri odgovorih bodite iskreni. Pri prijateljih pa previdni, ker se bo izkazalo, da so le redki pravi.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Letošnja jesen vam bo resnično všeč, kar boste začutili prav ta konec tedna. Ne le, da vas bo razvajala s številnimi jesenskimi plodovi, v naravi boste spet našli nekdanji mir. Znali si boste vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Pa čeprav veste, da bo na delovnem mestu v naslednjih dneh veliko dela in zelo napeto. Nič vam ne bo pretežko, edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki jo boste končno odpravili v nekaj naslednjih dneh, saj vam na rahlo teži če celo poletje. Partner se je spremenil. Na bolje. To se bo poznalo tudi v vajinem odnosu, ki bo v naslednjih dneh zavidanja vreden.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Skoraj čisto vse, kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo jemalo duševni mir in predvsem spanec. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči. Kje je vzrok vašemu počutju, pa ne veste. Čeprav slutite, kaj delate narobe. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodami, če ne bo šlo, pa nikar ne oklevajte z obiskom pri zdravniku. Še bolj pa vam bo pomagal popoln odklop v času, ki ga ne boste preživljali v službi, saj vam ta ne pomeni več tako velikega izziva kot vam ga je. Skorajda vam gre že na živce in v tem je lahko tudi vzrok vseh težav. Zdravje bo sicer solidno, stanje v denarnici pa še ne.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih dneh, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas želijo povabiti v svojo družbo zato, ker vas cenijo in imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Projekt, v katerega v teh dneh vlagate toliko energije, bo uspel. A oddahniti si še ne boste mogli.
Bodite korak... klik pred drugimi in izberite študij na daljavo. ~
V današnjem času, ko je izobraževanje najdonosnejša naložba, ki nam prinaša dolgoročne učinke, in ko je čas dragocena vrednota, je izbira študija na daljava preko interneta prava odločitev. Študij poteka ob uporabi računalnika in interneta v virtualnem učnem okolju in je prilagojen izobraževanju odraslih. Študijsko gradivo, razpored obveznosti in navodila za delo prejmete preko interneta. Glavna prednost e-študija je fleksibilnost ter neodvisnost študija od časa in prostora. Študirate kadarkoli - zvečer, ob vikendih, samostojno in v skupinah, doma, v prijetnem okolju, brez stresa, sami določajte čas in tempo učenja, ob podpori mentorja, virtualno, pa tudi na študijskih srečanjih z ostalimi študenti in mentorjem. Več na www.lu-velenie.si. Na Ljudski univerzi Velenje lahko študirate preko interneta v dveh aktualnih višješolskih programih poslovni sekretar in ekonomist, v treh sodobnih visokošolskih programih poslovanje, marketing in poslovna administracija ter v zanimivem podiplomskem magistrskem programu mednarodno poslovanje.
Če želite študij združiti s svojo poklicno kariero, z družino in si privoščiti še prosti čas, potem je študij na daljavo prava pot. Pridružite se že več kot 1300 študentom, ki že študirajo na daljavo.
/k
NDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Vabimo vas na predstavilve e-študija POSLOVNI SEKRETAR, EKONOMIST, POSLOVNA ADMINISTRACIJA, MARKETING, POSLOVANJE in MEDNARODNO POSLOVANJE v četrtek, 10. septembra 2009, ob 16. uri na Ljudski univerzi
Velenje, Titov trg 2. INFO: 03/898-54-50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si
Ne čakajte, za učenje je vedno pravi čas.
Z VAMI TUDI v SOLSKEM LETU 2009/2010!
^f JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
•	splošni in osvežitveni tečaji;
•	tečaji za predšolske in šolske otroke;
•	individualni tečaji;
•	tečaji za podjetja;
•	tečaji poslovnega jezika;
•	slovenščina za tujce (tečaji, izpiti),
•	javnoveljavni izpiti DIC (angleščina, nemščina);
^r SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE:
•	računalništvo (ECDL izpiti. Računalniška pismenost za odrasle),
•	nacionalne poklicne kvalifikacije;
•	tečaj za voditelja čolna, tečaj za VHF GMDSS postajo,
•	tečaj vodenja poslovnih knjig, retorika,
•	plesna šola za otroke in odrasle,
•	aerobika, pilates, joga, programa za zdravo hrbtenico in preprečevanje osteoporoze ter
•	glasbena šola za odrasle;
PRIJAVE SPREJEMAMO DO 25. SEPTEMBRA!
osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure po telefonu 03 713 35 50 spletna stran www.upl.sl
Pokličite sa informacije ali obiščite našo spletno stran!
LEKARNA VELENJE
LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje
OBVESTILO
18. septembra 2009 bomo v nakupovalnem centru Velejapark odprli novo lekarno
Lekarna Trebuša Velenje s poslovnim časom od ponedeljka do sobote od 9.00 do 21.00 ure.
S tem dnem se spreminja poslovni čas Lekarne Center Velenje, Vodnikova 1, Velenje in sicer:
•	od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 ure
•	v soboto zaprto
Cankarjeva 2b, Hn
Celjska cesta 40
V soboto sta odprti:
Lekarna Cankarjeva Velenje od 7.30 do 13.00
Lekarna Trebuša Velenje
od 9.00 do 21.00 ure
Dežurstvo v Lekarni Center Velenje
(Vodnikova 1, Velenje)
•	od ponedeljka do četrtka od 19.00 do 7.00 ure
•	petek od 19.00 do 7.30 ure
•	od sobote od 19.00 dalje do ponedeljka do 7.00 ure (med prazniki poteka dežurstvo enako kot v nedeljo)
Hvala za razumevanje.
Sejem vseh sejmov
MOS
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
CELJE, 9.-16. SEPTEMBER 2009
Bogata „agradna ij*
za obiskovalce
DOBRE ENERGIJE
1 SEJEM ZA 1000 POSLOVNIH PRILOŽNOSTI, UGODNIH NAKUPOV, KORISTNIH INFORMACIJ IN ZA KOŠČEK SONCA ZA VSAKOGAR
Generalni pokrovitelj: ^^
â> HypoGroup
www.ce-sejem.si
ALPE ADRIA
JVAé—
Zgodilo se je
od 11. do 17. septembra
• • •
-	11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje;
-	11. septembra 1999 so Mestna občina Velenje, Planinsko društvo Velenje in Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje na Paškem Kozja-ku pripravili zborovanje, s katerim so počastili 45-letnico planinskega doma na Paškem Koz-jaku, 25-letnico Šaleške planinske poti, 55-letnico pohoda 14. divizije na Štajersko ter odprtje vodovoda na Paškem Kozjaku;
-	središče Velenja so najprej name-
ravali dokončati in svečano odpreti do 3. julija 1959, nato pa je bil določen datum 13. september, ko naj bi odprli upravno-go-spodarski center z delavskim klubom, delavsko univerzo, internatom, industrijsko šolo, zdravstvenim domom, trgovino, upravnim poslopjem rudnika in drugimi stanovanjskimi poslopji. Zaradi številnih prireditev, ki so se ta dan menda odvijale po Sloveniji, so otvoritev novega središča mesta Velenje prestavili na 20. september, ko je bilo središče zares tudi odprto; - k sv. Križu nad Belimi Vodami
so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe;
-15. septembra 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju, ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojno in elektro usmeritve;
- 16. septembra 1951 je Rudnik lignita Velenje prejel prehodno zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici leta 1951; poleg zastavice pa je velenjski kolektiv prejel tudi nagrado v višini
365.000 takratnih dinarjev;
-	16. septembra 1977 so končali gradnjo predora pod gradom Šalek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta;
-	v Gornjem Doliču je bil 17. septembra
1890 rojen znan velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; - 17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet.
■ Pripravlja: DamijanK Ijajič
FranMI inšek
ČETRTEK, 10.se ptembra
TV SLO [7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Kupčija z galebi, 46/52
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Totalna razprodaja: Življenje je
smrtno nevarno, 10/10
10.55	Značaji, izob. svet. odd.
11.45	Sveto in svet: Slovenija -
socialna država?
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 24/40
16.10	Bori se proti slabemu, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Jasno in glasno
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Milan, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	Ivan Oman - kmet iz Zminca,
dok. portret
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.40	Tv dnevnik 10.9.1991
00.00	Dnevnik
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.45	Tv prodaja
11.15	Globus
11.45	Tv dnevnik 10.9.1991
12.10	Ne joči za menoj, Argentina
12.45	Maldivi, 7/11
13.35	Izjemne živali, 5/10
14.00	Na lepše
14.30	Slovenska jazz scena
15.30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin, tv Maribor
16.30	Med valovi, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: Izvajalec
suhomontažne gradnje, 1. del
18.00	Želite Milord?, 19/26
19.00	Družinske zgodbe: družina
Novak, pon.
20.00	Najboljša tekma vseh časov,
am. film
21.55	Jasnovidka, 20/22
22.35	Prebujena trnuljčica, nemški tv film
00.10	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake, pogov. oddaja
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.40	S cukrčkom do sreče, nad.
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha, nad.
11.05	Aljaska, am. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Bratje in sestre, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	S cukerčkom do sreče, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Apolo 13, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Življenje ni šala, nan.
23.45	Pod lupo pravice, nan.
00.40	Nevarna igra, nan.
01.35	Seks v mestu, nan.
02.10	24 ur, ponovitev
03.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 153. oddaje 11.05 Velenje praznuje, pogovor 12.05 Pop corn, glasbena oddaja.
Gostje: TaYa Tijana Bass 13.00 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka:
tabor ob jezeru 18.40 Regionalne novice 18.45 Pravljica za lahko noč 18.55 Videospotdneva 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 154. oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice,
potopisna oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Lajnar, dokumentarna oddaja 21.30 Noč ob Jezeru 2008: Seid
MemiC Vajta 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
11 .se ptembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srebrnogrivi konjič, 17/39
09.35	Risanka
09.50	Bori se proti slabemu, dok. film
10.05	Enajsta šola
10.25	Jasno in glasno
11.25	To bo moj poklic: vrtnar, 2. del
11.50	To bo moj poklic: izvajalec
suhomontažne gradnje, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Razgaljeni: Hosni Mubarak, 7/7
14.15	Pogled na ... romanski rokopisi
iz Stične
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 22/30
15.55	Risanka
16.05	Iz popotne torbe: Jadro
16.25	Čarobno drevo: Žezlo, 5/7
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.10	Bolnišnica na robu, 2/6
18.40	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Hotel poldruga zvezdica:
Gospod direktor
20.35	Koncert iz naših krajev, 1. del
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 11.9.1991
01.00	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.30	Tv prodaja
11.00	Podoba podobe
11.25	Evropski magazin, tv Maribor
11.55	Črno beli časi
12.10	Tv dnevnik 11.9.1991
12.40	Tv prodaja
13.10	Glasbeni večer, simf. rtv
Slovenija
14.25	Šport špas
14.55	SP v ritmični gimnastiki,
posnetek
16.25	Circom regional, tv Maribor
16.55	Minute za.., tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Prijatelji, ostanimo prijatelji, tv
Koper
19.00	Športni film
19.25	EP v odbojki (M), polfinale, prenos
21.25	Svet, kot ga razume Monsanto, 1/2
22.20	Vražji fant, 3/3
23.10	Popolnih sto, srbski film
00.45	Gandža, 14/22
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake, pog. oddaja 07.45 Angeli brez kril, nad.
08.40	S cukrčkom do sreče, nad.
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha, nad.
11.05	Prva liga, am. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Bratje in sestre, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	S cukrčkom do sreče, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	007 - Zlato oko, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Življenje ni šala, nan.
23.45	Brez osumljenca, am. film
01.35	Šest modelov, nan.
02.10	24 ur, ponov.
03.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 154. oddaje 11.05 Popotniške razglednice,
12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja -
klovn na obisku 18.40 Regionalne novice 18.45 Bili so mladi upi, oddaja za
otroke 19.25 Videospot dneva 19.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 155. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Velikonočnica, dokumentarna
oddaja 20.25 Regionalne novice 20.30 Graška Gora poje in igra 2009,
posnetek 2. dela 21.45 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
	06.15	Kultura
	06.20	Odmevi
	07.00	Zgodbe iz školjke
	07.25	Iz popotne torbe: Jadro
	07.45	Nodi in otoška pustolovščina, ris. film
	08.10 09.00	Male sive celice, kviz Meglica, am. film
	10.40	Polnočni klub: kulturni ambasadorji Slovenije
	11.55	Tednik
	13.00	Poročila, šport, vreme
	13.15	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
	14.15	Sama svoje sreče kovač, nem. film
	15.50	Sobotno popoldne
	sledi	O živalih in ljudeh
	16.10	Zdravje
	16.30	Usoda
	16.35	Nasvet
	17.00	Poročila, šport, vreme
	17.15	Ozare
	17.25	Zakaj pa ne
	17.40	Na vrtu
	18.05	Nagradna igra
	18.10	Z Damijanom
	18.35	Mala kraljična, risanka
	18.55	Vreme
	19.00	Dnevnik, vreme, šport
	19.50	Gledamo naprej
	19.55	Filmski spodrsljaji
	20.05	Obiskovalci v Ameriki, am. film
	21.35	ARS 360
	22.00	Poročila, vreme, šport
	22.30	Predmet občudovanja, am. film
	00.15	Tv dnevnik, 12.9.1991
	00.45	Dnevnik, pon.
	01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
	01.30	Infokanal
SOBOTA, 12.se ptembra
tv slo rr
TV SLO f?
06.20	Zabavni infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Skozi čas
09.40	Tv dnevnik 12.9.1991
10.10	Polemika
11.10	Posebna ponudba, potr. odd.
12.00	Samo bedaki in konji, 30/45
12.30	Samo bedaki in konji, 31/45
13.00	Minute za ..., tv Koper
13.30	Tv prodaja
14.00	Šport
17.25	Nogometni magazin NZS
17.55	Finale svetovne atletike, prenos
17.25	EP v odbojki (M), finale, prenos
21.25	Bleščica, oddaja o modi
22.00	Alpe, Donava, Jadran
22.30	V kolesju pravice, 1/5
23.25	Štos - 30 let z Draganom Buličem, 1. del koncerta
00.45	Številke, 11/24
01.30	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Krofko, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Profesor Baltazar, ris. serija
09.00	Lazytown, otroška serija
09.30	Winx klub, ris. serija
09.55	Bratz, ris. serija
10.20	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.45	Pucca, ris. serija
10.50	Kim Possible, ris. serija
11.15	Upornica na konju, nan.
12.10	Trinajst pri večerji, ang. film
13.55	Formula 1, kvalif. za VN Italije
15.10	Raines, nan.
16.05	Moški v krošnjah, nan.
17.00	Očarljiva Julija, , am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	In prišla je Polly, am. film
21.35	Klub golih pesti, am. film
00.10	Zasebno življenje, špan. film
02.05	24ur, ponovitev
03.05	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev - klovn na obisku 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 155. oddaje 10.15 Jesen življenja, oddaja
ponovitev 11.00 Videospotdneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše-spoznajmo črke 18.45 Pikina nedelja, otroška
predstava 19.20 Videospotdneva 19.25 Glasba za otroke 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1767. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Graška Gora poje in igra 2009,
posnetek 2. dela 22.00 ARS - Pustolovsko tekmovanje
2009, reportaža 22.20 Noč ob jezeru 2008: Seid Memič Vajta, posnetek nastopa v Velenju 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 13.se ptembra
tv slo rr
07.00	Ziv žav
sledi	Telebajski, 23/90
sledi	Franček spet v šoli, ris. film
sledi	Marček Hlaček, 14/26
09.50	Šport špas
10.20	Zgodbe iz divjine, 20/20
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Koncert iz naših krajev, 1. del
14.25	Domači ansambli
14.40	40 lepih let narečnih melodij,
reportaža iz Maribora
14.50	Prvi in drugi
15.20	Skrivnostni zaklad troje, 2/2
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Neisha s simfoniki rtv,
posnetek
18.15	Bilo je ...
18.25	Zrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Festival narečnih popevk 2009
22.00	Večerni gost: Peter Kelly
22.55	Poročila, vreme, šport
23.25	Pauly Shore je mrtev, am. film
00.45	Tv dnevnik 13.9.1991
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO [?
06.30 Zabavni infokanal 06.40 Skozi čas 06.50 Tv prodaja 07.20 Tv dnevnik 13.9.1991 07.50 Med valovi, tv Koper 08.20 29. srečanje tamburašev in
mandolinistov Slovenije, 6/6 09.00 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, posamično, prenos 14.00 Tv prodaja 14.30 Alpe, Donava, Jadran 15.00 Turbulenca: značaji, izob. svet. oddaja
15.50 SP v ritmični gimnastiki,
posnetek 17.20 Nogometni magazin Fifa 17.55 Finale svetovne atletike,
prenos iz Soluna 21.00 Razsodnost in rahločutnost, 2/3
21.55 Deadwood, 1/12 22.45 Na utrip srca 23.00 Ljubezen in smrt, am. film 00.30 Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Krofko, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.55	Profesor Baltazar, ris. serija
09.05	Lazytown, otroška serija
09.30	Winx klub, ris. serija
09.55	Bratz, otr. serija
10.20	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.45	Ed in Eppa, ris. serija
11.00	Preverjeno, ponovitev
12.05	Moja Kitajska, dok. serija
12.40	Lažna žrtev 11. septembra,
13.45 Formula 1, prenos dirke za VN Italije
16.05 Najdrznejši posnetki, dok. oddaja
16.20 Žametna mafija, nan. 17.15 Paulie, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?!, gost Pero
Lovšin 21.45 Eli Stone, nan. 22.40 Antwone Fisher, am. film 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama
©
PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA 09.00 Mojca in medvedek Jaka:
spoznajmo črke 09.40 Nekoč na Pikinem festivalu 10.20 1766. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Šport, športna informativna oddaja
10.55 1767. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu
11.30 Velenje praznuje, pogovor 12.30 Graška Gora poje in igra 2009,
posnetek 2. dela 13.45 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.45 Videostrani, obvestila
19.05 Ustvarjajmo skupaj, oddaja za otroke
19.45 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gostje: TaYa, Tijana Bass
20.40 Županova torta. Gost: Lojze Posedel, župan Občine Žalec 21.40 Popotniške razglednice,
potopisna oddaja 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 14.se ptembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Smrkci, 9/30
09.35	Animalija, 24/40
10.00	Oddaja za otroke
10.15	Iz popotne torbe: Jadro
10.35	Šport špas
11.05	Ivan Oman - kmet iz Zminca,
dok. portret
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Izjemne živali, 6/10
13.40	Druga godba 2008, koncert skupine orchestra Baobab, 2. del
14.30	Bilo je... druga godba 1988
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Poletna zgodba, 2/8, lutke
16.10	Risanka
16.20	Bisergora, 11. oddaja
16.35	Strah, poučna nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Hupko, trobilka in pihec,
risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Vrnitev primorske k matični domovini, prenos iz Kobarida
20.55	Umazani ples, 1/13
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Pisave
23.25	Glasbeni večer: orkester slovenske filharmonije
01.00	Tv dnevnik 14.9.1991
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.45	Tv prodaja
11.15	Sobotno popoldne, ponov.
13.30	Tv prodaja
14.00	Slovenski utrinki
14.30	29. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije, 6/6
15.05	Posebna ponudba, potroš. odd.
15.25	Tv dnevnik 14.9.1991
15.45	Osmi dan
16.15	ARS 360
16.30	Alpe, Donava, Jadran
17.00	Prvi in drugi
17.25	To bo moj poklic: izvajalec
suhomontažne gradnje, 2. del
17.55	Miselni triki, Derren Brown
18.10	Šport
19.00	Zdravje
19.20	Usoda
19.25	Nasvet
20.00	National geographic, 10/16
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Uspavana sreča, španski film
00.00	National geographic, 10/16
00.55	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Ricki Lake, pogovorna oddaja
08.00	Angeli brez kril, nad.
08.55	S cukrčkom do sreče, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Do zadnjega diha, nad.
11.20	Robin in sedem palčkov, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Bratje in sestre, nan.
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	S cukrčkom do sreče
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Ugani, kdo pride na večerjo,
am. film
22.50	24ur zvečer
23.10	Pod lupo pravice, nan.
00.05	Nevarna igra, am. nan.
01.00	Seks v mestu, am. nan.
01.35	24ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 11.35 Ustvarjajmo skupaj, otroška
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Sneguljčica, risani film
18.50	Regionalne novice
18.55	Pravljica za otroke
19.15	Videospot dneva
19.20	Hrana in vino, kuharski nasveti,	156.
19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupanova torta. Gost: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 21.00 Regionalne novice 21.05 Izumitelj Janez Puh,
dokumentarna oddaja 21.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Videospot dneva 23.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 15.se ptembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Kroki, veliki krokodil, lutkovna igrica
09.40	Bisergora: od kod pride veselje,
11. oddaja
09.55	Strah, poučna nan.
10.10	Oddaja za otroke
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	National geographic, 10/16
11.55	Večerni gost: Peter Kelly, ponov.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.30	Pisave
14.00	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 17/34
16.10	Zlatko Zakladko: Kreša in oreh
16.20	Zgodbe iz divjine, 20/20
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Naši vrtovi, 3/4
18.00	ZGNZ - Big father II., 1/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Tinček, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Ruše - Mustang, dok. meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Izdelano v Aziji, dok. oddaja
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.30	Naši vrtovi, 3/4
01.00	Tv dnevnik 15.9.1991
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.05	Tv prodaja
12.35	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
12.30	Nalepse
13.00	Dober dan, Koroška
13.30	City folk, Ljubljana, dok. odd.
14.00	Bleščica, oddaja o modi
14.30	Studio city
15.30	Prisluhnimo tišini
16.00	Tv dnevnik 15.9.1991
16.30	Tv prodaja
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Michael J. Fock
20.00	Muzikajeto: hiphop, izob. serija
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Vroče poletje v Marienbadu,
češki biog. film
23.05	Doktor Živago, 5/10
00.00	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake, pog. odd.
07.45	Angeli brez kril
08.40	S cukrčkom do sreče
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha
11.10	Regata Madison, am.film
12.55	Zlata dekleta, nan.
13.30	Tv prodaja
14.00	Bratje in sestre, nan.
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	S cukrčkom do sreče, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Tetina pomoč, am. film
22.55	24ur zvečer
23.15	Pod lupo pravice, nan.
00.10	Nevarna igra, nan.
01.05	Seks v mestu, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 156. oddaje 11.05 Zupanova torta. Gost: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinska oddaja 18.40 Videospot dneva 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 157. oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1768. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Skrivnostna sončnica, dokumentarna oddaja 21.10 Videospot dneva 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Nova gripa - higiena kašlja 21.30 Turizem in mi , informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
	06.10	Kultura
	06.15	Odmevi
	07.00	Poročila
	07.05 08.00	Dobro jutro Poročila
	08.05 09.00	Dobro jutro Poročila
	09.10 09.30	Marči hlaček, 4/34 Poletna zgodba, 2/8, lutke
	09.55	Zlatko Zakladko: kreša in oreh
	10.15	Sava Dolinka, dok. nan.
	10.40	ZGNZ - Big father II., 1/15
	11.05	Knjiga mene briga
	11.25	Naši vrtovi, 3/4
	12.00	Ruše - Mustang, dok. meseca
	13.00	Poročila, šport, vreme
	13.15	Vrnitev primorske k matični domovini
	14.20	Alpe, Donava, Jadran
	15.00	Poročila
	15.10	Mostovi
	15.45	Ferdi, 8/13
	16.10	Pod klobukom
	17.00	Novice, šport, vreme
	17.20	Gledamo naprej
	17.30	Turbolenca: otroci in interesne dejavnosti, izob. odd.
	18.25	Žrebanje lota
	18.40	Robotki, risanka
	19.00	Dnevnik, vreme, šport
	19.55	Gledamo naprej
	20.05	Prave barve, am. film
	22.30	Odmevi, šport, vreme
	23.35	Omizje
	00.50	Turbolenca: otroci in interesne dejavnosti, svet. oddaja
	01.40	Tv dnevnik 16.9.1991
	02.05	Dnevnik, ponovitev
	02.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
	03.05	Infokanal
SRE DA, 16.se ptembra
tv slo rr
TV SLO C?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
12.50	Tv prodaja
13.20	Festival narečnih popevk 2009
15.20	Tv dnevnik 16.9.1991
15.50	Prava ideja!, poslov. odd.
16.20	Na utrip srca, ponov.
16.40	Tv prodaja
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 35/45
18.50	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.05	Na vrtu, tv Maribor
19.30	Z Damijanom
21.30	Potovanje v Ljubljano, dok. feljton
21.55	Slovenska jazz scena
22.35	Protest, gled. pred.
23.35	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.40	S cukrčkom do sreče, nad.
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha, nad.
11.10	Ko pride lev, slov. film
12.45	Zlata dekleta, nan.
13.20	Tv prodaja
13.50	Bratje in sestre, nan.
14.45	Ukradeno srce, nad.
15.40	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	S cukrčkom do sreče, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Prstan zaobljube, am. film
22.05	Življenje ni šala, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Pod lupo pravice, nan.
00.15	Nevarna igra, nan.
01.10	Seks v mestu, nan.
01.45	24ur, ponovitev
02.45	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 157. oddaje 11.05 1768. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara,
mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Nekoč na Pikinem festivalu 19.20 Videospot dneva 19.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti. 158. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gostje: Petra Slapar, Rock Shock 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
v
PRIREDITVE
Knjižnik otiček
Marja Božič: Škratova čarobna kuhinja
Knjiga je namenjena vsem otrokom in vsem mladim po srcu.
Glavni junak je škrat Bučko Kuharček, ki živi na zelenem Koz-jaku. Je zelo radoveden škratec in je nor na sladice. Včasih je iz človeških hiš na hitro izmaknil kakšno človeško sladico. Potem ga je zvijalo v trebuščku in je zbolel. Vila Vida ga je ozdravila in mu povedala, da bo odslej moral jesti samo naravne, domače in sveže sladice, če hoče ostati zdrav. Škrat pa se ni hotel čisto odpovedati človeškim sladicam. Spomnil se je, da pozna Mitjam, Vitana in Domna s Kozjaka, Nežo s Pohorja, Hano, Štefa, Maksa in Ajro, ki hodijo na Pohorje na počitnice k babici Mar-ji. Otroke je že velikokrat videl, kako se igrajo, kako vrtnarijo, kako spretno se sučejo po kuhinji. Na Kozjaku in Pohorju je veliko svežega, okusnega sadja in na vrtovih imajo buče pa tudi pravo morje zelišč in rožic. Kaj pa, če bi jim prišepnil kakšen kuharski namig. In tako je skupaj z otroki, očki, mami cami, babi ca mi in ded ki nastale tale zanimiva knjiga.
V knjigi so zbrane tako zgodbice o iznajdljivem škratu kot tudi enostavni, a izbrani recepti za pripravo svežih, domačih sladic, ki so pripravljene iz naravnih sestavin. Recepte spremljajo še fotografije otrok, ki ustvarjajo (mešajo, kuhajo, pečejo). Vsak recept ali pripravo jedi pa škrat Bučko Kuharček še malo začini s svojimi nasveti ali kar svojim mnenjem.
Doris Pilkington: Zajčja ograja
Zgodba pripoveduje o treh avstralskih deklicah Molly, Gracie in Daisy in njihovem pogumu in vztrajnosti. Imele so avstralske (sta-roselske) matere in bele očete (priseljence). Vlada Zahodne Avstralije je iztrgala take otroke iz naročja mater in babic. Avstralski staroselci se niso niti najmanj zavedali,
da so del načrta, izdelanega za otroke, katerih očetje so bili belci. Država je ukrepala tako v prizadevanjih, da bi izboljšala blaginjo in izobraževanje teh otrok, izobrazili naj bi se po maniri Evropejcev. Deklice in dečke so, tako kot še mnogo drugih pred in za njimi, odpeljali več 100 kilometrov stran od doma. Odpe-
ljali so jih v belski zavod. Tam so bile razmere sramotne in nečloveške.
Molly, kije bila najstarejša med sestrami, se je odločila, da skupaj z Gracie in Daisy ne bo ostala v koloniji. Prav nič si niso želele živeti na tem čudnem kraju med neznanimi ljudmi. Bolj kot vse so pogrešale svoje matere in si želele, da bi bile spet doma z njimi.
Molly se ni bala, ker je bila sama del divjine. Zapomnila si je smer od koder so prišle. Vedela je, da se zajčja ograja razteza od juga do seve ra čez vso deže lo, do doma. Le najti so jo morale. Mlajši deklici sta zaupali starejši sestri. Na begu po kruti avstralski puščavi so se pet tednov peš vračale domov. Preživljale so se z živežem, ki so ga našle v divjini in vodo. Spale so le nekaj ur, niso prižigale ognja, izogibale so se domačij... Nobeno jutro, ko so se prebudile, niso vedele ali bodo preživele dan. Napredovale so poča si in tru do ma, a vztraj no. Uspelo jim je skoraj nemogoče, pobegniti iz zavoda
Po knjigi so leta 2001 posneli tudi film. Avtorica Doris Pilkington je to resnično zgodbo napisala po pripovedovanju svoje matere Molly ter svojih tet Daisy in Gracie.
Mira Zelinka: Pravljice za male in velike
V knjigi je zbranih dvanajst pravljic za vse, ki imamo radi pravljice, ki jih z veseljem prebiramo. Dvanajst pravljic o živalih, čarovnicah, vilah, kraljih. Dvanajst zabavnih in poučnih zgodbic od katerih ima vsaka skrito in zavito svoje sporočilo.
Izveste lahko, kako so pingvini zmagali na veliki pustni maškara-di belih medvedov. Za nagrado so dobili potovanje na drugi konec sveta. Ker je bilo tam dosti snega in ledu, jim je bilo tam zelo všeč. Še danes živijo tam. Mislite, daje gozdnim živalim uspelo spametovati porednega in nagajivega škrata Bučka? Ste že videli in spoznali letečega pujska Čunka?! Bolhi-ca Toktokica nauči človeškega gospodarja kužka Žužka boljših molitvic. Preberete lahko, zakaj vrana ni hotela več krakati in se poučite od kod prihaja prava, res-nič na lepota.
Pričarajte si pravljično poletje s Pravljicami za male in velike.
■ Pripravila: EditaŠ incek Prah
VELENJE
Četrtek, 1 O.se pt.
18.00 Dom kulture Velenje 20. Pikin festival Svečanost ob 20-letnici Pikinega festivala Vabljeni vsi, ki imate radi Piko!
19.00 Galerija Velenje
Pogovor na temo multimedijskega projekta Staneta Špegla -Spome(j)niki - sprava
Petek, 11. septembra
16.00 Grilova domačija v Vinski Gori Otvoritev obnovljene Grilove domačije 21.00 MC Velenje
Tematski večer - Reggae
Sobota, 12. sept.
8.00 - 12.00
Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 9.00 Konjeniški klub pri Škalskem jezeru
Podeželje in mesto z roko v roki 9.00 Zbor: pred OŠ Gorica in pred večnamenskim domom Rekreativno kolesarjenje v Vinski Gori
10.00 pred Gasilskim domom Velenje
Otvoritev poti na Koželj 10.30 pred Knjigarno Kulturnica Literarna kavarnica Predstavitev knjige Milana Dekleve - Pesmarica prvih besed 21.00 MC Velenje
Tematski večer - Disco X Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje : NK Interblock
Nedelja, 13. sept.
10.30 Kino Velenje
Pikin kino - Ledena doba 3
Kdaj - kje - kaj
16.00 Kino Velenje
Pikin kino - Dirka na zakleto goro
Ponedeljek, 14. sept.
17.00 Mestno otroško igrišče
Županov sprejem za novorojence in njihove starše 20.00 preddverje Doma kulture Praznične projekcije filmov o Velenju - Mesto na lignitu (1958) Srečno mladi rudar (1971), Naš novi naslov - Titovo Velenje (1981)
Torek, 15. septembra
19.00 Dom kulture Velenje
Slavnostna premiera Gledališča Velenje
Peter Rezman: Knapovska večerja 19.00 pred Knjigarno Kulturnica Literarna kavarnica Literarna branja: Velenjski avtorji se predstavljajo 20.30 MC Velenje
20. Pikin festival - Odprtje multimedijske razstave -Matevž Čas: Brez naslova
Sreda, 16. septembra
9.00 - 17.00
Rudarska cesta Velenje Evropski teden mobilnosti Dan brez avtomobila 17.00 Šaleška cesta Velenje
Odprtje avtobusnega postajališča Velenje 18.00 Velenjski grad 20. Pikin festival Odprtje fotografske razstave Sandi Čufar: Čarobni trenutki 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige - Drevesa Velenja
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 10. sept.
10.00 pri bivši OŠ Biba Roeck Slikanje na asfalt
Petek, 11. septembra
10.00 Kajuhov park Šoštanj
Gibalne igre v Kajuhovem parku
Sobota, 12. sept.:
X Pohorje
Planinski izlet: prečenje Pohorja (2 dni)
X Prireditveni prostor ob družmirskem jezeru Srečanje vojnih častnikov, veteranov ter predstavitev vojaške oborožitvene opreme SV
X Prireditveni prostor ob družmirskem jezeru Ribiško tekmovanje
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 10. sept.:
19.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Šmartno ob Paki) Po domače pod Kozolcem (zaključek 3. poletnega festivala ''Poletje pod kozolcem 2009).
Sobota, 12. sept.
19.00 Letni oder pri Starem gradu v Šmartnem ob Paki Prikaz kuhanja oglja - Prižig kope in otvoritev razstave Čebelarskega društva Šmartno ob Paki. Podrobnosti na www.fs-oljka.si
Nedelja, 13. sept.
15.00 Letni oder pri Starem gradu v Šmartnem ob Paki Folklorno popoldne pri Starem gradu
Spomeniki in sprava
Gostje nocojšnjega pogovora v Galeriji Velenje bodo dr. Spomenka Hribar, dr. Tone Kregar, Pavle Jamnik, mag. Jurij Smole in dr. Mojca Puncer
Velenje, 10. septembra - V okviru multimedijskega projekta »Spomeniki - grafiti - sprava« avtorja Staneta Špegla, ki bo na ogled do jutri, 11. septembra, bo drevi ob 19. uri v Galeriji Velenje potekal pogovor na temo Spomeniki - Sprava. V Galeriji so se namreč odločili, da bodo poskušali razstave popestriti tudi z aktualnimi tematskimi pogovori. In nocojšen bo zagotovo zelo aktualen.
Pogovor bo vodila dr. Mojca Puncer, doktorica filozofije, umetnostna kritičarka in publicistka. V Galeriji so veseli, ker se je vabilu na pogovor odzvala dr. Spomenka Hribar,
VELIKA DVORANA
LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV
Sinhroniziran (Ice Age 3: Dawn of the Dinosaurs). Družinska animirana avantura, 95 minut. Režija: Carlos Saldanha, MikeThurmeier. Glasovi: Jernej Kuntner, Jure Mastna k, Jam Bučar, Nina Valič, Sebastijan Cavazza, Primož Ekart, Uroš Maček, idr. Petek, 11.9. ob 18.00 Nedelja, 13.9. ob 10.30- Pikin kino
SVET JE VELIK IN REŠITEV SE SKRIVA ZA VOGALOM
(The world is big and salvation lurks around the corner). Drama, 93 minut Režija: Stephan Komandarev Igrajo: Miki Manojlovic, Carlo Ljubek, Hris-to Mutafčijev, Anna Papadopulu, Ljudmila Češmedžijeva, Nikolaj Urumov, Blagovest Mutafčijev, Vasil Vasilev idr. Sobota, 12.9. ob 18.00
sociologinja, publicistka in raziskovalka, avtorica več knjig s področja filozofije in sociologije, kije dejavno sodelovala tudi pri osamosvajanju Slovenije. V razpravi se jima bodo pridružili dr. Tone Kregar, zgodovinar in glasbenik, kustos v Muzeju novejše zgodovine v Celju; Pavle Jamnik, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave in vodja policijske akcije SPRAVA, ter mag. Jurij Smole, akademski kipar, docent za kiparsko tehnologijo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Dr. Mojca Puncer je v katalogu, ki
je izšel ob odprtju Špeglove razstave, zapisala: »Spomeniki lahko učinkovito utelešajo ideologijo, grafiti upor, medtem ko sprava bistveno zadeva etično zavezo, nemara tudi verovanje. Nadalje nas zanima prepletanje teh pojavov, kakršnemu smo priče pri Špeglovem projektu. Če se nekoliko poglobimo v idejo narodne sprave, lahko zanjo hitro uvidimo, kako je povezana z idejo spomenika kot simbolnega pokopa, nosilca kolektivnega spomina/pozabe in interpretacije (po)voj-nih procesov, pa tudi kot morebitnega posrednika pri intimnem spravnemd ejanju. Na prvi pogled nenavadna naveza z grafitarji se izkaže za tehtno in domiselno, saj lahko grafite razumemo tudi kot sodobne spomenike, v razmerju sprave pa kot simbolno intervencijo mlajše generacije, ki ni več neposredno vpletena v ideološke spore, kijih sproža ideja sprave.« In prav iz tega bo verjetno izhajala nocojšnja razprava.	■
KINOVELEN JE: SPORED
Nedelja, 13.11. ob 20.00
J.C.V.D.
Kriminalka, drama, 93 minut, režija: Mab-rouk El Mechri. Igrajo: Jean-Claude Van Damme, Francois Damiens, Zinedine Soualem, Karim Belkhadra, Jean-Francois Wolff idr. Petek, 11.9. ob 20.00
DIRKA NA ZAKLETO GORO
(Race to Witch Mountain) Domišljijska komična pustolovščina, 98 minut. Režija: Andy Fickman Igrajo: Dway-ne Johnson, Anna Sophia Robb, Alexander Ludwig, Carla Gugino, Ciaran Hinds, Tom Everett Scott idr.
Nedelja, 13.9. ob 16.00 - Pikin kino
ZACK IN MIRI SNEMATA PORNIČ
(Zack and Miri Make a Porno) Komedija,101 minuta. Režija: Kevin Smith. Igrajo: Seth Rogen, Elizabeth Banks, Cra-
ig Robinson, Jason Mewes, Jeff Anderson, Traci Lords, Katie Morgan, Ricky Mabe idr.
Sobota, 12.9 ob 20.00 Nedelja, 13.9. ob 18.00
PREDDVERJE DOMA KULTURE VELENJE: PRAZNIČNE PROJEKCIJE DOKUMENTARNIH FILMOV NA 16-mm TRAKU : V ponedeljek, 14. september ob 20.00 (ni vstopnine)
MESTO NA LIGNITU (1958)
Prikazuje napredek in gradnjo Velenja v letih 1958 - 1960.
SREČNO MLADI RUDAR (1971)
Film je bil namenjen pridobivanju mladih fantov za rudarski poklic iz južnih delov Jugoslavije in ima tekst le v srbohrvaškem jeziku. Film je zanimiv zaradi prikaza različnih možnosti in dejavnosti v Velenju v tistem času.
Koledar imen
September/kimavec
10	• četrtek - Nikolaj
11	• petek - Emilijan
12	• sobota - Gvido
13	• nedelja - Filip
14	• ponedeljek - Rasto
15	• torek - Nikodem
16	• sreda - Ljudmila
Lunine mene
KAM NA IZLET?
Petek, 11. septembra: Košenjak (Klub upok. Gorenje); - 11. do 13. septem-bra:Paklenica (sekcija Topolšica); sobota, 12. septembra: Slemenova špica (sekcija Premogovnik) in Kočna (sekcija Komunalno podjetje).
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » BUTIK URŠKA« v pritličju Nakupovalnega centra v Velenju , objavljene v tedniku Naš čas 27.8 so:
1.	NAGRADA:nakup v vrednosti 30 evr :-MAJA SKAZA, Andraž 40 b, Polzela
2.	NAGRA DA: nakup v vred nos ti 20 evrt:CVETKAŠPORN, Parižlje 27, Braslovče
3.	NAGRADA: nakup v vrednosti 10 evr :SILVA DERMOL, Lokovica 35, Šoštanj Nagrajenci naj se oglasijo s potrdilom v butiku Urška v pritličju Nakupovalnega centra v Velenju, vsak dan med 8. In 20., v soboto pa med 8. In 15. uro, kjer bodo preje li nagra de.
NAS NOVI NASLOV- TITOVO VELENJE (1981)
Ob preimenovanju Velenja v Titovo Velenje leta 1981 je nastal film, ki dokumen-taristično prikazuje dosežke Velenja. Zanimiv je prikaz podjetij in dejavnosti, stavb in aktivnosti, ki jih danes ni več oziroma so se spre me ni le.
Vsi filmi so iz zbirke dr. Borisa Salobirja. Projekcijo je tehnično omogočil video klub PAKA FILM VELENJE.
Naslednji vikend od 18.9. do 20.9. napovedujemo:
slovensko predpremiero animirane pustolovščine V VIŠAVE (sinhro), komedijo VSE MOJE BIVŠE, akcijski film PRENAŠALEC 3, v Pikinem kinu glasbeno komedijo HANNAH MONTANA in animirano komedijo MADAGASKAR 2 ter Praznične projekcije doku men tar nih fil mov ob občin skem prazniku: ŽIVLJENJE VELENJSKIH RUDARJEV, (1955), MESTO NA DLANEH, (1978)
Nagradna križanka Garant m\
GflMNr
Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.:03 703 7130, 703 71 31 www.garant.si
6 % popust na regal KUBA v septembru!
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo... Obiščite naš SALON, ki je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
NOV PROGRAM SODOBNIH DNEVNIH REGALOV KUBA!
Sodobni denvni reglai Kuba v kombi-na ci ji lesa in viso ke ga sija ja so naprodaj v beli, črni, zeleni in rdeči barvi. Vašim željam in dimen zi jam pro sto ra bomo izbrali najboljšo možno postavitev. Regale odlikuje soft zapiranje. Takojšnja dobava, brezplačna montaža in možnost nakupa na več obrokov, so razlog več, da tudi vi izberete KUBO!
UGODNO:
Brezplačna montaža pri nakupu nad 650 EUR brez DDV!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 21. septembra.. Izžrebali bomo dve nagra di, oma ri ci Garant.
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 3. septembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. septembra:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. septembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 6. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. septembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. septembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. septembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Belokranjska vina se ponašajo z oznako Priznanega Tradicionalnega Poimenovanja (PTP)
Metliška črnina PTP in Belokranjec PTP sta prvi slovenski vini, ki sta dobili oznako PTP na osnovi pobude pridelovalcev vin. Belokranjec PTP pa je sploh prvo slovensko belo vino, ki se lahko ponaša z oznako PTP.
Metliška črnina PTP
Metliška črnina PTP je posebno vino, sestavljeno iz več sort grozdja, z izraženimi karakteristikami pridelovalnega območja. Mikroklima, tla in pridnost rok Belokranjskega vinogradnika, so porok visoke kakovosti Metliške črnine PTP. Modra Frankinja predstavlja 50%-ni delež in je sorta grozdja, ki da vinu bogastvo okusa. Dobra tretjina Žametne črnine da vinu prijetno aromo, ki nas spominja na vonj po gozdnih sadežih. Razliko predstavljajo ostale rdeče sorte grozdja, kot so Portugalka, Šentlovrenka in Gamay. Vino sodi med srednje težka slovenska rdeča vina, saj ga odlikujeta srednje visoka alkoholna stopnja, praviloma med 10,5 in 11,5 vol%.
Metliška črnina PTP je suho vino, zato priporočamo, da jo uživate ob hrani. Zaradi svoje sestave je prav, da vino uživamo zmerno a vendar vsako dnevno. Zelo dobro dopolnjuje jedi z ražnja in žara, jedi iz divjačinskega mesa ter suho mesnatim narezkom. Izjemno se prilega k jedem iz gob, predvsem jurčkov in lisičk.
Belokranjec PTP
Belokranjec PTP je vino, sestavljena iz kakovostnih belih sort grozdja. Osnovni sorti vina Belokranjec PTP sta Laški rizling in Kraljevina, ki skupaj predstavljata najmanj polovični delež. V vinu Belokranjec PTP so tudi ostale bele sorte: Beli Pinot, Chardonnay, Sauvignon, Zeleni Silvanec, Renski rizling in Rumeni muškat. Prav zaradi sortne sestave vina, klimatskih in talnih posebnosti Bele krajine ter skrbne roke metliških kletarjev, se vino Belokranjec PTP odlikuje s harmonijo različnih sortnih arom, ki se pravljično dopolnjujejo, ter
suhim, bogatim in polnim okusom. Zaradi suhega in svežega okusa lahko vino Belokranjec ponudimo tudi kot aperitiv. Najbolje pa se poda k belemu mesu, predvsem perutnini in ribam. Izredno dobro se dopolnjuje s hladnimi predjedmi in vegetarijansko kuhinjo.
Kolednik
Vrhunska predikatna vina ZGP so združena pod skupnim imenom Kolednik. Glede na čas in način trgatve poznamo naslednje stopnje predikatnih vin:
-	pozna trgatev
-	izbor
-	jagodni izbor
-	suhi jagodni izbor
-	ledeno vino
Naj dodamo, da je bilo prav v Vinski kleti KZ Metlika pridelano prvo ledeno vino v državi leta 1986.
V Vinski kleti KZ Metlika pridelujemo tudi vrsto belih in rdečih sortnih vin. Prav ponosni smo na Modro Frankinjo in v jesenskem času na mlado Portugalko. Med belimi sortnimi vini pa stavimo na Laški rizling, Chardonnay, Sauvignon in Rumeni muškat. Iz zakladnice Belokranjskih vin v Vinski kleti Metlika se pojavijo tudi vino Zdravica, Rose vino ter klasično peneče vino Metliška penina.
Vina iz Bele krajine - Izvirna kakovost in poreklo.
Minister za zdravje opozarja: »Pitje alkohola lahko škoduje zdravju«
- PR -
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
INSTRUKCIJE
PRIČNI pravočasno! Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam na izpite. Gržinič Armando, »Jonela« izobraževanje Velenje, gsm: 040/226-419, 040/977-474.
ŽENSKE različnih starosti iščejo modke za resna razmerja. Lahko se tudi preselijo. Gsm: 031/836-378. VITKA uslužbenka, 46-letna, si želi spoznati prijatelja za občasno vezo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.super-alan.si
ROMANTIČNA 27-letna vitka in poštena ženska želi spoznati prijatelja. Lahko se tudi preseli k njemu. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si SIMPATIČEN moški, 55-letni, iz Velenja, z lepo hišo, ima rad morje in hribe, si želi spoznati žensko do svojih let. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
RAZNO
KOSILNICO bucher M200, magov motor, z obračalnikom, dobro ohranjeno, prodam. Gsm: 031/590-811. GUME 165/65 R13, 8 kosov, letne in zimske, prodam za 25 €. Gsm: 041/692-995
PRIDELKI
KUPIM
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse starostiin področju cele Slovenije, dnevno poveže veliko ljudi. Telefon: 03/5726-319.
MOŠKI vseh starosti, iščejo resne partnerke, s katerimi bi delili skupno življenje. Storitev je brezplačana za mlajše ženske. Gsm: 041/229-649.
RABLJENO strešno kritino kupim. Gsm: 041/619-697. VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo ali hišo v Šentilju kupimo. Gsm: 041/726-415.
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. SLADEK mošt, sorta laški rizling, prodam po ugodni ceni. Dostava na dom. Šinigoj, telefon: 05/3017-813, gsm: 041/688-732.
CIPRESE smaragd, 50 cm 4 uer, 80 cm 8 eur, prodam. Možna dostava. Gsm: 040/578-587.
dam. Telefon: 5893-578. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031/868-931. BIKCA sivca, težkega 130 kg, prodam. Gsm: 041/837-093. POLOVICO mesa telice, okoli 60 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/499-232.
JAHALNO kobilo z boksom prodam ali oddam. Gsm: 041/344-883. ŽREBIČKA, mirnega, zelo lepega, za nadaljno rejo, poceni prodam. Gsm: 031/233-314.
BURSKE koze, 2 kom, prodam za 160 eur. Gsm: 031/233-314. DVE ovci, stari dve leti, prodam za 100 eur. Gsm: 031/233-314. DVA kozlička prodam. Telefon: 5888778, po 14. uri.
ODDAM
ŽIVALI
VOZILA
MARUTI800, l. 96, vozen, neregistriran, prodam za 100 eur. Gsm: 031/233314.
PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 13. 9. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. KOZLIČKA za zakol prodam. Gsm: 031/547-337.
PUJSKE, težke od 30 do 35 kg, pro-
1-SOBNO stanovanje v centru Velenja oddam. Gsm: 041/610-673.
PODARIM
MLADE kužke podarim. Telefon: 8974966, gsm: 040/188-212.
AB agencija
Šaleška 19 a, Velenje tel: 03.897 17 OO
jAQw^v^g^nGija-ab.si info@agenciia-ab.com
Ko slišimo besedo Oktoberfest, nam na misel ne pade nič drugega kot bavarsko pivo - hektolitri piva. A na Oktoberfestu boste doživeli več kot le to in se zabavali kot še nikoli. Letošnji Oktoberfest se prične 20. septembra, zaključi pa se 5. oktobra, zato ga nikar ne zamudite! Prvi Oktoberfest so v bavarski prestolnici München priredili 12. oktobra 1810. Takrat sta v počastitev svoje poroke princ Ludwig in princesa Theresa priredila veliko konjsko dirko. Leta 1950 je mesto Oktoberfest pričelo praznovati tradicionalno, s prav posebno slovesnostjo ob otvoritvi - župan namreč natanko ob 12. uri nazdravi z vrčem piva in v bavarskem dialektu oznani: "O'zapft is!" V 60. letih je festival zaslovel povsem svetu. Od takrat dalje si tujci Nemce pogosto predstavljajo v usnjenih hlačah »v, ali tradicionalnih oblekah. Dandanes Oktoberfest velja za največji festival na svetu. Leta 1999 ga je tako obiskalo 6,5 milijona ljudi. Kar 15 odstot- i kovvseh obiskovalcev je bilo / tujcev, zato lahko rečemo, da ima Oktoberfest med- Ji, narodne razsežnosti. Z letošnjim letom pa bo Okto-
berf est doživel za mnoge veliko spremembo. Nov bavarski zakon namreč prepoveduje kajenje v zaprtih in javnih prostorih, kar pomeni, da v šotorih ne bo dovoljeno kaditi Piva, ki jih strežejo na Oktoberfestu, so tam stregli že leta 1818. Izdelana so v šestih pivovarnah: Spaten, Löwenbräu, Augustiner, Hofbräu, Paulaner in Hacker-Pschorr. Večina vsebuje med 5,5 in 6 odstotki alkohola. K pivu se seveda prileže tradicionalna bavarska hrana, kot so klobasice, piščanec, sirovi cmoki in kislo zelje. Posladkate se lahko z jabolčnimi palačinkami. Pivo pričnejo streči ob 10. uri dopoldne, ob vikendih pa že ob 9. uri. Strežejo ga do 22:30Prireditelji Oktober-festa so pomislili tudi na družine in starejše ljudi. Vse do 6. ure popoldan v šotorih igrajo zgolj tiho glasbo, saj ta lahko dosega le 85 decibelov. Šele po tej uri iz zvočnikov zadoni pop glasba in seveda Schlager. Družinam so namenjeni tudi posebni dnevi. Letos sta to torka, 23. september in 30. september, od poldneva pa do 6. ure popoldne. Za otroke bodo pripravili posebne popuste ter zabavne igre.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 31. avg. 2009 do 6. sep. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 31. avg. 2009 do 6. sep. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
		
		
		
		
		
		
	nmr. illhifl rfl	
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELIKI VRH	SKORNO
i 31.avg □ 01.sep B 02.sep o 03.sep i 04. se p □ 05.se p i 06. se p
habit
nepremičnine
.......... oll.VölonJe
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
3 sobno stanovanje na Foitovl vVelenju, velikost cca 73 m2, 6. nadstropje, zgrajeno 1970,cena98.000€. Stanovanje je popolnoma opremljeno, klimatizirano, na dobri lokaciji v bližini centra.
3 sobno stanovanje v centru Velenja, velikost 83 m2,2. nadstropje, zgrajeno 1974,cena 89.000€. Je zelo prostorno In delno obnovljeno (nova okna). Obsega dve veliki spalnici, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, kopalnico ssanitarijami, balkon. Bivalni vikend v Zavodnjah nad Šoštanjem, v krasnem okolju naravnega gozda, parcela 500 m2, stavbna 120m2, v treh etažah, elektrika, vodovod, centralna, hišna številka, leto izgradnje 1980. Cena 68.000 €.
več na
II*«	m	■ ■■	■
www.habit.si
ATOMINVEST, d.o.o. Tel.: 031 290127
Obnova stanovanj ■ kopalnic na ključ • Zaključna gradbena dela,
knauf izvedbe • Centralno ogrevanje, vodovod, odtočne cevi.
DEŽURSTVA
Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zava rovan ci, obve šča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
12. in 13. 9. - MIRNA FRAN-JKOVIČ, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Katja Pogorevc, Mislinja, Prisoje 3 in Uroš Zidarič, Trzin, Habatovaul. 3; Tadeja Lesnjak, Veliki Vrh 29, Šmartno ob Paki in Sebastijan Cizej, Šentrupert 12, Braslovče; Maja Konovšek, Lokovica 61, Šoštanj in Aleš Žnidarko, Stoperce 32, Majšperk.
Smrti:
Angela Ferk, roj. 1922, Ravne 24; Peter Špringer, roj. 1981, Velenje, Prešernova c. 20; Jožefa Višnjar, roj. 1926, Dobrava 40, Celje; Bernard Poljanšek, roj.1936, Celje, Kopitarjeva 7; Jožefa Kodrun, roj. 1928, Velenje, Podgorje 28 a; Andrija Kovačevič, roj. 1935, Velenje, Rudarska c. 2 a; Jožef Tihec, roj. 1951, Celje, Breg 28; Jure Prpic, roj.1934, Velenje, Tomšičeva c.33.
PRIST SLOBODAN NEZIROVIC s.p. ODKUP ODPADNIH SUROVIH
(baker, mesing, svinec, aluminij...)
Staro železo odpeljemo.
Info: 064/110 203,064/110 204
Postai naroč		n	j	E	5
Za naročnike kar 9 številk zastonj! M					
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
80
60
40
20
Pokfičite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Izbiramo naj osebnost avgusta
Izbiramo naj osebnost meseca avgusta. Največ vaših predlogov ste namenili Branku Tamšetu, ki
dobro zamenjuje glavnega trenerja članske ekipe RK Gorenje, in Emilu Šterbenku, ki je uspešno
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste predlagali kandidate za naj osebnost meseca avgusta, bomo izžrebali dve Drogerije parfumeriji Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World: ženski majici s kratkimi rokavi prejmeta: Zofka Šuligoj, Stantetova 19, Velenje in Vida Šme, Šaleška 2/D, Velenje.
vodil že 21. Raziskovalni tabor.
Zanju boste lahko glasovali vse do konca meseca, in sicer na kuponih Našega časa ter vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v naše uredništvo na Kidričevo 2 a v Velenju prispeli do torka, 15. septembra, do 10. ure.
Branko Tamše,
pomočnik glavnega trenerja Rokometnega kluba Gorenja
-	uspešno zamenjuje glavnega trenerja
Emil Šterbenk,
vodja raziskovalnega tabora
-	dobro je vodil 21. raziskovalni tabor ...
ti URI
Radio Velenje
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUe PARRjneRLie v world
oomn©
Velenje, Standard in Center Nova
Šaleška «sta t ar M.tMSSTM
Salcska ti. Ml*: 998 ST 91
Celje, Planet Tuš in Cclciaparfc
Mariborska c. 1tt Aškerčev* c. 14, tel.! 03/«51« « t<l.: 03/ 495 ti tO
Končane 25. poletne kulturne prireditve
Večina od 42 prireditev tudi letos brezplačnih - Našteli 6000 obiskovalcev
Plesni studi N na »fronti«
Mladap lesalka ZojaK renker se je vM urskiS obotio dlično
odrezala.
Velenje, 5. septembra -V soboto so se s koncertom jazz skupine Roberta Jukiča zaključile 25. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje, ki so se pričele konec junija. Na 42 prireditvah različnih umetniških zvrsti se je na mnogih lokacijah v mestu in na Velenjskem gradu predstavila vrsta glasbenih ansamblov, gledališč, plesnih skupin in drugih kulturnih ustvarjalcev, ki so pričarali pester in sproščen umetniški počitniški program za vse generacije.
Na Festivalu Velenje so ob kon-
cu poletnega kulturnega programa več kot zadovoljni. Ob tem poudarjajo: »Posebej smo v sklopu prireditev že drugo leto oblikovali program poletnega kina na prostem »Zvezde pod zvezdami«, v katerega smo uvrstili 9 filmskih projekcij
ter program za otroke 'Poletje na travniku' v centru mesta in 'Poletje pri Vili Čira čara' ob Velenjskem jezeru. V niz prireditev je sodil tudi 21. citrarski festival Prešmentane citre, ki seje letos predstavil s tremi zaokroženimi prireditvami. Vse tri so bile odlično obiskane. V tej sezoni smo nadaljevali tudi sodelovanje s Festivalom SEVIQC Brežice s koncertom stare glasbe. Največji odziv v celi vrsti prireditev je doživel koncert priljubljene mednarodne skupine Cubismo, ki smo ga pripravili na osrednjem mest-
nem trgu. Udeležilo se gaje okoli 1000 obiskovalcev, ki so se zazibali v ritmih latino glasbe. 9 filmskih predstav na prostem sije ogledalo kar okoli 1200 ljubiteljev filma. Odmevni so bili tudi koncerti Alenke Godec, komedija igralke Alen-
ke Tetičkovič, koncert Iztoka Mlakarja in vsi trije koncerti v sklopu citrarskega festivala. Razstavo Tito v Velenju si je ogledalo več kot 1200 obiskovalcev. Skupaj seje prireditev in dogodkov udeležilo okoli 6000 obiskovalcev.«
Organizatorji poletnih kulturnih prireditev pri Festivalu Velenje so uspešno sodelovali z ostalimi organizatorji prireditev v mestu, potrebno pa je poudariti, da je bila velika večina prireditev tudi letos brezplačnih. V Velenju se bo ob vrsti septembrskih dogodkov ob 50-let-
nici odprtja mestnega središča Velenja in občinskem prazniku (20. september) pričel tudi jubilejni 20. Pikin festival. S tem pa se bo zaokrožilo izjemno kulturno pestro in bogato poletje v prvem jesenskem mesecu.	■
Velenje - Murska Sobota, 29. avgusta - Prejšnjo soboto se je v Murski Soboti končal festival sodobnega plesa FRONT@, ki ga že četrto leto pripravlja Zavod Flota pod umetniškim vodstvom priznanega koreografa in plesalca Matjaža Fariča. Poleg v Evropskem plesnem prostoru dobro znanih imen, ki so nastopila na
festivalu, so v spremljevalnem programu na zadnji dan festivala nastopili tudi mladi plesni ustvarjalci, ki jih je Matjaž Farič posebej izbral na Državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS I - plesna miniatura, ki je bilo junija v Celju.
Med izbranimi je na festivalu sodobne plesne umetnosti Front@
nastopila tudi Zoja Krenker, plesalka Plesnega studia N Velenje, z avtorskim soloplesom Miška Smetiška. Zoja se je letos prvič udeležila tekmovanja OPUS I in se kot najmlajša plesalka odlično odrezala. S svojim nastopom je navdušila tudi občinstvo v Murski S oboti.
Mednarodna prostorska postavitev
Mozirje - Upravljalci Mozirskega gaja - člani Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje - se trudijo obogatiti lepe nasade cvetja tudi z nekaterimi dodatnimi aktivnostmi.
Tako se jim je letos ponudila priložnost za mednarodno prostorsko postavitev del 26 umetnikov iz 13 držav. Umetniška dela bodo postavili v naravo, med drevesa, cvetlične nasade. Ideja o postavitvi projekta Platna vetru se je porodila Enzu Marinu. Prva prostorska postavitev z naslovom Miti na svetu je bila leta 2006 v Neaplju, leto kasneje v Gradcu Čarobnost, tema tretje, postavljene v parku cvetja v Mozirju, pa je Dotik.
Razstavo bodo uradno odprli v soboto, 12. septembra, ob 15. uri, dela pa bodo na ogled do 4. oktobra. 19. septembra bodo odprli še razstavo buč.
■ tp
Slavnostnap remieraK napovskev ečerje
V domu kulture v Velenju bo Kulturno društvo Gledališče Velenje v torek, 15. septembra, ob 19. uri pripravilo slovesno premiero gledališke igre iz rudarskega življenja Knapovska večerja. Z njo se bo vključilo v splet prireditve ob praznovanju 50-letni-cem estaV elenje.
Režiser igre Karli Čretnik je povedal, da je idejo za igro iz knapovskega življenja »zrasla na zelniku« direktorja Premogovnika Velenje, v gledališču pa so jo z veseljem sprejeli. Ko je na to, da bo napisal izvirno besedilo, pristal tudi Peter Rezman, »sem bil kot režiser že kar navdušen in mi ni bilo težko navdušiti tudi mojih soigralcev. Čeprav knapov-ščina pomeni tudi bolečino, kaže besedilo igre tudi na veselo plat tega poklica. Rudarji so znani kot duhoviti, nabriti in z vsemi žavbami namazani veseljaki.«
Knapovska večerja je komedija, ki temelji na pristni, vsakdanji knapovski »zafrkanciji«. Jozo, ki so ga
v rani mladosti poiskali v eni od bivših jugoslovanskih republik, je s svojim »kameratom« z obronkov Šaleške doline Rudom ušpičil malo nenavadno dogodivščino. V bistvu je težava posledica sitnarjenja dežurnega inšpektorja Ficka, ki s svojimi pravili zagreni šiht tudi staremu štajgerskemu mačku Riglu.
»Sedem slik bodo lahko gledalci povezali v zgodbo in na koncu morebiti razumeli Joza, njegovo preganjavico zaradi obleza in zakaj se mu po dolgih, enoličnih letih zdijo vse ženske, ki mu prekrižajo pot, na las podobne njegovi ženi Ančki. Ze prej pa se bo gotovo marsikomu posvetilo, kaj poleg črnega kafeja sodi h knapovski večerji,» je še povedal Karli Čretnik in obljubil, da bodo igro iz rudarskega življenjap onovili vm esecuo ktobru.
■ tp
Prizor iz igre( foto: Hans A vberšek)